Iih*|» viski četrtek ob B. uri popoldne Rokopisi se ne vta-fajo. Nelrankovana plima »e ne ipre |emaJo. Cena listu znala >a celo leto 4 krone, ra pol leta 2 kroni. Za man] premolil* za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 ‘50. Za Nemčijo je cena Hitu n K, ia druge dežele Izven Avstrije fi kion. Hokoplse sprejemi , Narodna Tiskarna" » Gorici, ulica Vet-lurlnl it. 9. Narofnino In na-manila sprejema npiavništvov Gorici, SemeniSka ul. št. 16. Posamezne številke se propajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1t v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XX. letnik. V Gorici, 22 februvarja 1912. 8. številka. SM^supiiihog S. L. S. Zaupniki Slovenske Ljudske Stranke na Goriškem sc iiljutliio vabijo na slmd, ki ho v četrtek 29. februarja oh III. uri predpoltidne v dvorani »Central«, ulica G. Verdi 30. Na dnevnem redu so razna poročila in volitev stran-kinega vodstva. Kdor le more, naj se u-deleži shoda. Izreki slavnih mož. Mindhorst, slavni voditelj nemških katoličanov, jc rekel: »Dandanes hi potrebovali šeste cerkvene zapovedi: Ne čitaj slahih časopisov in slabih knjig!« Scalden se je pa izrazil na shodu nemških katoličanov: »Najboljša po- moč dušnemu pastirju je časopis. Dušni pastir govori !e enkrat iui teden in ljudstvo ua mora iti poslušat v cerkev, časopis pa uovori vse dni v tednu in ob vseli tirali in ni potrebno, da Kremo mi k njemu, ker prihaja on k nam.« Zapomnimo si to in širimo katoliške liste mej ljudstvom! »Primorski list« v vsako krščansko družino! Evharistično lefo — Mednarodni shod. Ko so bili zadnjič škofje zbrani na cesarskem Dunaju, so sklenili, da hodi leto IDI.?, za vso Avstrijo evharistično leto v počeščenje presv. Rešnjega Telesa. Od 12. do In. septembra tega leta se bo namreč obhajal tia Dunaju veliki mednarodni shod v čast uajsv. sakramentt!. Taki veličastni sinodi so bili I. 1908 v Londonu, I. 1909 v Kolini!, I. 1910 v Montrealu in lani v Madridu. Letos pa bo tak shod na našem cesarskem Dunaju. Pokroviteljstvo za to slovesnost je prevzel s a m c c-s a r h' r a n c Jožef I. Seje se bodo vršile v cerkvi sv. Štefana. Slavnostna procesija se bo razvijala po najlepših ulicah mimo cesarskega dvora. Njega Veličanstvo cesar Franc .ložef I. je že podaril pripravljalnemu odboru lepo sv oto za olepšanje mesta in cerkve. Dunajčani so začeli zbirati denar za novo cerkev, ki jo hočejo sezidati v trajen spomin na ta mednarodni shod. Obeta se nekaj veličastnega. Prišli bodo iz vseh delov sveta na Dunaj zastopniki krščanskih narodov: Iz Evrope, Azije, Afrike. Amerike. Avstralije in z daljnih otokov' Videli bomo razne narode in slišali mnogotere jezike. Pokazali l)onio, da smo kljub raznim narodnostim. kljub različnim šegam in običajem, kljub velikim oddaljenostim med seboj eno v Kristusu. Kristus, ki je pričujoč v uajsv. sakramentu, j c naše: ž i v I j c n j e i n u a š c v. s e. Vse drugo na svetu ni nič, v primeri s Kristusom. Vse drugo bi morali imeti za blato v primeri ž Njim. Iz tega je razvidno, da nam je kristjanom vse skupno, ker nam je skupen Jezus Kr., ki je naše vse. I o je krščanski komunizem, ki so ga oznanjevali že apostoli in ki ga oznanju je sv. katoliška cerkev, v vseli stoletjih. O prvih kristjanih beremo: »Bili so s t a n o v i t n i v /. d r u ž e n j ti v lomljenju kruha!« (Dej. Ap. 2, 42.) V Kristusu, v Njegovi milosti, ki ie za vse ljudi ena ter ista. je naša moč. Brez Njega nismo nič in ne moremo nič. Ta velika ideja se javlja v teh m e d n a r o d n i h shodih: Skupnost v Kristusu, ki je naše življenje in naše vse. Povabljeni so za one dni na Dunaj vsi narodi avstrijski, tudi mi Slovenci. Imeli bomo svojo cerkev za sv. maše. za svoje posebne shode in govore v slovenskem jeziku, sestavili bomo pri skupnih shodih in pri očitni procesiji z Najsvetejšim svojo skupino, pa bomo mogli nastopiti v narodni noši. Udeležili : bomo shoda mnogoštevilno v' vseh škofij, kjer prebivamo Slovenci. Dunajčani nuni bodo poskrbeli brezplačna stanovanja in pa posebne vlake po znižani ceni. Shod v počeščenje sv. Rešnjega Telesa bo torej važen za vso Avstrijo. Naš prevzvišeni knez in nadškof naznanja v letošnjem pastirskem listu, da bo ustanovil poseben škofijski odbor, ki bo moral skrbeti za udeležbo tudi iz naše nadškofije in v ta namen vse pripraviti. Začnimo sc takoj pripravljati za to veliko slavnost na cesarskem Dunaju! Onemoglo „ znansfvo “. Znani »znanstvenik« prof. Seidl je v »Soči« objavil, da je p r o m ovir a I za dopisujočega člana "Muzejskega društva za Kranjsko«. Pravi, da mu ie to v zadoščenje za neopravičene in zlobne napade v zadnjem času. Pričakujemo, da ga počasti v kratkem še kako drugo društvo, recimo goriška »Prosveta« ali kako pevsko d r u š t v o. Onemogli »znanstvenik« se skriva v »Soči« /. dne 15. febr. t. I. v članku : C i t a j m o p o 1 j ti d n o - znanstvene spise, v katerem proslavlja >l;ickcl-a in Bolsche-ja, oba \ znana ateista, ki izvajata človeka po telesu in po duši iz ž i v a I i. To je znanstvo za poč’t vsem naprednjakom! V omenjenem članku pravi onemogli »znanstvenik«: »Pescendenčna hipoteza uči, da človek ni nastal iz ilovice, kar se učijo otroci, nego da je ko-nečni cilj in krona milijoiiskoletnega razvoja in da se pretaka po njegovih žilah slična kri kakor v živalih. Na podlagi te znanstvene hipoteze delajo medicinski veščaki po visokih šolali poskuse na živalih (ne na ilovici!)«.... Na te »učene« besede odgovarjamo, da proglaša liiickel descendenčno teorijo tupatam res le kot h i p o t e z o. a ua drugih mestih jo imenuje dognano resnico in Dejstvo in v tem je sleparil občinstvo. Dalje pa vprašamo onemoglega »profesorja« c. kr. realke v Dorici, kdo je tisti, ki uči, da je človek nastal iz ilovice? Paglavec iz prve ljudske šole bi vam znal povedati, da človek ni sama i I o v i c a, kakor tudi žival ni sama ilovica, ampak je v njej živi jenski princ i|), ki se v človeku imenuje nevmerjoča duša. In taki nevedneži so »profesorji« na srednjih šolah z visokimi plačami!! Onemogli »profesor« govori dalje o milijonskolctnem razvoju. To je ne- Za smeh in pouk. »Dobro znamenje!« »No. gospodična, kako je. je tata ozdravel na ušesih ',J» (inspodična: "D ja! včeraj si je že tiščal ušesa, ko sem jaz pela.« * Iz dobrih starih časov. L. \224. jc kralj angleški v prvo spal na slamnati Postelji na »štrolisaku«, do tedaj počival je le na deskali! No, vse se spremeni. I . M4(> so bile angleške hiše večinoma še s slamo pokrite in pred I. 120U !|iMi ploh tam poznali dimnika! O peči 111 bilo govora ne /.misli, ljudje so se Krcli pri razbeljenih ponvah. L. 134(1 so znašali davki kraljestva 11 mo Žakljev volne. I >enara je bilo ma-I" Sodnike iu advokate plačevali so r Poprom in cimetom. * Lela 1912!« Pred nekako Ml leti zivc! je slavni zvezdogled. Ta je ti- čal vedno v svoji zvezdoglednici. Zabil je na jed. na pijačo, na kosilo, na večerjo, na spanje iu na druge svoje potrebe. Gledal je in računi!, kedaj se bo prikazala neka nova zvezda človeškim očem. Nekega dne prihiti nekaj minut pred poldnem dekla k njemu: »Gospod, kedaj naj deiiein riž v juho. da ne bo predolg?« Praš;i dvakrat, trikrat, slednjič se zvezdogled obrne in reče: »L. 1912!« Reva! dolgo je čakala! »Kaj je temu krivo? »Gospod zdravnik, Vi niste pravo zadeli«, pravi mož nekaj čez 40 let, »moja bolezen se ni zboljšala, pač pa poslabšala! Kaj je temu krivo?« »Mogoče!« odvrne zdravnik. Toda vaša bolezen ni le v želodcu, ampak še nižje, kakor si mislite.