Poštnina pavšsllrana,
V Ljubljani, dne 17. novembra 1920.	Letnik II.
Kraljevina Srbov, Hrvatov m Slovencev.
URADMl UST
deželne vlade m ilovenijo.
Vsebina: „Iz Službenih Kovin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba o organizaciji in ureditvi državnih vzornih kmetij — Pravilnik o ustanovitvi in organizaciji sveta generalne direkcije vodi Preuredba pravilnika za izvršitev določil o trošarini na vino, mošt in sadno vino. Popravek k pravilniku za izvrševanje določil o državni trošarini. — Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo v sporazumu z odsekom ministrstva za prehrano v Ljubljani, s katero se razveljavljata naredbi deželne vlade za Slovenijo o predpisih za mline. — Razglasi osrednje vlade : Razglas, da je „Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani,“ dovoljeno zvišati delniško glavnico. Razpis več službenih mest pri upravi za zaščito industrijske svojine v Beogradu. — Razglasi deželno vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razpis restavracijskih, trgovskih in obrtnih prostorov pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini. Razpis treh mest za računske praktikante pri poverjeništvu za javna de'a. Objava glede dražbe za nabavo riža, kave, sočivja in čaja. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 13. novembra 1920. Razpis asistentskih služb v splošni bolnici v Ljubljani. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 16. do dne 22. oktobra 1920. — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. — Razglasi vojaških oblastev: Razglas o
licitaciji za meso na ozemlju Dravske divizijske oblasti.
Iz „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
številka 251 z dne 11. novembra 1920.:
Zapisnik o 70. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 3. marca 1920.
Številka 252 z dne 12. novembra 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne S. oktobra 1920., s katero se dr. Franc Weber, privatni docent za teoretično filozofijo na univerzi v Zagrebu, imenuje za docenta teoretične filozofije na filozofski fakulteti univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Objavi ministrstva za notranje zadeve, da sta nastopna lista v naši kraljevini prepovedana:
1.	) ameriški bolgarski list „Rabotničeska Prosveta“, ker piše-zoper našo državo;
2.	) peštanski list „Az Est“, ker piše s tendenco, da bi provzročal nezadovoljnost naših državljanov.
424.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
JL l<e k s; sl ra čl @ x»,
prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za kmetijstvo in vode in po zaslišanju ministrskega sveta predpisujemo to
Uredbo o organizaciji in ureditvi državnih vzornih kmetij.*
Člen 1.
Da bi se povzdigalo in pospeševalo kmetijsko proizvajanje in kmetijstvo vobče in da bi se kmetijske kulture, preizkušene in uspele na posameznih državnih posestvih, ohranile in izpopolnjevale nadalje kakor tudi uvedle nove, je v državi organizirati državne vzorne kmetije.
Člen 2.
Te kmetije se imenujejo po kraju, v katerem so, ali pa dobe posebno ime, ki se določi s kraljevim ukazom.
Člen 3.
Na vzornih kmetijah je poleg vzdrževanja in nadaljnjega izpopolnjevanja doslej že preizkušenih in uspelih kmetijskih kultur uvesti tudi nove: kulturo riža, maka, hmelja, bombaža itd. Razen tega je ustvariti možnost za pridelovanje semenja poljedelskih, vrtnih, krmskih in industrijskih rastlin, vpo-števaje klimatske, talne in druge proizvodne faktorje, potem potrebe dotične krajine in tudi vse države.
Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 225, izdanih dne
12. oktobra 1920.
Člen 4.
Kulture na posameznih kmetijah se izvajajo po specialnem načrtu, ki ga za vsako kmetijo izdela ministrstvo za kmetijstvo in vode.
Člen 5
Vpoštevaje razmere in potrebe kraja, oziroma krajine, kjer je dotična kmetija, in zato, da bi se zagotovila in povišala donosnost gospodarstva, je poleg kultur, navedenih v členu 3. te uredbe, ustanoviti oddelek za zrejo in gojitev čistokrvne perutnine, da se prirejajo plemenske živali in pridelujejo jajca za valjenje, s katerimi se zalagajo kmetijski zavodi in ki se razdajajo med prebivalstvo, istotako oddelek za rejo molzne živine, da se uporablja mleko za mlečne izdelke.
Prvovrstno molzno živino je zaradi selekcioniranja uporabljati tudi za pleme, da se poviša mlečnost.
Razen teh se lahko po razmerah in potrebah osnujejo še drugi oddelki z drugimi nameni.
Člen 6.
Za primerno tehnično obdelovanje zemlje kakor tudi za potrebne instalacije navedenih oddelkov je treba na kmetiji poleg strojev, priprav, orodja in drugih stvari imeti tudi potrebno število delovne (vprežne) živine, ki naj se redi in prodaja povsem za uporabo in ukoriščanje odpadkov in zviševanje donosnosti. Isto velja glede molzne živine in perutnine po njeni zmanjšani ali končani laktaciji (mlečnosti), oziroma po njeni končani donosnosti ali sposobnosti za pleme.
Člen 7.
Da se uspešno izvaja postavljena naloga in da se doseza navedeni namen, mora imeti vsaka kmetija 50—100, pa tudi več hektarov zemlje. Izbira, velikost in kakovost zemljišča (glede leže, fizične strukture, kemijske sestave i. dr.) se ravna po organizaciji in namenu gospodarstva.
Člen 8.
Vsi stroški za gospodarstvo na dotičnih kmetijah, razen vseh osebnih izdatkov (za ukazno in ne-ukazno osebje kakor tudi za služabništvo, ki se določajo z letnimi proračuni) se pokrivajo iz lastnih dohodkov.
Upravnikom dotičnih kmetij se puščajo proste roke tako glede izvajanja del po ustanovljenem načrtu kakor tudi glede upravljanja imovine in vnovče-vanja vseh dohodkov iz kmetij; samo da se morajo vsi ti posli izvajati po zakonitih predpisih in vpisovati v računskih knjigah, katere je voditi na vsaki kmetiji in katere predpiše minister za kmetijstvo in vode sporazumno z državnim knjigovodstvom ministrstva za finance.
Upravniki vzornih kmetij morajo pri gospodarstvu na državnih kmetijah delovati po načelu privatnega gospodarstva, t. j. prizadevati se morajo, da na dotični vzorni kmetiji s čim manjšimi sredstvi dosezajo čim večji čisti dohodek.
člen 9.
Proračune dotičnih lastnih dohodkov in razhod-kov kakor tudi proračune za osebne izdatke in even-
tualne izdatke za pokrivanje letnega nedostatka, ki bi izhajal iz elementarnih nezgod ali živalskih epidemij, morajo sestavljati uprave ter jih do konca vsakega tekočega ieta za prihodnje računsko leto pošiljati ministrstvu za kmetijstvo in vode v pregled in odobritev.
Čisti letni dohodek izročajo uprave kmetij državni blagajni; za amelioracijske potrebe pa se postavljajo v proračun izredni krediti.
Člen 10.
Ministrstvo za kmetijstvo in vode ima pravico predstveno odkupovati vse pridelke dotičnih kmetij, toda za ceno, ki ne sme biti manjša nego tržna cena dotične vrste pridelkov.
Člen 11.
Gospodarstvo vseh kmetij nadzira ministrstvo za kmetijstvo in vode po svojih inšpektorjih; strokovno računsko kontrolo pa opravljajo pristojni organi, določeni z zakonom.
Člen 12.
