81. Številka.__Ljubljana, nedeljo 11. aprila. VI1L leto, 1875.
SLOVENSKIHAROD.
Uhaja vsak dan, izvzemsi p.medeijke m dneve po pra/tukih, usr ve^a po posti >jema», za avatro-ogerske dežele M celo c.to 16 Kold., za pol lota 8 gold. M četrt leta 4 frold. — Za LJubljano brc« pobijanja na dom za celo leto 13 gold., *a četrt leia 3 goid. 30 kr., za en mesec I goid. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kra)c. za meaec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo ieto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta sa dijak« veija znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejoman ?.a cotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-iftopnfl potit*vrsta 6 kr., ćo so oznaniio enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali većkiar riska. Dopisi uaj ae jEvole trankirati. — Rokopisi sc vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O^ravništvo, na Xat   • ■ aj He blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ocnanila,   . j  administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Naseljenje Slovencev v Slavoniji.
Iz Zagreba, 9. aprila. [Izv. dop. *]
Slavonija je ena najrodovitnejšik dežel. Posavje in Podravje ste ravnini 8 Črno zemljo. Pšenica in turšica obiodi Hkoro kakor v Banatu, in vse slavonsko žito, kolikor ga god v kupčijo pride, predava Bt pod imenom banaško žito. Domača živina ima naj bujuejše pašnike. Mej sadjem sluje zlasti slavonska sliva (črešplja) in iz nje pečena slivovica daleč po sveta. Po sredini Slavonije proteze se rebro goiu od zapada proti vzhodu dosezajoee naj vikši vrh v planini Kaudiji do blizo 3000 stopov nad morskim razoru. Vse to pogorje je obrasteno z ualepsinii hrastovimi gozdi. Kupčija slavonskimi nogami seže do Marsejla na Francoskem. Po zimi Be pa pita kakih 200.000 sviuj v žiru. »Slavonija ima vse pogoje, postati ravno tako bogata dežela, kakor je d. pr. Lombardija ali IJelgija. Kar Slavoniji manjka, bo ljudje. Slavonija je komaj kakih 160  let   iz,p' d  turškega jarma osvobojena
*) Ako ta čianok priobčujemo, moramo Be takoj zavarovati pred napačnim razumljenjem stvari. S tom namreč mi nikomur ne Bvetujomo, naj so iz svojo domovine soli. Narobe, vsacouiu bodi recimo: ostani Slovonoc doma, in pošteno se živi, če prav skromno; ljubi grudo, katero jo tvoj oče v potu oral, tla, katera jo tvoj ded s krvjo branil, no zapuščaj zemljo, ki te je rodila, in ki brani kosti tvojih pradodovl — To jo slovensko domoljubje, to bi bil naš umik! Ako Članek o izseljevanji ipak priobčimo, posebno ker so uže drugo našo uOvino o tem kar brezuvotno in tja v on dan pisale, namenjen je todaj le taciiu, kateri so vsakako izseliti hočejo. In za te jo res slovanska zemlja Slavonija bolj svetovati, nego Amerika.
Uredništvo.
Pomlad.
Pa pravijo, da je to norost!
Z rameni migajo, in zaničljivo pogiedo-vaje govore, kako da je to neumno, veseliti se rumenih trobentic in cvetočih jablan, radovati se pri žvrgoleuji skrjaučevem, in ukati tja v jasno raviiu, kjer širi in razteza gorki jug zelene prekopuje.
Menijo, da je to otročje početje, veseliti se nove pomladi, in k večjemu početje nezrelih poetov, katerih vsakemu velja: „kdor pevcev peti kaj ne ve, od letnih časov kroži".
In veudar jo vedno čuješ to večno pesem, ki jo vzbuja nova pomlad leto za letom kadar se raztaja bela odeja po holmcih, in jir/.rn veter pokliče na dan nježne trobentice po solnčnatib bidih.
ter si sama nikako do mnogobrojnoga ljudstva pomagati ne more. Da, statistika je dokazala, da število ljudstva od leta <1 leta bolje pada, namesto da bi se, kakor sploh po drugih evropskih deželah, množilo. V prejšnjih časih se je sicer v Slavonijo nekoliko Nemcev, Magjarov, Čehov, Dolnja kov in primorskih Hrvatov naselilo, ki so vsi denes premožni ljudje, pa te naselitve so samo kapljica vode v morji. V Slavoniji je se najmanj za pol milijona ljuuij prostora. Ce bi se prebivalci cele kranjske dežele v Slavonijo naselili, še ne bi bila preobilno obljudena. Za gotovih 1000 goldinarjev se more v Slavoniji prav lahko 20 do 30 in še več oralov najboljšega zemljišča kupiti.
Naša vlada, skrbeča za napredek dežele, je začela tudi o naseljenji, ljudstva praznih, slavonskih planjav razmišljavati. Najljubše bi jej bilo, da se Slavonija s slovanskimi naseljenci obljudi. Nemci in Magjari bi utegnili, če se njih število po naseljevanji pomnoži, se celo nevaren proti-naroden političen faktor postati. Za to je naša vlada in naša narodna stranka tudi Slovence kot koloniste v poštev vzela. „Obzor" piše v svojej 77. številki v nvodnem članku pod naslovom „Naselbine" mej ostalim takole : „Medjutim ni Zagorje ni Primorje ne mogu dati dovoljno puka pustim krajevom zemlje. Zato pogledajmo na našu slovensku braću, koju oskudica na živežu tjera Čak u Ameriku. Čemu da traže Ameriku, čemu da se trgaju od svoga roda, kad jim bliža i srodna Slavonija — mal ne napisasmo Sloveniju — ponndja ploduost Amerike i obećaje amerikanska nagradu za  prilježni   trud njihov."