« »Dovoliste mi. da zadenem pravo, pravi vzrok vaše bolezni?« »() ja, če ie to v Vaši moči, gosp. zdravnik! Naj se zgodi!« S temi besedami dvigne zdravnik svojo palico in prekucne vse botiljke vina na mizi, da se je vse razlilo in žvenketalo. Nesrečni strup, ki je moža moril, razlil se je po podu. »Vidite, da sem zadel pravo!« govori zdravnik, odpre vrata in zbeži. Na. si je mislil, tu imaš norec zdravilo za tvoj bolni želodec. Pij pametno, pa boš zdrav! Kedor malo pije, veliko pije kedor veliko pije pa malo pije. »Kateri je najbolj klerikalni list na Dunaju?« V nekem hotelu stavi hote-lijer stavko, kateri bi bil na Dunaju najbolj klerikalni list? Nobeden ne ve odgovora. »Neue freie Presse!« pravi, ker v vsaki številki ima opraviti z vero iu z verskimi rečmi, čeravno je to judovski list.« Res: Presse preše. Mati, kaj pomenja, če se sanja o podganah?« praša pri jutranji kavi nek delavec svojo mater. »Sanje sem imel o podganah: kar lovile so se po sobi. Prva je bila debela ko mačka, dve drugi pa tako suhi. da sem mislil, da mrtve obležeti. Četrta pa je bila slepa.« Brez da bi mati dolgo premišljevala pomen sanj, odgovori sinu: »Vidiš, debela podgana, je krčma tani le nasproti, kamor nosiš denar. — Slabe, revne, suhe podgane sem jaz iu tvoj brat, ker nimava kaj jesti, slepa podgana si ti sam.« Strme gledal je sin, spozuavši, da mati je sanje prav razložila. »!« Bilo je dan sv. Telesa. Brezverski potovalec potoval je po Švici. Gredč naleti na mladega pastirja, vrlega in vernega dečkota. Začne žnjiin govoriti ter slednjič dražiti ga o Sv. R. T. Med drugim praša fantiča: »Si li bil danes pri procesiji? Ali veruješ res, da tiči v tako malem koščeku kruha Kristus!?« Ncprcstrašeno odgovori tedaj blagi fantič: »Jaz si mislim, vaša pamet tiči v še v eliko manjšem prostoru, drugače bi vam bilo lahko jasno, da (iospod Bog lahko v se stori, ker je vsemogočen!'' Dobro m ti ie dal. laki naj bodo vsi fantiči! slovensko ljudstvo na •ira veradpin 'op^a spametno! Ge ni Boga, je materija v e č n a in bi sc moralo govoriti le o v e e n e m razvoju. Milijoni let je proti večnosti kakor e n a sekunda. V mili-jonmiiijarclskoletnein razvoju hi ne mogli priti uiti do pameti onemoglega »znaustvenjka«. Halje pravi »znanstvenik«, »da je mogoča morala tudi brez Boga, namreč s o c i j a I n a m o r a I a. Poleg te soci-jalne morale so kasneje ustanovili klerikalci kontesijonalno moralo ter jo obdali z nebeškim svitom, da bi bolje držala«. Prav to socijalno moralo učita tudi Bolščite in Hbckel. »Znanstvenik« tiči z dušo in telesom v teli dveh ateistih. To je tista morala, ki taji Boga, ki je popolnoma onemogla, ki ne more človeka osrečiti in obvarovati slabega. to je tista brezverska morala, ki dela že dijake na srednjih šolali zrele z a samomor, ki odpira mladini vrata v živinsko p o h o t n o s t. tev je tista pasja morala, ki jej z drugo besedo pravijo: p e s t i s 11 n i v e r s a I i s. ki mori mladino in jej koplje prezgodnji grob. »Znanstvenik« pravi, da ima človek slično kri kakor živali. B r u m p t je dokazal, da kaže kri, ki sc pretaka po človeških žilah v vsakem oziru podobnost' s krvjo, ki se pretaka po žilah p r c š i č c v. Ali so tudi svinje s čI o v e k o m v sorodstvu? ,Gotovo, v prav mnogih slučajih!! V novejšem času se pa izrekajo mnogi učenjaki proti podobnosti človeške krvi z živalsko. V človeški krvi se dobe posebnosti. ki se ne dobe v krvi drugih hrbteničnikov. Sploh pa sc ne sme zamenjevati krvne sorodnosti ali plemenske sorodnosti s kemično-fiziologično podobnostjo. O tem bomo še govorili, ker ne dovolimo, da bi se s takimi bu-dalostmi sleparilo občinstvo. Onemoglemu »znanstveniku« svetujemo, naj bo nekoliko bolj tih, da ga ne zadene socialna morala, ki jo proglaša L. Graff tako-lc: »Ko bi bil jaz šolski nadzornik, bi tega profesorja, ki na srednjih šolali pripušča dijakom Hiickelove spise, takoj postavil v disciplinarno preiskavo.« Politični pregled. Državni zbor je sklican za dan 5. marca. t Grof Aelirenthal. V soboto ob 9. uri in tri četrt je umrl minister za zunanje zadeve grof A e h r e n t h a I. Istega dne je cesar z lastnoročnim pismom ugodil prošnji ministra za de-misijo. V tem pismu izraža cesar svoje neomejeno zaupanje do pokojnega ter se mu v toplih besedah zahvaljuje za njegovo uspešno delovanje v težav- Čitajmo poljudnoznanstvene spise! »Soča« z dne 15. feb. 1.1. priporoča Haecklove in Bdlscheve spise. Tudi mi pravimo: čitajmo poljudnoznanstvene spise, toda ne onih, katere priporoča »Soča«, ne onih, ki jih pišejo Bolsche, Mayer itd. Naj se »Soča« še tako repenči, vendar ostane resnica, da je profesor Graff v javnem predavanju svaril preu takimi spisi. In prof. Graff ni zvitarski pristaš klerikalizma, ampak mož, ki želi, da mladina vzame v roke spise, kateri jim nudijo res kaj znanstvenega, ne pa to. kar se Bdlscheju sanja. Taki spisi, kakor jih pošilja Bolsche v svet. ne prinašajo drugega, kakor ničevne sklepe na podlagi lastne domišljije. Ti spisi spadajo v ono vrsto, kakor spisi Karl Mava; lepo se berejo, pravi romani so, toda to hibo imajo, da je Karl Mav vse to doživel doma za mizo. Tudi spisi ala Bdlsclu-se lepo berejo, človek se kar divi. pes- nili dneh. Z istim pismom mu je cesar podelil briljante k velikemu križu reda Sv. Stefana. Achrentlialov naslednik. Za naslednika ministra Achrentha-la je cesar v soboto imenoval poslanika v disponibiliteti grofa Leopold B er elito I d pl. U n g a r s c h i t z, katerega je v pond. ob '/...II. uri zaprisegel. Pogreb grofa Aerenthala se vrši danes na Dunaju uajslovesnejše. Pogreb oskrbi dvor. Cesarja bo na pogrebu zastopal nadvojvoda Franc Ferdinand. V vseh državah, kjer se nahajajo avstro-ogrska poslaništva se vrše te dni slovesne maše zadušniec za pokojnim grofom Aerenthalom. Skupni finančni minister baron Buriau. odstopil. Skupni finančni minister baron Buriau je odstopil. Vitez Bilinski novi skupni finančni minister. Vso politično javnost je te dni presenetilo imenovanje viteza Bilinskega za skupnega finančnega ministra namesto odstopivšega barona Buriana. Pričakovalo se je skoraj z vso gotovostjo, da bo na to velevažno mesto imenovan tržaški namestnik princ liohen-lolie. To sc ni zgodilo. Govori se. da je bila srčna želja pokojnega zunanjega ministra Aerenthala. naj postane skupni finančni minister vitez Bilinski, svo-ječasni avstrijski finančni minister ter sedanji voditelj poljskega »Kola« v našem državnem zboru. Skupni finančni minister se imenuje zaraditega, ker u-pravlja Ic-ta Bosno in Hercegovino, IG je last Avstrije in Ogrske. Baron Bu-rian ni bil srečen s svojo upravo v Bosni in Hercegovini, ki je dišala preveč po madjarizaciji, in bosansko-her-cegovinski politični krogi so si želeli na čelo uprave teh dežela drugega moža. ki bi bil kolikor toliko pravičnejši v narodnem oziru kakor Buriau. Vitez Bilinski je Poljak, in kot tako bo gotovo bolj naklonjen bosansko - hercegovin-skemu slovanskemu ljudstvu kot pa Buriau. Imenovan pa je bil za skupnega finančnega ministra tudi zategadelj, ker se jc kot bivši avstrijski finančni minister pokazal kot izurjen državnik z velikimi sposobnostmi. — Poljski listi poudarjajo k temu imenovanju, da je poljski klub v državnem zboru mnogo izgubil z vitezom Bilinskim. Demonstracije v Sarajevem. Zaradi vladnih nasilstev na Hrvaškem se jc vršila v nedeljo v Sarajevem hrupna demonstracija. Na trgu pred katoliško stolnico so se ob 6. uri zvečer zbrali demonstranti ter zapeli domovinsko pesem. Policija je nato potegnila sablje ter hotela razgnati množico. Padlo je nekaj strelov iz revolverjev in tudi niško so nališpani. toda znanstveno so brez vrednosti ker sklepajo kakor dopisnik v »Soči«: Ker se po človeških žilah pretaka slična kri kakor po živalskih, zato je človek žival. Čudno, da ni tako sklepal: ker imajo med ribami Cyklostomi okrogla krvna telesca kakor sesalci, zato so sesalci. Toda ne samo prof. Graff, tudi prof. Haberlandt, ki tudi ni klerikalec, nič ne da na take spise'. Ko je nekdaj videl, da je imel dijak v rokah France: das Leben der Pflanze, mu je rekel: »Ali to berete, to so prazne sanje, kar je pozitivnega, dobite v znanstvenih knjigah, drugo je le sklepanje brez podlage.