Kmetije upravljajo upravniki s pomočjo potrebnega števila osebja (ekonomov, računovodij in strokovnih organov). Vse te službe so ukazne.
Člen 13.
Za upravnika se sme imenovati, kdor je dovršil višjo kmetijsko šolo ter ima poleg tega vsaj pet let praktične kmetijske službe, bodisi pri državnih, samoupravnih, bodisi pri zasebnih kmetijskih napravah.
Če takih kandidatov ni, se smejo imenovati tudi osebe z nižjo kvalifikacijo. Toda ti kandidati morajo imeti vsaj deset let državne kmetijske službe, izmed katerih so jih najmanj pet prebili v praktičnem delu, ali pri državnih, samoupravnih ali pa pri zasebnih kmetijskih napravah; tudi so se morali posebno odlikovati s praktičnim delom.
Za ekonome in specialiste-strokovnjake se smejo imenovati oni, ki so dovršili vsaj srednjo kmetijsko šolo ter so v dotični stroki praktično poslovali vsaj pet let.
Če takih kandidatov ni, se smejo za ekonome imenovati tudi osebe z nižjo strokovno izobrazbo; toda imeti morajo vsaj pet let državne ukazne službe, izmed katerih so najmanj v praksi prebili dve leti na večjih državnih, samoupravnih ali zasebnih kmetijah.
Tudi za strokovnjake-specialiste veljajo v prvem času ista določila; toda dokazati morajo, da so prebili vsaj pet let v dotičnem strokovnem poslu ter imeli uspehe pri delu.
Za računovodje se smejo imenovati osebe z dovršeno trgovsko šolo; če pa takih ni, se smejo imenovati tudi osebe s pogoji za računovodje kmetijskih šol in drugih kmetjskih naprav.
Člen 14.
Glede dolžnosti in pravic uradnikov veljajo določila zakona o civilnih uradnikih.
Člen 15.
Plače ukaznega osebja se dele na razrede ter znašajo na leto:
1.	) za upravnika I. razreda 7000 dinarjev, II. 6000, III. 5000 in IV. 4000 dinarjev;
2.	) za ekonoma in strokovnjaka-specialista I. razreda 4000, 11.3000 in 11. 2500 dinarjev;
3.	) za računovodjo I. razreda 5000, II. 4000, III. 3000 in IV. 2500 dinarjev.
Člen 16.
Za nadziranje delavcev, za čuvanje in popravljanje orodja, za negovanje živali in za vse druge potrebe se imenuje potrebno število paznikov, mojstrov in služabnikov, katere po potrebi sprejemajo in odpuščajo upravniki, toda v mejah svojih proračunov.
Člen 17.
Vsi uradniki, pazniki in mojstri in stalni služabniki imajo brezplačno stanovanje, kurjavo in razsvetljavo; tudi jim gre pravica, da kupujejo za-vodne pridelke za domačo uporabo za polovično tržno ceno.
Člen 18,
Ako postane uslužbenec ob izvrševanju službe nesposoben za nadaljnje delo ter ne more več opravljati nikakršne službe na kmetiji, ima pravico do državne vzdrževalnine; toda ta ne sme biti na leto večja nego polovica njegove poslednje plače.
Ta vzdrževalnina se izplačuje po odločbi ministra za kmetijstvo in vode na predlog uprave dotične kmetije ter se mora postaviti v proračun vsakega leta.
Člen 19.
Za težka dela na kmetijah se jemljejo stalni in začasni delavci kakor tudi dninarji.
Stalni delavci dobivajo na kmetiji stanovanje zase in za rodbino, kurjavo in razsvetljavo, poleg tega pa mesečno plačo, ki jo določi upravnik kmetije z ozirom na krajevne razmere.
Poleg plače dobivajo stalni delavci deputat v zrnju, mesu, masti, mleku, siru, povrtnini i. dr., v kolikor se pridelujejo na kmetiji in v količinah, katere jim dodeljuje uprava. Poleg določene količine pa dobivajo nagrado, če se dobiček poviša po njih posebni marljivosti To nagrado odrejajo upravniki; s tem naj se pri delavcih zbuja večja zainteresiranost, pazljivost in volja do dela.
Začasni delavci se najemajo po potrebi, zlasti ob času sezonskih del. Ti delavci nimajo pravice do deputata, pač pa jim gre pravica do stanovanja in prenočišča (skupnega v posebni zgradbi) kakor tudi pravica, da ob času zaposlenosti (dela) dobivajo zavodne pridelke za polovično ceno. To pa za to, ker so taki delavci večinoma iz daljnejših krajev.
Dninarji se najemajo po dnevnih potrebah; njim ne gre pravica do stanovanja, ker so večinoma iz bližjih krajev.
Člen 20.
Minister za kmetijstvo in vode mora po določilih te uredbe, ko stopi v veljavo, dosedanje državne kmetije in ekonomije preosnovati po predpisih te uredbe, toda v mejah proračunske možnosti.
Člen 21.
Minister za kmetijstvo in vode se pooblašča, da predpiše pravilnik za izvrševanje te uredbe.
Člen 22.
Ta uredba stopi v veljavo ter dobi moč zakona z dnem, ko jo kralj podpiše; takrat prenehajo veljati posamezni zakoni, uredbe in predpisi o ustroju in delu dosedanjih kmetij in ekonomij (topčiderska ekonomija, Dobričevo itd.); njih nepremična in premična imovina pa preide v last novoustanovljenih kmetij.
V Beogradu, dne 28.avgusta 1920.
Aleksander s. r. Minister za kmetijstvo in vode:
dr. V. Jankovič s. r.
Naredbe osrednje vlade.
425.
Na predlog generalne drekcije vodi in na pod-»tavi členov 2. in 66. uredbe o ustroju ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 8. julija 1919. predpisujem v prilog čim pravilnejšemu in uspešnejšemu opravljanju hidrotehnične ia kmetijsko-melioracijske službe ta-le	.._
Pravilnik o ustanovitvi in organizaciji sveta generalne direkcije voda.*
Člen 1.
Pri generalni direkciji voda se ustanavlja poseben svet z naslovom „Svet generalne direkcije voda'1.
Člen 2.
Naloga temu svetu je, da na zahtevo ministra za kmetijstvo in vode ali generalnega direktorja generalne direkcije voda oddaja svoje mnenje in podaja predloge:
a)	o administrativnih zadevah splošnega značaja, ki se tičejo vodne službe v vsej kraljevini;
b)	o projektih, pogodbah (licitacijah), koncesijah za izvajanje ali ukoriščanje hidrotehničnih del, ki se predlagajo ministru za kmetijstvo in vode v odobritev;
c)	o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov, ki se tičejo vse vodne službe v kraljevini.
Člen 3.
Svet generalne direkcije voda sestavljajo: minister za kmetijstvo in vode kot predsednik; generalni direktor generalne direkcije voda kot prvi podpredsednik;
pomočnik generalnega direktorja kot drugi podpredsednik ;
načelniki oddelkov generalne direkcije voda ali njih namestniki;
šef administrativnega odseka generalne direkcije voda ali njegov namestnik;
generalni inšpektorji voda ali njih namestniki.
Člen 4.
Če je predsednik odsoten ali če sta oba podpredsednika odsotna, gre predsedstvo najstarejšemu članu sveta po službenem mestu in činu.
Zapisnike svetskih sej vodi šef administrativnega odseka kot tajnik. Zapisnike podpisujeta predsednik in tajnik, overjata pa jih dva izvoljena člana.
Člen 5.