In nekateri ljudje pravijo, da je to norost !
A ne le to, ne le one bele marjetice, ki odpirajo jutraujemu solnea svoj cvetni obraz, u«1, le oni bezeg, ki cvrči in žvižga po vrbovih, z mladimi popki obasjanih vejicah, ne le om mladi mož, ki ide po travnika v gorki, južni sapi, v jasnem solučuem svitu, vesel te nove lepote, tega novega življenja; — tudi beli obrazek dekletov, in Bvit ujeuih očij, in tudi vse to, komur pravijo „Ijubezen", vse to je norost.
„Vsaj govore, da čas jo i rematerijalon
Za pesni, ki ljubezen ii o žensu kras slavijo;
Da tisti človek je le ženijalon
Kogar svetovne borbo navdušijo."
Pa to vendar nij rea! Le poglej ga, starega, poštenega očanca, uaj bo uže črev-Ijar ali krojač, pisar ali mož, ki se uvrstuje v dijetne razrede, kako sname popoludne kake spomladne nedelje svoj najelegantnejši klobnk s police, in koraka za svojima hčer-
V štev. 78 pa dona5a „Obzor" vest, da je Francoz llentv, sedajšnji posestnik vlastelinstva ali grajščine v Pakracu poslal svo-lega direktorja ekonoma Steina v Ljubljano, da pripelje slovenske koloniste v Slavonijo na gozdne krčevine. To vest spremljuje „Obzor ■ s sledečimi za slovenske koloniste simpatičnimi besedami : „Vlastelinstvo (graj-sčina) će razborito i u svom interesu postupati, ako što povoljnije uvjete (pogoje) stavi naHeljenikom . zemlja će u svom iuteresa postupati, ako jim pruži svaku zaštitu i pod-poru. Narod hrvatski tim će se više radovati, čim više u svoje krilo zadobije slovenske braće. Dao jim bog svaki blagoslov u novoj bratinskoj domovini." Francoz Hcnry bo se ve da v prvej vrsti, kakor „Obzor" pravi, na svojo korist delal. Naj tedaj slovenski kolonisti, kateri se hočejo na njegovem zemljišči naseliti, poprej dobro prevda-rijo pod kakšnimi pogoji se bodo naselili!
Slovenskim, tu in tam uže preobljudc-uim pokrajinam, se bo z izseljevanjem od-višjega ljudstva zdravi oddušek dal. Slovenski denarni in človeški kapital ne bo v Slavoniji za Slovanstvo izgubljen, kakor je izgubljen, če se v Ameriko preseli. Slavonija je od Slovenije komaj 40 milj oddaljena, Amerika pa 300. Cela familija se more iz Slovenije v Slavonijo za kakih 50 goldinarjev preseliti, zlasti če si plavico na Savi ali Dravi naredi. Pot v Ameriko pa stoji za celo familijo naj manj 3 do 4 sto goldinarjev. Kdor tedaj hoče v Slavonijo, uaj se podviza. Naj bolje je, če se več fa-milij na enkrat preseli, da more za sebe vas in občino osnovati, iu župuika, učitelja in občinskega tajnika vzdržavati. Sicer pa o tem predmetu še drugikrat.
kama z materjo pod pazduho ven iz prašnega mesta na kmete, kjer pod senčnim kapom še leže zadnji ostanki belega snega m kjer ob gozdovern robu moli divji žafran svojo glavico kvišku izpod listja. Vsaj pravi Ileine:
„Pliilistor im Sonntagsrockloin Sp.tzieren durofa Wald and Flur Sie hiipfen utid springon \vio Biickloin Geniossen dio sehone Natur."
Naš mož ne mata sicer poetov, on je praktičen materijalint, on tudi ne skače in se ne preobračuje, kakor pravi navedeni pesnik v svojej hudobni primeri, a naš lili-ster je vendar le vesel gorkega solnca, in pevajočih ptičkov, in njegova radost mu \ /kipi do vrhunca, ko se vsede v gostilno k poliču vina. Da, poliček vina, v kmetskej gostilnici, popAludne prve pomladanske nedelje, — to je radost — ne samo filister-ska, — to je poezija, — tudi ne samo fi-listerska.
Slovensko narodno šolstvo 1874.
(Posnetek iz poročila naučnoga ministarstva.) Po Kranjskem. Število narodnih ali ljudskih Sol se je v tem leta za 16 pomnožilo, vseh skopaj je z državnima vadni-cama v Ljubljani vred 225. Razen nekoliko novih šol se je tndi za nekaj šol po en razred razširilo. Zaradi manjkanja učiteljev ali zaradi nedovršenih šolskih poslopij je bilo od onih 225 šol — 21 še neotvorjenih. Privatnih šol je bilo 15 in šol za silo 36. Po jeziku je bilo 213 slovenskih, 23 nemških, na 20 šolah se je v obeh jezikih pod-učevalo.
