Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši neddj in praznikov.

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki

sttflHBBBbGS
n
*&e first olovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yoke. N. Y., undek the act of Congress of March 3, 1879.
Štev. 27.
NEW YORK, februvarija, 1904.
Leto XI.
30 mrtvili.
Umrli so radi žeje v pu stinji države Nevada.
Grozna najdba.
Dead Man's Well.
Salt Lake, Utah, 2. febr. Več zem-ljemercev, krteri so izdelovali načrte za projektirano železnico San Pedro. Los Angeles in Salt Lake železnico, ktera bode last senatorja Clarka iz Montane, so sredi puščave Neva de, med Moapo in Las Vega9, Nev., našli trideest moških trupel j. Nesrečneži so najbrže skušali prekoračiti velikansko pustinjo in so v njej vsled pomanjkanja vode vsled žeje poginili. Ponesrečenci so bili najbrže delavci, kteri so se napotili skozi pustinjo, ne da bi imeli seboj dovolj vode in živil. Več trupel j ni bilo oblečenih. Najbrže so nesrečniki vsled žeje zblazneli in si sami raztrgali obleko raz avoja trupla, na kar so hodili po pustinji, dokler niso umrli. Mrtvece so našli blizo "Dead Man's Well" znanega studenca sredi pustinje, čegar voda sicer ugasi žejo, — toda kdor jo pije, gotovo umrje.
Iz trupelj je razvidno, da so nesrečniki, kterih kosti se sedaj belijo v pustinji, še le pred par tedni prišli v pustinjo. Njihova trupla so našli le četrt milje daleč od studenca smrtii. Le 100 čevljev daleč od studenca, so našli zemljemerci šest trupelj. kterih meso so snedli orli in coyoti. Mrtveci so bili ali delavci ali pa postopači, kteri so hoteli priti v obljubljeno deželo Calif orni jo.
t.
Pet mrtvih.
Mahoney City, Pa., 1. febr. V rovu Maple Hill od Philadelphia & Reading Coal & Iron Co., bilo je pri raz-streljevanju usmrtenih pet osob Razstrelil se je namreč sodček smodnika, kterega so imeli delavci seboj v vspenjači. Razstrelba se je pripetila v zraku 300 čevljev nad dnom rova. Jednemu delavcu je odtrgalo glavo.
Hči "Buffalo Bills" umrla.
Cody, Wyo., 2. febr. Hčerka Co-dyja, alias Buffalo Billa, imenom Arta, je tukaj umrla. Pokopali jo bodo na rodbinskem grobi ju v Roche-atru.
Arta Codyjeva se je pred par leti poročila z bogatim živinskim trgovcem Bowlesom, kteri se je pred letom dni usmrtil. Pred tremi tedni se je zopet poročila z nekim bivšim vojaškim zdravnikom.
Zadnji glavar Sioux Indijancev.
Iz indijanske agenture v Pine Ridge, kjer bivajo sedaj zadnji ostanki nekdaj velikega naroda Sioux Indijancev, se poroča, da je njihov glavar Red Cloud ("rudeči oblak") na smrtne j postelji. Sioux Indijanci, kateri so bili pred par desetletji gospodarji dežele, ki je štirikrat večja od Avetro-Ogrske, toda danes žive kot jetniki na malej rezervaciji.
"Red Cloud" je bil v stoterih in stoterih hudih bojih proti belim naseinikom in proti ameriškim vojakom. Nekoč je bil vladar sedanjih držav: Nebraska, South in North Dakota ter sedanje Kansas, a danes pričakuje 901etni starček v svojem priprostem wigwamu smrti. V zvezi z glavarji Sitting Bull, Little Wood, Spotted Tail in drugimi, skušal je leta in leta zadrževati "civilizacijo" na njenem škodonosnem in vničujo-čem potu proti zapadu. Dve desetletji je bil na bojnein potu in kamor je prišel, tam so značile sežgane hiše in razmesarjena trupla belih, da on ljubi svojo domovino in svoj rod Toda v boju je podlegel in z njim zajedno tudi njegov rod, ktgri živi zadnje njegove dni v raznih"rezervacijah raztresen, dasiravno je še pred 20 leti zamorci poslati na vojsko 10,000 bojevnikov.
Na zlatih tleh.
DawsonCity, N. W. Terr., Canada, 2. febr. Naselbina ob Grand Forks ob Bonanza Creeku, stoji na zlatih tleh. Ko so na ulici nekaj kopali, nalli so bogato zlato rudo. Posledica temu je, da sedaj vsi prebivalci kopljejo zlato. V Grand Forks je le 500 prebivalcev, kterih vsaki najde pod avejo hiio sla to. .
Vstaja v republiki San Domingo.
Streljanje na mesto ttonte Cristi. Položaj v Haiti.
San Domingo, 2. febr. Vstaški general Jiminez dospel je dne 29. jan. v Monte Cristi in je pričel zopet z boji, ker je s parnikom "Cherokee" dobil iz New Yorka mnogo streljiva.
Dne 18. jan. dospela je pred Monte Cristi topničarka, ktera je skušala vjeti parnik "Cherokee". Mornarji so se skušali izkrcati, toda vstaši so jih prepodili. Nato je pričela topni-oarka mesto bombardirati; škoda je le majhna. Topničarka je potem od-pljula, na kar je dospel parnik "Cherokee" in izkrcal streljivo.
Dne 27. jan. dospela je pred mesto druga vojna ladija, iz ktere so tudi na mesto streljali.
Krog mest Monte Cristi in Santiago de los Caballeros vršili so se vroči boji in več sto ljudi je usmrtenih.
Port-au-Prince, Hayti, 2. februar. V Hayti vladajo žalostne razmere. Trgovina popolnoma počiva in ino-zemce vse sovraži.
Newyorska kronika.
Mož je še vedno gospodar.
Končno se je našel tudi sodnik, kateri se ne strinja z nazori boljših polovic ameriških mož. Sodnik Tully je moral soditi v tožbi na ločitev zakona Pred Jajnskeja, kteri trdi, da ga je nejgova soproga vedno pretepala. Sodnik je dejal: "Za može, kteri ae puste tepsti od svojih soprog, nimam ničesar. Moževa dolžnost pa je, ženi pojasniti, da mu mora biti poslužna. Radi tega ni pa treba, da bi mož svojo ženo pretepal, temveč raztolmačiti se jej mora, kako daleč segajo njene pravice." Jajnkeja je njegova soproga pretepala z čevlji. Pri zajuterku je moral vedno biti oprezen, da se je izognil krožnikom in drugim posodam, ktere so letele proti njegovej glavi. Sodišče ni privolilo v ločitev zakona.
Bil je
porazen.
Vstaja v Uruguayu.
Vladino vojaštvo poraženo.
Buenos Ayres, Argentina, 2. febr. Iz Montevidea, Uruguay, se poroča, da so vstaši prepodili in razkropili 1500 vladinih vojakov, kteri so napadli vstase. Bitka se je vršila pri San Ramonu.
Iz kasnejših poročil je pa razvidno, da vladino vojaštvo pri San Ramonu ni bilo samo poraženo, toda tudi skoraj popolnoma uničeno. Vstaši so vplenili streljivo generala Muneza, poveljnika vladinega vojaštva.
Dva polka nacijonalne garde v Montevideo sta se uprla, radi česar so možtvo razpustili.
Vlada republike Uruguay je pozvala vojaštvo iz dežele v Montevideo, kjer je položaj zelo kritičen.
Cubanci in ameriška zastava.
Havana ,Cuba, 1. febr. Iz Cinefue-gos se zasebno poroča, da so tamkaj nepoznani zlikovci z blatom obmetali zastavo na tamošnjem konzulatu Zjedinjenih držav. Vzrok temu je bil ta, da je tamošnji konzul tukajšnjemu poslaništvu poročal o slabem političnem položaju.
Carnegiejev vpljiv ginjeva.
Pittsburg, Pa., 1. jan. Tukaj se zatrjuje, da bode predsednik trusta za jeklo, William Corey, takoj odstopil, kakor hitro se vrne iz potovanja po Evropi.
Coreyu se je godilo tako, kakor Schwabu. Oba sta bila ljubljenca Carnegieja, in nista ugajala Morga-nu. Oba so tako rekoč prisilili, da sta šla na potovanje in so proti njima toliko časa intrigirali, da nista za-mogla več obstati.
Odkar je pričela vrednost trustovih delnic padati, se je vpljiv Carnegieje-vega nasprotnika H. C. Fricka izdatno povečal in njemu se je tudi posrečilo ravnateljstvo prepričati, da bi on kot poslovodja boljše vodil trustove posle. Coreyev naslednik bode toraj najbrže Frick. Ako pride do tega, potem bodo pri trustu odslovili vse Car-negiejeve ljubljence.
Novi brezžični brzojav.
Dosedaj izumljeni brezžični brzo-javi se vsi skrijejo pred iznajdbo elektrikerja George S. Piggota iz Chicaga. Njemu se je namreč posrečilo izumiti inštrument, kteri razpošilja brzojavna poročila ne le brez brez žice, temveč tudi brez pomoči zemlje, jamborov in električnih strojev, kakorsne rabi znani Marconi. Ko je bil izumitelj v hiši R. M. Gillespie-ja v St. Louisu, Mo., pošiljal je brzojavna poročila svojim starišem v Chicago. Eksperimentom je prisostvoval mestni elektrikar Elliot iz Chicaga. Koliko časa bode še trajalo, da hodemo lahko brzojavili brez pomoči aparatov.
Bil je v špansko-ameriškej vojski in udeležil se je pomorske bitke pri Santiago de Cuba; kroglje in rumena mrzlica so mu prizanesle in kot delovodja pri gradnji newyorške pod-uliene železnice se je tudi izognil vsem mnogoštevilnim razstrelbam — toda svojej soprogi on ni kos. Ime mu je John B. Lundquist in stanuje v hiši 418 5 Ave. V septembru se je poročil, toda zakonske sreče ni dolgo užival in je svojo soprogo ostavil. Sedaj jej mora plačevati po $3 tedenskih alimentov. Tako se godi človeku, ako se poroči proti volji svoje izvo-ljenke, kakor je njegova soproga pri včerajšnjej obravnavi zatrjevala. J. Lundquista namreč njegova ljubica ni marala. Da jej pa kljubuje, poročil se je potem s sedanjo ločeno soprogo.
Jeden dan v Ameriki.
