Posamezna Številka Bin 1. St. 163. V Ljubljani, v četrtek 24. julija 1924. Poštnina v gotovini. Leto 1. NARODNI t m m H ■ Q^l4H«n|lt|||«|lt«l9ll«l<«M»*l|H»U«H|M«H«N|MtH|M|M|U«tl|n|K|Ntll|«l|l l Izhaja vsak dan popoldne. • Mesečna naročnina: j i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 I Neodvisen političen Uredništvo: WoSfova ulica št. l/h — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I Libido dominandi Tako so poimenovali učeni bogoslovci srednjega veka večno človekovo težnjo po nadvladju in oblasti. Proglasili so jo za naglaven greh, kakor nečistovanje in rop. In po pravici. Saj je ves srednji vek na prvo oko le nedogledna vrsta tiranij vojn in revolucij. Cerkveni očaki pa so imeli prav tudi vsled tega, ker je pohlep po oblasti zakoreninjen tako zelo v bistvu človeka samega, da Sa je iztrebiti le z vesoljnim potopom vsega človeštva, da je dedni greh. Srednjeveški trinogi imajo za sebe vsaj to, da so bili sicer za svojo osebo Pobožni ljudje, ki jim tudi usmiljenje s Podaniki ni bila tuja stvar. Naše politične strančice, ki so po prevratnem navdušenju vzrasle širom jugoslovenske zemlje, se ne morejo opravičiti več niti 2 jezuitizmom, poslednjim izgovorom Vseh, ki hodijo na rezi med poštenjem in verolomstvom. One so pohlep po oblasti povzdignile v prvo načelo političnega udejstvovanja, kateremu morajo odstopiti vse, prav vse druge vrednote. Bože, koliko je bilo teh duhovnih Političnih vaj skoz celo leto, koliko ce-lotizma se je razvnelo po vsi Sloveniji, kako rožnatolepe so bile vse te marnje v edinozveličavnosti te in one politične doktrine z državotvorno noto ali brez nie! Koliko denarja in truda se je žrtvovalo za prozelitstvo, koliko zgovornih Ploh je deževalo v časopisni šumi. Zdaj je pa to vse skupaj — en votel nič. Oni, ki so še včeraj proglašali, da so pripravljeni v korist države na vsako žrtev, so danes divji, ker hočejo tudi drugi postati državotvorni. Zopet drugi, ki so še včeraj proglašali, da se ne bi nikdar mogli družiti s »korupcijonisti«, bi se danes zvezali tudi z belcebubom, ker tako ukazuje njih libido dominandi in tretji, ki so še davi prisegali, da sprejmejo le vse ali pa nič, samostojno Slovenijo, Hrvatsko, Bosno, bi se zadovoljili tudi z drobtinami z radik. mize. Vse, čisto vse je na razpolago, avtonomija, državotvornost, nacijonalizem, cerkev in vera, vse za košček oblasti; »až do tčch hrdel a statku«, bi rekel stari Schwarzenberg, mutatis mutandis. Pa to bi se dalo še odpustiti; saj je to zasebna zadeva teh laži-strank, oziroma onih par tucatov iz interesne žlahte, ki se proglašajo za stranke. Toda gre za našo kožo, za kožo onih, ki hodo koncem koncev plačevali račun, čeprav le posredno in zato briga to tudi nas druge in z ogorčenjem moramo protestirati, da se ravna s Slovenijo slabše nego so Solimanovi paše postopali z rajo. Kakor so demokrati ponudili svojo državotvornost le za ceno, da se jim izroči Slovenija v neomejeno eksploatacijo, je sedaj SLS pripravljena se odreči vsej svoji idejnosti, vsej zgodovini le za upravno eksploatacijo slovenske dežele. Vprašamo se, čemu nam ustava, čemu sploh zakoni in vse skupaj, kar se zove red in sigurnost, če je vsa uprava le mlin, ki se danes za neke Kroše dd v najem Gašperju, jutri Pankraciju in pojutrišnjem Honzi? Pa kaj! »Denar je le eden,« je rekel Rothschild in »oblast je le ena« pravijo kakor v Kopitarjevi ulici, tako na Miklošičevi cesti in v Knafljevi ulici. Program, obljube, ljudski