Za šolo ngodnih je bilo kacih 48.000 otrok in Šolo obiskujočih 38 000. (Po tem takim je samo 10.000 ncobiskajočih?) Sol-ako obiskovanje se je od leta 1873 za 2 °/0 zboljšalo, da-si je še mnogo uzrokov, ki zavirajo redno šolsko obiskovanje.
Število sistemovanih učiteljskih mest je 271, in podučiteljskih mest 10. Od teh jih je bilo 34 (!) nenameščenih. Od šolskih poslopij zadostuje samo 132, 16 jih zadostuje nekoliko, 32 malo in 28 poslopij je popolnem nerabljivih. 14 šol je v najetih hišah. 6 šol se zida in v 9 krajih teko obravnave radi novih poslopij.
Vspeh podučevanja je po mnogih učilnicah še slab, kar je pripisovati prenapolnjenim šolam in nerednemu šolskemu obiskovanju, a tudi in sicer še posebno manjkanju, izprašanih učiteljev in naposled tej nepriliki, da se je mnogo učiteljev izobrazilo na enorazrednera učiteljišči v Idriji, iz katerega ne j so došli tako izobraženi, da bi večjim zahtevam novih šolskih postav zadostovali.
Vendar je vspeh gledć poduka v jeziku in v računstvu zadostoval, a tudi pri drugih predmetih pri realijah, kolikor so se uže mej nauk vplćli, storilo se je nekoliko.
V risanji se je začelo napredovati, zlasti po večrazreduih šolah se uže lepi resultati U a:>.'.. Z životovanjem se le po ma lem napreduje. Se bolje pa velja to glede podučevanja v ženskih delib. Podučevalo se je tudi v poljarstvu po 20, v čebelarstvu po 13, v sadjarstvu po 99, in v svilarstvu po 10 šolah. V 12 okrajnih učiteljskih bu kvarnicah je 2071 zvezkov, ki se še dovolj
In kmet, največji realist po poklicu svojem — ravno tako jo praznuje to novo veselo pomlad. V delavnik zapreže svoja konja, in reže dolge brazde po mehkej zemlji ; to mora, vsaj pravijo v narodnej pesni, da bi bilo čudno na svetu,
„Ko bi ta „pavor" no bil
Kdo bi sejal, kdo bi oral,
Kdo bi to trto sadil V
Ko pa v nedeljo odvabijo zategneni glasovi farnih zvonov, h kerščanskemu nauku, sede naš kmetic pobožno pod prižnico, posluša nauk, kako je treba pametno ravnati v tem življenji, ter nmikati se kosmatim krempljem peklenščekovim in pomoli potem pri litanijah še tri očenaŠe za dobro setev iu žetev, za ugodno pomladansko vreme; po zadnjem žfgnu pa, ko je zadostil bogu in fajmoštru, ukrene počasi na drugi kraj, kjer itak „bog roko ven moli" in tam pri „zlatej kaplji" praznuje mej sosedi prvo pomladno nedeljo.
In fantje!   Ti še le vedo,  koliko je
marljivo čitajo,   manjka pa  v njih dobrih znanstvenih in didaktično-pedagogičnih knji g. Nakuptij<'»  se nove le po malem, ker imajo le male dohodke in se oni 1 /  od učiteljskih plač ni j povsodi pobiral.
Šolarskih bukvarnic je še jako malo. Temu je uzrok uboštvo šolskih občin in krajni šolski sveti, ki nijmajo niti za take bukvarnice niti za šole sploh še pravega razuma.
Za večjo izomiko učiteljev so vspešno delovale okrajne učiteljske konference. Od 21. do 24. septembra je bila v Ljubljani prva deželna učiteljska skupščina. O velicih počitnicah je bil v Ljubljani nadaljevalni izobraževalni tečaj, kateri je imel še precej dober vspeh, kakor je pokazala preskušnja konci leta. Kmetijskega napredovalnega poduka v Gradci se je 6 učiteljev, onega v Gorici pa 2 učitelja udeleževalo.
(Dalje priti.)
Politični razgled.
Notrianj«? de£«3l>
V Ljubljani 10. aprila.
V notranji politiki nij nič važnega dogodka. Deželni zbori so se poskrili v odbore in tam delo pripravljajo nekoliko dnij.
#V##»t« je sedaj zopet na svojih avstrijskih tleh. Diplomatični del potovanja na jug je torej končan. Sedaj prepotuje le Dalmacijo in bode skrbel za poprave in poslušal pritožbe.
V Miisha-itS+it so zmagali pri občinskih volitvah v 3. razredu letos prvič ultra-montanci.
Vna^tje <£■*£»▼•?.
Jtuski car je sprejel deputacijo vseh proštov iz dijecez Lublin in dveh proštov in več farmanov iz Siedlic, ki so mu prišli naznanjat, da izstopijo iz katoliško-unitarske v pravoslavno rusko cerkev.
MtntiJ finski cesar je iz Benetk prišel v Neapol.
Sfutiijshtt vlada je poslala 16.000 mož na uporni otok Kuba.