Minolo soboto dospel je v New York škotski mladenič Jos, Ritchie, čegar domovje se nahaja blizo Glas-gowa. Z parnikom "Corinthian" se je pa včeraj odpeljal zopet domov rr-x Škotsko. Amerika se mu je dozdevala prevelikanska. Potovati bi moral v Winnipeg v Manitobi. Mislil je namreč, da je. iz New Yorka v Winnipeg tako blizo, — recimo, kakor iz Trsta v Prago. "Ta brezmejna daljina mi ne ugaja in bolje je, da se vrnem v malo Škotsko." Iu bas tako je tudi storil. Upamo, da revše ne bode pisalo v Evropi knjigo: "Ljudstvo v Zjedinjenih državah v kulturnem, so-cijalnem, političnem in trgovskem pogledu."
Proti frizuri "pompadou r."
Med ženskim pevskim zborom cerkve sv. Jerneja da Madison St., opažati je veliko razburjenje radi ukaza pevovodje Warrena, kteri je damam prepovedal nositi frizuro a la Pompadour. Pevovodja ljubi namreč gladko oblizano puritansko frizuro, ktera že davno ni več v modi. Radovedni smo bodo li pričele dame z štrajkom.
Za pretepanje otrok.
Med dečki v Brooklynu vlada zopet strah in trepet. Društvo javnih učiteljev je namreč sklenilo zopet pričeti deco v šoli pretepati :n je v to svrho že vložilo potrebno prošnjo pri šolskem svetu. Učitelji jednoglasno trdijo, da je udarec z gumijevo cevjo po onem delu, na kterem otroci sede, upljiva blagodejne je, nego vse besede. Dekleta pa ne bodo vzgojevali z gu-mijem, temveč z prepričanjem. Svo-ječasno so rabili v brooklynskih šolah palice. Po odpravi palic vzrasla je pa v Brooklynu taga generacija, katera brez palic sploh ne postane pametna.
Iz Avstrije.
Znani dunajski slikar Josip Hofman umrl.
"Nadvojvoda" Ljndevit Karol je zelO bolan.
Soproga ameriškega poslanika: "The Queen".
Dunaj, 2. febr. Znani dunajski slikar, Josip Hofman, je umrl v 72 letu svoje dobe.
Rojen je bil na Dunaju. Od leta 1856—64 mudil se je na Grškem in v Italiji. Leta 1866 naslikal je za novo dunajsko operno gledišče dekoracije za opere "Romeo in Julia", "Čaro-strelec" in druge. 2ša to je slikal za "nadvojvodo" Leopolda razne slike v gradu Hornsteinu. Važne so tudi njegove slike: "Idila", "Drama" in "Tragedija" in "'Smrt na Golgati".
Hofman je bil tudi v Zjed. državah in Alaski.
Dunaj, 2. febr. Tukaj zatrjujejo, da je "nadvojvoda" Ljudevit Viktor, brat cesarja Fran Josipa, na telesu in duhu zelo oslabel, radi česar so mu zdravniki svetovali, naj gre na potovanje.
Sedaj ie odpotoval v Meran na Tirolsko.
Nadvojvoda namerava svojo hišo na Ringu prodati. Sedaj je star C2 let in ni oženjen.
Dunaj, 2. febr. Pri plesu dunajskega mesta, kteri se je vršil včeraj zvečer, dovedel je nadvojvoda Leopold Salvator, ko je prišel na čelu dostojanstvenikov v dvorano, roko v roki gospo Bellany Storerjevo, soprogo ameriškega poslanika.
$241,000 primanjkuje.
Cincinnati, O., 2. febr. Bivši blagajnik Franklin banke, Henry Burk-hodl, je poneveril v banki $241,000. Defravdant je sedaj na smrt bolan. Predsednik imenovane bankt trdi, da banka te zgube ne bode občutila.
— Delnice Federal & Copper Co. naši rojaki marljivo kupujejo, tako, da bodo v kratkem razprodane. Kdor kupi delnice, ktere je dobiti po 7 centov pri Srank Gram-u, 564 So. Central Ave., Chicago, Hk, postane solastnik bogatega rudnika zlata v Beaver countyju, Utah. Kdor pa želi natančneja pojasnila , naj piše slovensko na zgoraj navedeni naslov.
Še vedno zima.
Plattsburgh, N. Y., 31. jan. V mi-nolej noči smo imeli tukaj najhujši mraz letošnje zime v severnem delu države New York. Tukaj jc kazal toplomer 17, v Ausable Forks 18, ob gorenjem delu jezera Chatauguay 20, ob jezeru Saranac 26, v Blooming-dale 27 in ob jezeru Placed 28 stopinj pod ničlo. Izredni mraz v Adironda-kih vlada sedaj že 70 dni. — Tudi v Binghamtonu je zopet zelo mrzlo, kajti v minolej noči je kazal toplomer 16 stopinj pod ničlo.
Boston, Mass., 31. jan. V severnem New Hampshire zavladal je zopet mraz. V North Weare kaže toplomer 42 in v Showheganu, Me., 36 stopinj pod ničlo.
Bessemer, Mich., 31. jan. Minola noč je bila najbolj mrzla v zgodovini pokrajine bakrenih rudnikov. Toplomer ja kazal 40 stopinj pod ničlo. V mnozih hlevih je živina zmrznila.
Barbarski mraz na zapadu.
Vremenski prerok nam je za danes zopet napovedal mraz in v tem ee ni varal, kajti tudi v New Yorku je nastalo zopet mrzlo.
V severnih državah med Mississip-pijem in Atlantikom je včeraj snežilo in deževalo. Zelo mrzlo pa je bilo ob canadskih jezerih in od Mississippi's do Minnesote in do Iowe, kjer kaže toplomer pod ničlo. Na skrajnem zapadu in severozapadu razsajal je včeraj vihar, kteri se bliža iztoka,
Igrišče na ledu.
Tacoma, Wash., 2. febr. Podjetni igralci v Nome City, glavnem mestu severnega dorada so imeli Vedno mnogo opraviti z policijo. Da se jej pa izognejo, so zgradili igrišče na — ledu Behringovega morja kjer se sedaj igrajo vse prepovedane igre.
Podjetniki trdijo, da oblasti sedaj igrišča ne morejo nadlegovati, ker je tri milje oddaljeno od obrežja. — Igrišče se lahko razdeli v več delov, tako, da bodo vso stavbo v poletji zopet pripeljali na kopno.
Jumbovo veliko srce.
Ithaca, N. Y., 1. febr. Profesor Bert S. Wilder, od cornellskega vseučilišča, je nazanil svojim slušateljem da jim bode v kratkem izročil največje srce na svetu v svrho seciranja. Srce je bilo preej last velikanskega slona Jumbo, kterega je povozila železnica v St. Thomas. Ont. Profesor Wilder je kupil srce in ga dejal v špirit. Ker tako velike steklenice ni mogel dobiti, rabil je v to svrho sod. Srce je še sedaj po mnozih letih težko 136V2 funta. Srce j« dolgo 28 in široko 24 palcev.
?se pripravljeno.
Rusija je dovolj pripravljena za vojsko.
Ako se Japonska ne zadovolji z ruskim odgovorom, odločilo bede orodje.
Splošna mobilizacija.
Petrograd, 2. febr. Kljub temu, da merodajni ruski krogi upajo, da se sedanja kriza ne bode obrnila na ilabše, in da se bode rusko-japonsko obravnavanje povoljno .završilo, se sedaj več ne taji, da je^Rusija pripravljena na vse eventuelnosti. Vlada je danes odredila mobilizacijo mandžurske rezerve.
Ze par mesecev je bilo znano, da Rusija na iztoku neprestano pomno-žuje svojo vojsko in mornarico, vendar se pa Rusi s tem pred svetom niso hvalili, kakor Japonci. V vojnih pripravah je Rusija Japonce izdatno nadkrilila. Proti iztoku se odpelje po sibirskej železnici vsaki dan sedem vlakov polnih vojaštva. Za svoje vojno brodovje bodo rabili Rusi izključno le kitajski premog.
Rusija je sedaj prepričana, da je ona gospodarica položaja, ako se jej Japonska z lepa ne vda.
Petrograd, 2. febr. Japonski poslanik Kurino obiskal je včeraj ruskega ministra inostranih del in ga je ob tej priliki vprašal, ako je odgovor že gotov. On je tudi izjavil, da ako temu ni tako. Japonska želi dobiti odgovor.
Tokio, Japonska, 2. febr. Vojno mi-nisterstvo je izdalo povelje, ktero določa vojno plačo za možtvo vojske in mornarice.
Ruski odgovor še ni dospel semkaj; zanesljivih poročil sploh ii dobiti. t Japonska lie pričakuje ugodnega odgovora.
Peking, Kitajska, 2. febr. Korejska vlada je odpozvala svojega tukajšnjega poslanika. Korejsko poslaništvo dobiva vedno bolj vznemirljiva poročila iz Koreje.
Od meje se poroča, da eo ruske vojne priprave tako ogromne" in nepopisne, kakor da bi hotela Rusija osvojiti vso Azijo.
Vladivostok, Sibir, 2. febr. Tukajšnjo rusko posadko so pomnožili za 50,000 mož. Vlada je odredila mobilizacijo rezerve v Amurskej guberniji.
Vlada nabira konje kar na debelo. Tukajšnji Japonci so v nepopisnem strahu in kar trumoma beže v domovino.
1000 delavcev odalovili.
New Haven, Conn., 1. febr. Predsednik New York, New Haven in Hartford železnice, izdal je odredbo, z ktero odslavlja 1000 vslufbencev oddelkov proge, stavb in mostov. Delavce so odslovili le do marca, na kar jih bodo še večje število potrebovali. V kratkem bodo 3000 nadaljnim vslu-žbencem znižali dnevno delo na devet
Znižanje plače pri sv. Eliju.
Chicago, HI., 1. febr. Razna podjetja v Zion City so svojim delavcem znižala plačo radi pomanjkanja naročil. Finančni vodja podjetij svetega Elija Dowieja trdi, da je tudi svojo plačo znižal od letnih $7000 na $3500. Tudi ostali sveti bratje bodo ceneje delali. Mnogo ljudi je ostavilo "»veto mesto".
Štrajk črkostavcev.
Boston, Mass., 1. febr. Saw je pričelo v tukajšnjem mestu štrajkati 900 črkostavcev unije št 13, da dosežejo troletno podaljšanje svojega tarifa. Organizacija ima $60,000 premoženja. Štrajkarji dobivajo podporo od mednarodne organizacije stavcev. Stavci časnikov ne štrajkajo.
Jetnik ušel.