Poročevalce o zadevah po točkah a) in c) člena
2.	tega pravilnika imenuje minister na predlog generalnega direktorja.
Za poročevalce o zadevah iz točke b) člena 2. tega pravilnika se določajo generalni inšpektorji onih okolišev, ki se jih posli tičejo.
Člen 6.
Inženjerji, ki so izdelali projekte ali podali predloge, katere naj svet prouči, se smejo udeleževati sej s posvetovalnim glasom.
Tedaj imajo pravico do odškodnine kakor člani sveta (člen 8.).
Člen 7.
Svet sklepa z večino glasov navzočnih članov. Ob enakosti glasov odloča glas predsednikov.
Manjšinsko mnenje se mora zapisati v zapisnik. Vsak član sme zahtevati, da se njegovo osebno mnenje zapiše v zapisnik.
Člen 8.
Člani sveta imajo pravico do posebne nagrade po 30 dinarjev za sejo poleg pravice do povračila rednih potnih in voznih stroškov.
V Beogradu, dne 16.oktobra 1920.;
D. V. br. 5421.
Minister za kmetijstvo in vode:
dr. V. Jankovič s. r.
426.
Z ozirom na zadnji odstavek člena 166. finančnega zakona za leto 1920./1921. predpisujem to-le
Preuredbo pravilnika za izvršitev določil o trošarini na vino, mošt in sadno vino z dne 7. septembra 1920., št. 8801.
člen 1.
Pravilnik za izvršitev določil o trošarini na vino, mošt in sadno vino z dne 7. septembra 1920^ št. 8801 (Uradni list deželne vlade za Slovenijo
* Razglašen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 245, izdanih dne
4.	novembra 1920,
št. 338) velja v popolnem obsegu svojega besedila do vštetega dne 30. novembra 1920.
Člen 2.
Z dnem 1. decembra 1920. se razširi veljavnost tega pravilnika tudi na ozemlje politične občine ljubljanske, ki je do tega dne za užitnino zaprto.
Člen 3.
Z istim dnem se ukine plačevanje državne trošarine na sadno vino in sadni mošt vobče; torej prenehata sadno vino in sadni mošt biti predmet državne trošarine.
Člen 4.
Prav tako preneha z istim dnem plačevanje trošarine na vino in vinski mošt za producente teh predmetov (vinogradnike) na one množine, ki jih porabljajo zase in za svoja gospodarstva. To velja pa samo za vinogradnike, ki se ne bavijo niti z gostilničarskim obrtom ali z drugačno prodajo vina na drobno, razen s prigodnim točenjem pod vejo, niti obrtno s prodajo vina na debelo.
Člen 5.
Zato se izločajo z veljavnostjo izza dne 1. decembra 1920. v členu 1., odstavku L, pravilnika besede: „in za mesto Ljubljano, zaprto za užitnino“.
Opomba pri tej točki se glasi:
„Za Prekmurje veljajo posebna določila“.
Izločijo naj se v členu L, odstavku 1., pravilnika tudi besede: „sadni mošt in sadno vino“ in v odstavku 3. tega člena besede: „sadni mošt“ in: „jabolčni“.
Kot 5. odstavek člena 1. pravilnika naj se uvrsti določilo :
„Ako se na tako vino plača obča državna trošarina (po trošarinskem pravilniku z dne 28. avgusta
1920.,	št. 8410) se specialna trošarina na vino povrne.“
V	členu 2. naj odpade točka b) odstavka 1. popolnoma; točka c) naj torej dobi označbo b).
V	členu 3. pravilnika naj odpadejo odstavki 1. do vštetega 9.; na njih mesto naj stopi to-le določilo:
„Trošarine oproščeno je vse vino in ves vinski mošt, ki ga vinogradnik porabi od lastnega pridelka zase in za svoje gospodarstvo, to pa samo, če ne izvršuje gostilničarskega obrta ali drugačne prodaje vina na drobno, razen če ga morda prigodno toči pod vejo, in tudi ne obrtne prodaje na debelo. Vino iz jagod, sladno vino in medica se pa ne puščajo nikomur trošarine prosto.“
V	členu 4. pravilnika naj se uvrsti med prvim in drugim odstavkom nov odstavek, ki se glasi:
„Izvzeti so vinogradniki, ki ne izvršujejo gostilničarskega obrta ali drugačne prodaje vina na drobno, razen če ga morda prigodno točijo pod vejo, in tudi ne obrtne prodaje na debelo, glede množin, ki jih od svojega pridelka porabljajo zase in za svoje gospodarstvo.“
V	členu 5., odstavku 1., naj odpadejo na koncu zadnjega stavka besede: „in za vino, ki ga porabi preko množin, katere so mu dovoljene trošarine prosto“.
V	členu 8. naj se nadomesti odstavek Ad a) s tem-le besedilom:
„Ad a) Producenti vina so sicer oproščeni plačevanja trošarine, v kolikor ne izvršujejo gostilničarskega obrta ali drugačne prodaje vina na drobno, razen če ga morda prigodno točijo pod vejo, in tudi ne obrtne prodaje na debelo, za množine vina lastnega pridelka, ki jih porabijo zase in za svoja gospodarstva; kontrole pa tudi ti producenti niso oproščeni. Dolžni so torej, da prijavljajo svoj vsakokratni pridelek, posebno pa tudi vsako oddajo posameznih množin pridelka in vsak eventualni prejem tujega vina užitninskemu uradu po občih določilih tega pravilnika. Samo odvzemanja vina lastnega pridelka zase in za svoje gospodarstvo jim ni treba naznanjati. Producenti vina, ki izvršujejo gostilničarski obrt ali drugačno prodajo vina na drobno, razen če ga morda prigodno točijo pod vejo, ali pa obrtno prodajo na debelo, so zavezani vsem kontrolnim določilom kakor prodajalci vina na drobno, oziroma prodajalci vina na debelo“.
V	odstavku Ad c) naj se glasi stavek 5. drugega odstavka:
„Pokušnje je nadomestiti z obdačenim vinom.1*
Stavka 6. in 7. naj odpadeta. V naslednjem odstavku naj odpade določilo: „ne priznava se jim p& nikako davka prosto vino"
Kot predzadnji odstavek člena 8. naj se uvrsti: „Producentom, ki ne izvršujejo gostilničarskega obrta ali drugačne prodaje na drobno, razen če morda prigodno točijo pod vejo, in tudi ne obrtne prodaje na debelo, ni treba popisa prostorov“.
Med členoma 14. in 15. naj se uvrsti kot nov člen 14. a) to-le določilo:
Člen 14. a.
Za politično ozemlje mesta Ljubljane, ki je do vštetega dne 30. novembra 1920. za užitnino zaprto, veljajo izza dne 1. decembra 1920. glede trošarine na vino ta-le kontrolna določila:
a)	Trošarina na vino, vinski mošt, vinsko brozgo, vino iz jagod, sladno vino in medico se pobira, če ni bila že prej plačana, še nadalje pri uvozu preko linije obenem z mestnimi občinskimi nakladami po organih, ki pobirajo te naklade.
b)	Kontrola prodajalcev vina na drobno in na debelo kakor tudi kontrola privatnih konsumentov na ozemlju politične občine ljubljanske po organih državne užitnine odpade.
c)	Če se predmeti, navedeni pod točko a), izvažajo z ozemlja politične občine ljubljanske, se pri uvozu plačana trošarina ne povrne.