blagor in vse te ‘dejne kolajne, to je lepa reč, toda °blast je le ena, sladka, opojna, polna materijalnih bonbonov, saj ljudstvo, ta večnoglupi kalin, vse kmalu pozabi. Reklamna tabla se malo zasuka, naslika *e Par novih bonbonov in slovenska duša bo brumno oddala spet krogljico v *Pravo« skrinjico. Značajnost, doslednost, hrbtenica, ®ne so danes zelo obrezcenjene stvari, ^akaj, to je precej zasukano, kočljivo Vprašanje. Gre za visoke vrednote, ki ®e dado izraziti aritmetično natančno. J-asi so hudi; zato pojde letos kot pro-onzul v Slovenijo ta, v Bosno oni, v iki bo gospodaril kakšen tretji Verres. otem pa bodo zopet volitve, vprašali ®°do »ljudsko mnenje«. Le da bi znal olilec, videč to pokvečeno demokra-yo reči »vrag vas vzemi, vas in vaše Perfidte kupčije na naši koži,« ter vo-justament proti vsemu pričako-n,Jdu. Pa to bi ne bilo »ljudsko mne-nego njegova nevolla. rgn. Odložitev pade lutri. Beograd, 23. julija. Pričakovanje političnih krogov, da se bo kriza danes prelomila in da bo Jovanovič sestavil vlado, se je uresničilo. Vse je odloženo za jutri. Današnji dan se vrše samo priprave za jutrišnjo borbo. Beograd, 23. julija. Danes se je vršila v prostorih Jugoslovanskega kluba plenarna seja opozicionalnega bloka, na kateri je bilo sklenjeno, da se počaka na sklepe glavnega odbora radi- kalne stranke. G. Davidovič in dr. Korošec sta bila pri Jovanoviču, ki je njima dejal, da je sestava vlade zagotovljena, vendar pa ne more še danes sprejeti mandata od kralja, niti sestaviti vlade, ker mora počakati na odločitve jutrišnje seje radikalnega kluba. Isto je izjavil g. Jovanovič tudi vsem drugim, s katerimi se je danes razgo-varjal. Včerajšnja pogajanja. Beograd, 23. julija. Ves včerajšnji dan je minil brez važnega političnega dogodka. Vsi napeto pričakujejo nadaljnjega razvoja situacije in sicer iz dveh razlogov; ker je g. Jovanovič sklenil počakati sejo glavnega odbora in poslanskega kluba radikalne stranke in ker je g. Jovanovič včeraj skušal preko svojih prijateljev vplivati na g. Pašiča, da pristane na umik in na kombinacijo o koncentracijski vladi. Kakor doznava vaš dopisnik, pa ta akcija do-sedaj ni imela nobenega uspeha. G. Pa-šič je ostal še dalje na svoje stališču da se more kriza rešiti samo z volitvami. POGAJANJA G. JOVANOVIČA Z RADIKALNIMI POSLANCI. B e o g r a d, 23. julija. Včeraj popoldne je g. Jovanovič nadaljeval konzultacije z radikalnimi prvaki, da bi čul njih mnenje o koncentraciji. Najprej je g. Jovanovič sprejel g. Mihajla Ranko-viča, kateremu je tudi pokazal listo nove vlade, da bi se izjavil, če bo podpiral tako vlado ali ne. Rankovič je vašemu dopisniku izjavil, da je za koncentracijo, ker daje taka vlada največ garancij, da se bo prenehalo z aferami in korupcijo. Potem je sprejel Jovanovič bivšega ministra socijalne politike dr. Peleša, ki se je tudi izjavil za koncentracijsko vlado. Sedaj pa ni v kombinaciji koncentracijska, marveč koalicijska vlada med radikali in klerikalci. Po sestavljeni listi nove vlade bi radikali ob- Pašlč podal tudg formalno ostavko. Beograd, 23. julija. Današnji »Balkan« javlja, da je na insistiranje g. Jovanoviča ministrski predsednik g. Pa-šič podal sinoči kralju po šefu kabineta pismeno ostavko vlade potom ministra dvora g. Jankoviča. Na ta način je cela stvar rešena in Jankovič bo takoj dobil mandat za koalicijsko vlado. DANES NI BILO NOBENE AVDIENCE Beograd. 