Chicago, HI., 2. febr. Jetnik Frank Morris, kterega je vodil paznik C. E. Church iz državnih zaporov v Jolietu v vlaku, je na. poti skočil raz vlak in zadobil svobodo. Ko je vlak vozil z hitrostjo po 35 milj na uro, je Morris skočil skozi okno na kup snega in ni bil niti malo ranjen. Vlak se je na to vstavil in paznik je v spremstvu par potnikov beguna zaslodovaL Toda potniki so se kmalu naveličali letati po snegu in so pustili paznika samega, na kar so se odpeljali dali«.
Washingtonske novosti.
V zve zinem državnem zakladu nastalo je veliko pomanjkanje zlatega denarja po $20. tako, da sta dobila ravnatelja vladinih livarn denarja v Philadelphiji in San Francisco, po« velje, pričeti vlivati nove zlatnike^ dokler se odjemalcem ne ugodi. Pomanjkanje zlatega denarja je opaža d v vseh krajih republike — le žal, da si tudi ljudje ne morejo tako pomagati. kakor vlada.
Po zastopniške j zbornici "za šalo1* sprejeti in po senatu ''za šalo" potrjeni predlog za odpravo predaje opojnih pijač v kapitolu, se je izkazal za posestnika kapitolskega restavranta in tudi za naše zastopnike kot popolni fiasko. Posestnik ima namreč veliko zgubo in z njim zajedno tudi po-stavodajalci. V Waahingionu ie naravno mnogo prostorov, v kterih ni treba nikomur vsled žeje umreti. Vendar je pa bila odprava opojnih pijač iz kapitola zelo umestna. Ako je kak prosilec obiskal svojega kongresmana ali senatorja, ga je slednji radi uljud-nosti povabil na "treat"; prosilec je moral to vrniti in je tudi "treatal", potem so prišli tudi drugi kolpgi in so — "treatali", čegar konec je bil, da so morali iti senatorji v — toilet-no sobo in prosilci na — ulico. Sedaj nameravajo kapitolsko sušo za vedno odpraviti.
• • *
Tajnik Wilson je članom kongTesa zelo naklonjen. On je namreč vsakemu senatorju in članu kongresa priposlal po — jeden funt puertori-ške kave. ktera je dozorela na pre-iskuševalnem vladinem nasadu blizo mesta San Juan. S tem je hutel Wilson doseči, da senatorji ne pozabijo kolonijalnih zadev, in da izposlujejo kaj denarja v to svrho.
Mr. Wilson je pa tudi proti drugim ljudem ljubezniv. Več senatorjev je deloma s svojimi rodbinami nasta-Tyeaih v Pekp^.rodbinskem hotdu blizu Franklin Square; radi tega ja Wilson poslal tjekaj največ kave. Rodbine pa niso vedele z kavo kaj pričeti in tako so podarile vso kavo lastniku hotela. Slednji bode sedaj par dni imel v resnici dobro kavo.
Newyorške novice.
Amor v šolah.
Naš šolski odbor je zvedel, da učitelji v neštevilnih višjih dekliških šolah z učenkami postopajo preiskreno. Radi tega je učiteljem nadalje prepovedano svoje ljubljenke nagovarjati z izrazi "My Dear" ali "Devrie . Čestokrat se je tudi dogodilo, da so učitelji nektere svoje učenje objemali radi česar so bile druge dijakinje ljubosumne. V nadalje bodo morali učitelji svojim ljubljenkam udvarjati le na ulici ali pa v naduličnih vlakih, kteri so ustvarjeni kakor nalašč — za *goo-goo".
Lovorika in alkohoL
V 28 letu svoje dobe pridobil si je skladatel-' Hugh Cannon, komponist znane __ ične "Won't You Come Home, ~vll Baily?" večno slavo. Nje-ftoyi y->pehi se ga niso prijeli, toda učinki žganja so ga premagali in ga dovedli v oddelek za one ljudi, pii katerih se revolucija želodca pioti alkoholu očitno pokaže. Ta revolucija je pri njem trajala 16 let, toda še le sedaj je zmagala. Ko sedaj leži v bolnici Bellevue pojo mu muze duet: "Won't yuo come home, Hugh Cannon r
Medvedje na ledenikih.
Dva velika severna medveda iz Luna Parka na Coney Islandu sta se v svojih gajbah naveličala in sta všla-ua led v zalivu Sheepshead, kjer sta se izvrstno zabavala. Končno so ju pa opazili in reveža sta se le telko čila od ledenikov. Vsa stvar sicer izredna, čudno je pa, da na svoje potu nista srečala kake subretke pa kakega časniškega poročeval Od prve bi ostale le tanjke prosoj hlačice, od druzega pa le par časopisov.
— MMorilka Istbelle A. ktera je bila radi zastrupljanja » iega soproga Williama Marsha o\ iena v dosmrtno ječo, je v držav. zaporih v Windsoru, Vt., umrla. N' ljubček in sokrivec, hlapec Willi C. Buzzel, kteri bode tudi do smr' ieči, je še zaprt. Umor sta 1806 t Northfieldu, Vt.

"Glas Naroda".
Ukl alomukih <kl*voev v BawtkL Uradnik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJiVEO. Lastnik:	Publisher:
FRANK 8AKSER. 10» Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko . .$3—,
« pel leta............UtO,
Za Evropo za vae leto . . . $4.50 " " " pol leta ... 2.60 " četrt leta . . 1.75 V Evropo peeiljamo list skupno dve številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(„Voi«e of the People")
Iaaued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase d« 10 vrstic se plača BO ceatov.
Dopisi brez podpisa in oaobnesti M ne natisnejo.
Donar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri tpremembi kraja naročnikov uročim«, da Be nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo aatlovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite aaslor:
"GLAS NARODA",
100 Greenwich St., New York. OKy. — Telefon 87d§ Cortlandt. —
Ne v St. Louis!
Med cenjenimi čitatelji "Glas Naroda" je izvestno tudi mnoso tacih. kteri bi rado sedanje delo in službo osiavili in odpotovali v St. Louis, Mo., v trdnej nadi, da dobe tamkaj pri svetovnej razstavi delo. Razstava je gotovo za vsakogar privlačna, in to dejstvo zajedno z nado na dobro plačo, gotovo vpljiva na vsakogar. Kakor hitro pa pride sedaj kak rokode lec v St. Louis, se takoj prvi dan prepriča, da je on v St. Louisu popol noma preveč.
Vsako jutro od solnčnega izhoda pa vse do poznega po^oludneva je videli dolge vrste delavcev pred vratmi razstavnega prostora, da dobe proti izkazu uuijske listine prosti vstop na razstavni Drostor. Neunijski delavci pa sploh notri ne smejo. Na večini novih, Še nedovršenih stavb, je takoj ob vhodu čitati: "Delavcev ne ro-trebujemo." DaiPza dnevom, od jutra do večera, prihajajo v mesto z vlaki nove čete delavcev iz najbolj oddaljenih krajev Zjed. držav in tudi iz inozemstva. Delavci prihajajo celo iz Anglije, Rusije in iz Brazila. Mnogo delavcev, kteri so še pri denarju, takoj odpotuje.
Tudi delavci druzih poklicov, kakor kuharji, natakarji, čevljarji in krojači, pričakujejo dela in vsi se jeze radi svoje osode.
Domačini pa na vse mogoče načine izkoriščajo ptujce, zlasti pa "zelene", kterih večina nima v St. Louisu svojih znancev in sorodnikov in kteri naravno ne umejo angležki. Velike železniške družbr>, ktere radi razstave največ zaslužijo, pa skrbe za to, da časniki ne poročajo o bedi in brezpo selnosti tisočev delavcev v St. Louisu Le delavsko časopisje poroča o resničnem položaju v razstavnem mestu. Radi tega rojaki: Pozor! Paris, Chi cago in St. Louis so mesta za zgodovino kapitalizma, za moderno koncentracijo kapitala, razvoj tehnike in človeškega uma — toda zajedno naj bodo ta mesta tudi živ dokaz najgroz-nejšega siromaštva in bede proletari-jata.
Radi tega je najbolje, ako vsakdo ostane tam, kjer je sedaj, ali pa ako išče izboljšanje zaslužka drugod; nikakor naj pa zie gre v St. Louis, kajti takoj na tem mestu mu lahko jamčimo, da tamkaj ne bode dobil dela.
Ideja zbližanja Jugoslovanov.
Čudno je malo, da moramo govoriti še le o "ideji" zbližanja Jugoslovanov ko bi morali diti že zdavnaj na jasnem, da se ni treba le "bližati", ampak ujediniti kakor jeden narod, kar smo.
Vidi se, da smo Jugoslovani še daleč od zdrave narodne misli, ki bi nas edina mogla oteti pogube. — Med na mi je še ljudi j, ki niti slišati ne morejo o kakem zbližanju, kamo-li ujedinjenju! Da, celo stranka se nahaja v enem plemenu Jugoslovanov, ki je napisala na svoj prapor, da je odločna nasprotnica vsakemu takemu pojavu! Saj v nas se je našel poslanec, ki je — kako je od radosti utripalo srce berolinsko-dunajski alianci!
obsodil v delegacijah beligrajsko tragedijo kakor nepatrijotično dajanje! Ali ni narod suveren? Ali nima od pravice, da kaznuje tirana, ktere-mu je on dal moč \! Izvestnim ljudem se menda zdi za patrijotično, ako narod poljublja šibo, katera ga tepe... !
Na jedni strani nerazsodnost, na drugi pa lakajstvo! To je tista vJiku zapreka na delu za jugoslovansko uje-dinjenje. Zato pa z veseljem pozdravljamo nase brate, beligrajske dijake, zbrane okolu lista "Slovanski Jug", ki vstrajno delujejo za jugoslovansko jedinstvo. Ponosno os razvili niludi srbski sokoli prapor svobode in kličejo druge brate po lovanskem jugu, od Triglava do Soluna, na delo za je-linstvo in svobodo. Sedaj so sc obrnili do bolgarskih, hrvatskih in slovenskih dijakov s pozivom, da pribite v Belgrad na skupni shod jugoslovanskih dijakov, kjer bi se posvetovali o lelovanju za ujedinjenje.
Lepa misel je to in mi želimo, da bi imela tudi lepih vspehov, četudi vemo — pozna joči naše žalostne razmere-da odziv od strani slovenskih in h vatskih dijakov ne bode tolik, kakor bi bilo želeti. Ali začetek je tukaj in ini ga pozdravljamo z radostjo ter upamo, da misel jugoslovanskega ujedinjenja ne zamre več___!