č) Določila o transportni kontroli veljajo tudi za ozemlje politične občine ljubljanske tako glede uvoza kakor tudi glede izvoza, oziroma prevoza, z iz-premembo, da je smatrati za kontrolne organe one organe, ki pobirajo mestne občinske naklade. Ti organi izdajajo pri izvozu predmetov, navedenih pod točko a), ki so bili uvoženi in na liniji zatrošarinje-ni, ali pa ki so se uvozili na mestno ozemlje s „svo-bodnico" (brez trošarine, ker je bila ta plačana že prej), „svobodnice“. Predmete te vrste, eventualno producirane na ozemlju politične občine ljubljanske, je obdačiti pri istih organih, čim se produkti vkie-tijo.
Člen 6.
Pričujoča preuredba stopi v moč dne 1. decembra 1920.
V Beogradu, dne 4. novembra 1920.;
št-11.370.	-u- • i
Minister za finance: K. Stojanovič s. r.
427.
Popravek.*
V členu 85. pravilnika za izvrševanje določil o državni trošarini** je pomotoma označeno: „po predpisih točke 2. člena 29.“; pravilno naj stoji: „po predpisih točk 2. in 3. člena 29.“
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
428.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo v sporazumu z odsekom ministrstva za prehrane v Ljubljani, s katero se razveljavljata naredbi deželne vlade za Slovenijo e predpisih za mline.
§ 1.
Razveljavljata se naredbi deželne vlade za Slovenijo z dne 29. novembra 1919., št. 760 Ur. 1., in z dne 12. aprila 1920., št. 181 Ur. 1.
§ 2.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 10.novembra 1920.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Jan s. r. Dr.Pitamic s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Sernec s. r. Dr. Verstovšek s. r. Dr. Žerjav s. r.
* Priobčen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 250, izdanih dne 10. novembra 1920.
** Uradni list pod št. 345 iz leta 1920.
Razglasi »srednje vlade.
Št. 8994/20.	1673
Razglas.
Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 29. oktobra 1920., VI. št. 3049, Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani, dovolil zvišati delniško glavnico od 20 milijonov na 40 milijonov kron.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 8. novembra 1920.
Dr. Marn s. r.
1822 s-3	Razpis.
Uprava za zaščito industrijske svojine v Beogradu, ki je samostojen državni urad pod nadzorstvom ministra za trgovino in industrijo, razpisuje več službenih mest.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 129.
Iz pisarne uprave za zaščito industrijske svojine v Beogradu,
dne 30. oktobra 1920.; P. br. 46.
lazglasi deželne vlade za Slevenijti
v kolikor je last zdravilišča. Pri obratih brez zdraviliškega inventarja ga mora najemnik sam nabaviti, oziroma ga mora odkupiti od lastnikov.
Ponuđeni skupni znesek velja samo za leto 1921. ter se za leti 1922. in 1923. določi na novo. Če se do dne 1. oktobra 1921., oziroma 1922., z najemnikom ni mogoče pogoditi glede višine nadaljnje najemnine, ima to dejstvo isti učinek kakor pravočasna odpoved najemne pogodbe, ki se sklene z vsakim najemnikom.
2.	) Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika; prav tako je pridržana pravica, da se lokali sploh ne oddado ali pa da se razpišejo na novo.
3.	) Vsaki ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o položenem vadiju v višini 10 % vsote, skupno ponuđene za leto 1921. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končnove-Ijavne rešitve svoje ponudbe. Ponudnikom, katerim se obrati dodele, se pridrži vadij kot kavcija za izpolnjevanje najemne pogodbe, ostalim pa se vrne.
4.	) Ponudbam je končno priložiti dokazila o strokovni usposobljenosti, državljanstvu, oziroma domovinstvu, in zadostni višini obratne glavnice.
Pismene in zapečatene ponudbe, opremljene po pričujočih pogojih in pravilno kolkovane, je vložiti do dne 5. decembra 192 0. pri ravnateljstvu zdravilišča v Rogaški Slatini.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za javna dela.
Izpremembe v osebja.
Ministrstvo za gozde in rudnike je višjega gozdarskega komisarja inž. Karla Tavčarjav Ljubljani imenovalo za gozdarskega svetnika.
Dr. Brejc s. r.
Finančni svetnik Evald Hovanski je imenovan za načelnika državnega stanovanskega urada v Ljubljani v VI. činovnem razredu.
Ivan Selan in Franc Mejač sta imenovana za asistenta v XI. činovnem lazredu pri statističnem oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo v Lj 10
Dr. Ravnihar s. r.
Št. 4241.	2—1
Razpis.
Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini se oddado po javnem razpisu za zdraviliško dobo leta
1921.,	1922. in 1923. nastopni restavracijski, trgovski in obrtni prostori:
I.	) Restavracija v zdraviliškem domu z inven-
Kavama v zdraviliškem domu brez inventarja.
3.	) Dietetična restavracija v hotelu „Esplanade“ z inventarjem.
4.	) Hotel „Pošta“ brez inventarja z restavracijo in s pravico do oddajanja 12 hotelskih sob.
5.	) Hotel „Solnce“ deloma s hotelskim inventarjem z restavracijo in s pravico do oddaje 12 hotelskih sob.
6.	) „Švicarija“ brez inventarja. K Švicariji spada tudi pristava s hlevom in stanovansko hišico za pristavnika. Zelene krme, oziroma paše, je za deset molznih krav.
7.	) Slaščičarna deloma z inventarjem.
8.	) Delikatesna trgovina z zajtrkovalnico brez inventarja.
9.	) Trgovina z mešanim blagom brez inventarja.
10.	) Modna trgovina za dame in gospode z inventarjem.
II.	) Trgovina z zlatnino, srebrnino, urarskimi in optičnimi predmeti brez inventarja.
12.	) Trgovina za moško krojaštvo (sprejemališče za krojaška dela) z inventarjem.
13.	) Trgovina za modistko brez inventarja.
14.	) Trgovina za damsko šiviljo z inventarjem.
15.	) Frizerski salon za dame in gospode brez inventarja.
16.	) Brivnica z oddelkom za damsko česalnico z inventarjem.
Hotela „Pošta“ in „Solnce“, trgovina z mešanim blagom in brivnica obratujejo vse leto, vsi drugi obrati pa le v sezoni. Vsa podrobna pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini ustno.
Ponudbeni pogoji so ti-le:
1.) Ponuditi je temeljno najemnino poleg primerne odškodnine, oziroma obrabnine, za inventar,
Poverjenik: inž. Sernec s. r.
Št. 382/pres.	3—3
Razpis.
Poverjeništvo za javna dela razpisuje tri mesta računskih praktikantov z adjuti letnih 1200 K in pripadajočimi draginjskimi dokladami.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 129. V Ljubljani, dne 4. novembra 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za javna dela.
Poverjenik: Sernec s. r.
Št. 1829.	2-1
Objava.
Po naročilu gospoda ministra za vojno in mor-namico E. P. br. 5555 z dne 27. oktobra 1920. bo dne 10. decembra 1 920. ob devetih v ekonomskem oddelku ministrstva za vojno in mornarnico v Beogradu (Njeguševa ulica br. 21) prva pismena ponudbena dražba za nabavo teh-le predmetov: navadnega riža .	.	.	1,000.000	kg,
navadne kave v zrnu	.	.	70.000	kg,
navadnega sočivja	.	.	500.000	kg,
navadnega čaja .	.	.	20.000	kg.
Interesenti se pozivljejo, naj vlože svoje ponudbe v zapečatenih kuvertih pri zgoraj navedenem eko-nomatu.
