_ 98 ____ Zborovanje močvirskega odbora v Ljubljani 22. dne t. m. Kakor so zadnje ,,Novice" naznanile, je odbor za obdelovanje ljubljanskega močvirja v soboto 22. dne t. m. imel svoj občni zbor. Pričujoči v seji so bili: župan ljubljanski gosp. Lašan in gosp. Fraoc Kotnik iz Vrhnike kot zastopnika velikega posetva, — gosp. Franjo Potočnik kot zastopnik deželnega odbora, — gospoda P. Las ni k in Jakob Tomec kot zastopnika ljubljanskega mesta, gospodje: dr. Po ki u kar iz Ljubljane, Mart. Peruzzi iz Lipe, Fraoc Babnik iz Bizavika, Martin Bavdek iz Udmata, Janez Borštnik iz Dravelj, Janez Gams iz Ižke Loke, Janez J ur če k iz Blatne Brezovice, Andrej Knez iz Viča, Valentin Korec iz Sinje Gorice, Franc Pejrič iz Loga, Matija Remškar iz Brezovice in Janez Sen k iz Studenca: vsi kot zastopniki občin. Kot povabljen gost udeležil se je seje tudi gospod deželni glavar dr. vitez Kaltenegger. Predsedoval je zboru predsednika namestnik gosp. Martia Peruzzi, zapisnikar pa je bil odbornik goap. Jakob Tomec, magistralni komisar. Debate so se vršile mirno, vendar sem ter tje živahno; videlo se je, da je odbora resna volja, delati na korist našemu močvirju. Ker so 1., 2. in 3. točka dnevnega reda v taki zvezi, da se ena brez druge rešiti no da, se je po predlogu gosp. Potočnika in gosp. dr. Po-klukarja splošna obravnava o vseh 3 prvih točkah a tem začela, da je g. Potočn i k „nas vet za poziv izvedencev v predposve to vanj e, kako naj bi se dela za osušenje in zboljšanje močvirja pričela in na d al j e val a", tako-le podprl: ^Dovolite mi, častiti gospodje, da pred vsem svoje stališče naznanim, katero zastopam in katero bodem tako dolgo zastopal, dokler bodem čast imel, udu biti močvirskega odbora. Predno pa o predlogu samem: ali je res potrebno tujih izvedencev v posvetovanje klicati ali ne , govorim , moram povdariti, da je moje Btai ače popolnem neodvisno in mi tedaj ni treba obračati se na to aii na uno stran, ker nimam posestva rse na le^i ne nu desni s:raoi močvirja, in ne pričakujem, naj se vprihodnje na močvirji dela tako aii tako, nika-korsne osobne koristi; mene vodi sama ljubezen do domovine, in vesel bom in obilo plačan za ves trud, ki ga rad žrtvujem našemu poslu, ako kedaj vidim, da je moje delovanje dober vspeh imelo na korist posestnikom velikanskega močvirskega zemljišča in posredno na korist našemu glavnemu ljubljanskemu mestu in celi nam dragi domovini. Vsaj gotovo je to, da ne samo korist posestnikov močvirja , ampak korist cele domovine bilo bi to, ako bi se nam posrečilo, današnje dohodke močvirja izdatno povikšati. Ni ne vse eno , ali se nam za kranjsko deželo potreboo žito na močvirji prideluje, ali da si ga moramo iz Banata dobivati. Pred kakimi 50 ali 60 leti je močvirje ležalo neobdelano, zapuščeno in zablateno, brez vsega pridelka, brez najmanjšega dohodka. In kakošen razloček med takrat in danes! In vendar, gospodje moji, ali ni mogoče, da se današnji dohodki še povikšajo? Odgovor na to pra-sanje Vam daje moja spomenica , katera odločno kaže, da je, če se obdelovanje močvirja od višega stališča v roke vzame, res in gotovo mogoče, njega dohodke, kateri dandanes soloh komaj 150.000 gold. znašajo, povikšati do bliso enega milijona. Veliko in važno vprašanje je tedaj: katera dela so potrebna, da se to doseže? Naj, kolisor mogoče na kratko, odgovorim na to vprašanje. Pred vsem je treba dela, katera so za močvirje potrebna, ločiti v dvojna, in sicer 1) v tehnična (inženirska) in 2) v kulturna (obdelovalna), to je taka, katera uči kmetijstvo. — Tehnična dela se pa zopet v dvojna ločijo, in sicer: a) v taka splošna dela iz višega stališča, katera bi ne bila le nekaterim krajem močvirja, ampak celemu močvirju v korist, io b) v posebna (specialna) dela, katera so