Ne pozabimo besed Ljubomira Sto iančeva, macedonskega ustaša, ki je v Trstu navdušeno vskliknil: "Od Soluna do Trsta se govori jeden jezik!
miru, nego pa v časih vojne. Ko se namreč premikajo cele mase, izgublja na važnosti poveljevanje z glasom in igrajo važnejo vlogo vidna znamenja.
E?ropejske in drage yesti.
Mažaronska kukavščina.
Košic-e, Ogrska, 2. febr. Tukaj so aretirali Gabriel Hosza, kteri je v raznih mestih Pennsylvanije lahkoverne Slovak«■ ogoljufal za 00,000 K in všel.
| Petrograd. 2. febr. Xeka stara gospa, ktera je tukaj stanovala v malej j sobici nad 20 let, je lakote umrla. Zadnji govor Ugronov v ogrskem j Uradniki, kteri so orišli po njenej saboru je silno vznemiril javno mne-j smrti v njeno stanovanje, so našli v nje na Hrvatskem. Hrvatje so sicer "omari 16,000 rubljev. Potom nadaljne navajeni na razžalitve od madjarske preiskave so našli pri njej nadaljnih
Kranjsko slovensko katoliško
Iz Zagreba. 12. jan.
Jezikovno vprašanje v vojski.
Listnica uredništva.
K. L., Cleveland, O. Na razna vprašanja o ruskem agentu Štefanovu, kteri nabira vslužbence za sibirsko železnico, odgovarjamo, da nam o tem ni druzega znano nego ono, kar smo objavili. Kje se sedaj mudi Štefanov, nam ni znano. Potovati na svoj rovaš v daljni Sibir, je težavno, kajti ruske oblasti postopajo proti Američanom strogo. Glede naselitve p v Sibiru v poljedelskem smislu velja pa ono, kakor o naseljevanju na našem zapadu. Pri ruskem konzulu je dobiti natančneja pojasnila. — V Sibiru imajo ruske rublje, kteri veljajo po 50 centov.
G. B., Ironwood, ilich. Vaših pustnih pesmi, žal, ne moremo priobčiti, dasiravno so za pust bas kakor ▼stvar j ene. Le poslušajte čitatelji: "Dekleta vas ta perve Bodem vzel na pretkol, Ker po misli moji Važno je nar bolj." Toda dekleta, ki se ženijo sedaj, se STOtovo n« brigajo za "pretkol". niti (a "ploh", pač pa za ženina. V ostalem so pa vsi verzi prav carnevalsko slabi. P« fcrsz zamsre!
Govoreči o ekspozeju vojnega ministra z ozirom na jezikovno vprašanje v vojski, smo izrekli to-le mnenje: •'Ta nastop g. Pitreicha ni bil nesim-patičen v nekterih pogledih. One pasaže v govoru vojnega ministra, ki so se bavile z jezikovnim vprašanjem, so zvenela, kakor da se hoče naša vojna uprava osvoboditi iz starih tradicij ter se spoprijazniti z duhom in potre baini novih Časov.
Cenjeni Jtatelji naj izvole sedaj vsporediti to naše mnenje z nastopili mi izvajanji v praški "Politiki".
"Nas zanima najprej, kar je nje gova ekselenca izvajal o narodni stra ni. Nekaj, kar je umevno samo ob sebi, je delovalo tu kakor razodenje Baron Krieghammer (nrejšnji vojni minister) je obiČaval odgovarjati na vse tožbe in pritožbe s klišejem, v katerem so se nahajala v tradicijonalni polnoštevilnosti obrabljena govoričenja o "spoštovanju narodnega čut-stva", o "nedopustnosti, da bi se jezikovni boj zanašal v vojsko". Fml Pitreich pa je menda močno prestri-gel ta cof, ako ga ni popolnoma odrezal. On se ugloblja do jedra v vprašanja in odgovarja se svežo odkritosrčnostjo. — Skupni poveljstveni jezik je tudi njemu nedotakljiv... ali vojni minister uvažuje tudi važnost polkovnega jezika. Dosedanji običaj, da je častnik poznal jezik moštva ravno le toliko, kolikor je bilo neizogibno za "službeno porabo", mora se umakniti višjim potrebam časa____ Ako
naj častnik vpljiva na moštvo, ako naj je izobražuje, je vzpodbuja, je vodi, potem je potrebno pred vsem, da se more sporazumljati ž njim. Od mož, ki odslužujejo svoji dve leti in se potem vračajo k svojemu poklicu, se ne more zahtevati, da bi se učili nemškega jezika le radi komoditete jezikovno nesposobnih častnikov. Zadostno^ je, da umejo poveljstvene besede. Častnik po poklicu pa si mora pridobiti znanja, ki jih potrebuje za svoj poklic in k tem pripada gotovo jezikovna svojstvenost možtva. To je tako jasno, da se more obregati na tem edino le zagrizen predsodek. Ali sedaj tudi vojni minister prihaja do spoznanja, potem se dopolni zopet, kar je bilo davno zamujenega. Odločilno bo seveda to, da teoretično spoznanje zadobi tudi praktično porabo."
Praško glasilo izraža torej isti nazor. ki smo ga izrazili mi, vidi namreč v prvem govoru vojnega ministra v proračunskem odseku avstrijske delegacije znamenje, da vojna uprava začenja zapuščati tisto staro ozkosrč-no stališče ozirom na jezikovno vprašanje, na kterem je krčevito stala do-sedaj — tisto stališče, kakor da nemški poveljstveni jezik edino daje vojski tudi pravega duha, med tem, ko je v resnici le mehanično sredstvo. In še kakor tako sredstvo ima jednotni poveljstveni jezik več veljave v časih
strani, toda v taki obliki, kakor jih je izpregovoril poslanec L gron, presegajo pa vendar že ves meje dostojnosti in političnega poštenja.
Ugron kar očitno pove, da Hrvati nimajo kralja, niti ustave, niti državnega prava, niti državne oblasti, niti svojega teritorija. Vse to je le v madjarski državi, v kteri so Hrvati le toliko bolji od drugih narodnosti, da smejo rabiti svoj jezik v avtonomnih uradih. Hrvatske, po Ugronovej trditvi, sploh ni več, nego je ona le del in sicer sostavni del velike madjarske države. Zato naj se Hrvati ne domišljajo, da bi mogla nastati med njimi in Madjari kakšna federacija, kajti Madjari hočejo jedno državo in sicer le madjarsko. Hrvati pa naj bodo Madjarom zahvalni, da so jim oni pustili več slobode nego ostalim maža irskim narodnostim.
Vsi hrvatski opozicionalni časopisi so odbili najodločnije ta grdi napad od mažarske strani na hrvatsko samostalnost. Storili so svojo domoljubno dolžnost, kakor tudi občinstvo, ki je javno ugovarjalo proti tem nezaslišanim razžalitvam. Zalo9tno pa je, da se za Hrvate v celem ogrskem saboru ni zavzel nobeden poslanee. niti član vlade. Minister-predsednik Tisza je sicer Lrgronu odgovarjal, ali se ni niti z besedico dotaknil onega odstavka, s kterim je bila Hrvatska tako ponižana. Iz tega se vidi, da je ogrski vladi prav, če se na ta način gazi državni temelj in zakon iz leta 18G8. Vlada ogrska misli ravno tako kakor opozicija o Hrvatski ter prepušča opoziciji, da vrši mesto nje nepošteno delo. Se žalostnejše pa je, da se za čast Hrvatske ni oglasil niti hrvatski minister, niti kteri hrvatski poslanec, kerih je vendar nekoliko bilo v saboru. In to je najbolji dokaz, kako gnilo je naše madjaronstvo. Za hrvatskega ministra so postavili člo veka, ki je bolj Madjar nego Hrvat, in ki sploh ni sposoben za to službo, saj do sedaj Še ni besede spregovoril za Hrvatsko. Va njegova lužba je, da pobira mastno plačo in da podpisuje za Hrvatsko škodljive postave. Ma-djaronski hrvatski poslanci pa tudi niso nič boljši. Molče že leta in leta na grozno škodo Hrvatske, kar so sami priznali pred nedavnim v hrvatskem saboru.
Omenjeni dogodek v ogrskem saboru pa ie dokazal, da naša stvar ne gre na bolje, marveč da nam preti vedno večja nevarnost iz Ogrske.
Ali narod je spregledal; v njem je velika moč.
Tudi glasoviti Košut je rekel leta 1848, da ne more najti na zemljevidu Hrvatske. Kmalu pa se je prepričal, da Hrvatska ni propala, nego da se je vzdignila vsa kot jeden mož, da obrani svoje pravice. Kar je bilo nekdaj, ni izključeno, da se ne bi moglo ponoviti.
$2,000.0*H) rubljev. Pokojnica nima dedičev.
Rim. 2. febr. Angležko-italijansko arbitracijsko pogodbo sta včeraj podpisala minister inostranih del Tittoni in angleški poslanik Sir F. L. Bertie. Pogodba je jednaka onej, ktero sta preje sklenili Anglija in Francija.
Lipsko, Saksonska, 2. febr Tukaj se je vršila konferenca mormonskih misijonarjev. Iz poročil misijonarjev je razvidno, da število Mormonov v Evropi kljub preganjanju od raznih vlad vedno narašča. Samo v zapad-nem delu Saksonske in v Sachsen-Al-tenburgu je 24 misijonarjev in njihovim vspehom se vse čudi.
Lahore, Pendžav, indija, 2. febr. V trdnjavi Batinda v Pendžabu, pripetila se je razstrelba 10 ton smodnika; 40 osob je bilo usmrtenih.
Cape Town,2. febr. Bondelzwarti in Hottentoti ob reki Oranje so se baje Nemcem vdali. Pričakovati je tudi, di se udajo domačini v goro/ju Kara. Neugodna poročila pa prihajajo iz pokrajin Herrerov. Posadke v naselbinah se še niso vdale, tndn rtfco [kmalo no dobe pomoči, bodo gotovo 1 premagane. Governor Lrutvrein se je napotil z 300 možmi iz Warmbada proti drugim naselbinam, da jim pomaga. Toda že par tednov o njem ni bilo ničesar slišati, tako, da je tudi on plačal nemško barbarstvo s življenjem.
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dne 31. jpnuarja 1902 t PennsylYantfi.
ODBORNIKI:
Pa.
II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 57.1, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSKJDABSKI IN RAČUNSKI ODBOR: _
Josip Bttcineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gokenc, P. O. Box 5G9, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 501, Forest City, Pa. ^ Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
Jolin Telban, P. O. Box dOf^
Društveno glasilo jo "Glas Naroda".