V Itvlf/iji se je začela pravda proti nečemu človeku imenom Duchesne, kateri je v pijanosti in v šali pisal francoskemu škofu, da bo Bismarka amoril. Pravda je bila uže opnščena, ker belgijske soduije celo stvar nijso mogle za resno jemati. Ali Bismark je silil tako dolgo, da so norca začeli zopet preiskavati in cela neumna stvar   je   predmet  obširnega novinarskega
vredna gorka južna sapa, ki jo prinese mali traven, in kako krasna je „mehka pomladna noč!"
„Lchkc nogft, Iehko sreč Tako k dekletu v vas so grči"
Brkov France za to dob-o ve; vsaj je sinoči se poplazil tiho za domačim plotom, skočil Črez stezo in po nekoliko trenotkih stal pod njenim oknom, kjer ga je „ona" čakala.
Dolgo bil je pod njenim oknom, pri njej, in ko je šel, jej je stisnil nekaj „od-pustkov" v roko, ki jih je bil davi kupil za dva krajcarja, pri farnej cerkvi. In ona je brala pri luninem svitu listič, ki je bil prilepljen „odpustku", in tu je stalo:
„Na sred' moj'ga srca Stojita mlina dva, Druz'ga nič no delata, Kot ljubezen molota."
Trikrat j© prebrala listič, potem pak sladko zaspala in sanjala o mlinih, z daljave pak je odmeval Francetov spev:
pisanja in celo diplomatičnih pisem mej Belgijo in Nemčijo. — „ludependance belge" konstatnje z obžalovanjem, da Nemčija zavoljo tega in zavoljo klerikalnega novinarstva na Belgijo pritiska, da terja, naj ustavo premeni, in vpraša, ali nijso pravice slabotnih držav ravno tako svete, kakor velicih.
]Ven».flc4 kronprinc se bode sešel v Florenci z Viktor Eraanuelom. Bismark ma je naložil, laškega kralja nagovarjati, naj ostrejše proti papeža postopa, t. j., kostanj za Gcrmanijo iz ognja vleče. Preveč nategneno poči.
Dopisi.
—p. Iz l*liV»<ki*l4&a na Koroškem 5. aprila [Izv. dop.] S teškim srcem sem prisiljen, nekoliko o koroškem učiteljskem zboru v Pliberku „Slov. Narodu" poročati, da naše ljudstvo izve, kako se germanizacija na Koroškem  tudi   po učiteljih širi in širiti more.
Dne 30. marca bil je shod v slovenskem kraji Pliberku. Polov'ca učiteljev so bili gotovo majke Slave nevredni sinovi, ker kot taki so se večjidel na žalost vseh domoljubov skazali. Uže poročevalec — prebivalcem gornje Savinjske doline dobro znani gospod Preširen, — sedaj v Celovcu, je dokazati hotel, da so karavanke naravne meje, do katerih se vse p one m č it i mora, to se reče toliko, — da morajo Slovenci iz Koroškega izginiti.
Akoravno je on slovenskim „GefUhls-politiker"jem — kakor se je izrazil — po ponemčevanji šol vojsko napovedal, vendar je bil toliko znaČajen, da slovenščino še pripustiva do 5 šolskega leta kot učni jezik. Poročevalcu v namenu in cilju podoben šel je še dalje g. P—k (nekdaj Slovenec?!) v v svojem občadovanja vrednem izrazu, „ zakaj da slovenski stariši, kateri nemški umejo z germanizacijo svojih otrok učitelju ne pomagajo". — To vam jo krasno mnenje moža, katerega nalog je, skrbeti za pravo omiko in izobraŽevanje slovenskega naroda. Taki so ti možje, ali bog mu naj ne zameri, kor gotovo nij prevdaril, kaj je govoril.
Tretji govornik (Nemec) je celo hotel, nemški jezik uže v prvem ali v drugem letu kot učni jezik v slovenske šolo uveden imeti. G. M. idite se prej pedagogike učit ali pa opustite vaše visokoleteče govore, in ne da-
„A1' mo bo.š kaj rada imela Ko bom nosil suknjo belo?"
Ljudje pa migajo z rameni, ter pravijo, da je to norost.
Četrtek je bil lep dan. Po mestnej promenadi je hodila mlada, lepa gospa, in pri njej na enej strani njen mož, na drugej tanek lajtenant.
..Kako lepo je denes; pa solnee uže pregorko sije" je dejala in obrnila se proti možu.
„Da, da, prav nadležno bode to vreme postalo", odgovoril je on.
,,ln mi bodemo morali eksercirati iu prah požirati", je nadaljeval tanki lajtenant možev odgovor.
In gospa je vzela svoj pihalnik in ga zastavila proti solnca.
In vsi trije so dalje premen i ral i, ter govorili o vročini, o praha, o dolgem času — nad njimi pa je sijalo p omladno solnce.
J. K. K.
jajte tukajšajim učiteljem enake poguhljive in noizpeljive svete.
Prav se je izrazila nemška učiteljica, reksi, da ne more o tej debati glasovati, ker ona ne razume slovensko in ne zadeve slovenskega narodnega šolstva. Kar nemška učiteljica nij storila, nčinili so za tega del etrastneje učitelji.
Vidalo se je natančno, da je v prvih letih slovenski jezik kot učni jezik tem gospodom le samo  „Mittcl zum Zvvecke".
Nij dvomiti, da večina neodvisnih učiteljev le samo od strahu tako govori in glasuje, ker ima vlada velik upliv na nje.