le posameznim krajem močvirja v korist. Ce tedaj danes o potrebi izvedencev govorimo, je očividno, da bi se izvedenci le za prva, a ne za druga dela v posvetovanje poklicali ; zakaj za dela druge vrste, na priliko, kateri že obstejoči grabni naj se iztrebijo, kateri razširijo, kateri znižajo, — kje naj se grmovje poseka , — kateri grabni naj se znova izkopljejo, — kje mostovi naredijo itd., vse to, gospodje moji, sami vemo in sami moremo brez izvedencev in inženirjev dognati, ali — kakor je gosp. Jurček v eni naših sej rekel — „mi to na plajbo vse sami naredimo." Ai, gospodje, topa nikakor ni vse! — Ce mi na stotine grabnov križem po celem močvirji izkopljemo, če vse grmovje posekamo , vse ceste in mostove v red spravimo, zato mi z vsemi temi deli in z vsim svojim trudom ne bodemo ne le ene same povodnje ubranili. Dokler se pa to ne zgodi, se eden glavnih namenov našega truda ne bo dosegel. Kar naravnost smem reči, da, če bo obdelovanje močvirja še dalje tako šlo, kakor je šlo od časa zadnje regulacije Ljubljanice in cesarskega grabna, bode močvirje o 50 letih ravno zopet tam, kjer je bilo pred 50 leti. Morebiti, da mi kdo izmed Vas, častiti gospodje, poreče: da, gospod, ti samo kritiziraš; zabavljati pa je ----- 90 ----- lahko; saj si sam inženir in c. kr. stavbeni svetovalec, povej nam raji: kaj je Btoriti, da se močvirski nameni dosežejo? Da, gospodje moji, res je, da sem sam inženir, io da brez baharije smem z nekakim ponosom reči, da je cesarska vlada, kateri sem blizo 40 let služil, večkrat priznala mojo marljivost in moje delovanje. Al, gospodje, prav to je, ker sem sam inženir, da vem, da inženirska vednost z drugimi očmi gleda položaj našega močvirja, kak >r drugi, in da sem prepričan, da veli-kansk vpliv mora imeti inženirska vednost na stanje našega močvirja. In ravno to je stališče , na katerem jaz stojim in katero sem objavil v svoji knjižici. Ali je ta moja misel o obdelovanji močvirja našega prava aii ne, o tem ne gre sodba meni, o tem naj sodijo drugi. Meni naj je danes dovoljeno, odgovor na težko vprašanje: kaj početi z močvirjem? na kratko pojasniti. Posestniki na močvirji trdijo, da jim je požiganje mahii silno potrebno, in Bicer ne samo zato, ker pepel zemljo gnoji, marveč zavoljo tega, ker pod mahom še le rodovitna zemlja leži; mah je nerodoviten, tedaj proč ž njim! To je misel nekaterih. Tem nasproti dokazujejo drugi, da, če se bo mah le zmerom in zmerom požigal, se bode močvirje ko-nečno tako globoko vleglo, da se bodo ne samo velike, ampak uže srednje vode čez močvirske planjave razlile, in da povodinj ne bo ne konca ne kraja. Znan nam je vsem §. 31. močvirs&e postave, po kateri se mah le od 15. avgusta do konca oktobra vsacega leta požigati sme. Lansko leto ste Vi sami sklenili, naj se deželnemu zboru prošnja predloži, da bi se ta paragraf v tem smislu prenaredil, da bi pozi-govanje močvirja do meseca maja prihodnjega leta dovoljeno bilo. Prošnja se je naredila, jaz sem jo predlagal in jo tudi v seji 5. oktobra 1878. leta zagovarjal. Al slabo sem jo naletel. Gosp. Dežman je naravnost rekel: „Es ist ein grosser Irrthum zu behaupten, der Torf sei der eigenthche Belzebub, welcher der inten-siven Cultur des Morastes im Wege steht", to je: „ve-lika zmota je misliti, da je mah tisti pravi peklenščak, kateri izdatnemu obdelovanju močvirja kljubuje (glas iz odbora: „k nam naj pride, k nam gospod Dežman, bo pa videl"). Gosp. Dežman se je očitno izjavil, da so vse moje misli o mahu in njegovi nerodovitnosti, o črni zemlji pod mahom itd. le krive teorije brez vse podlage, katerim noben posestnik na močvirji in tudi noben izvedenec pritrditi ne more itd. (Smeh.) Gospoda moja! kje tedaj po takem je resnica? Imajo li tisti prav, kateri trdijo, da se