23. julija. V dvoru danes ni bil nihče. Popoldne pričakujejo na dvoru Jovanoviča, ki bo poročal kralju o situaciji, a mandat prejme šele jutri. KONFERENCA PAŠIČA. Beograd, 23. julija. G. Pašič je danes dolgo konferiral na svojem domu z g. Stanojevičem, poznanim radikalnim prvakom. Nato je šel v pred-sedništvo vlade in se posvetoval z ministri. Iz predsedništva je odšel g. Pašič v radikalni klub. V RADIKALNEM KLUBU. Beograd, 23. julija. V radikalnem klubu se je vodila ves dan živahna diskusija in vse pričakuje nestrpno jutrišnje seje. Konstatira se, da so izgledi g. Pašiča tem ugodnejši, čim več delegatov pride na sejo iz notranjosti dežele. V zadnjem času se je stališče g. Pašiča utrdilo. Radikalni poslanci niso več tako razpoloženi za koalicijo kakor včeraj. NERAZPOLOŽENJE V NARODU. Beograd, 13. julija. Vladni tisk objavlja danes vesti iz notranjosti, iz katerih se vidi, da je narod ogorčen in proti številnim političnim zapletlja-jem. Kakor se doznava, bo g. Pašič sklical velik narodni miting, katerega se bo po njegovih računih udeležilo okoli 100.000 oseb. držali, kakor doznavajo, vse dosedanje portfelje, klerikalci pa bi dobili portfe-lje samostojnih demokratov in bi morda še prevzeli posle ministrstva šume m rud. B e o g r a d , 23. julija. Včeraj popoldne je imel Jovanovič daljšo konlerenco z ministrom gradjevin g. Trifunovičem. Po tej konferenci pa je sprejel večje število radikalnih poslancev in ministrov. Jovanoviča je posetil tudi bivši minister g. Laza Markovič, ki je, kakor doznava vaš dopisnik skušal pregovoriti Jovanoviča, da naj prestane s svojo akcijo in mu je orisal vse posledice, ki bi izvirale iz take vlade. Beograd, 23. julija. Včeraj popoldne je prišlo v Beograd večje število radikalnih poslancev iz notranjosti in članov glavnega odbora. Nekoliko članov Glavnega odbora je posetilo g. Pašiča, drugi pa g. Jovanoviča. Posvsiovanle opozicije. Beograd, 23. julija. Včeraj popoldne je imela opozicija običajno konferenco, na kateri je razpravljala o situaciji. Pri opoziciji je izzvalo veliko nezadovoljnost to, ker — hoče g. Jovanovič počakati sklepa seje glavnega odbora radikalne stranke. Opozicija namreč misli, da se bo situacija po seji glavnega odbora izpremenila v korist g. Pašiča. Dalje hoče opozicija, da se čim preje prične z obrazovanjem vlade, ako je mogoče, da bi še danes imeli novo koalicijsko vlado. Pogajanja Jovanoviča. Beograd, 23. julija. G. Jovanovič je bil danes na parastosu majke g. Nin-čiča. Potem je imel važne konference s sledečimi ministrskimi kandidati: z g. Savo Kukičem, generalnim direktorjem direkcije carin v pok., ki je kandidat za ministrstvo financ, dalje z Žarkom Miladinovičem, kandidatom za koalicijsko vlado; potem z g. Marko Gjuričičera, da se informira o situaciji v radikalnem klubu, in Rankovičem, da se informira o razpoloženju radikalnih poslancev, dalje s Stevanom Nešičem, ki je kandidat za ministra vere. S tem so bile končane poslednje konference za sestavo vlade. G. Jovanovič je nato odšel domov. Lista nove koalicijske vlade. Beograd, 23. julija. Kakor izve Vaš dopisnik, je sestavljena sledeča kandidatna lista: Predsednik vlade in minister notranjih del g. Ljuba Jovanovič; zunanji minister dr. Ninčič; finančni minister Sava Kukič; minister za javna dela U z u n o v i č; minister za socialno politiko dr. Peleš; minister agrarne reforme dr. Žarko Miladinovič; poštni minister Velja V u kič e vič; minister pravde dr. Perič; vojni minister general