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temn še 15 centov za poštnino, ker nora biti denarna pošiljatev regi stri rana.
HOTEL MUCHITZ,
FOREST CITY, PA.
Slika predstavila srebrno uro za go spode. iS Siie Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn: ,ra......
z dvema pokrovima $13.00
Akn želite uro S 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size tira za dam? * kamnov........$U.00
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se r»ri joročara.
Jacob Sionich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL,.
Dopisi.
Diamondville, Wyo., 31. jan.
Kranjsko, slovensko, katoliško, podporno društvo sv. Mihaela arkangela, št. 27, J. S. K. J., je imelo svoje slavno zborovanje in volitev v novi odbor. Izvoljeni so bili sledeči: Ivan Marinčič, predsednikom; Ivan Gradišnik, podpredsednikom; Jakob Marinčič, I. tajnikom; Frank Rosen-stein, II. tajnikom; Ivan Penca, zapisnikar; Anton Zapore, blagajnikom; Frank Kapš, zastopnikom; Iv. Penko, poslancem; Anton Gross, rediteljem ; F. A. Homan in Frank IIo-man, pregledovalca knjig ; Frank Pire in Jožef Filicjan, bolniška pre-srledovalea.
Od sedaj naprej ima društvo svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo šteje 35 udov. — Dopise je pošiljati na I. tajnika: Jakob Marinčič. Box 6, Diamondville, Wyo.
J. Marinčič, tajnik
PARNA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, FINE PIJAČE, SMOTKE, IMPOR-TIRANI LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA.
MARTIN MUCHITZ,
LASTNIK.
Telephone 2486—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
281 E. 72d St..
New York.
Ordinira: od S. do 9. ure dop.; od 1. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Govori slovenski!
PRATIK0
ZA L, E T O 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške.
V zalogi imamo:
Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p atiko.
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pratiko je dobiti tudi t podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland. O.
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind.
New Phone: 4449.
TeRa zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v In-dian°oolis, Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc)
International Munufacturing Company
Box 948. New York City, Iff. Y.
Priporoča »lavnim slovenskim, hrvatikim in oataUai slov. nskim druitvam avojo bogalo zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvemih makov (Badges in regailje), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Seai Press), gumastih črk za samostojni tisk t Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verilnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
■(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniikim delaveesa ia raem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; t elegantnih iatttljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni. fonografi, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je xnamke za s centa.
international manufacturing company,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
Rojakom v Clevelandu. O., in okolici priporočam moj
&>aJloOJOL9
1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio,
tik bančne podružnice g. Fr. Sakserja.
Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača in importirana vina, fini whiskey in likere; prodajam dobre smodke, ter na razpolago sveži prigrizek.
Slovenci v Clevelandu, O., ae radi jajo v moji gostilni in vedno je najti zabavo. V obilen poset se priporoča
GAŠPER KORČE, 1776 St. Clair St., Cleveland, O. (10-12-04-vd)
Matija Pogorele,
prodajalec V
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnina.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
STovi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnin® prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$6.—
15 Jewels Waltham	$9.—
Srebrne nre z enim pokrovom	$12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $16.— in višje.
Boss case 20 let garancije:
16 Size 7 Jewels	$15,_
» jj
Boss case 25 let garancije:
16 Size 7 Jewels	$25._
„ „ 17 ..	$30.—
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago po«-Ijam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napravlU:
M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila ža ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej no-žiljajo pod nasljfom:
M. Pogorele, 5acs^tB;|^,V 1
t
t



1.
gost vsega" predora znaša 7970 m. in ker je že dovrtanih 5000 m., še ostane 2940 m. Ako bo delo tudi vnaprej tako napredovalo, se je nadejati, da bo predor do konca januvarja 1905. dogotovljen.
netni umor t Zadru. Nedavno so potegnili v Zadru truplo okolu 45letne-ga moža iz morja. Zdravniki so dognali, da je bil mož umorjen. Sedaj je pojasnjeno, da je mrtvec nadporoč-
Kje je resnica?
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sadež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303,. Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal Pa
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105. Ely. Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K družtvu sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich., Jurij Strucelj rojen 1860. Družtvo šteje 202 uda.
K družtvu sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., Josip Jelovčen 1884, Ivan Možina 1880, Josip Jonkelj 1882, Jakob Veh&r 1884. Družtvo šteje 34 odo v.
ZOPET SPREJETI.
K družtvu sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich., Ivan D. Stukelj, Matija Zelko, Mile Vujnovič. Družtvo šteje 205 udov.
K družtvu sv. Barbare štev. ."> v Soudanu, Minn., Ivan Kostelc Druitvo šteje 25 udov.
K družtvu s v. Štefana Štev. 11 v Omahi, Neb., Josip Kain, Miko Lipovčak. Družtvo šteje 26 udov.
SUSPENDIRANI.
Od družtva sv. Barbare št. 5 v Soudanu, Minn., Marko Govednik, Anton Suklje. Družtvo šteje 33 udov.
Od družtva sv. Štefana št. 11 v Omahi, Neb., Marko Čovrag, Ivan Mr&vinec. Družtvo šteje 24 udov.
Od družtva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., Andrej JVIišija, Josip Jakša, Matija M aren č, Ivan Žagar, Jurij Vukanič, Josip ^ustarič, Fran Junko, Vince Novic, Ivan Movrin. Družtvo šteje 19G |dov.
Od družtva Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Josip Vesel, Fran Hri-Lr, Josip Mahle, Andrej Prijatelj, Josip Švigelj, Ivan Tertnik. Dru-
^vo šteje 201 udov.
ČRTANI.
Od družtva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich , Silvester [ar, Fran Mukavec, Mihael Mihelič, Karol Ožanič, Fran Stimee. Dru-cvo šteje 191 udov.
ODSTOPILI.
Od družtva Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., AJojzij Pogorele, Ivan Lipovec, Bolte Henigmon, Leopold Marolt, Jakob Vesel. Družtvo šteje 196 udov.
Jurij L. B r o ž ič, L tajnik.
j Izpred sodišča." Kazenske i razprava pri ljuWjanik«m deželnem
. sodišču. Jože Wohlbank, natakar iz i Most, je bil zvečer dne 24. grudna m. 1. v Ljubljani aretovan, ker je bil pod (policijskim nadzorstvom in bi moral j biti ob devetih zvečer doma. Aretova-jnju se je Wohlbank s silo uprl, bil ; okolu sebe, sunil je aretujočegu straž i nika v prsi, mu skušal izpodbiti noge ' ter vrhu tega še grdo psoval. Obtože nec je prišel ravno tisti dan iz ječe Karlovu, kjer je presedel 15 mesecev Obsojen je bil zopet na 8 mesecev te žke ječe, po prestani kazni se pa odda v prisilno delavnico. — France Jane žič, kajžar iz Zg. Bele, je Marijani Rehperger dne 13. vinotoka m. 1 nožem v roki zagrozil, da jo bode ta koj zaklal, če mu ne prinese nazaj denarja, kterega je po naročilu nje gove žene Neže vzela iz njegovega stanovanja o priliki, ko jo je mož pretepel. Ta denar je bila njena last Tudi je Matevžu Valjavcu iz hudo bije nasekal š*iri orehe, in mu napra vil za 40 kron škode; obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. — Viktor Doli nar, 15 let stari pastir iz Sred. Ka nomlje in 14 let stari Janez Remžgar rudarja sin iz Idrije, sta v tatinsk družbi v Srnjaku 22. septembra m. 1. iz zaklenjene mlekarske zadruge vzela zabojček masla vreden 20 K, tudi po Idriji sta izvršila več malih tatvin Ker sta oba zatoženca znana kot tujemu imetju zelo nevarna fanta, obsodilo je sodišče Dolinarja na 2 meseca ječe, Remšgarja pa na 3 tedne zapora. — Jurij Zavrl, mlinarski pomočnik v Sred. Bitnju je 18. vinotoka m. 1. v gostilni Luke Šmida na Ga šteju z odprtim nožem mahal okolu sebe in ko se mu je bližal Janez Tva-lan, vrezal ga je v oba palca. Navzoči gostje so bili primorani ga potisniti iz gostilne. Kakih 10 minut kasneje je zapustil posestnice sin, Janez Ka-lan, omenjeno gostilno, in komaj je topil na prag. že ga je sunil Zavrl z nožem v desni komolec. Zavrl se je nato pobotal s Kalanom, ki je pred sodiščem izpovedal, da ne ve, kdo mu ie prizadel poškodbe. Sodišče je obsodilo Zavrla na 5 mesecev težke ječe, Kalana pa zaradi lažnjive izpovedi na 2 meseca jtrče.
Drobnosti.
Ameriko taja ed»«ljaie dne
jan. ponoči z južnega kolodvora v i ubij a ni 135 izseljencev.
U m r 1 je v Mariboru posestnik to-rarne za usnje Anton Nasko v 61. le-\u svoje dobe. — V Vuzenici je umrla poeestnica gospa Mrija Rottner-rojena Pacherning, v letu svoje dobe. — V Gradcu je umrl inšpektor c. kr. priv. juž. železnice g. Franc Kaut-iner.
Zgorela je v Tolminu 36-letna >možena Marija Hvala. Kuhala je >silo pri odprtem ognjišču; pri tem ji je vnela obleka. Domov prisedši >mačini so jo našli na deh strašno žgano.
Drevo ubilo je v gozdu pri sv. Federti na pošti v St. Petru uslužbe-fnega hlapca Petra Repiča.
Nesreča. Z Dobračeve se poro-ia: Kakih 60 let stari posestnik Jo-kaef Kavčič se je vračal 8. jan. nekoli-fko vinjendomov. Bilo je nekako polnoči, ko so ga neki fantje zalotili. Začeli so ga obsipati s snegom, eden fantov pa mu je vrgel kamen v čelo Mož se je zgrudil, fantje pa so zbežali. Kavčič je, ko se je zavedel, šel sam domov. Živel je še dva dni, tretji dan pa umrl. Fanta, ki je na sumu, da je vrgel kamen, so že zaprli.
Nesreča v Borovnici V Borovnici je 11. padel z železniškega voza sprevodnik Ivan Dragar iz L»u-ane in je po nesreči vtaknil levo loko na tir. Zmečkalo mu je tri prste.