« Poljudna književnost je gotovo potrebna. toda podučevati mora ljudi, ne pa jih farbati in jim slikati kot dejstvo to, kar nima niti pravice do imena hipoteza. Da je hipoteza mnogo pripomogla znanstvu, je tudi nam znano, toda le takrat koristi, če učenjak dela in opazuje na podlagi hipoteze nepristransko svoje poskuse, škoduje pa silno, če hoče po svoji sili dobiti potrjeno to, kar kamenje je letalo proti policiji. Vmes ic moralo poseči tudi vojaštvo, ki je ker-nečno napravilo red in mir. Aretiranih je mnogo oseb. Ranjena sta en reder in en turški dijak. Italijansko - turška vojska. Slabo se je začelo goditi Lahom v Tripolitaniji. Italijanski general Ganeva je prišel z bojišča v Rim in povedal Italijanom. da ne smejo pričakovati nič dobrega, ako se ne poda na bojišče še mnogo, mnogo italijanskih vojakov. A tudi kljub mnogemu številu vojaštva, ki bi sc nahajalo v Tripolitaniji ni pričakovati vspehov. Pravijo, da je general Ganeva predlagal ital. vladi, naj se začne z bombardiranjem Dardanel. Ako sc to zgodi, potem pa ne bodo imeli o-praviti Lahi le s Turki, ampak tudi z drugimi sovražniki. Slaba prihodnost se torej obeta Lahom tam doli. Turki jih vedno nadlegujejo in streljajo na nje z vseh kotov. Lahi svoje poraze skrivajo in njih listi pišejo o vcdnilt zmagali. V Tripolitaniji sc nahaja sedaj 115.000 mož italijanske vojske. Pripravljenih pa jc še 40.000 za odhod v Tripo-litanijo. Darovi. Jubilejni darovi za Sloven-s k o S i r o t i š č e: P. n. gg. Franc Kokošar, zidar Pečine 40 vin.; Josip.Kos, župni upravitelj .5 K 40 vin.; Boltar Marija, Solkan, 50 vin.; Neimenovana 20 vin.; Alojzij Valič, mizar Ajdovščina 1 K 50 \ in.: Jurij Lango, Kal JO vin.; v nabiralnikih: v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K 40 vin., pri Janezu 60 vin. P. n. g. I. Peternel, dekan, letnino 10 K, (i o s p o d a r s k i s v e t v S o v o d n j ti h 50 K. Bogpoplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod s I a v n o v I a-d o N j e g a Veličanstva cesarja F r a n e a Jožefa I.! Za Slov. A I o j z i j c v i š č e«. Veleč. g. Ludvik Humar, župnik v 277 -■ 50 vin. Domače in razne vesti. Gospode zaupnike S. L. S. opozarjamo na vabilo'k zaupnem shodu, katero prinašamo na prvem mestu. Shod bo važen; zato naj se ga udeleži vsak. kdor more. Gospodje zaupniki so na-prošeni, naj bi pripeljali seboj tudi somišljenikov, da bo shod bolj obilen. -Takim vabljencem naj izročijo gg. za- si jc on vstvaril v svoji domišljiji in srčno želi, da bi bilo -res. Sicer pa je velika razlika med hipotezo in hipotezo, njih vrednost sloni na večji ali manjši probabilnosti. Poglejmo n. pr. le v fi-ziko pod termodinamiko (Meehanische NVarmetheorie). Gibanje molekulov je vzrok gorkote, ta teorija nam pojasni marsikak pojav, katerega nam teorija o netehtljivem toplotvoru (umvagbartr \Viirmestoff) ne more pojasniti, zato Je bolj probabilna kot ta slednja. Na drugi strani pa poglejmo sklepanje glede ob-Ijudetija Marsa. Zvezdoznanci so na Marsu z daljnogledi opazovali ravne črte, katere so imeli za kanale; kanali pa ne nastanejo sami, nekdo jih je skopal. to je moral biti le človek. Torej ie Mars obljuden. Kaj se je vse pisalo o tem, to ni bilo več hipotetično sklepanje, ampak kot gotovo je veljalo, ljudje so gor. Nekega dne se je skazalo, da so bili oni kanali le prevara (optische Tiiu-schung). Tukaj se vidi. kolike vrednosti so dostikrat hipoteze ali teorije! l ej hipotezi so podobne one glede živalskega pokolcnja človeka. Postavili so jo na upniki radi morebitne kontrole listke, na katerih je zapisano ime vabljcnea in podpis zaupnika. Dnevni red na shodu zaupnikov S. L. S. bo raznovrsten. Razim volitve vodstva za nadaljno triletno dobo se bodo predlagale morda kakšne prc-membe strankinega statuta. Poročila bodo obsegala dosedanji razvoj in delovanje stranke, kakor tudi položaj v deželnem in državnem zboru, deželno upravo in strankino organizacijo. — Pričakovati jc, da počasti shod s svojo navzočnostjo tudi načelnik vseslovenske ljudske stranke dr. Šušteršič, državni in deželni poslanec ter deželni glavar kranjski, ki bo tudi govoril. Deželni zbor. Danes ob H), uri pred-poludne sc jc sešel deželni zbor k javni seji. Dnevni red obsega .M točk. med katerimi se nahaja tudi vodopravni zakonski načrt. Ko se je ta zadeva obrav -navala v pravnem odseku, prisostvovala sta razpravam dva odposlane-' poljedelskega miuistcrstva. Poročilo o ti seji priobčimo prihodnjič. Iz politične službe. Nam. koncipist g. Josip Žnidarčič, ki je prideljen goriškemu okrajnemu glavarstvu jc imenovan okrajnim komisarjem in ostane na dosedanjem mestu. Živali v človeški podobi. Da je človek živalskega pokolcnja, trdijo le ti. ki živijo kakor žival in dokler živijo kakor žival, jih tudi ni mogoče spreobrniti z nobenimi argumenti. 'Tisti pa, ki ne živijo kakor žival, ne bodo nikdar verovali, da jc človek žival. Ples otrok. Kakor poroča tržaška »Edinost«, je uprizorila šentjakobska čitalnica v gledališčni dvorani v tržaškem »Narodnem domu« velik ples o-trok. Ne da Ih preveč besed o tem izgubljali. bi samo aranžerjem takih prireditev najresneje svetovali, v interesu tržaških Slovencev samih, da bi v prihodnje take ekscentrične prireditve o-pustili. Kdor ima količkaj pojma o otroški vzgoji, bo rad priznal, da so take ekstravagance silno kvarne za otroško dušo in morejo marsikateremu otroku žt zdaj dati popolno napačno smer in ustvariti perverzno sliko lahkoživstva v njegovi glavi. Otrok ostani v družini, kamor spada in vzgojuj ga špartansko, če hočeš, da bo kaj iz njega. Vojaštvo na Prhnroskein. Prihodnji mesec zapusti 19. pešpolk Dunaj ter se nastani v Sežani, 'Tolminu in Kobaridu in sicer v vsakem kraju po en bataljon. Štab pešpolka pride skoro gotovo ,v Tolmin, kamor pride kot že javljeno, novo brigadno poveljništvo. Vojaške spremembe. Spet se bodo izvršile večje vojaške spremembe pri nas. 