Pe-š i č; poljedelski minister Miša Trifunovič; minister za zdravje dr. Slavko Miletič; minister za izenačenje zakonov Ljuba Bašač (vsi radikali); minister prosvete Sušnik; prometni minister dr. Korošec; minister za šume in rude dr. K u 1 o v e c in trgovinski minister dr. Hohnjec. Jugoslovenski klub je izjavil, da je pripravljen dr. Hohnjec svoje mesto odstopiti tudi drugemu kandidatu. Po dogovoru bi se mogle še izvršiti malenkostne izpremembe, toda v glavnem bi morale vse te osebe priti v vlado. Spremembe resorov bi se smele izvršiti le do podpisa ukaza, Sela velikega fašistovskega sveta. Rim, 23. julija. Sinoči se je vršilo v palači Venezia zasedanje fašistovskega velikega sveta. Pri tej priliki je imel Mussolini važen političen govor, v katerem je hotel dvigniti fašizem iz neorijentiranosti, v katero ga je bil spravil umor poslanca Matteottija in mu dati novo določeno smer. Mussolini je zopet našel samega sebe. Njegove trdne besede imajo namen povedati opoziciji, da si je vlada že ustvarila določen program za slučaj, da se opozicija nq vrne v zbornico. Mussolini je izjavil, da je v Italiji preveč opozicijonalnih strank, da bi se moglo govoriti o opoziciji. Parlamentarna opozicija se je umaknila na Aventui in ne bo se našel novi Agripa, ki bi jo šel klicat. Res je, je nadaljeval Mussolini, da je skupina opozicijonalnih strank velika, toda fašizem si lahko šteje v čast, da ima proti sebi tako močno falango sovražnikov. Bolgarski »Dnevnik" se sklicuje na »Domoljuba". S o f i j a, 22. julija. Tukajšnji »Dnevnik« piše pod naslovom »Sarajevski zločinci« sledeče: »Ubijalci Erzherzoga Ferdinanda ožigosani. Organ slovenskih klerikalcev »Domoljub« naziva ubijalca Erzherzoga Ferdinanda najemnikom in protestira, da se praznuje Vi-dovdan kot državni praznik.« Nato citira »Dnevnik« s posebno slastjo sarajevski klerikalni list »Nedelja«, ki je ob priliki Vidovega dne pisal, da ne smatra atentatorja Prinčipa in njegove druge, ki so dne 28. junija 1914 izvršili umor nad Ferdinandom, avstrijskim prestolonaslednikom, za nobene junake ali narodne mučenike. Oni da so izvršili samo navaden zahrbten umor, čisto navaden zločin, ki je prinesel nad ves narod in vse človeštvo nepopislji- vo gorje. »Vsled tega zločina so poginili milijoni ljudi. Uničene so bile neprecenljive moralne in materijelne vrednote in vse to samo zaradi tega zločinskega umora v Sarajevem. Vsled tega se v katoliških cerkvah ne bodo čitale maše zadušnice za Prinčipom in njegovimi ubijalci.« Sramota klerikalnim listom, ki take divno škodujejo interesom domovine. Še večja sramota pa onim, ki sovražijo še preko groba, pa čeprav so katoliški duhovniki. Čudno le, da se za časa svetovne vojne ni spomnil niti en duhovnik, da bi protestiral, ko so se brale maše zadušnice za onimi, v katerih imenu je bilo postreljenih na tisoče ljudi in to nedolžnih ljudi. POSL. RANKOVIČ O SITCACIJI. Beograd, 23. julija. Radikalni poslanec Mihajlo Rankovič je izjavil vašemu dopisniku, da bo imela večina kluba sama sejo, ako je ne bo hotel g. Pašič. Dalje je Rankovič konstatiral, da je poslanski klub političen faktor, glavni odbor pa strankina oblast. Zato se mora klub zaslišati. G. Pašič greši. Koncentracijska ali koalicijska vlada mora zmagati, ker je tudi krona za to kombinacijo. Pašič se po njegovem mnenju ne bo mogel rešiti iz situacije. GENERAL ŽIVKOVIČ v BEOGRADU. Beograd, 23. julija. Včeraj je prišel v Beograd komandant kraljeve garde