S sekiro in levorverjem. [Delavca Franc Rastohar in Iv. Ko-jrelec na Dovozni cesti št. 4. v Ljubljani sta se zvečer 13. jan. zvečer do-'ma na dvorišču sprla in stepla. Ko-relec je vrgel Rastoharja na tla, nakar je ta stekel po sekiro, katero pa mu je hišnik iztrgal iz rok, Korelec pa je vzel vile, da bi se branil in je končno šel v sobo po revolver. Poklicali so policijskega stražnika, ki je delavca aretoval in odvedel na magistrat.
Roparski napad. Krojaški pomočnik Ivan Stanovnik, stanujoč v Spodnji Šiški, je pil dne 17. jan. popoludne v Kopačevi gostilni v Metelkovih ulicah št. 4. K njemu c« je
pridružil brezposelni pleskarski pomočnik Jos. Cerne in zahteval od njega, naj mu plača vrček piva. Stanovnik ni tega hotel storiti, ker še Černeta poznal ni, in je šel iz gostil-nice. Kmalu za njim je prišel Cerne in mu zaklical. naj ga počaka, na kar ie Stanovnik stekel, Černe pa je tekel za njim, ga ujel in mu dejal: "Daj vse kar imaš vrednosti pri sebi, če ne se ti bode slabo godilo." Obenem je Cerne vrgel Stanovnika ob tla, ta pa se je vendar hitro pobrat in tekel do orvega stražnika. Policija je potem napadalca zasledovala in ga zvečer prijela. Cerne je bil že večkrat zaradi tatvine in goljufije kaznovan.
— S a r a f o v. Uredniku 'Giornale Italia" je povedal Sarafov, da v Macedoniji ne žele posredovanja Av-stro-Ogrske in Rusije, ker ti dve državi stremita le za delitvijo dežele med seboj. Macedonija želi posredovanja Francoske, Angleške in Italije, pod kojih varstvom bi se naj imenoval guverner za Macedonijo, ki bi naj ostala pod vrhovnim varstvom Turške, le nekaka avtonomija se naj da deželi. Na izvedbo reform ne veruje, zato bode spomladi vstaja znova izbruhnila. Bolgarija ima dovolj moči, da zadrži prihod Avstro-Ogrske in Rusije v Solun.
Ženo umoril? V Celju so zaprli 571etnega brzojavnega paznika Jos. Walzerja in njegovo prileinico Jovano Kellenz. Vse kaže na to, da sta umorila Walzerjevo ženo, ki je bila nekoliko slaboumna in skoraj popolnoma slepa. Blizu stanovanja ob Vogla j ni so namreč našli krvavo ruto Walzerjeve žene, drugi dan pa so potegnili tudi njeno truplo blizu Laškega trga iz Vogljane. Na glavi je imela smrtne rane.
Prijet tat. Antonij Zeli v Hra-stju je 4. ponoči ukradel neznan tat 330 kron. Orožnikom se je posrečilo tatu zaslediti v osebi brezposlenega Ininarja Antona Čepirla iz Malega Otoka in ga prijeti v hipu, ko se je mislil iz Postojne z brzovlakom odpeljati v Trst. čepirlo je še imel od ukradenega denarja 311 K 98 vin.
Premogova žila. Poroča se nam V Jazbini, občina sv. Gregorja, med Laščami in Ribnico, so zasledili dve žili premoga, ki je najboljše vrste, znan pod imenom antracit. Ker sta žili precej debeli, je upanje, da je premoga mnogo. Radi zime se je delo
v jeseni prekinulo. Kopanje bodo nadaljevali, ko tastopi lepo vreme. Po sedanjih izkazih morajo biti v zemlji veliki zakladi premoga, katere je treba vzdigniti. Ker pa je treba za kopanje precej denarja, zato lastnik prostosledov išče tovarišev. Naslov: Franc Jontes, posestnik in podobar v Vel. Laščah.
Karavanski predor. V predoru na severni strani Karavank so dovrtali te dni tretji kilometar, za katerega se je rabilo 200 delavnih dni. Na dan se je izvrtalo 5 metrov, dočim je na južnem delu tunela delo napradovalo na dan za 7.82 m. Dol-
— Nezadovoljnost v (.' r n i gori. Ze nekaj časa tajno vre med vitezi, ki predstavljajo narodne junake. V njihovih krogih je veliko pomanjkanje, da se morajo celo starci izseljevati. Nevolja je naperjena v prvi vrsti proti uradništvu, potem pa tudi proti visokim davkom in samo-držnemu zistemu. Dočim morajo hoditi vitezi v zakrpanih oblekah ter stradajo kruha, postopajo uradniki v zlatopretkanih uniformah. Nedavno je bilo poneverjenih več sto tisoč državnega denarja, a nobenemu pone-verjalcu se ni ničesar zgodilo,, še k dvornim veselicam prihajajo, dasi so njih imena celo med ljudstvom znana. Vitezi zahtevajo, naj se knez obda ž njimi ter samopašne uradnike spodi. Nadalje se naj izvoli iz zastopnikov vseh slojev stalna kontrolna komisija kot nekak parlament.
— Srbija nastopa samostojno. Dne 12. jan. se je vršil veliki vojni svet pod kraljevim predsed -stvom. Navzoči so bili tudi srbski konzuli iz Macedonije. Sklenilo se je, ugoditi sicer odredbam reformnih velesil, toda v očigled za spomlad predstoječim dogodkom ukrene Srbija samostoine vojne priprave. Srbskim zastopnikom se je naročilo, prizadetim vladam naznaniti, da si Sr-bij a pridrži pravice, <si sama določiti oostopanje potem, kako se bodo dogodki razvijali. To je nekak odarovor velesilam, ki so pretrgale diplomatič-ne zveze s Srbijo.
Razne male Kovica. —
Diplomatične soremembe na Ruskem. Na mesto obolelega velikecra kneza Mihaela Nikolajeviča se imenuje vel. knez Vladimir za predsednika državnega sveta. Na mesto zadnjega pa stopi sedanji vrhovni governer Moskve, vel. knez Sergej. — V Poznanju se dani. Mnogo poznanjskih članov je izstopilo iz nemške "Schiitzengilde" ter so pristopili ''Sokolu". — Kmečki punti. V ogrski pokrajini Talpas se puntajo kmetje ter razdirajo brzojavne zveze. Iz Budimpešte sta odšli tja dve sotniji vojakov. — Organizacija nemških tovarnarjev. Zaradi delavskih štrajkov so si napravili tovarnarji skupno zvezo, da bodo povsod, kjer se neutemeljeno štrajka, takoj preskrbeli novih delavcev. — Z ago-
Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni.
-------------_ _ ° tem deftv,ui® vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere
kaže najboljše vspehe v ruskem jeziku morazd™v?lk od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti.
ladjarska policija. Policijski ! zamore oz d r a v id' V SAK (J °B OL EZ*F 0.v r j5 *0 bolezni, ako pa kdo trdi, da Budimpešti Pavel Pn i	v^AAU iJULEZh^, je to nespametnost.
r,ummpe. ti, ravel 1 o- J PG vseh veljcih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na iscen, ker je za novoleto čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak	azn<Jtere bolez™ ^
Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTI-
nik-računovodja Komlosy v Galiciji, ki je zginil samovoljno z neko deklico iz Sanoka. — Rusofilska j ustanova. Bivši blagajničar "Matice i školske" v Pragi, Fr. Mezeč, je zapu- J stil 20,000 K, kojih obresti dobi vsako j leto učenec trgovske akademije, ki iz- '
poncipist v tocky, je odpuščen
poslal vratarjem raznih hotelov p i
iavo na vse vladarje, v kteri jim raz- \ se rešili bolezni» ktera jih tlači, loži razmerje med državo in cerkvijo. — Lega
je začel razsajati v glavni vojašnici v Dunajskem Novem mestu Ker so zdravniki konštatirali, da je vzrok bolezni voda, zaprli sff vse vod njake ter dovažajo vodo od zunaj. — Cetvorčki So ae rodili v Dubruči pri Kraljevem gradcu vinskemu trgovcu Kruzaku. Vsi štirje otroci so zdravi Zaprt bančni ravnatelj. V Kra kovu so zaprli občinskega svetnika Chlumeckega, ki je bil obenem ravnatelj propadle trgovske in obrtne banke. — Čudna slaboumnost. Rodbina grofov Karolvi je na Ogrskem ena najuglednejših. Grof Anton Ka rolyi je kot enoletni prostovoljec na pravil nad 20,000 K dolga. Da bi starišem ne bilo treba dolgov plačati, dali so sina proglasiti slaboumnim ter ga postavili pod kuratelo in sodišče je to tudi storilo, sedaj pa je "slaboumni" grof dovršil z odliko držav-nopravne študije ter postal doktor. Sele na podlagi tega dokaza ga je so di šče rešilo jerobstva. —Umorjen policaj. V L i šii ju v Bosni je nastal v kavarni pretep. Policaj Todor Popo-vič je hotel posredovati, pri tem sta ga pa Alaga Mujanič in Mujo Hur-mič z nožem zaklala. — Kolinov naslednik zopet Nemec ? Na namestnika nadškofa dr. Kohua je baje določen nemški kanonik V. Blazek za čas Kohnove odsotnosti, a postane najbrže Kohnov naslednik sploh. Ako se to uresniči, nastal bode pri Cehih vihar. — Smrt na strelišču. V Bistrici na Ogrskem je nadporočnik S2. polka Kindl preiskaval puške. Pri tem se je ena puška sprožila ter je krogla prodrla skozi oko v glavo, da je bil na mestu mrtev.
Kretanje parnikov.
V New York bo dujpeli:
Etruria, 31. jan. iz Liverpoola s 614 potniki.
a Champagne, 1. febr. iz Havre. Dospeti Imajo: Cevic iz Liverpoola. Germanic iz Liverpoola. Arabia iz Hamburga. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Finland iz Antwerpena.
Frankfurt iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Oceanic iz Liverpoola. Brandenburg iz Bremena. Hohenzoleru iz Genove. Anchoria iz Glasgowa. La Lorraine iz Havre. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona.
Odpljuli bo: Rotterdam, 2. febr. v Rotterdam. Auguste Viktoria 2. febr. v Hamburg Main 2. febr. v Bremen.
Odpljuli bodo:
Majestic 3. febr. v Liverpool-La Champagne 4. febr. v Havre. Prinz Adalbert 4. febr. v Genovo. Numidian 4. febr. v Glasgow. Etruria, 6. febr. v LiverpooL St. Louis 6. febr. v Southampton. Finland 6. febr. v Anwerpen. Belgravia 6. febr. v Hamburg. Kaiser Wilhelm der Grosse 9. febr. v
Bremen. Oceanic 10. febr. v Liverpool. La Lorrain 12. febr. v Havre. Bluecher 11. febr. v Hamburg. New York 13. febr. v Southampton.
aderland 13. febr. v Antwerpen. Umbria 13. febr. v Liverpool. Hohenzollern 13. febr. v Genovo. Anchoria 13. febr. v Glasgow.