A pomisliti morajo tudi učitelji slovenskega Koroškega, da nij značajno, umor svojega lastnega naroda gojiti, če imajo le le vest in zdravo pamet. Ako vašo dolžnost storite, vam ne more nihče škodovati, opirajte se na zakon, — v katerem u'j prepovedauo slovensko čutje imeti, in skazite se take, kar da ste; ne pa, da vam v različnih pri merah slovensko srce v nemške hlačke pade. Mimo ovega predmeta, so ob euem govorili zbrani učitelji — bilo jih je blizu 80 — o celibatu učiteljic, ter so sprejeli vsi nenaravni celibat. Prosilo se bode ob enem pri deželnem zboru, da zadobe učiteljice enake plače, kakor učitelji. Končno naj še omenim, da je bil sprejem, razpravljanja in skupno radovanje po vsem nemško, Čeravno smo nekateri za narod čuteči menili, da so se učitelji v slovenskem kraji snidili.
Ijb JPtilJta- 7. nprila [Izv. dop.] Pisal sem bil pred kacim pol letom o stanji naše čitalnice, in si prizadeval tačas dokazati, kako potrebno nam je narodne čitalnice in kako ravno naše mesto živo potrebuje središča omikanih Sloveocev vseh stanov. Moj dopis marsikateremu nij ugajal, a vendar je toliko koristil, da so se reforme začele, ki so našo čitalnico popolnem oživile in ki so uzročile, da slovenska Čitalnica na tako krepkih nogah stoji, kakor malo katera na Slovenskem, Zahvaliti se imam) za to veselo prikazen pred vsem našemu marljivemu odboru, ki sedaj, popolnem očiščen, kaj marljivo za čitalnico skrbi. Vrnila se je tudi tako poti cbna s lo ga, in videli smo zopet v čitalničnih prostorih zastopane Slovence različnega političnega mnenja.
Pretečcno nedeljo — 4. t. m. napravil je Čitalnični odbor večjo zabavo, ki se meni vredna zdi, o njej nekaj slovenskemu svetu pisati, da se razvidi, da doba slovenskih čitalnic še nij prešla, ampak da se še živa potreba čuti, čitalnice obdržavati in ukrepČati. Igrala se je znana šaloigra: „Kateri bo V" in diletantje igralci pokazali so se dosta iz urjeno in zadostovali so popolnem svoji nalogi. Živa zahvala poslušalcev veljala je ne samo igralcem, ampak tudi sestavljalcu ove igre, ki si je tudi za predstavljenje veliko zaslug pridobil.
Tudi z zdajšnjimi predstavljalkami smo popolnem zadovoljni in izrekamo jim tukaj Očitno vrlo zasluženo zahvalo. Mej moškimi predstavljale! naj mi bode dovoljeno omeniti tukajšnjega trgovca g. Sadnika, rojenega Saviujčaua, ki je kaj vrlo igral svojo rolo, in ki se je s tem skazal enako vrlega igralca kakor je on tudi skrbni denarničar. — Odkar je namreč g. Saduik naš denarničar, poplačali so se vsi dolgovi, in kakor iz zanesljivega vira vem, imamo uže nekaj prihranjenega denarja. Hvalo za to g. Saduiku
in g. Planinšeku, ki sploh v gmotnem oziru za čitalnico kaj veliko skrbi.
Pred igro je bil čveterospev „Rožica" po igri patreetna citrah, glasoviru in goslih. Za mnzikalični del zadnje veselice gre pred vsem hvala g. Glažarju, pod katerega vodstvom se je vse izvrstno vršilo.
Po dokončanem programu začel se je jako živahen ples, ki je dal mlademu svetn priložnost se po svojem razveseliti. Končno naj še omenim, da sedaj Čitalnici g. Martin Kaizer predseduje, in to v očividno korist vsem udom, kajti on ve domoljubje z rado-darno8tjo spojiti in se veliko za živahno življenje v čitalnici trudi. Želeli bi vsem čitalnicam enako marljivega, prodsednika in odbornike, kakoršne imamo mi, in bi tudi druge Čitalnice v kratkem oživele.
Domače stvari«
— (Upravni odbor „narodne tiskarne") ima denes sejo.
— (Iz M o z i r j a) se nam 9. t. m. piše : „Gornje-s a v i n j s k a posojilnica se sedežem v Mozirji" je pod vodstvom g. Janeza Ivpolda "že začela svoje delovanje. Društvo ima vsak četrtek opravilni dau v Muzirji hiš. št. 20. Gotove denarne uložbe Ne sprejemajo po 6%. Sprejemajo se tudi novi udje v omenjeno društvo. Vivat slov. posojilnica seqnons !
— (Nesreča.) Eden mozirskih plavi-čarjev (flosarjev) z bližnje Soteske doma, je utou'1 pod Zagrebom, plav v Kalafat pe-ljaje. Zapustil je ženo in troje otrok. Hladna mu vodica !
— (Iz Ptuja) se nam piše: Soboto 3. t. m. pogorel je tnkaj en vojaški magazin, v katerem so imeli tukajšnji pionirji svoje priprave shranjene. Škode je okoli 20 000 gld.
Čestitim gospodom volilcem I. razreda,
kateri so pri volitvi v mestni zbor ljubljanski 8. aprila podpisanima svoje zaupanje izkazali, izrekata srčno zahvalo.