Ponudbe morajo biti po členu 38. zakona o vojnih nabavah kolkovane s kolkom za 10 dinarjev.
Kot jamščino morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev položiti 10 %, inozemci pa 20 % skupne vrednosti.
Ponudbe na te količine riža, sočivja, kave in čaja se sprejemajo samo od 20.000 kg dalje in največ do celokupne količine, tako da se tudi manjši kapitali lahko udeleže te nabave.
Pogoji se lahko vpogledajo v navedenem ekonomskem oddelku vsak delavnik od osmih do dvanajstih in od pol šestnajstih do osemnajstih.
Oddelek za narodno hrambo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani,
dne 11. novembra 1920.
Hofbauer s. r.
Št. 4631/vet.
Izfcas o stanja živaiskiik kužnih belem v Sloveniji s dne 13 novemb a 1920.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z ležečimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Obstoje:
Slinavka in parkljevka.
Celje: Sv. Krištof nad Laškim 1:1. Ljubljana okolica: Borovnica 1:3, Preserje 4:63, Tomišelj
1:5, Želimlje 3: 6. Civilni komisariat Murska Sobota, Dolnja Lendava: Melinci 1:1.
Garje konj.
Kočevje: Mala gora 1:2, Ribnica 1:1, Struge 1:1. Konjice: Spodnji Dolič 1:1. Kranj: Sv. Katarina 1:1. Litija: Kandrše 1:1. Ljubljana okolica: Dobrunje 1:1, Ježica 1:1. Maribor: Črešnjevec 3:12, Dogoše 1:1, Hošnica 1:2, Pekre 1:3, Pohorje 1:1, Rdeči breg 1:4, Skoke 2:2, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1, Vrtiče 1:1. Ptuj: Kostrivnica 1:1, Šikola 1: 1, Sv. Lovrence na Dravskem polju 1:1, Sv. Marko 1:1. Slovenj gradeč: Mislinje 1:1. Maribor mesto 2.
Svinjska kuga.
Brezice: Bizeljsko 1:2, Sromlje 2:3, Št. Peter pri Sv. gori 1:1, Videm 1:2, Zakot 1:1. Črnomelj: Črnomelj 1:17, Loka 1:1, Metlika 1:1, Radoviča 1:11, Suhor 1:2, Semič 2: 3. Konjice: Konjice okolica 2:3, Konjice trg 1:1, Zreče 3:6. Litija: Dob 2: 4, Križka vas 2: 5, Krka 1:1, Višnja gora 1:1. Ljubljana okolica: Rudnik 1:1, Vič 1:1. Ljutomer: Cven 1:2, Gornja Radgona 1:1, Hrastje-Mota 1:1, Orehovci 1:1, Veržej 1:1. Maribor: Dragučova 1: 4, Gabernik 1:1, Jelovec-Makole 1: 2, Kar-čevina 1:2, Lajtersberg 1:1, Maina 1:5, Pekre 1:7, Pivola 1:1, Ranče 1:2, Senarska 1: 2, Spodnji Šentjakobski dol 1: 4, Sv. Benedikt 1:1, Sv. Juri ob Pesnici 2:2, Sv. Peter 1:1. Novo mesto: Dvor 1:1, Šmihel-Stopiče 1:1, Žužemberk 3:10. Ptuj: Slatina okolica 1:1, Sv. Andraž v Slovenskih goricah 1:1. Radovljica: Bled 1:1. Maribor mesto 2. Civilni komisariat Murska Sobota, Dolnja Lendava: Črenšovci 1:4, Tišina 1: 8, Zamostje 1:20.
Svinjska rdečica.
Celje: Gomilsko 1:1, Škofja vas 1:1. Črnomelj: Loka 1:1, Lokvica 2:4. Kranj: Kovor 1:1. Litija: Šmartno 1:1. Novo mesto: Šmihel-Stopiče 1:1. Ptuj: Hermanci 1:1, Obrež 1:2, Sv. Trojica pri Slatini 1:1. Radovljica: Begunje 1:1. Maribor mesto 2. Civilni komisariat Murska Sobota: Zgornji Čemci 1:2, Krašči 1:1, Gerlinci 1: 4.
Perutninska kolera.
Ptuj: Slovenja vas 1:1, Sv. Janž na Dravskem polju 1:8.
Prestale so:
Slinavka in parkljevka.
Civilni komisariat Murska Sobota, Dolnja Lendava: Berkovci 1:2.
Svinjska kuga.
Maribor: Hrastovec 1: 4, Plač 1: 3, Zgornja Poljskava 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota, Dolnja Lendava: Krajina 1: 7.
Svinjska rdečica.
Brežice: Artiče 1:1. Kranj: Selce 1:1. Ljubljana okolica: Črnuče 1:1. Radovljica: Leše 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota: Domanjševci 1:1.
V Ljubljani, dne 13. novembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Po naročilu: Zajc.
Št. 11.373.
Razpis služb.
Razpisujejo se službe asistentov v splošni bolnici v Ljubljani na kirurškem, internem, dermatološkem, nevrološko-psihia-tričnem, porodniškem oddelku in za p rose k t u r o.
Za splošno bolnico v Mariboru se razpisuje služba kirurškega asistenta.
S temi službami so združeni prejemki IX. činov-nega razreda s pripadajočimi draginjskimi dokladami. Po možnosti se nakaže asistentom tudi naturalno stanovanje.
Prošnje, opremljene s posebnimi dokazili o strokovni izobrazbi, naj se pošljejo do dne
3 0. decembra 192 0. podpisanemu zdravstvenemu odseku po ravnateljstvu zavoda.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 6. novembra 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Št. 11.441.
fedeuski izkaz o nalezifrnb boleznili sa ozemlju deželne vlade la Stemnijo.
(Od dne 16. do dne 22. oktobra 1920.)
Okraj	Občina	-a I	1 Na novo obolelih ||	! Ozdravljenih j	1 25	žii 1» o f .5.1 oT|
Koze (Variola).						
Celje okolica	Celje okolica. . . .	1		i	• 1 . 1	
	Sladka gora ....	1	•	i	• •	
	St. Peter						
	Dramlje			•	•	1	
|. Maribor mesto	Maribor		■	i		1	j
Trebušni tifus (Typhus abdominalis).						
Črnomelj	Metlika		2	i	2		1 i
Celje okolica	Trbovlje		6	4	2	i	7 !
	Loka			1			1
	Laško		1	1			2 ;
	Sv. Juri ob juž. že)..	4	#	4		
	Nova cerkev ....	3		2		i
	Svetina			i			i
	Petrovče		i				i
	Vojnik		1				i 1
Kamnik	Kamnik		4		i		3
	Berco'0		1		1		
	Vodice			2			2
Kranj	Škofja Loka ....	2				2
	Stara Loka ....	2	t			2
	Seica		1	1			2
Ljubljana okolica	Vrhnika		1		i		
	Borovnica 			i			i
	Devica Marija v Polju	i				l
	Horjul			i			i
Ljubljana mesto	Ljuoljana		S	5	i		10
Litija	Polšuik		2	.			2
	Krka		2				2
	Muljava		1	i	i		1
	Šmartno		2				2
Maribor mesto	Maribor		11	i	8		4 j
Noto mesto	Trebnje		3	,	1		2
Ptuj	Ptujska gora. . . .	2		2		
	Vitava		1				1
Ra (loriji ca	Bled		3		i		2
	Kamna gorica . . .		i			i
SloTenjgradec	Raabor 		2	,			2
	Paka			i			1
	Sv. Martin		*	i	.		1 j
Griža (D y s e n t e r i a).						