'Tako pride pešpolk št. 52 z Duna-(Dalje v prilogi.) podlago onih Skeletov iz diluvijalne dobe: potlačeno čelo, velika čeljust itd. to so bili dokazi za probabilnost, dasirav-no so učenjaki popolne vrednosti, kar je vendar Yircho\v, ovrgli vse te dokaze in odrekli hipotezi vsako probabilnost. Zato je dotična hipoteza tudi v tistem trenutku padla. Pisatelji onih poljudnih spisov, katere »Soča« tako toplo priporoča, se pa drže kot klop že davno izpodbitih hipotez in na podlagi teh sleparijo ljudi: glejte dokazano jc. Nasproti »Soči« povdarjaino: Naravoslovec bodi kakor zgodovinar, piši kot istino to, kar je res dokazano, vse drugo označi kot hipotezo in naštet vestno pro in contra. Naravoslovec n. pr., ki si spopolni neandertalsko lobanjo in jo nariše čitatelju ali v besedah ali v podobi kot enako gorilovi slepari občinstvo. Opazka v »Soči«, da medicinski veščaki delajo svoje poskuse na živalih iu ne na ilovici, je značilna za dopisnika v »Soči«, tako je ženijalna. da zasluži dopisnik ime Bolsche drugi. Priloga »Primorskemu Listu" SL 8. z dne 22. februvarja 1912. j;i v Trst (tri bataljoni); del našega pešpolka št. 47 bo šel v Brila in sicer bo nastanjen v Kojskem in v Kozani; primorski pešpolk št. 07.. ki je nastanjen v Trstu bo premeščen v Belovar in v Karlovae, in ic en bataljon tega polka ostane v Trstu; dvajseti lovski bataljon, ki je nastanjen sedaj v Tolminu bo pienieščen v Krininu. A Tolmin dobi tudi gorske topničarje in sicer tretjo baterijo iz Beljaka. In tako dalje. Naša dežela postane kmalu prava vojaška trdnjava. S cele države prihaja vojaštvo k nam na dober zrak!! Vojaški aeroplanl so se prvič uporabljali pri nas in sicer pri vojaških vajah minuli teden, ki so se vršile v Furlaniji. floriška garnizija, združena s korminsko, gradiščansko in tržiško je bila razpostavljena v okolici medejski. Vojaški aeroplani pa so plavali nad Medejo in spuščali na zemljo razne papirje — »vojna poročila«. Pravijo, da sc je to jako dobro sponeslo. Vojaštvo in vojaštvo. V Rihenberg pride ena baterija topničarjev havbi-čarjev. V Vipavo so že prišli topničarji havbičarji. Ta teden so prevažali po vipavski železnici težke topove. Vipavska železnica takega morilnega blaga še ni vozila. Pravijo, da dobe šc druge vipavske občine vojaštvo. O ta presneti pust! Pišejo nam: O pust, da bi se več ne vrnil! Koliko neprijetnosti si vzročil! Pridno si praznil mošnjičke, ki so bili tu in tpm še precej težki! Koliko litrov si pognal po grlu! Koliko »mačkov« si pripravil! Koliko glavobolov si vzročil! Koliko ponočnih uric si spancu vzkratil! Koliko prekli-njevanja si pospešil! Koliko jeze stari-šem si provzročil! Koliko pondeljkov si ukrade! delu! Koliko podplatov si na plesiščih raztrgal! Koliko oblek pokvaril! Koliko greha napravil! Koliko nedolžnih src pokvaril! Koliko bridkih spominov pustil! Koliko »pufa« napravil! Koliko neumnosti provzročil! Da, da, ni te treba več! Marsikateri bo stal pred sodnikom zaradi tebe! Marsikateri bo na samem pri ričetu premišljeval zgodovino letošnjega pusta. Marsikateri si bo pulil lase zaradi tebe, neumni pust. — Šolski mladini po mestih pa koliko »kljuk« si obesil v spričevala! Koliko dolga pri gospodinjah napravil! Koliko kislih uric provzročil! Pust, pust, ne potrebujemo te v deželi! Pojdi in ne pridi več! Zelo umestno! Občinski svet v Benetkah je sklenil, da se z ozirom nn mednarodni promet kaznuje vsako pre-klinjevanje, prepiranje in vpitje na cestah. Še enkrat o slabem časopisju. — V raju sc je bil preoblekel satan v maškaro — kačo; dandanes se oblači v papir — slabe knjige in časnike, da ga ne spoznajo tako hitro. Glede svojega tri-mena pa je vedno isti; skrb mu je, da bi ljudstvo pogubil. O tem je bil povedal znani P. Abel Dunajčanom lepo priliko. Vi Dunajčani pravi — ste bolj bedasti kot podgane. Te požrejo strup (arsenik), ki ga jim ljudje nastavijo in poginejo. Vi tudi ie-ste pičo iz slabih časnikov in hitite v pogubo. Toda vi še plačate ta strup se svojim denarjem, podgane pa tega ne storijo. In zato ste še bolj Morda velja to tudi za druge, ne le za Dunajčane? Kako se naši fantje počutijo pri vojakih. Naš naročnik vojak topničar nam 1’iše: Leto in pol je minulo, kar nosim vojaško suknjo in bridko sabljico za Pasom in pa — velike nerodne škornje 7 nenianjšo kapo, ki mi skriva čelo in "šesa s svojo mast n o notranjostjo, s Mero mastjo bi zabelil dober »por-'-iion« »gulaža«. Obleko imam prav slaho in sem v enih hlačah najmanj že lct» dni. Seveda za parado imamo po-sebuo obleko. Doma nisem nikoli šival, sem postal cel krojač. Doma ni- sem nikoli pral obleke — to je delala vse ljuba mamka tukaj pa porabim za pranje vsaki teden 5 kr. mila. Doma nisem nikoli otnival posode to je o-pravljala navadno ljuba sestrica tukaj pa si moram vsaki dan oprati »šalo«, vilice in žlico. Doma nisem nikoli pometal, tukaj moram pometati vsaki teden enkrat spalnico, v kateri nas spi 40 vojakov. Doma nisem nikoli »ribal.« podove, tukaj pa moram skoraj vsako jutro s škafom vode in z umazano cunjo pomivat marornat hodnik, dolg 40 metrov in povrh še stopnice. Doma nisem nikoli zravnaval postelje, tukaj moram svoj »štrosak« sam spraviti in ga tako »naglihati«, da ne sme biti noben konec odeje ali preproge širši kot drugi; kakor bi s sabljo vsekal mora biti vse ravno spravljeno. Doma nisem nikoli čistil stranišča, tukaj pa ga moram in držati moram celo »Abortin-špekcijon« ter sc meldati vsakemu častniku, ki pride na stranišče: »Her N. N. ih melde gehorsam als abort Fti-spekejon.« Doma sem lepo spančkal ob eni popolunoči, tukaj pa moram vsaki teden dvakrat ponočne ure prebiti kje na samem na širokem polju, zapuščen in zamišljen, obdan okoli in okoli od teme. Z nabito puško na ramenu štejem marsikateri večer zvezde na nebu in premišljujem, kako lepo spančkajo moji domači ob tej uri. Iz bližnjega zvonika štejem vsak ponočni četrt ure, ki udari in komaj čakam, da pride »frajtar« me »ablezvat«, da se potem v »vaheimri« oblečen vržem za dve uri na trde »prečnike« namesto doma na mehko posteljo. (Dalje pride.) Olajšanje pri vojaški službi. Merodajni krogi so sklenili, da sprejmejo v brambno reformo olajšave za tiste, ki bolehajo na pelagri. Od cesarja poiniloščeni so bili v zadnjem času trije kaznjenci, zaprti v kaznilnici v Gradišču in sicer: Ivan Tantin iz Trsta, ki je bil obsojen na 6 let ječe zaradi uboja. Kazen bi dostal koncem tega meseca. Josip Kosec s Kranjskega, ki je bil obsojen na 8 let ječe zaradi uboja. Kazen bi dostal koncem decembra t. 1. Pavel Makovec s Kranjskega, ki je bil obsojen na 6 let ječe zaradi težke telesne poškodbe. Kazen bi dostal v septembru t. I. Pred 50 leti. — Cesar med slovenskimi vojaki. Ravnokar je minilo 50 let, odkar so slovenski vojaki v Borgoforti, na meji pieinonteški pred cesarjem de-iilirali. Cesar je klical slovenskim vojakom v slovenskem jeziku: »Dobro Slovenci!« in zopet drugič »Prav dobro Slovenci!« Slovenske vojake je hvala cesarjeva \ milem materinem jeziku silno navdušila in ganila do solz. Slovesna maša — če štrajkajo orgije. — »Nar. Tiskarna« je založila bro-šurico, ki se pril.'ga za vsako mašno knjigo, z besedil o m vseh neobhod-no potrebnih mašnih delov za petje in z vsemi odgovori; zlasti je pripravna brošurica za Mar. družbe: dekleta se navadijo napev kake lahke in melo-dijozne maše na pamet pa je v sili priskrbljeno za peto mašo. Koristno pa je tudi .sicer, če ima poslušajoče občinstvo besedilo pevskih točk pred saboj — vsaj dolgočasno ni tako, poslušati kako dolgočasno petje. Izvod brošure stane 6 vin., več skupaj s primerno doklado izvodov. Stekel pes se je pojavil v Flumi-čelu v Furlaniji, ki je obgrizel 7 oseb. Na ukaz okrajnega živinozdravnika so odvedli vseh 7 oseb v Parsteurjev zavod na Dunaj. V Flumičelu pa so pobili vse pse. o katerih sc- je sumilo, da so prišli v dotiko s steklim psom. Mojstri tatov so gotovo tržaški tatovi. Okradli so pred kratkim časom v Barkovljah pri Trstu vilo kapitana Hermana Secco, ki je sedaj odsoten iz Trsta, kakor je odsotna iz Trsta tudi njegova družina. To so tatovi vedeli in ulomili so v vilo, odprli vse predale, pokradli najboljšo obleko, pobili zrcala, popili najboljše vino itd. Na ostuden