Če tudi sedaj nijsmo zmagali v tem razredu, bode gotovo zmagala naša pravična reč v prihodnjič, ako ne odjenjamo, ampak možato delamo.
V Ljubljani, 10. aprila 1875.
J. N. Horak. M. P a k i č.
Zahvala.
Vsem vrlim narodnim volilcem III. raz reda, kateri so mi pri srenjski volitvi 5. t. m. svoje zaupanje tako sijajno skazali, da sem le za dva glasova proti nem šk o -liberalnemu kandidatu, gosp. tapecirarju Doberletu, propadel, izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Moralična zmaga jo vendar-le moja, i postopanje narodu nasprotne stranke i nje teroriziranje nij bilo posebno častno. Ponosen sem, da imajo nasprotniki uže pred samim mojim imenom tak paničen strah; kaj bi nek se bilo, ako bi jaz osobno zastopal domače občinstvo v mestnem zastopali
Vse z Rogom za dom in pravico !
V Ljubljani 7. aprila 1875.
Josip Regali, mizar.
Razne vesti.
* (S k o f v vodo padel.) Isteraki škof Dobrila je bil od cesarja povabljen na večerjo na ladiji „Miramar" v Pulji. Ko je v polnem ornata od večerje v mraku, ko se je slabo videlo, hotel z ladjinib stopnic t Čoln stopiti, se je staremu možu izpodrsnilo in padel je v vodo. Tržaški namestnik, baron Pino, ki je za njim stopal, je posegel po njem in ga srečno iz vode izvlekel. Skof je izgubil pri tem svojo kapo. Pino ma je posodil svoj uuiformuki „dreispitz."
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere in Banj
V z/OftffOfSK.
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i )trocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcili, daljo prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine V ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesib, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledieico in pre-hlajenje; posebno so priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnib, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, adravilnegu svetnika Dr. Angelstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Camphclla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetniku Dr. "VVurzerj a,
Bonn, 10. j ul. 1852.
Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prieadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolclincui bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) R u d. VV u r z e r, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtov.
VVinehcster, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. James S hore lan d, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goBp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n ge I st ei n, tajni sanit. svotovalec Spričevalo št. 70.921.
Obergimpern, (BadcnBko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-polmima zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ford. C1 a u sb erge r, c. kr. okr. zdravnik.
St. 80.416. Gosp. P, V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische VVochenschri ftu od 8. aprila 187'2 to lo: „Nikdar ne zabiin, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila oijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizu de Brchau, bolehajc sedem let, na nespauji, treslici na vseh udih, shujšanji in bipohondriji.
St. 75.877. Flor. Kollcrja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Oabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro rbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in liiijsunji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10letne hraroote na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat. tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, gledč hrane.
V patii&tfiih paHeah po pol funta 1 gold. 50 kr. i i.ujot. 2 gold. BO kr., 2 lunia 4 gold. 50 kr., 5 fan-«v 10 £old., iS funtov SO gold., 24 fantov 36 gold., - Bevaleaoiere-BUouiten v pufiicuh & 2 gold. 50 kr in 4 gold. 5o kr. — Bovaleaoiere-€tk>eolatee v prstu* w v plofoiouh v* 12 Uis 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gobi 50 kr., 48 tau 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 t*» 10 gold., sa 288 tas 20 gold., -- =a 576 tas 36 goM.
— Prodaje: Barry dn Barry & Comp. aajl, WHiiflHhKtwM it. a, v a.jubij
na Da-_,jblj*nl Eo
_l»hr, v Orade! bratje Ober snzmeyr, v In» bsrultn Diechtl & Frank, v < ■ Jovci P. Birn bacher, V l.on£l L u dvig . v Maribor*
M. Moru-, v ^teranu J.  . <;kh laila, v
Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v ('er novicah pri N. Snirhu, v Onteku pri Jul. Davidu, lekarju, v Ciraclcu pri bratih Oherranz-meyr, v '1'i'iin'švaru pri Jos. v. 1'apu, mestnemt. lekarju, pri 0. M. .1 a h ne r j u , lekarju, v Vnrai «liuu pri lekarju dr. A. 11 al ter ju, ii.kor v vsei mestih pri dobrih toajtrjih . eoerrjakih trgovcih tudi razpošilja dmutjaka m   M k aje po požriuL
nakaznicah ah' povzetjih.
Uradno nii# iiiin ilo.
11. aprila 1875.
Razpiitane službe: Pri c. kr. gozdarskem ravnateljstvu v Gorici gozdarskega pomočnika z letno plačo 600 g!d., do konca t. in. — Služba notarja v Žužemberku do i. maju. — Na draiasradnej na-rođnej šoli v Črnomlji ueito jsko mesto z letno plačo 400 gld., do 25. t. m. pri kraj nem šolskem svetu v Čreinošnjicah.
Javne dražbo: Miha Zaduovo iz Kala, 16. apri a (111. Postojna).  —  Anton   llrščakovo i/.
Prema, 160 gd, 16.aprila (H Dir.Matrica). — Mih Dovčevo iz Stožic, 482 gld., 17. aprila (1 Ljuhjana). — Pavel Kobetovo iz Vrha, 195 gld., 20. aprila (1. Črnomelj). — Franc Grizevo iz Iga, 14. aprila (lil Ljubljana).
Priporočilo.