Črnomelj	Suhor		2		2		.
Celje okolica	Marija Gradec . . .	lu	4	7	2	5 1
	Ljubno 		11		11		
	Loka		6		4		1
	Kalobje		3	.	,		3
	St Juri ob Taboru .	2				2
	Slivnica		6	i	2	2	3
	Rečica		1				1
	Svetina		5	i	1	i	4
	Roginska gorca . .	2		2		
	Vransko		2	6		2	6 j
	Žusem ....’.	1	3			4
I	Sv. Štefan			2			1
Kamnik	Trzin		i		i		
	Depala vas ....	3		2		i
	Motnik		2				2 !
	Kokošuji		2	,			2
	Duplica			2			2
Kranj	Tr/ič		i				1
	Selca			i		i	
	Kovor			2			2
Krško	Studenec 		5		4	i	
	Sv. Jernej		3		3		
	Sv. Rupert		3		3		
	Kostanjevica ....	3				3
	Sv. Križ		2	2	i	i	2
	Mokronog		3				3 j
	Cerklje		.	1			1
Ljubljana okolica	Račna		3		2		1
Ljubljana mesto	Ljubljana		6	6		3	9
Litija	Polica		1		i		
	Gradišče		1		1		
	Hotič		1		1		
	Trebelno		2				2
	Kresnice		3				3 j
	Litija		2		2		.
	Prapreče 		5	.			5
	Aržiše		1				1
	Zagorje		1				1 i
	Gaber				2		i	1 j
	Kolovrat .....		2		i	1
Ljutomer trg	Ljutomer trg ...	i				t I
	Ščavnica		i		i		
Maribor mesto	Maribor		16	5	5		16
Noto mesto	Brusnice		11	6	3	i	13
	Šmihel-Stopiče . , .		1			1
	Vlirna		20	18 9		3	26 j
Ptuj	Rogaška Slatina . .		2			2 i
	Slatina okolica. . .	9	12! 8			13
Radovljica	Bled		2	3	3		2
	Kamna gorica . . .	1		1		
	Dovje		3		3		
	Bistrica		1		1		
	Jesenice			2			2
Slovenjgradec	Dravograd 		i	3	4	,	4
	Mialinje		i		1		
	Otiški vrh		2		.	.	2 1
Okraj	Občina	5 '5 tž o	! i	^3 S 1 o	Umrlih	Ostali v nadaljnji oskrbi
Slovenjgradec	Topolščica		1		•		1
	Prevalje		3	3	•	i	5
Murska Sobota	Selo						1
Škrlatica (Scarlatina).						
Ljubljana mesto	Ljubljana		2	,		,	2
j Slovenjgradec	Slovenjgradec . . .		1		.	1
	Prevalje		.	1	.	.	1
Murska Sobota	Dolnja Lendava . .	2				2
Davica (Diphteria).						
Celje okolica	Trbovlje						1
	Loka		1	.			1
Kamnik	Vir			1	.		1
Kranj	Kranj			1	.		1
Krško	Smarjeta		2		2		.
Ljubljana mesto	Ljubljana			i			1
Ptuj	Pervenci			i			1
Radovljica	Begunje			i	•	i	
	Gripa,					
Kamnik	Podgorje			2	1	•	1
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 5. novembra 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Razglasi diiigili uradov in odlastev.
Preds. 1297/4/20—2.	3—1
Haz-pis.
Odda se devet mest jetniških paznikov pri okrožnem sodišču v Celju, oziroma pri drugem zbornem sodišču, kjer se taKo mesto izprazni po premestitvi.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno pisane, naj se vlože najkesneje do dne j o. januarja 1921. pri podpisanem predsedništvu, in sicer jih morajo vložiti prosilci, ki so že v državni službi, po službeni poti.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu; prošnji morajo priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo in nravstveno izpričevalo. Nadalje morajo dokazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni.
Prosilce preišče glede sposobnosti za zaprošeno mesto državni zdravnik po tukajšnji odredbi uradoma.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1. Za take se priznavajo le oni, katerih zmožnost za delo se je vsled poškodb, dobljenih v vojni, zmanjšala najmanj za 20 %. Invalidnost morajo izkazati z izvidom nadpregleda, izdanim po eni ali drugi polkovni okrožni komandi naše države.
Vojni prostovoljci se opozarjajo na člene 1., 2. in 8. uredbe o prostovoljcih z dne 18. decembra
1919.,	št. 38 LT. 1. iz leta 1920., vojaški certitikatisti pa na predpise zakona z dne 19. aprila 1872., avstr, drž. zak. št. 60.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo po premestitvi, naj invalidi, prostovoljci jn certitikatisti v svojih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Z ozirom na istočasni razpis pazniških mest pri drugih zbornih sodiščih se vsi prosilci poziv-Ijejo, naj vlože prošnje pri vsakem zbornem sodišču, pri katerem eventualno žele, da bi bili nameščeni.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 9. novembra 1920.
Preds. 1256/4/20—1.	3—1
Oddado sa:	“‘“I’13-
a)	mesto višjega jetniškega paznika in
b)	štiri mesta jetniških paznikov
pri okrožnem sodišču v Mariboru, oziroma pri drugem zbornem sodišču, kjer se taka mesta izpraznijo po premestitvi.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno pisane, naj se vlože najkesneje do dne 2 3, decembra 192 0.
pri podpisanem predsedništvu, in sicer jih morajo vložiti prosilci, ki so že v državni službi, po službeni poti.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu; prošnji morajo priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in uradno izpričevalo državnega zdravnika, da so za zaprošeno službo sposobni. Končno morajo dokazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1. Za take se priznavajo le oni, katerih zmožnost za delo se je vsled poškodb, dobljenih v vojni, zmanjšala najmanj za 20 %. Invalidnost morajo izkazati z izvidom nadpregleda, izdanim po eni ali drugi polkovni okrožni komandi naše države.
Vojni prostovoljci se opozarjajo na člene 1., 2. in 8. uredbe o prostovoljcih z dne 18. decembra
1919.,	št. 38 Ur. 1. iz leta 1920., vojaški certifikatisti pa na predpise zakona z dne 19. aprila 1872., avstr, drž. zak. št. 60.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo po premestitvi, naj invalidi, prostovoljci in certifikatisti v svojih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Ker bodo podobna mesta istočasno razpisana tudi pri drugih zbornih sodiščih, se vsi prosilci poziv-Ijejo, naj vlože prošnje pri vsakem zbornem sodišču, pri katerem eventualno žele, da bi bili nameščeni.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 10. novembra 1920.
Cg III 373/20—1.	1655
Oklic.
Ivan Habuš je vložil zoper Ivana A n t o 1 i n c a in Pavlo Antolinčevo tožbo zaradi 10.000 K s pripadki.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan	2 4. novembra 1 92 0.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Gvidon Semec, odvetnik v Celju, ki ju bo zastopal na njiju nevarnost in stroške, dokler se ne zglasita sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 1. novembra 1920.
Cb 29/20—l.	1622
Oklic.
Simon in Neža Palko, posestnika v Trbonjah, ki ju zastopa Otmar Golob, notar v Marenbergu, sta zoper Luko Heršolda in Jero H e r š o 1 d o -v o vložila tožbo, da se prizna zastarenje terjatve in pravic ter dovoli njih izbris.