način so pomazali kuhinjo in odnesli vse, kar je bilo kaj vrednega. Škoda se ceni do 4000 K. O tatovih ni sledu. Zasačeni ponarejevalci denarja. Že več časa je krožil po Trstu ponarejen srebrn denar, zlasti petkrouske petače. Koncčno se je posrečilo inšpektorju tajne policije, znanemu Titžu, izslediti celo bando, ki je ponarejevala denar. Na čuden način je Ic-ta izvohal skrivalnico in kovaluico denarja. V pondeljek zjutraj ob 5. uri se je imenovani inšpektor podal v stanovanjc Huga Gauden-zi, starega 31 let. iz Ravene, v ul. Tizi-ano Vecellio št. 5. Isti je mašinist v tiskarni Morterra & Co. Cim je Gauden-zi zagledal policijskega funkcijonarja, je obledel in začel tresti se po vsem telesu. Titz je odredil hišno preiskavo in ta je imela nepričakovan uspeh. Našli so namreč pravcat in popolen arzenal za kovanje denarja, popolne matrice, kakoršne rabijo strokovni livarji, posode, svinec, cink, antimom in razne druge potrebščine za kovanje denarja. Našli so še mnogo drugih komadov po 5 K. kateri so bili komaj zliti in ki jih je bilo treba še izpiliti. Razun tega so našli dve ostri bodali, od katerih je imel eno pri sebi in nabasan revolver. V sobi sta bila skrita tudi dva vetriha, kar znači, da je rcgnicolo razun koristno-snega poklica ponarejevalca denarja izvrševal še bolj koristonosni poklic ulo-milca. (iaudenzi je bil takoj aretiran. Takoj zatem je bil aretiran tudi Marij Ja-schi, star 27 let, livar iz Trsta, stanujoč na trgu Scuole israelitiche št. 2, III. nadstr. Ta ni le pomagal pri kovanju, marveč je tudi oskrboval razpečavanje denarja. Oba aretirana ponarejevalca sta bila konfrontirana in na dolgo zaslišana Najprej sta tajila, ali slednjič sta bila primorani priznati vse. Pa so tiči ti Italijani! Kovati denar je lažje kot pa služiti ga! Zahvala. Dne 23. decembra m. I. pogorela je moja hiša, katero sem imela zavarovano šele nekoliko dni pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Škoda cenila se je takoj in tudi odškodnina nemudoma v mojo popolno zadovoljnost izplačala, vsled česar si štejem v dolžnost ta edini domači slovenski zavod vsakemu, ki ima kaj zavarovati, naj-topljeje priporočati. V No v a k i h, dne 14. febr. 1912. Marija Bevk I. r. Črnogorski kralj Nikolaj je prišel včeraj v Trst. Danes sc je odpeljal z avtomobilom na Reko iu potem v Kotor. Kdor želi 400.000 frankov zadeti, ta naj čita današnji inserat »Srečke v korist Slovenski Straži«. Židje na Ogerskem imajo 240 milijonov premičnega premoženja, kristjani pa le 214 milijonov. Od 30 mii. oralov zemlje posedujejo Židje 4'I, milj. oralov, v najem imajo 3 milijone oralov. Na 1000 časopisov prihaja 800 židovskih. Mestne novice. Postni govori v slovenskem jeziku bodo vse petke v postu ob 7. uri zvečer. Prvi govor bo torej jutri ob 7. uri zvečer. Slovenci! Udeležujte se v obilnem številu: »Glejte, zdaj je prijeten čas, glejte, zdaj je dan zveličanja«. (II. Kor. 6.) Smrtna kosa. V pond. ponoči je umrla v Gorici gospa Antonijeta Hočevar, soproga gosp. Jankota H o č e v a r j a, davčnega kontrolorja v pokoju. Blaga pokojnica, ki je bila uzorna mati in najboljša gospodinja je bolehala že delj ča- sa in je dočakala starost r>l let. Pogreb zemeljskih ostankov dobre pokojnice se je vršil v sredo ob 4. in pol uri popo-ludne iz hiše žalosti v ulici Ascoli št. 2" na domače pokopališče. Dobri pokojnici naj sveti večna luč. Spoštovani družini Hočevarjevi, zlasti hudo udarjenemu g. .lankotu naše najiskrenejše sožalje! Smrtna kosa. V pond. popoludne ob 2. uri je umrl v Gorici po eden in pol mesečnem bolehanju g. Ivan Dougan, posestnik. Pokojnik je bil star 72 let. m Visoki obisk. Sinoči je posetii našega prevzvišenega knezonadškofa tržaško-koperski škof tnons. dr. Karlin. Danes zjutraj ob 7. uri sta oba cerkvena dostojanstvenika šla peš na Sv. Goro. Protestni shod goriških Slovencev proti novemu občinskemu volilnemu redu za mesto Gorico, ki se je vršil minulo nedeljo v dvorani »Central« ie privabil mnogo slovenskih meščanov. — Dvorana je bila skoraj polna. Shod je otvoril podpredsednik združenega narodnega odbora g. dr. P. Medvešč ek ter pozdravil obilno zbrane navzoče in pojasnil, zakaj se je sklical današnji shod. Potem so nastopili razni govorniki, ki so šibali od magistratovcev skrpucani volilni red, ki bi Slovencem za vedno zaprl vrata v mestni svet. —. Glasno odobravanje je bilo dokaz, da so se zborovalci strinjali z izvajanji govornikov, na kar je bila prečitana resolucija. Odlikovanje. Nj. Veličanstvo cesar podelil slovenskemu pisatelju, profesorju na tukajšnjem izobraževališču za učiteljice g. dr. Fran Kosu o priliki njegovega umirovljenja naslov šolskega svetnika. Čestitamo! Dijak, ki se je vtopil v Soči se imenuje Vinko Terenčak in ne Vinko Srem, kakor smo zadnjič poročali. Bil je iz Šmarij na Štajerskem. Dne 17. so prišli k pogrebu v Ločnik njegovi žalostni starši, dve sestri in en brat. Družina je premožna. Fant je poskusil goljufijo iz gole lahkomiselnosti. Samomor? V nedeljo okoli polnilne je prišla v mestno kopelj neka neznana okoli 50 let stara gospa ter želela eno kopelj. Ker je ni bilo dolgo časa iz kopelji je službujoči nastavljenec začel trkati na vrata. Ker se ni že omenjena gospa oglasila je s silo odprl vrata iu v kopalnici so našli neznano gospo zadušeno v polnem koritu vode. Koj so pozvali zdravnika, ki pa Je prišedši konstatiral smrt. Kdo je ta ženska se do sedaj ne ve. Tudi se ne ve, ali si je sama končala življenje, ali je le po nesreči utonila. m Maškera v redovni obleki se je pojavila na pustni torek pri plesu v gledališču. Policijski nadkoniisar je nedostojno in našo vero sramotečo maškero vrgel iz gledališča. m Znani mestni učitelj Gabrijelčič, ki se je vrgel v Sočo in katerega so potegnili mrtvega iz vode je v svoji oporoki zapustil 2000 K mestnemu deškemu sirotišču in 2400 K pa mestni hiralnici, m Iz jetuišnice v umobolnico. Pri zadnjem porotnem zasedanju je bil obsojen na 2 leti ječe 38-letni Valentin Tomasino zaradi posilstva. Da dostane svojo kazen je bil odveden v gradiščanski zapor. Te dni pa je kazal na sebi znamenja umobolnosti, zato so ga privedli v gorjške zapore na opazovanje. Tukaj so konstatirali umobolnost in ttiU veden je bil v deželno umobolnico, m In spet pijana. To je prava pijanka. Komaj je prišla iz zapora Jožefa Lah, kjer je tjčala trj dni. ker je v pijanosti nadlegovala ljudi, so Jo morali v torek spet spraviti v luknjo. Bila je tako pijana, da ni vedela nič. Policija ji je prišita še 10 dni zapora. Stara navada železna srajca! Starokopitni pust v Gorici. Letošnji pust je bil v (iorici zelo pust Pravijo, da so bili Slovenci in Slovenke na Travniku nekako še najbolj pustu podobni. Cas bi bil res, da bi se te Inidalosti opustile, ker niso za nov i č a s. »Soča« bo kajpada pisala o velikem napredku noriških Slovencev in o nesebični požrtvovalnosti damskih o d s e k a š i c! m Lovski pes se je nekomu zgubil. Pes se nahaja v vojaškem skladišču v (iorici, je samec, mešane pasme, barve rudečkaste, s verižico okolu vratu brez znamke. Cena goveji živini je padla, a meso pri naših mesarjih je še vedno tako drago kakor poprej. Vojaški zrakoplovec je kaj lepo plaval zdelo sc je pod nebesnim oln-kom minulo soboto. Visoko tam gori v zraku je plaval, gotovo par tisoč metrov nad nami. Kot tnal tiček se je zdel. m Rabijatna brata sta Franc Cu-Ijat in njegov brat Karol. Na pust sta se napila v gostilni Brešanovi, potem pa sta začela steklenice razbijati. Redarji so morali priti na pomoč. Prideta pred sodnjo. m Prekucuške pesmi sta pela na pust Angelj Demarco in Valentin Co-letti iz Italije. Odvedena sta bila v preiskovalni zapor. Iz goriške okolice. g Nesreča v gozdu. Na pustni torek je ,51-letni Andrej Melinc z Trnovega sekal drva v gozdu. Nesreča je hotela, da se je visoko v hribu utrgal kamen, in priletel z vso silo ravno na Melinca in mu zlomil tilnik. V jako žalostnem stanu so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je prav malo upanja, da o-zdravi. g Iz Kozane. Pne 17. t. ni. se je poročila gospiea Korijana Prinčič, hčerka gosp. načelu, hranilu, v Kozani-Vipolžali z gosp. Ivanom Nanut, znanim telovadcem iz Gabriji pri Mirnem. Ž njo je izgubilo naše »Izobr. Dr.