Universal Medical Institute imia vsak? bolezen posebnega zdrav-
u	nika specijulista m Yam naznani:
Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. —
Ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen za ^^dravljivo.
— Ako so vam nevešči zdravniki odvzeli stotine
in stotine do-
larjev in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdr^Ti^.
Pišite L mversal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala, in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte uvi-clel da \ as zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mexike.
V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se \ as osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vaso bolezen.
.. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vzivanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) podel; se nova inoc, suhi se odebele, debeli se osuše, preskrbi se nova moč izmučenim m oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
Rentgenevi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta naein je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate:
REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KCŽ0-BOLEZfti NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH -AKO ZGUBiTE LASE, - AKO STE BOLNI NA ŽELODCU NA MATERNICI, — AKO IMATE HEME.R0 DE — SPOLSKE BOLEZNI -ONEMOGLOST PRI SP0LSKEM OBČEVANJU - AKO STEN R-VOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO KAPLJATE- - NE ČUTiTE — AKO STE BOLNI KA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medi-cal Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili Vaso bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trošite zaman drazega denarja.
Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v Čem obstoji Vaša bolezen.
Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
KJE STA!
F. Rogelj, po domače Pave in F. S k u b i c, oba doma iz Trebinja. Z Skubicom smo bili skupaj pred 5 leti v New Meiici, a z Rogljem pred 12 leti v Clevelandu, O. Za njun naslov bi rad zvedel F. Rogelj, P. O. Al-dridge, Mont.	(26-1 1-2)
GAŠPER KORČE
1776 St. Clair St.. Cleveland, O.,
Tolmač pri sodiščih.Ako se kdo poneBrečiv tovarni izposluje odškodnino. Muje načelo je z rojaki pošteno postopati in varovati brezveatnežev.
POZOR ROJAKI I Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Germani a Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
"gostilna pri notranjcu",
kjer imam rarun raznovrstnih izbo^ nih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidna in točna.
Za obilen obisk še priporoča John Meden, illaon Ava, Cleveland. O,
Slo vensko-Amerikanski
...K OLEDA R...
za leto 1904
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave.,
Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 12f4 So. 13th Street,
Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. Math. Kumo, 1001 Main Street, La
Salle, HI. Fr. Keržišnik, Rock Sprinjrt, Wyo. Math. Grahek, 430 7th St., Can.met. Mich.
Fr. Gabrtnja, 519 Power St., John
8town, Pa. John Govžev Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Rubby St., Pitts burg, Pa.
M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitx, Frontenac, Kans. Mihael Klobučar. 115 7th St., Calumet, Mich.
Štefan Kukar, 920 N. Chicago St. Joliet, HI.
John Russ, 432 So. Sta Fee Ave.
Pueblo, Colo. I. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Jo liet. BL
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 eent številko:
Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakier, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Chas. Derganc, 215 N. Congress St., Kenosha, Wis.
John Sustaršič. 1208 N. Centre St., Joliet, HL
Frank Qabrenji, 519 Power St., Johnstown, Pa.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri »Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu tq. ulice, kjer točim pristno uležanfi ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, naj bolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovanec dobrodošeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom !
Mohor Mladič.
617 So. Center At., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone i 17*3 Moryan,
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-iocku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin. Pennsylvania.
Za tekoče let« bili so izvoljeni ile-deČi uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, p od predsednik o nt, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, L tajnikom, 11<H Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, IL tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc, Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok, ker in&če jih mera društvo suspendirati.
Druitveniki ari tirajte v prid dru-
ODBOR t w 64.
PAZI
se, ako potuješ v staro domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tele-Ake želi kdo rojakov list prodajati, fonirej z številko 3795 Cortlandt, pa
u uJu!	*	-_______1____t_______* v v ..
»aj m odaai ni vpnvatfftm
- ae slorc&sko zmeniš ž njim.


— r'v -Ytwritffitoftgy -ftiift" II firniililri km^ 1
■33RT ■ ^ -«



T li s^bols^
Ko so zvonovi plakali...
(Konec.)
Dolgo sem sedel ob njej, z obema rokama oklepajoč njeno desnico. Bilo mi je, kakor da jo moram proti neko-mur braniti, ker se sama ne more, kakor da moram stati na straži* da mi je kdo ne ugrabi... V sobo je prišla sestra, da poda materi zdravila. Bolnica jo je gledala z istim ljubečim pogledom kakor mene. Ko je videla njene objokane, rdeče obrobljene oči, se je vznemirila.
"Preteklo noč nisi spala, Menica. Zvečer moraš zgodaj leč, sicer še ti zboliš."
''Kako naj spim! Saj sem tudi preteklo noč legla, a spanca ni bilo. — Sicer pa nisem utrujena."
"Kako vsi trpite zavoljo mene.... Vse vas mučim.,
Sestra se je obrnila vstran ter si otirala solze. —
Proti večeru je brat pripeljal zdravnika, ki je že nekaj časa prihajal vsak dan. Ta je trdil, da ni tako nevarno. Nas vse, namreč deco, so te besede kolikor toliko potaložile : zdravnik je pač izrekel, kar smo mi najsrčnejše želeli, in ob te besede smo se oprijemali z vesm našim hrepe-njem in z vsemi našimi željami. Le na očeta niso naredile kakega yidne-sra vtiska. Gotovo je že govoril z zdravnikom na samem in povsem odkrito. In sedaj je tih in z upognjeno (flavo stal ob postelji, in oko njegovo se je kakor brez misli upiralo v bolnico. A navzlic temu miru se mi je dozdeval za leta postaran: bilje sključen, in v laseh se mu je belilo nešteto srebrnih nitk. O Veliki noči jih nisem videl — toliko gotovo ne.
Mati je bila povsem mirna. Muee-nica je bila ob nas ves življenje, za nas se je darovala brez tožba in brez nevolje. Brez nevolje in brez tožba je prenašala tudi bolezen.
Ko so domači v drugi sobi večerjali, sem bil spet sam pri njej.
"Umreti ni težko" — je dejala nenadoma — "a da moram vas zapustiti, to je hudo."
V očeh so ji trepetale solze.
"Saj ne boste umrli, mamica."
"Če umrem" — je nadaljevala, kakor me ne bi slišala — "in bi ti bilo kdaj mogoče, pomagaj pred vsem Lojzu... Največi siromak je".
Brat Lojze je namreč poročil revno dekle, in oče mu odtedaj ni bil posebno naklonjen.
A srce materino se ga je spominjalo pred vsemi drugimi.
"Bom! — A saj ne boste mamica!"
"Volja božja se naj zgodi!" —
Proti polnoči nas je oče vse poslal apat. Pri bolnici je čuval on in sosedova Neža, ki je prišla za tisto noč.
OdŠel sem v spalnico, a spati nisem mogel. Dolgo sem se premetaval po postelji, da sem se že s tem utrudil, a spanca ni bilo. Sedaj sem ter se vdal razmišljanju. Misli so mi vrtale v glavi, plazile so se mi po mož ganih iz kota v kot, da me je glava bolela — a spanca ni bilo. Nemara bi bilo bolje, Če bi hodil po sobi, a sli-lalo bi se v sosedne izbe.
Tiho in oprezno sem vstal, se oblekel ter neslišno zapustil sobo In šel na prosto. Nebo je bilo še oblačno, oblaki so se že na več krajih trgali, in med njimi se je modrilo nebo — či sto in jasno, kakor bi ga kdo ravnokar obrisal z vlažnim prtom.
Bilo je precej hladno. Na stari murbi, stoječi pred hišo, je listje na-lahko trepetalo. Kapljice, ki so nemara še od dežja zaostale na listih ali ki jih je vlažna noč izplakala na nje, bo drsale s lističa na listič — polagoma in tiho, kakor v snu. Neslišno, ka kor večerni sen na prirodo božjo, so padale z lističev v travo.
Obstal sem nekaj korakov strani od stopnic ter se zagledal po dolini. Nad travniki je videlo oko bele nerazločne postave: nemara so se Vile nad rosno travozibale v tajnem plesu. Za travniki so se črnili gozdi, mirni in resni, neobično za človeško bol in gorje.
Vse naokoli je mirno, tiho, kakor pogreznjeno samo v se... A jaz sem s svojo boljo in s svojim žgočim nemirom osamel in kakor odtrgan od vse okolice, odtujen vsej prirodi in njenemu veličanstvenemu miru stal v tihi noči. Bilo mi je bolno in težko in zahrepenel sem, da bi mogel nekamor iti, kjer bi vse žalostne in mučne misli pogreznil v neskončno brezČut-nots tihe noči, kjer bi srce zaspalo v velikovečni sen in mir...
Hipoma so zaškripala vežna vrata, in na pragu se je pojavila visoka postava očetova. Videl sem, kako se je v prvem hipu, ko me je zagledal, zavzel. Stopil je za korak nazaj, da so vrata, ki jih je malone že docela zaprl za seboj, spet zaškripala in se na stežftj otvorila. A takoj je spet stopil črez prag: gotovo me je spoznal
"Ti si! — Kaj laziš tukaj — spal bi!"
Glas njegov je bil oeoren in zlovo-ljen. A čutil sem. da je ta osornost le prisiljena. Nisem odgovoril, in oče je žel mirno mimo mene molče in zroč vstran, tja po dvorišču; zavil je proti hlevom...
Ker sem vedel, da je sedaj Neža sama pri bolnici, sem šel t sobo. Stara
soseda je sedela ob mizi, is naslanjala glavo ob roke ter strmala v "Življenje svetnikov", ki je ležalo odprto pred njo. A takoj pri vstopu se mi je zdelo da ne bere. Bog ve, kje so bludi-le njene misli. Moj prihod jo je vzne-miriL
Ne, da bi kaj izpregovoril, sem stopil k postelji. Menil sem, da mati spi. A slišala je moj tihi korak, odprla oči ter me začudeno pogledala. "Ali ne spiš? — Kako pot si imel včeraj, pa si ne privoščiš pokoja!"
"Sem si že odpočil, mamica!"
A venomer m'* je gledala začudeno, kakor me ne bi umevala. Iz očesa pa ji je polagoma pripolzela svetla solza ter zdrknila na blaznico.