Narok za ustno sporno razpravo je določen na dan	9. decembra 192 0.
ob devetih pri tukajšnjem sodišču v sobi št. 4.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika gospod Josip Langeršek, trgovec in posestnik v Marenbergu, ki ju bo zastopal na njiju nevarnost in stroške, dokler se ne zglasita sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek L,
dne 31. oktobra 1920.
Vr VII 111/20—2.	1635 3—2
Oklic.
Pri Ivanu Plohlu, rojenem leta 1900. v Borovcih (Ptuj), samskem kmetskem sinu istotam, je našlo orožništvo eno Puchovo kolo, staro, obrabljeno z navzgor upognjenim gubemalom. Ivan Plohl pravi, da ga je kupil od neznanca.
Lastnik naj se javi pri podpisanem sodišču tekom enega leta po tretji objavi tega oklica.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek VIL, dne 29. oktobra 1920.
Vr VI 401/18—20.	1634 3-2
Oklic.
Pri Francu P r e 11 n e r j u, bivšem izprevod-niku južne železnice v Mariboru, je našla policija štiri vence kabelne žice (sestoječe iz sedmih bakrenih žic z izolacijo). Franc Prettner jih je baje našel na bivši italijanski fronti.
Lastnik naj se zglasi pri podpisanem sodišču tekom enega leta po tretji objavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek VI., dne 29. oktobra 1920.
Nc 135/20—1.	1629 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Martina Roškarja, posestaika v Lastomercih, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Hranilna knjižica posojilnice v Gornji Radgoni št. 2323 z vlogo 2000 K, glaseča se na ime: Martin Roškar.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj tekom šestih mesecev uveljavi svoje pravice, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica neveljavna.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni,
dne 23. oktobra 1920,
Nc I 841/20-2.	1630 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Franca Satlerja, kaplana v Šoštanju, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki je bila prosilcu baje ukradena: „Hranilna knjižica št. 5036 Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju z vlogo 800 K.
Imetnik te knjižice se torej pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da nima knjižica nobene
mo^' Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek L, dne 29. oktobra 1920.
Št, 4860/11 ex 1920.	Cjlas.	1688
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
h Sl l55	Kraj, ulica, hišna številka sedanje trafike	Pristojno vodstvo priglednega okraja finančne straže	Kosmati dobiček v zadnjem letu pri						Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu ▼ Ljubljani		Jamščine je položiti
			tobaku		kolkih		poštnih znamkah				
			K	▼	K 1 v		K	V	do dne	do ure	K
1	Gline« pri Viču: št. 191 * št 107 * (davčni okraj Ljubljana okolica)	Ljubljana II v Ljubljani	2827 2963	56 66	—	—	—	—	9./12. 1920.	10	800
			6791	12							
2	Medvode št. 8 (davčni okraj Ljubljana okolica)	Ljubljana I r Ljubljani ta v eno »amo trafik	9212	40	38	48	—	—	10./12. 1920.	10	1000
3	Kamnik-Šutna št. 26 (davčni okraj Kamnik)		8046	28	—	—	__	—	11 /12.1920.	10	1000
4	Prevoje št 37 (davčni okraj Brdo) * Te dve trafiki se združi		1820	38	—	—	—	—	13 /12. 1920.	10	200
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstva v Ljubljani ali pa pri gori navedenih pristojnih vodstvih priglednih okrajev finančne straže.
Vsi podr obnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da «e bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na *radni daski za vsako posamezno trafiko pristojne občine. Interesenti se na to še posebno opozarjajo.
Fiaaiiči* »kraju« raraateljstr# T Ljubljani, dn» C. novembra 1920.
T 230/20—4.	-	1682
Uvedba postopanja, da se preglasi za mrtvega Jakob &račan.
Jakob Kračan, rojen dne 14. julija 1878. v Dolu št. 25, pristojen na Vače, je odšel dne 15. februarja 1915. s 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče ter prišel leta 1917. v ujetništvo v Bisk, leta 1918. pa je baje umrl.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti, se uvaja po prošnji matere Marije Kračanove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj sodišču poroča o pogrešancu.
Jakob Kračan se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali da drugače vest o sebi.
Po 1. marcu 1921. odloči sodišče na vnovično prošnjo o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 12. novembra 1920.
P I 277/20	1656
Razglas preklica,
S sklepom podpisanega sodišča z dne 12. oktobra 1920., opr.št. I 107/20, je bil Alojzij Čef erin, 24 let star, samski, zasebnik, prej stanujoč v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika mu je postavljena njegova mati, Alojzija Čeferin.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 3. novembra 1920.
Št. 499—516, 525 in 526.
Razglasilo.
Po § 64. zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44, je deželna komisija za agrarske operacije v Ljubljani postavila vladnega tajnika drja. Frana Spillerja- Muysa krajnim komisarjem za agrarske operacije, da se izvrše te-le nadrobne raz-delbe:
1.	) nadrobna razdelba, oziroma uredba užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 127 katastralne občine lancovovaške, sodni okraj ptujski;
2.	) nadrobna razdelba, oziroma uredba užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 40 katastralne občine rečiške, sodni okraj gornjegrajski;
3.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 148 katastralne občine prihovske, sodni okraj gornjegrajski;
4.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 37 katastralne občine kamiške, sodni okraj gornjegrajski;
5.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 182, katastralne občine oreške, sodni okraj brežiški;
6.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 24 katastralne občine planinske, sodni okraj sevniški;
7.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 18, 19 in 76 katastralne občine ilja-šovske, sodni okraj ljutomerski;
8.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 64 katastralne občine vitanske, sodni okraj ormoški;
9.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 89 katastralne občine prihovske, sodni okraj gornjegrajski;
10.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 173 katastralne občine vičanške, sodni okraj ormoški;
11.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 123 katastralne občine obreške, sodni okraj ormoški;
12.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 163 katastralne občine zgomjegru-šoveljske, sodni okraj konjiški;
13.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 179 katastralne občine zgornje-grušoveljske, sodni okraj konjiški;
14.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 62 in 63 katastralne občine škorb» ske, sodni okraj pčujski;
15.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 178 katastralne občine krčevinske pri Vurbergu, sodni okraj ptujski;
16.	) nadrobna razdclba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 297 in 102 katastralne občine ro-gozniške, sodni okraj ptujski;
17.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 98 katastralne občine bočenske, sodni okraj gornjegrajski;
18.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 3 katastralne občine terske, sodni okraj gornjegrajski;
19.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 68 in 179 katastralne občine frankovske, sodni okraj ormoški;
20.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 11 katastralne občine dobrovske, sodni okraj sevniški.
Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44, glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izrecil, ki jih ta oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarske operacije.
Deželna komisija za agrarske operacije v Ljubljani, dne 3. novembra 1920.
Št. 1027/U.	1666
Razpis.
Pri državni posredovalnici za delo je oddati mesto pisarniškega uradnika z letno temeljno plačo 1200 dinarjev in dnevnicami, kakor so določene za neukazne državne nastavljence.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje je vlo-
žiti do dne
2 5. novembra 192 0.
pri podpisanem uradu. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili najmanj štiri razrede srednje šole ali pa meščansko in trgovsko šolo. Oni s pisarniško prakso imajo prednost in ti naj prilože prošnjam tudi dotična izpričevala.
Državna posredovalnica za delo,
osrednji urad v Ljubljani, dne 11. novembra 1920.
Šef: Erjavec s. r.