Uljudno podpisani si dovoljujo, ker so mu je tedaj tudi podelila pravica, daje postal dimnikarski mojster, vis..ko čestitim p. t. prebivalcem Ljubljane v tem oziru najuljudneje priporočati, ter prosi ga mnogobrojno podpirati in zagotovlja ob enem promptno in najceneje oprav jati svoj posel. S odličnim spoštovanjem
l^J it\clcrvi t 8trizlt
dimnikarski mojster, v nemškej ulici, (113) h. št. 1*H1, pritlično.
I p?
vat
B0I b
2. O«
m
a fi i
g g
W z
2. »
i
9
il m iT m 9
oNi  CB =». — S
&<« 1 in< - r
5 J 33 s-
P " S 5'Ot
rt N tu
s I (fes i mE § r
S   <, M
*■« ■   pa O       £. 2° p P
3 §'«'p.2.2. c
" £.» S«C
• £ o «2. E. E 3 o»
• »° < < ;f
• "     Ifef B
• - 40. rta fi
i pr w h
• * ■ •    a o e
.....g»o
. 1 S
■>   -.   ,   ,   .   ,a —
^ s°
1^ K CC H >o »O JJ< t—' O W -I O O' I   o O O
Hiša na prodaj!
Poleg kantonske cesto, '/» uro nad Ljubljano v Oravljah proda so takoj pod najugodnejšimi pogoji piuično zidana hiša na lepem prostoru, h kat ere j spada vrhu toga se skedenj, kozolec, hlev in vodnjak, daljo opekarnica na dve peči, in 0 oralov zemlje. Okoli hiše so razprostira krasen vrt z 200 sadnimi drevesi.
Plamena oglasila naj so vpolHsjo opravništvu „Slov. Nanula", kjer se i/.ve natančneje.   (111—1)
Pozor!
V nekem trgu na slovenskem Slujrrsluin, kjer je ob enem tudi večja božja pot, odda so na uajprlpravuiNem hm--.hi stoječa lii-oi s L nadstropji in in velikimi prostori, ki so pripravni za vsako kupčijo, in kjer je dobro Nloje-ea »tacnua •r. mešanim blagom po ceni v najem in z dotičnim gospodarstvom ali tudi brez tega.
Natančneje pri II. Vv Tan»iču v Sinartncm pri Jelšah (Krlachstein) na Štajerskem.     (H/9—1)
Praktikant,
ki so je izšolal na iiižjej gimnaziji, sprejme so v neko tukajšnjo lekarno. (99—2)
Natančneje so izvč v: „Annoncen< Burcuu" v L j u b 1 j a u i (Fiirstenhof št. 206.)
Brivec Mijo Nežič
naznanja občinstvu m p. n. gospodi svojim kundom, da se je od Senklavža preselil proč k rotov?u, kjer ima sedaj brivnico v hiši štev. 3, in se toplo priporoča. (107—3)
r
Naznanilo.
Predstojiiištvo c. k. ženske kaznovalnicc v Beg-njali na Gorenjskem daje na znanje, da vse vrste ročnih del, to je pletenje, šivanje, vezenje (stikanje) in predenje, po najnižjih cenah izvršuje.
JPreclstoJ7tistvo ^ c. k. ženske kaznovalnice v Begnjah iT
(112-1) dne 8. aprila 1875.
Vljudno podpisani odpre Noboto
iboto lo. aprila t. 1.
krojaško delavnico oblek x
Y Ljubljani, dunajska cesta št. 6, q
prej Pavšinova stel^lebrslset štsicum.a,, O
ter prosi čestito občinstvo mnogobrojne podpore in obljubujo kro- Q jaška dela svoja izvr.š vati promptno in po ceni. y%
(110—2) Ant. Orehek. o
111111111111
V gostilničuih prostorih
99 _
v gradiščah št. 24,
so za p. t. gosto naj okusnejo pripravljeni zajutrki na vilice, obed in večerja, dalje dobra pijača prav po eenl. (106—3) Pijača in jedila se prodajejo tudi črez ulico.
I I I I I I I 1 1 ■ I I I I I I II I I I I
lidajatelj in urednik Josip Jurčič.
dunajske tiskarske tovarne katuna.
Dov predlo/iti. robe  in zi naročnik s:
naj topleje
(51-7)
oljuji-mo si sledeči najceneji tovarniški cenik za saisono 1875 uljudno Svoje izdelke razločiljemo v dve vrste, ter smo porok za dobroto l^otovljumo, da se vsako naročilo tako točno Izvrši, kakor bi si ini izbral. Na zahtevaujc pošljemo na ogled obširni cenik. Priporočevaje naše pod\/.rtjč, ostajamo in se znainenjaino s odličnim spoštovanjem
vodstvo prodajalnice. Ceni 2c
Vatli, roba.
Vlastni izdelek  v perkalinu
in platna za >rajee, vatel po gold.
Kosuiuuoški izdelki v perkalinu, kletnim in platnu za srajce,      vatel po gold.
Ncuiikirelinerski izdelki ba-tista in jaconeta, vatel po gold.
Francoski izdelki jaconeta in nioiisiliiia,    vatel po gold.
Girofle-Girofla, najnoveja roba za plesno in letno obleko,   vatel pc gold.
Turški creton za spalne haljine najnovejega kroja in vrste, \ atol po gold.