Tudi meni ej bilo na jok. Da bi bolnica tega ne opazila ter se še bolj ne vznemirila, sem stopil bliže k oknu ter se zagledal v noč...
V daljavi se je obzor čistil. Le lahki, komaj vidni oblački fantastičnih oblik in obrisov so plavali po čudoviti modrini — plavali od obzora navzgor, više in više, ter se nekam izgubljali.
Zatopil sem se v ta prizor. In ob njem sem se spomnil nekega sna izza mladih let. Nekoč sem namreč sanjal, da vidim daleč na obzoru angele božje plavati od zemlje k nebesom. Povsem majhni so in oblečeni v čudovita, dragocena oblačila. V roki pa drži vsak blestečo zlavo školjko ter jo nosi od zemlej v nebesa.
Cestokrat sem pomišljal, kaj da naj ta sen pomeni, in kaj da angelci nosijo v krasnih zlatih školjkah. Sedaj vem: materine solze nosijo pred prestol Vsevečnega...
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo i>oštnine prosto, ako se i nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo solnove kosti, ali ▼ finem usnju z zlato obrezo
Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza, $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct.
Druge knjige:
Druga nemška slovnica 80 ct.
Hitri računar 40 ct.
Mali katekizem 10 ct.-
Veliki katekizem 30 ct.
Četrto berilo za ljudske šole 50 ct.
Prešernove poezije, vezane 75 centov,
brožirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. Narodne pripovedke I. in II. zvezek
po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 et.
Dva dni poznejše sem se vračal me3to-" materi se je obrnilo na bolje, in zdravnik je izjavil, da je nevarnos za sedaj minila.
Ko sva z bratom peljala iz vasi, ie pri fari ravno zvonilo mrliču. Zvonilo je mladi kmetici, ki je umrla prejšnji večer, zapustivša troje otrok.
Molče sva poslušala pl^Lmje zvo nov in v resnih mislih sva povošala glavo. Zvonilo je sicer tuji osebi, vendar je bol tega zvonenja v najinih srcih našla glasen odmev.
V takih trenutkih, po takih težkih, trepeta in bolesti polnih urah duša šele prav umeva plakanje zvonov: tako bi lahko danes plakali po najini roditeljici...
Sanje v podobah 15 ct_
Slovenski šaljivec 30 ct.
Šaljivi Slovenec 90 ct.
Nas cesar Fran Josip I., 15 in 20 ct
Princ Evgenij 20 ct.
Knez Črni Jurij 20 ct.
Naseljep.ci 20 ct.
Naselnikova hči 20 ct.
Na Preriji 20 et.
Poslednji Mokikanec 20 ct.
Jama nad Dobrušo 20 ct.
Nezgoda na Palavanu 20 ct.
Ciganova osveta 20 ct.
Cvetina borogr. 30 ot.
Najdenček 20 ct.
Tiun Cing 20 ct.
May Erie 20 ct.
Stezosledec 20 ct.
Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct.
Hildegarda 20 ct.
Sv Genovefa 20 ct.
Sv. Notburga 18 ct.
Mirko Poštenjakovič 20 et.
Kako je zginol gozd 20 ct.
Reporter 20 ct.
Izidor pobožni kmet 25 ct.
Beneška vedeževalka 20 ot.
Gočevski kaketizem 15 ct.
Stoletna pratika 60 2t.
Materina žrtev 40 ct.
Rodbinska sreča 40 ct.
Tisoč in ena noč, 51 zvezkov. $6.50.
Zemljevid ce?ega sveta 25 ct.
Prva nemška slovnica 35 ct.
Spominski listi iz avstrijske egedo-
vine 25 ct. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
RABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York In ne veš kako priti k Fe. Sakserju. "Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko.
Gompaple Generale Transatlantiqw.
Francoska parobrodna družba
Opomba: Ne naročajte v prejšnjih li-
stih objavljene knjige, ker so pošle,	^refagne
ker Zristimi začasno ne moremo po-	T .
streči.	La ' ouralnft
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INHSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI FARNIKI SO«
„Lt Lorraine", ca dvs »IJiki._________________ 12.000 toa,
fftLa Savoie", „ „ „ ................ ia.000 „
(<La. Touraine'", ,, ,, ,, ................. 10.000 ,,
^'Aquitaine'1, ,, „ ,, ................. 10.000 ,,
„La Bretagne",................................ 8.000
„Li Champagne"............................... 8.000 ,
,,L* Gascogne", ...................................8.000 „
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne.
Parniki odpljujejo i* priitaniiča Stv 42 North River, ob Morton Street:
10. marca 1904. 17. marca 1904.
25.000 konjakih Moftl.
25.000	h	••
12.000	,1	it
16.000	„	11
9^000	„	11
9.000	H	ii
9.000	II	II
La Champagne
*La Lorraine
Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj
lOB Greenwich St., New York,
v kterern točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam
dobre smodke in imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč stanovanje in hrano proti nizki ceni.
Za obilen poset s« priporoča
Frida vop. Kroge.
109 Greenwich Street, New York.
4. feb. 1904. 11. feb. 1904 18. feb. 1904. 25. feb. 1904. 3. marca 1904.
*La Lorraine
La Bretagne -La ^avoie La Champagne •La Touraine
24. marca 1904. 31. marca 1904. 7. apr. 1904.
La Champagne
OF Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
ttliTis ageieij*: 3Ž BROADWAY, NEW YORK.
Iaolla
-xND
ZA LETO 1904
X. LETNIK
IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO
"G LAS NAROD A"
CENA 25 CENTOV
Tako so „ ^ Ma ,odnU	SLOVENSKO-AMERIK ANSKi
vasjo in slušajoeemu plač domačih zvonov romale misli nazaj v mladostne dni ter zrle tam te in mnoge dru-dogodke.
A mladostni spomini so bili mislim polet, da se hitele pred menoj v prihodnost. In zazdelo se mi je, da kmalu pride dan, ko bode istotako plakali zvonovi, a ne ti domači, ne, tuji, daleč od rodne vasi in domače cerkve.
Zvonovi bodo plakali, a njihov plač ne bo nretresal nikomur duše in srca, ker oni, ki mu bodo zvonili, je bil vse- 1 CENA 25 CENTOV	CENA 25 CENTOV
povsodi in vedno osamljen tujec, brez Vsefc>iriax Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi po-stalnega doma m brez lastnega og- ; datki _ LetQ JgQ4 _ Na pQti y Ameriko> z deselimi slikami. — Leon njiita, romar, ki je brez miru blodil j xm s slik0) novl papež s sliko _ Ljubavno pismo (siika). _ prekasno po svetu, iščoč necesar, cesar se mk- | (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama, dar ni videl, nihče ne našel, proseč j _ RaZgOVor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v nečesar, česar mu nihče ni mogel da- | New Yorku, s tremi slikami. — Srečka Smrti. — Svetovna razstava v St. ti, ker njegovih prošnja nihče ni do- j Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. segel...	i Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska
Zvonovi bodo v svojem usmiljenju s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami.— Poskušnja. — Go-3ami plakali za njim... A čemu pač spod Dlesk. —Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. —,,A11 right!" — plakati po njem, ki je vse življenje Velikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš-bil nemiren popotnik, romar z veli- j	nice. — Oznanila.
kim, neumrljivim in od nikigar ume-, Koledar je primerno darilo za novo leto v staro domovino prijateljem, vanim hrepenjenjem — tujec med
Dobiti je:
America Liine
(HOLLAN1>-A UER1ŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
tucji ?
Čemu pač plakati za njim, ki si je že davno z žarkim hrepetanjem želel tega velikega dne, ker je bila noga njegova že davno upehana od težke hoje, oko njegovo že davno in dolgo omraeeno od gorja, ki ga je videlo v življenju, njegovo srce že od davna bolno in njegova duša že davno trudna in željna pokoja...
Čemu torej plakate? Hvala vam — zapojte rajši veselo pesem, ker tujec ^e je — vrnil v domovino...
' New Yorku:	Greenwich St«
v Clevelandu: I7"7S St. Clair St.

Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVKTOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši Tek zoper
REUMATIZEM, P0E0STNIC0, FODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAnO: ZSd. in 5Oct. v vseh lekarnah
F. Al Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
$30
Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je > nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
Pišitejpo brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER). .
Sedem palcev 500. komad; $5 ducat. — Deset palcev si komad; $:o ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bol] trpežen, nego vsak drug cilinder.
columbia phonograph;co.,
T1KET
ZA PAROBKOD ali ŽELEZNICO je najbolje
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
G^-ILOOl^r '^r
od gospoda J. Stnblerja
v Duluth, Minn., 217 OT. Superior St,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za
kupiti pri FRANK SA i
k Na koi^-1^ "t? rid?isk^h	potnike, kakor tudi prosti lunch.
s^^wSuk; preskrbicen o "n Snažno	Prodajam tudi železniške in par obr od ne listke ter pošiljam de-
BIVAIJŠČE. Vse prednosti so dobiti pri	"ar * staro domovino. Kojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-
njem. Zftto n*j se v»ak Slovetiec in Slovenka	mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., va-
na njega obrne. Brxojavite k xiaj in na kteri	bim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelu dobro postrežem,
kolodvor pridete t New York, ali ga pa po-	S& spožtovanjem (31il)
m P°tem/ ______m	Josip Scharabon.
■ ..	i -«l •• 3F ;	.

it -
A
N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvo'
kom, 12,500 ton.	vijakom, 10,500 toi
RYNDAM. parnik z dvojnim vrja
kom, 12,500 ton. ..TTPfin,u POTSDAM, parnik z dvijnim vija-! ROTTERDAM, parnik z dvoj
kom, 12,500 ton.	vijakom, 8300
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Al
Radi cene ^lej na posebej objavljenih listinah.
toi
Parobrodna črta ima svoje pisarno v m<
DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, it. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfatrai BRNO, 2i Krona.
Parniki o d p 1 j u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YOREA dm [11 i i—i,,---------ob 10. uri zjutraj.	—
vsako
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, II.I
RE© STAR L.IN
(Piekoinorskji parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkora ia Antwerpenom, + + * * ♦ * * * ¥ * + Philadelphia in Antwerpenoi
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11S99 ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KR00NLAND.......... 127601
FINNLAND............ 12760toj
Pri eenah za med k rov je so vpoštete vse potrebščine, dob] hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših m potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorie Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. mi
dopoludne od pomola š*ev, H ob vznožju Fulton Street._Iz PHILA-
DELPHIJE vsako drugo wedo od jjomola ob vznožju Washington 8t!
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pin« Stj. ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO ali na njea« zastopnik«.	'