« vrlo članico in pevko. Pri poroki se je na željo neveste nabralo za naše »Izobr. dr.« M K 50 vin., za kar se odbor darovalcem najsrčneje zahvaljuje. Novoporo-čcncenia obilo sreče v novem stanu! Z Vrha (županstvo O pa tje-sclo). Z našega hriba priroma malo-kedaj kak dopis v »cajtenge«. Vendar se oglašam danes z željo večine svojih soobčauov. Naša katastralna občina spada pod županstvo Opatjeselo. l'o nam ni priročno. Želja večine \ rliovcev je, da bi sc priklopili sovodenjskemu županstvu. Tja bi raje zahajali kot pa v Opatjeselo. Bližje je in pa tudi to je, ker bi mnogokrat mimogrede ko gremo iz Oorice opravili opravilo pri županstvu v Sovodnjah. Napravili smo svoj čas prošnjo na sovodenjsko županstvo za priklopijenje naše občine le-t -mu. Prošnja je bila odbita. Mogoče bi bilo sedaj, ko je županstvo nekaj prenovljeno drugače. Poskusimo! Padel je z 5 metrov visokega zid.1 na tla pri zgradbi pijonirske vojašnice na Rojcu h Matija Saidi ter se močn i poškodoval na levem ušesu in drugod. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Občina Solkan za izobrazbo. Županstvo v Solkanu je dovolilo tamoš-njemu »Slov. kat. izobraž. društvu« podporo v znesku 5(1 K za knjižnico, odbor društva se zato slav. županstvu srčno zahvaljuje. Od bo r. Iz ajdovskega okraja. a Vina na Vipavskem je malo več. Niti 1 r, ga ni več. Cena vinu je 54 K hektoliter. a Trtni les za prihodnje leto na Vipavskem ni |ak, kakor bi moral biti. I tinska suša in pa toča je lesovju mnogo škodovala. a Maškerada v Skriljah. Kakor povsod, mora biti tudi v Skriljah že stara navada, da se o pustu norčujejo in burke uganjajo. Trije mladeniči so pokazali svojo hrabrost s tein, da so s.' našemili iu si zakrinkali svoj po božje ustvarjeni obraz, in hajd po vaseh. Tako so prišli v vas Ruštji, kjer so sc imeli dobro. Ali kmalu so jo izktipili. Eden izmed njih zažene »raklo« ter jo vrže proti trem osebam tako, da bi se kmalu zgodila nesreča, lina dotičnih oseb je nato razkrinkala »maškero«, ter spoznala »šemo«. Na to je vdobila zasluženo nagrado. Iz tolminskega okraja. Župan v Volčah umrl. Umrl je v petek zvečer 1(>. t. ni. v Volčah župan g. France Pitamic po kratki bolezni. t Slap ob Idriji. Nekateri se tukaj na Slapu jezijo na notico v »Prim. Listu« št. 4, v kateri je bilo govora o prevelikem kvartanju. Pravijo, da ss-obrnejo do goriške »Soče«, v kateri se bodo skušali oprati. A vedite: goriška »Soča« je bolj umazana kot Idrijca. Sicer pa: Še noben igralec ni obogatel. Srečo in blagostanje iščimo drugje iu ne pri kvartanju! t Na Volarjih. Za popravo mostu čez Sočo, katerega nam je pokvaril vihar. nam je daroval g. Leop. Jonko iz Bovca Id K, za katere se mu najtoplejše zahvaljujemo. Obenem prosimo slav. občinstvo, naj bi nam z malimi darovi pomagalo za zopetno napravo mostu. Pošiljatve naj se pošljejo obč. zastopniku Andreju Sovdat na Volarjih pri Tolminu. t Iz Volčanskih hribov. Že dolgo časa se nismo oglasili v Vašem cenjenem listu. Kar smo se celo jesen bali, to se je že začelo uresničevati. Tukaj po naših hribih nam je lanska suša strašno gospodarila in nje posledice stopajo sedaj na dan. Koruze, ajde in otave ni bilo skoraj nič, tako da morajo le-to kupovati tudi tisti, katerim po navadi ,'ii primanjkovalo. Ker so pri nas slabe gospodarske razmere, prosimo slavni dež. odbor, naj bi nam skupaj z državno podporo pomagal pri nakupu koruze. Stvar je pa tudi ta, da tukajšnji trgovci dobijo od goriških veleteržcev velikokrat pokvarjena blago, in tukajšnji ljudje, ki so dobili tako koruzo, so lo morali prešičein zmleti. Kadar mi kaj prodamo, n. pr. krave, teleta in pošljemo doli v mesto, pridejo mesoogledi iu preiščejo, če je blago zdravo. To je tudi prav. Tako bi se moralo tudi blago goriških veletržccv pregledati in potrdili od pristojne oblasti. Tudi nam primanjkuje živina, in ker sami ne moremo le-te kupiti, prosimo slavni deželni odbor, naj nam priskoči z brezobrestnim posojilom na pomoč. Ljudje so pridni in vsega zaupanja \ redni. Lepo zahvaljujemo preč. knezonad-škofijski ordiuarjat, da nam je blagovolil imenovati novega gospoda župnika. \ kratkem bodo zopet volitve v starešinstvo. Volila, dobro premislite, koga izvolite. Ob priliki sc že zopet oglasim. Sedaj pa prav prisrčno pozdravljam vse čitatclje in razširjcvalcc Primorskega Lista«. Sela pri Volčah. Poročil se je v tukajšnji cerkvici vrli mladenič Petei Munih, odbornik volčanske hranilnice ter odbornik izobraževalnega društva Danica" z gospodično Karolino Štrukelj iz Ciginja članico društva Manica'«. Mlademu paru želimo srečo in blagoslov ! Iz komenskega okraja. km Škrbina. Slavno uredništvo! Podpisani prosim, da mi potrdite, da jaz z dopisom zadnjega »Prim. Lista«, kjer se popisuje škrbinska veselica »Nar. doma«, nisem nič v zvezi in ga nisem pisal. M i h a c I K r a g e I j. župnik. Op. uredništva. Potrjujemo, da preč. g. župnik ni v nobeni zvezi z zgoraj imenovanim dopisom. km Kostanjevica. Veselica, katero nam je priredilo »Delavsko izobraževalno iu podporno društvo« dne IS. t. m. je vspela nad vse pričakovanje izborno. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna domačega iu bližnjega občinstva. Že ob I 'I-. uri prikorakali so vrli tenmiški »Orli«, ki so se podali skupno v cerkev k pop. službi božji. Da ni bilo to vsem po volji, sc razume, posebno nekterim, ki nosijo zavihane hlače, bi rekel ko Ccnček Poljančev. I c razlika je, da imajo rudeče nogavice. Po končanem sv. opravilu so telovadili na dvorišču v splošno zadovoljnost. Točno ob .V ... pa se je začela veselica. Točka za točko izvajala se jc izborno. Posebno je žel burno polivalo naš mladi tam-buraški zbor pod vrlim in neumornim voditeljem g. Trampužem. H koncu spomnili smo se tudi naše revne slovenske mladine in nabrali malo svotico za slovensko »Alojzijcvišče«. Preduo so se poslovili vrli »Orli « od nas so še enkrat ponovili telovadbo. km Učiteljska »modrost«. (Iz Kostanjevice). Naš gos. nadučitelj, Fakin, kot voditelj liberalnega društva, je kaznoval vse šolske otroke, ki so se udeležili naše veselice in tudi one, ki so se udeležili njegove liberalne veselice s plesom, češ, je njemu vse eno. Po našem mnenju to ni pravično. Otroci pri naši veselici niso imeli prilike za pohujšanje. Najbrže jezi g. učitelja to. ker je bilo pri naši veselici vse polno ljudi, pri njegovi malo. Nesreča. V Štanjelu je v nedeljo zvečer zapustil gostilno Nabergoja 4S-letni posestnik Jožef Jamšek. Domov grede je ne ve se kako padel v fi m globoko jamo na »sejmišču«, kjer kopljejo nov vodnjak. Revež je celo noč ostal ouesveščen v jami. dokler ga ni v pond. zjutraj zagledala neka žena, ki je slučajno pogledala v jamo. Potegnili so ga iz jame ter videli, da ima večjo krvavečo rano na glavi. Ril je brez zavesti. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so rekli, da jc malo upanja, da ozdravi. Ponesrečenec ima ženo in 9 nepreskrbljenih otrok. — Najmlajši ima komaj 7 mesecev. Iz sežanskega okraja. Kazlje. Poročil se je dne 15. febr’ Franc Kjuder z gospodično Alojziji G e c. Želimo: Srečno! Popravljanje cest. (Kazlje). Neka kronic si je lahko vsak zaslužil, ker sc ve popravljale poti z deželno podporo iivala onim, ki so to dosegli. s Novo šolsko poslopje. (Kazlje) Šolo nameravajo pri nas zidati, pa s' ne ve če je kaj resnice na tem. Obljubil so nam že davno, pa še sedaj je ni. Mih: bi prav potrebna! Iz korminskega okraja kr Velik kolonski sestanek bo v nedeljo dne _;5. februvarja na Dobrovem. Loianci. Medanci. Biljanci, Šlov-renčani in Jrngi koloni, pridite v obilnem številu! Sestanek bo ob uri pop p*! ... Janezu Šiiligoj. Koloni! V združevanju je moč! Kar ne zmore eden zmorejo več skupaj! Na sestanku potožimo svoja gorja iu revščino. Saj kc drug drugega tolaži se vsakemu ocIU-že! Na svidenje koloni. O d b o r n i k. kr Poročil se jc v Kožbani 14. t. m. veleposestnikov siu Ferdinand Blažič z Ano Blažič iz Brezovka. Nevesto Mar. hčer jc Mar. družba z zastavo sprejela pred cerkvijo iu spremljala li poročni maši, pri kateri je bilo obhajanih 42 deklet z nevesto vred . . . Blagoslov božji in obilo sreče novemu paru! Mar. družbi pa hvala za lepo krščansko delo \ blagor sestri-nevesti! kr V Medani zgradc novo šolsko poslopje. Iz zapadnih Brd. Pri zadnjih dr žavuozborskih volitvah smo volili za-padni Brici po večini kandidati ital. ljudske stranke, ki nam je obljubil marsikaj pred volitvami. Sedaj pa ni o iz polnitvi teli obljub ne duha ne sluha. Potreb imamo mnogo in nujnih. Ako bi nič ne volili, bi ne pričakovali tudi od nobenega nič. Ker pa smo volili, še vedno a zaman pričakujemo kakšne pomoči od tiste strani, ki nam je pomoč obljubila. Spomni naj se svojih obljub iu naj stori svojo dolžnost, kakor smo jo mi storili, ko smo volili. S tem si ohrani naše nadaljne zaupanje. X. Drobtinice. Velike goljuiije pri armadnih dobavah v Italiji. Pri dobavah za armado v Tripolisu so prišli na sled velikim škandalom iu goljufijam, 5 častnikov je dobilo povelje, da so na razpolago vojaški oblasti. Podpisani Anton Tomšič posestnik v Sovodnjah št. 36, preklicujem s tem svojo trditev, da sta čast. gosp. Valentin Zega, kurat v Gabriji in Valentin Tomšič cerkveni ključar in posestnik v Boškinih ponaredila podpis Andreji Pipana, cerkvenega ključarja v Gabriju za občinske volitve I. razreda v Sovodnjah, ki so se vršile dne 15. jan. 1912. in izjavljam, da nimam proti navedenima gospodoma nikakega povoda za tako ali podobno sumničenje. So v od nje, dne 19. feb. 1912. Anton Tomšič. TCMuuunjeoo/ JGmhfuMKu AtaAria,kcu>ar. %XtA*einenj£Aya/ Jknufii Anah/ An/jftovvtočuje/. Aa/■mleko' %sdfwdn0ycocj Novo trgovina z usnjeni. Podpisani naznanjam, da sem ot\ orii trgovino z usnjem lr\ čevljarskimi potrebščinami v K a p u c i n s k i u 1 i 1 c i St. 2 v hiši „Ljudske posojilnice", „Pri zlatem križu" ali po starem „Pri Lizi" ter se priporočam sl. občinstvu, posebno čevljarskim mojstrom v mestu in na deželi z odličnim spoštovanjem Josip Marušič, trgovec. Srečke v korist »Slovenski Straži". Glavni dobitek turških srečk pri žrebanju dne 1. aprila 400.000 frankov. Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 K. Turške srečke na mesečne obroke po 4 K 75 v, še tri druge dobre srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 miljona kron vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 v. Pojasnila daje in naročila sprejema gospod Valentin Urbančič, Ljubljana. Kongresni trg Štev. 19. Naznanilo. Počaščujem si naznaniti preč. duhovščini, da sem odprl v Stolni ulici št. 7, v župnijski hiši novo delavnico srebrnih cerkvenih posod in drugih potrebščin z električno gonilno silo, pralnico srebra in z drugimi stroji, potrebnimi pri izdelovanju srebrnih cerkvenih potrebščin. Po dolgoletni praksi, v kateri sem si pridobil vse tehnično znanje si usojam prositi preč. duhovščino, da bi blagovolili poskusiti z izdelki iz moje delavnice, ki so elegantni in trpežni, kjikor tudi s popravami, katere izvršujem z največjo pazljivostjo. Okoliščine moje delavnice nudijo, da izvršujem in prodajam vse izdelke po jako nizki ceni. Imam v zalogi najlepše načrte, katerem pošljem na zahtevo c. naročnikov. Priporočanje se bilježim udani Josip Lipicer, srebrar. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ ^ In sladčlčarna ^ ^ • K. Draščik 8 ♦ ♦ v Gorici na Komu ▲ ♦ (v lastni hiti) lzvrtuje naročila vsakovrstnega _ poriva, torte, kolače za birmanoe In poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 par čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: i. Gelb.raznrodaja čmljev, Mm 516. Lahko se premeni ali denar vrne. VINO motno, zavreto, pokvarjeno se popravi Prosi se vzorec s seboj prinesti. Naslov pove upravniŠtvo ..Primorskega Lista". Semeniška ulica 16, II. nadstr. Ure budilke p« H K z garancijo eno leto; stenske ure /. nihalom z lepo omarico, bije ure in pol ure z natančnim tekom z enoletno garancijo 11 K ; nikeln.nte žepne ure s stanovitnimi belimi pokrovi 4 K ; srebrna cilinder-remontor ura, lepo gravirana z enoletno garancijo 7 K ; zlate poročne rinke, pečatene pri c. kr. finančnem uradu od 7 K naprej. Velika zaloga raznovrstnega zlata in srebrnine. Vse po nizkih cenah. Sprejemajo se tudi popravila. ki se izvržnjeje točno in po zmernih cenah. T Jakob Šuligoj, urar c. kr. državnih želszmc GORICA, Gosposka ulica št. 25. Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v sojtiei Gosposka ulica Štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! Loterijske številke 3. februvarja. Dunaj .34 29 60 48 25 Gradec 15 71 60 II 69 Anton Potatzky naslednik JOSIP TBRPIN. v Gorici, M »redi Raitela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Hitjceneje kupovalliiče nlrnberčkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebičine za pisarne, kadilca la popotnike. Najboljfie Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače in črevljarje. Svetinjice, rožni vene- maine knjižice. Mn obuvala: ae letne čase. Posebnost: nji elja Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi Naj večjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. ■ Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam ANTON BREŠČAK. I flova trgovina z železnino Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. \ K i Bogomila. 2:i nemške učiteljice spis.il Jakob Ecker. Za slovenske uilgojiteljice piiredila Einerika Holzinger pl. Wčitlich. (Dalje.) .Ihfmilc, iu dano vam bo; isčilf, iu najdete; bkajte, iu odpre se vatu. /. k.j slčherui, kateri prosi, prejme; in kdor išče, najde; m kdor trka. odpre se mu. Luk. 11, 9, 10. Moliti sc pravi, duha povzdigovati k Bogu iti zaupno govoriti z njim. Hvalimo in slavimo, zahvaljujemo sc. prosimo. Moliti moramo. Najvišjemu Veličanstvu, Gospodu sveta, gre naša hvala; njegovi dobroti, viru vseh milosti), naša serčna zalivala. Potrebna je prosiina molitev ubogemu, slabemu, pozemskemu človeku, da izprosi božjo pomoč v potrebah tega življenja, pred vsem pa da srečno doseže nebesa, namen pozetnskega življenja. Iz samih sebe nismo nič; iz sa-niib sebe ne moremo nič; brez molitve ne dosežemo nič; vse pa dosežemo od Joga po molitvi. Slabi smo. preslabi, da bi se uspešno upirali notranji sili strastij. zape- ljivosti sveta in skušnjavam hudega sovražnika. Kdor moli, izroča božjim rokam meč, da se Bog bojuje in zmaga namesto njega. Naša duša je enaka ladjici v divji, derveči reki; če molivce ne zaupa krmila močni božji roki, se ladjica razbije na skali, vrtinec nas potegne v globočino. Moliti moramo. Z najjasnejšimi besedami nam pravi to sv. pismo. Pobožni David poje: »Odkrivajte pred njim svoja srca: Bog je naš pomočnik vekomaj!