Pcrcail za meblje vsake barve in dessin,     vatel po gold. Izbran   lrancozki brilautin, vatel po gold. Beli in gladki brilautin, vatel po gold.
Belo in ogledno tkanje za životke,        vatel po gold.
Kosmouoška koža za daui-sko in otroško obleko, vatel po gold.
Angleška platnena roba za domačo obleko, vatel po gold.
Beli chilVon, chirting in domače platno, vatel po gold. CbiffOĐ ali pcrcail za srajce, vatel po gold. Deli  damastni gradi in beli ali rumeni uunking, vatel po gold.
Brisače ročne od jaguarda ali damasta, vatel po gold. Crni orlean, vatel po gold. Crni luster, vatel po gold. Orni svileni lustrin, vatel po gold.
B/4 angl. rips za obleko ali dolinam-,       vatel po gold.
Boba za obleko, gladkih ali koženih barv, vatel po gold.
Posamezni predmeti robe.
1. četrt.	11. četrt.
—.25	—.20
—.30	—.25
—.30	—.25
-W	—.35
-Ar,	—40
—.30	—.—
-.35	—.30
-.35	—.30
-.35	—.30
—.30	-.25
-.45	—.40
—.30	—.—
—.25	—.20
—.35	—.30
—.30	—.25
—.30 —.50 —.70	—.25 —.40 — .60
1.20	1-
1.60	1.30
i—.40	—.30
4.—	8.-
—.80	~'~
1.30	1.10
6.—	5.—
Roba na kose od 30 ■+ 50 ali 54 vatlov.
4/4  3U vatlovega  platna od prediva,        kos po gold. 8.—
u/e 30vatlov. pranega platna
oil ereasa, kos po gold. 8.— *IA 30vatlov. pranega platna
aa mi/.ne prte, kos po gold. 10.— }/4 30vatlov, pranega platna
od ereasii, kos po gold. 12.— •'/4 COvatlovega nizozemakega
1 ■ lat na, kos po gold. 14,—
V4  BOvatlovega bellaškega
platna, kos po gold. 16.—
•74 r>0vatlov, irskega platna,!
kos po gold. 25.— *L rumbuiškega platna (samo
May in llolleld; 6 vrst, gld.
30—40—50—60—70 kos po
24 vatlov.
Boba na tucate.
i.
četrt.
ii.
četrt.
7.
7.
9. 11. 12. 15. 20.
Žepni robci za deca z slikami ah pisanimi okraji, tueat pol
gold. l._
Žepni robci za dekleta z pisanimi okraji ali obrubljeni,
tacat po gold.
Žepni robci za gospe, od butista ali jaconeta z pisanimi okraji, tueat pu gold. 1.00 Žepni robci za gospode, z pisanimi okraji ali obrob-1 Ijeni, tueat po guld.   3,—
limuburški   platneni rubei,
tueat po gold. 3,_
irski platneni robci, 5 vrat, j gold. 4, 5, 6, 7, 8 tueat.! \ lastni izdelki, robci odku-| tuna za glavo, tueat po gold. 2.50 Kosmonoški izdelki od katuna ali batistu rubei za glavo, tueat po guld. j 3,80
Foulard robci za glavo, tueat
po gold. 3.50 Kosmonoški   1'oularU župni robci za gospode, tueat po
guld. 4_ Vlastni izdelek,  žepni rubei
za gospode, tueat po guld.   3,— Platnene servijete od jaguarda, tueat po ^oiii. 4.— Platnene servijete od dama*
stu, tueat po gold.   G.—
Platnene   brisače ročne od
jaguarda,    tueat po golil.  5,—
liaiiiine   brisače  ročne od damasta,     tueat po gold,  7.— Servijete aa desert, bele ali pisane, v damasta, tueat po
gold. 3.50
Turške hagabug ročne brisače,   tueat po gold.
za 0 osob, 12 osob, 18 osob, 2-1 oseb,
gl. 5, gl. 10, gl. 15, gl. 20.
za 6 osob, 12 osob, 18 osob, 24 OBOD,
gl. G, " gl. 12, gl. IS,     gl 24.
86.—
1. 5 95.—
1.30
2.50 2.—
2. —
3.20
3. —
3.— 2.50
3. — 5.—
4. — G.—
2.50 3.—
Kiiuiburške   platnene rjuhe brez šiva, ■il/4 vatlov široke,
;t vatle dolge, kos po gold. Barvani mizni prti h kavi raznoliai \ ani, kos po gold. 1   pokrivač   od   p ipteta za deea, bele ali pisane barve, kos po gold. Ena  garnitura   pokrivač za postelje in piqueta barva-nega,       2 kosa ja> gold Slizni prti od platnenega damaata.
V4__!V«_^'/4
gold. 3,   3.60,   4.50, 6.50
Garnitur e, bele ali
barvane v jaguardu,
Garniture, bele ali pisane v damastu,
Pošilja se proti povzetji, zaboji se plačajo, ter prosimo, da se na firmo in številko dobro pazi, da neprevarijo dugi nepovoljeni in krivični prodajalci.
Skladišče dunajske tiskarske tovarne katuna,
mesto, Ruprechtsplatz, št. 3, le št. 3,
zadaj za Ruprechtovo cerkvijo, naproti vhodu v zakristijo.
Lastnina m tisk „Narodne tinkarneu.