močvirje tako dolgo ne bo izdatno zboljšalo, dokler se mah do celega ne pokonča, ali uni, kateri se temu zoperstavljajo , rekoč: „če se ves mah požge in pokonča, se bo močvirje tako globoko znižalo^ da povodinj ne bode konca ne kraja, da! naposled bode na njegovem mestu celo jezero stalo." Kdo ima tedaj prav? kje leži resnica? Jaz mislim, da ste obe misli opravičeni; kajti gotovo je to, da mah ne rodi nobenih pridelkov; al prav tako gotovo je tudi to, da planjava, če se močvirje % vednim požiganjem znižuje in znižuje — ako se zoper to nič ne stori — bo tako nizko prišla, da bo» močvirska povodenj stalna reč ostala. Al vprašanje je: ali nima vednost pomočkov, da bi se obema stališčema vstreglo? Da! ima jih ; inženirska vednost, katera dandanes na tako impozantnem stališči stoji, da celč železnice pod vodami dela in morje z morjem sklepa, ima potov in sredstev, da ga ni nobenega še tako težkega vprašanja , da bi ga tehnična vednost ne rešila. Poglejmo si zato to reč malo dalje. (Dal. prih.) ------ 106 —— Zborovanje močvirskega odbora v Ljubljani 22. dne t. m. (Dalje.) Konec govora gosp. Potočnika glasil se je tako-Ie: „Vsi tisti, kateri misel zastopajo, da se mora mah do korenine, do zadnjega odpraviti, pravijo: Prav imajo naši nasprotniki, da bo, če se samo planjava močvirja zniža, sčasoma struga Ljubljanice više stala, kakor močvirje; al zakaj govorite vi le o poniževanji močvirske planjave, zakaj ne govorite tudi o poniževanji struge Ljubljanice in cesarskega grabna? Ce bi se oboje, planjava močvirja in Ljubljanice struga znižalo, se povodinj bati ni. Na to se nam zopet odgovarja: Kam pa s tem vednim zniževanjem hočete? V preteklem in našem stoletji se je Ljubljanica večkrat znižala, in še le pred kakimi 20 leti ste se ne samo struga Ljubljanice, te-muc tudi struga cesarskega grabna iztrebili; in sedaj pa zopet hočete nižje z njeno strugo? Ali hočete s tem poleg Ljubljanice stoječe mestne hiše, ali hočete celo tudi fundamente ljubljanskih mostov spodkopati? To so velikanska dela ia gospod Dežman mi je v deželnem zboru očitno rekel, da jez v svoji spomenici „babilonska" dela zastopam, čeravno je v ti moji spomenici rečeno, da tadi jez tako dobro, kakor gosp. Dežman, vem, da ima zniževanje svoje meje. Ce pa gosp. Dežman misli, da se naše močvirje ,,ne sme po teoriji zniževanja, ampak po teoriji povikševanja obdelovati", mu jez k takemu gotovo babilonskemu delu srečo vošim. Sicer pa tudi ta ideja ni izvirna Dežmanova, ampa& je francoska. Ko s » Francozi v začetku sedanjega stoletja Kranjsko podjarmili, je edeu Napoleonovih generalov misel izrekel, naj se celi ljubljanski grad odkoplje in vsa njegova zemlja na močvir znosi, potem pa ne bo nobenega močvirja več. (Veselost.) Eni govore o tem, naj se Golovec prekoplje, drugi, naj se v Gruberjev kanal jezovi napravijo itd. Po vsem tem, dovošite mi, čutiti gospodje, da jez to reč tudi od svojega stališča pojasnim. Tudi jez se o tej zadevi ne skladam skozi in skozi s tistimi, kateri na močvirji vedno le globoceje hočejo, marveč mislim, da se z napravo nasipov poleg Ljubljanice mnogo doseči da. Taki nasipi, ograja , umetni bregovi po!eg strug voda se povsod delajo zop^r povodenj, tako posebno na Holandskem m povsod v nižavab velikih rek, poleg Donave, poleg Visle itd. Ali je patacnoja misel prava ali ne, tega se ne drznem jez sam in sicer tem manj odločiti, kjer je v najnovejši dobi mnogo izurjen h inženirjev , kateri so iz višega stališča zoper vse nasipe To pa je gotovo, če se bomo mi vedno med seboj pričkali, če bo vsak trdovratno le svojo trdil, ne pridemo nikoli do konca in kraja. In kdo je poklican, o tem in o druzih močvirskih vprašanjih sodnik biti? Jez mislim, da le taki možje in taki izvedenci, kateri se s takimi reč