«1) V drugem psalmu se veseli Gospodove obljube: »Pot liči me v dan bridkosti: oprostim te, in ti nic boš poveličeval!«1) Kako živo ponavlja božji odrešitelj svoj opomin: »Čuvajte in molite! ') Moliti moramo; mnogo moramo moliti, da, potrebno je. vedno moliti po evangeliju.1) Bodite stanovitni v molitvi!«4) »Molite brez prenehanja! ') Tako piše veliki apostol. Vsi kristjani molijo. Nekateri molijo mnogo; le malo jih moli prav. Bogomila, ali spadaš ti k onim pobožnim, ki radi molijo, ki mnogo tno- 1) Ps. 49. 15. 2) l.uk. 2!. 36. J) Luk 18. t. Kol. 4. 2. 4) The«* 5, 17. lijo. ki vedno molijo? Smeš li reči o sebi, da prav moliš? Če moramo po izreku božjega učenika vedno moliti, tedaj ne moremo moliti nikdar preveč. Otroci tega sveta zasmehujejo molitev. Tudi mnogo kristjanov, ki sami opravljajo najpotrehniše molitve, da. taki. ki hočejo biti celo pobožni. obsojajo goreče molivce kot lenuhe in postopače. Pač utegnejo še dandanes biti farizeji, ki molijo, da bi je videli; mnogokrat obiskujejo cerkev in s tem zanemarjajo svoje dolžnosti; vendar pa je prekrivično, krivo soditi in z ostrimi besedami obsojati veliko število resnično pobožnih kristjanov, kateri goreče molijo. Bog naj takim neumnim kristjanom odpusti njihovo nepravičnost! Premnogi ne razumejo bolje, »ne vedo zato, kaj delajo.« Tudi ni mogoče, iiii poučiti. »Če okrf noče gledati, ne pomagajo niti luč niti naočniki.« Bogomila, ti ne maraš za zasmehovanje sveta, ti se ne zmeniš za grajo mrzlih kristjanov. Ti pač veš: luč je luč. če tudi je ne vidi slepec. O ljubi molitev! moli rada in moli mnogo! Molitev je po besedah sv. Avguština dušna hrana: kajti kakor telo ne more živeti brez hrane, ravno tako tudi duša ne more živeti brez molitve. »Jaz mislim«, pravi sv. Ivan Zlatousti. »da vsakdo izprevidi, da je brez molitve celo nemogoče, čednostim živeti in dokončati svoj tek.« Sv. Ivan Klimak pravi: »Molitev je vir vseh čednosti, je žila. po kateri nam pritekajo vse milosti Jezusa Kristusa, vse milosti božje, je najboljše sredstvo, rasti v čednosti. Moli mnogo za sebe! Tvoja velika nebeška sreča na zemlji vzbuja satanovo zavist, lilijska čistost tvojega srca mu je trn v peti: najbolj te sovraži zato. ker marsikatero ovčico nedolžno dušo varuješ in v zavetje spraviš pred njim. »rjovečim levom, kateri hodi okoli in išče. kogar bi požrl.«1) Boj s hudobnim sovražnikom ti ne izostane. Hočeš li spoznati satanovo prekanjenost ter uiti njegovim zankam. pravi sv. Bonaventura bodi vdana molitvi! Sv. Bernard kliče: Kdo smo mi. in kako velika je naša moč. da bi se mogli sami upirati vsem skušnjavam? Kaj tedaj, preostaje nam, ki čutimo svojo slabost, ko prositi Boga za njegovo pomoč?« i O IVIr 5. N Krojaška delavnica. Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Priča kujem obilnih naročil in bilježim L odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster Gcrica, ulica sv. Antona 12 Delavnica cerhuenih posod In certn/enega orodja Fr. Leban Gorico, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja ii prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — S za moške in volneno za žtnske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje 3ugoslou. razpošiljalna R. Stermeclti » Celju št. 30V Vzorci na zahtevo poštni neprosto. Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „Šolske»a Doma" v ulico sv. Antona na dvoriš 5a štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici. Priporočani slavnemu obč:n.-tvu v mestu in na deželi, posebno vdet. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek. Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3nOti Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Triikioo (fttokfllfTO Jetrno olje. Posebno *rekino jetrno olje »e železnim Jodecem. S tem oljem ee oidravijo r kratkem ča.a s jotoTOitjo f»e koitce koleini. tlemi ol/oki, golie, malokrvnoit itd. ===== Cena ene »tekleniee je 1 krono 40 vinarjev. ========= Opomba. Olje, kltrrera dlrektao Iz Sor»e»IJe, prelMe «e Tedao t mojem kem. lalioratorji prr.lno le napolnijo »tellrnlre. Zato ramurem jamčili Mojim tf. odjemalrrra slede člitote In ttalnr ■ poHohnofftl ia cdritljenje. Crinlofolellijeva pijača ix kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju > trsklnlm oljen. k =— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxmxxxx: um CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCR0VAT7A ZADRUGA Z OTnEJCTlO ZflVCZO v GORICI ^ + obrestuje hranilne vloge po 4'2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'«°o> na menice po 6#0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. «gl n ODLIKOVANA PEKARNA Gorica, via Formlca ss priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in naj finejšega. Pecivo j<* najboljše. Priporočam s** cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem g Jakin saSSSSaBEEHBfeSKBa Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ir otroke. Nžročila z dežele se po pošti raz pošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. fcaggžSBBBCSSKSGa ANTON STIBILJ Ustje št. 80 p Ajdovščina naznanja, da ima na prodaj vino belo in črno, teran, refošk prve vrste. Cena. od 48 K hektoliter naprej. Prouaja na debelo, najmanj 56 litrov. Posodo mora dati kupovalec. Vino pristno, naravno. Vzorci se ne pošiljajo. Priporoča se zasebnikom in krčmarjem za obilna naročila. Zajamčeno prave -voščene sveče priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni J. Kopač St. 95 Hvečar, Gorica ulica hv. Antona 7. Velika izbera GAMAŠ in G AL O S J. DRUFOVKA GORICA, Gosposka ulica št. 3 nasproti „MONTA“. JOSIP CULOT v Rašfclju štev. 2 25 v Gorici. Velika zalola vsakovrstnih l£rač, drobnin za zabavo In punlc za igračo. Rožni venci, podobice, razpela iz kovine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegi, ustniki, cevi itd. itd. er J Goriška zveza 1© gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovaua zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupil tietpAih ptrelin in pri prodaji ‘/vj y/xsj kmetijski! pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32- la©*' v*********m** BALO ZA NOVICE v kupite najceneje in najbolje pri domači tvrdki MiMiiii 11 a 111111 • 111 j 111111111 BDS5B3353GgGnfi5giCB .............. '"JHTU1IIJJ 111 n 111111111111111 n 1111111111 Ivančič & Kurinčič 111111111111111iiiin1111111111 r 11 m 11111 m 111111111 n 1111 m n 11 GORICA — Gosposka ul. št. II. (via Giosue Carducci) — GORICA — nasproti hotela tri. h kron. V a ž 11 o! Hadi prevelike zaloge cene znižane. — Postrežba domača in poštena. »Ljubljanske kreditne banke“ se bavi g vsemi v bančno Btroko spadajočimi posli.- ffloge na knjižice obrestuje po !>/,•/,, vloge v tekočem računu po dogovoru. y GORICI Delniška glavnica K 8,000.000. Centrala V Ljubljani. —Rezervni zaklad K 800.000.— -- PODRUŽNICE: Celje. Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst. = Izdajatelj in odgovorni urednlkJ. Vimpottek v Gorici. Tiska ,Nrodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L Lukežič.