Št. 46.271/20.	1675
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine T r a t e se bo na uradnem dnevu podpisanega okrajnega glavarstva v četrtek dne 9. decembra 1 92 0. ob -desetih pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah na dražbi oddajala v zakup do dne 30. junija 1926.
Okrajno glavarstvo v Mariboru,
dne 9. novembra 1920.
Okrajni glavar: dr. Lajnšic s. r.
Št. 2331.	1652 3—3
Razpis katehetske službe«
Na osemrazredni mešani ljudski šoli v Mostah pri Ljubljani se razpisuje po odredbi višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 12. oktobra 1920., št. 8417, v stalno namestitev službeno mesto II. ve-roučitelja.
Prosilci za omenjeno učno mesto morajo biti usposobljeni za pouk verouka na ljudskih in meščanskih šolah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu do vštetega dne
10. decembra 192 0.
Okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 4. novembra 1920.
Št. 1493—1496/P.	1684
Razpisi nadučiteljskih in učiteljskih služb.
Z dovolitvijo višjega šolskega sveta se v tukajšnjem šolskem okraju razpisujejo v stalno namestitev nastopne nadučiteljske in učiteljske službe:
1.	) nadučiteljska služba na dvorazrednici pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah;
2.	) nadučiteljska služba na štirirazrednici v Šent Janžu na Dravskem polju;
3.	) učiteljska služba na štirirazrednici pri Svetem Lovrencu na Dravskem polju;
4.	) učiteljska služba na šestrazrednici pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
12. decembra 192 0. pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 12. novembra 1920.
Predsednik: dr. Pirkmaier s. r.
Razne objave.
Vabilo J3& XLVII. redni občni zbor
trboveljske premogokopne družbe,
ki bo v v t o r e k dne 3 0. novembra 1 920. ob enajstih na Dunaju, L, Falkestraße 1.
Dnevni red:
1.	) Računsko poročilo in predložitev bilance za leto 1919.
2.	) Poročilo in predlog revizorjev.
3.	) Sklepanje o porabi čistega dobička.
4.	) Volitev v upravni svet.
5.	) Volitev revizorjev za leto 1920.
« * *
Gospodje delničarji, ki žele na občnem zboru izvrševati glasovno pravico, se vabijo po § 22. družbenih pravil, naj deponirajo deleže najmanj 8 dni prej, to je najkesneje do dne 23. novembra 1920., in sicer
na Dunaju: pri družbi, L, Falkestraße 1, ali pri likvidaturi avstrijske deželne banke (Länderbank);
v Ljubljani: pri Jadranski banki;
v Parizu: pri bančni podružnici Succursale de la banque des Pays Autrichiens;
v Lyonu: pri firmah: Credit Lyonnais ali Societe Lyonnaise des Depots des Comptes Courants et de Credit Industriel;
v Genfu: pri gospodih Lombard, Odier & Cie. ali pri gospodih Cheneviere & Cie. ali pri zavodu Union Financiere de Geneve.
Vsakih 20 deležev ima en glas.
1676	Upravni svet.
Razglas.	1667
Obvezni poluletni tečaj na državni pod-kovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. januarja 192 1.
Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne
10. decembra 192 0. prošnjo ter ji priložiti: 1.) rojstni in krstni list; 2.) domovinski list; 3.) zadnje šolsko izpričevalo; 4.) učno izpričevalo; 5.) ubožni list; 6.) nravstveno izpričevalo.
Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige.
Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klalne živine in mesa.
Državna podkovska šola v Ljubljani,
dne 10. novembra 1920.
Št. 9465.	1624
Razglas.
Dne 2. decembra 192 0. ob desetih se bo pri podpisanem okrajnem glavarstvu (soba št. 3) na javni dražbi oddajala v zakup ribja lov ribarskega okraja dragatuškega št. 136a in črnomaljskega 136b za dobo desetih let.
Ribarski okraj dragatuški (136a) obseza Lahinjo z izvirki, namreč Tinenčico z vsemi studenci in Nerajčico v vsem obsegu do mlinskega jeza v Bu-toraju.
Ribarski okraj črnomaljski (136b) obseza Lahinjo od mlinskega jeza v Butoraju do jeza pri Žagarjih in potok Dobličico v vsem obsegu s studenci v Jelševniku.
Zakupni pogoji so pri podpisanem glavarstvu vsakomur na vpogled.
Okrajno glavarstvo v Črnomlju,
dne 9. novembra 1920.
Okrajni glavar: dr. Gregorin s. r.
Razglasi vojaških oblastev.
E. br. 8249	--------- 1668
Razglas c licitaciji za meso na ozemlju Dravske divizijske oblasti.
Minister za vojno in mornarnico je izvolil z E. P. br. 5366 z dne 4. novembra 1920. odrediti: Ministr-tvo za vojno in mornarnico razpisuje in objavlja na podstavi člena 89. zakona o državnem računovodstvu ofertalne licitacije po garnizijah zaradi dobave potrebnih količin mesa za čas od dne 1. januarja do dne 30. junija 1921.
Za garnizijo	Pri bližua dnevna potrebščina mesa v kilogramih	Kavcija v kronali	Dan		Mesec	Kraj licitacije	Licitacija se bo vršila in pogoji se lahko vpogledajo v pisarni
			1920. licitacije				
v Ljubljani	1200	500.000	2.			v Ljubljani	intendanture Dravske divizijske oblasti
v Mariboru	1000	400.000	3			v Mariboru	polkovne okrožne komande
v Celju	300	140 000	6.			v Celju	polkovne okrožne komande
v Ptuju	150	70 000	6.		M	v Ptuju	krajevne komande
v Slovenski Bistrici	100	40.000	2.		G O O	v Slovenski Bistrici	komandanta 3. brdske topniške divizije
v Dravogradu	Po številčnem stanju in potrebščini	10 "/j, celokupne vrednosti nabave	3.		<£) *73	v Dravogradu	bataljonskega komandanta 45. pehotnega polka
na Jesenicah, gorenjski odred			4.			na Jesenicah	bataljonskega komandanta 39. pehotnega polka
Licitacija se bo vršila ob določenih dneh in pri označenih komandah po določilih členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in členih 26. do 43. o nabavah vojaških potrebščin na podstavi pismenih in zapečatenih ponudb.
Ponudbe jo predložiti v zaprtih zavojih, naslovljene na zgoraj označene komande in urade, s pristavkom: „Ponudba za dobavljanje mesa za garnizijo . ..“; sprejemale pa se bodo ob omenjenih dneh samo do desetih.
Takoj po enajstih se vselej otvorijo posamezne ponudbe.
Vsaka ponudba mora biti opremljena s predpisanim kolkom za 10 dinarjev.
Vsak licitant mora, preden predloži ponudbo (t fert), prečitati in podpisati pogoje ter v ponudbi izjaviti, da so mu ti pogoji znani. Pogoji za nabavo se lahko vpogledajo in prečitajo pri označenih komandah in uradih vsak dan med uradnimi urami od osmih do dvanajstih.
Kavcija se mora položiti v gotovini (v dinarjih in v kronski veljavi po uradnem kurzu) ali pa v državnih in državno garantiranih vrednostnih papirjih in v garantnih pismih onih zavodov iz starih mej kraljevine Srbije, katerih glavnica znaša 1,000.060 dinarjev, toda samo, če jih glavno državno računovodstvo registrira z označbo, da se smejo sprejeti za kavcijo.
Iz pisarne Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dne 10. novembra 1920.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.