general Živkovič. Njegov prihod spravljajo v zvezo z rešenjem krize. »SAMOUPRAVA« O POLOŽAJU V RADIKALNI STRANKI. Beograd, 23. julija. Današnja »Samouprava« piše v svojem uvodnem članku, da je jutri sklicana seja glavnega odbora radikalne stranke. Poslanski klub ima pravico, da v smislu programa radikalne stranke odredi svoje stališče v vseh političnih in zakonskih vprašanjih. Glavni odbor pa mora rešiti spor, ki je sedaj nastal v radikalni stranki. Misijo g. Jovanoviča, podpredsednika glavnega odbora, tolmači opozicija kot akcijo za razcepljenje radikalne stranke. Radi te misije primerjajo opozicio-nalni listi poedine radikalne poslance in prvake od Pašiča pa do Jovanoviča in ugotavljajo že v naprej neko svojstvo, ki do sedaj sploh ni bilo konkretno manifestiram). Radikalna stranka je v pogledu na narodno edinstvo kompaktna. In to je najboljše zagotovilo, da bo prišlo na seji poslanskega kluba zopet do soglasja in skupnosti. Na koncu piše »Samouprava«: Mi smo trdno‘uverjeni, da sploh ne bo prišlo do razcepa radikalne stranke in da bo glavni odbor po svojih razmotrivanjih zopet vzpostavil ono enodušnost, ki je nujno potrebna i stranki i celi državi.« Beleike. »Slovensi Narod« poroča: »Na sejo glavnega odbora Narodno - radikalne stranke sta odšla dr. Sajovic iz Kočevja za ljubljansko oblast in dr. Ravnik za mariborsko oblast. Pridružil se jima je tudi dr. Ravnihar, ki pa nima nobenega mandata,« (namreč od Slov. Naroda«, kar je ta dični starina pozabil omeniti). »Slovenski Narod« bi se rad poskusil tudi v polemiki in je zato na naš naslov zapisal dolgo notico, na katero bi dejal Nemec, da je »der langen Rede kurzer Slnn« ta, da bi se »Slov. Narod« rad sramoval, ker je bil prodan, da mu pa novi gospodarji niti tega ne puste. Povratek Sokolov tekmovalcev iz Pariza. 4 Jutri ob 11. uri 50 minut se vrnejo naši sokolski tekmovalci iz Pariza y Ljubljano. Sokolski Savez pripravlja svečan sprejem in poziva vse ljubljan? ska sokolska društva, da se sprejema udeleže. Z glavnega kolodvora bo šel sprevod po Dunajski cesti, Prešernovi in Wolfovi ulici, Kongresnem trgu, pi$ Šelenburgovi in Knafljevi ulici pred Nar. dom. Zvečer ob 8. prirede Sokoli v »Zvezdi« tekmovalcem pozdravni ve-čer. DR. LAGINJA V BEOGRADU. Beograd, 23. julija. V Beograd je včeraj prispel bivši hrvatski ban dr. Matija Laginja. Kakor trdijo, je Laginja prišel v Beograd, da se pouči o situaciji. SPOMINI G. JOVANOVIČA. Beograd, 23. julija. Predsednik parlamenta g. Jovanovič v beograiski »Politiki« objavi v kratkem svoje spor mine. To bi bili le odlomki iz njegove knjige. PRED NOVIMI NEMIRI V ALBANIJI, » Beograd, 23. julija. Iz Skadra javljajo, da je v Albaniji ponovno nastal velik teror in nemiri, zlasti po po-skušenem ubojstvu majorja Strelija, šefa tehnične sekcije. Major Strelia se je rešil v zadnjem hipu gotove smrti. Naša vlada bo radi tega protestirala z intervencijami. Bajram - Cur je zapovedal svojim četam, naj prisilijo narod, da prizna odredbe vlade Fan Nolija. NOVA GRŠKA VLADA. Beograd, 23. julija. Iz Aten javljajo ,da je šef Konduriotis poveril sestavo vlade Mihalakopulosu, šefu republikanske demokratske stranke. Borzna poročila. n B e o g r a d, 23. julija. Dunaj 0.1109— 0.12 Praga 251.00-252.25, Milan 365— 366.5, Pariz 438—443, London 372.26- 372.5, Curih 15.60, New York 48.50, Amsterdam 32.5. Curih, 23. julija. Beograd 6.45, Trsi 23.55, London 23.95, New York 543.50, Pa« rlz 28.05, Praga 16.18. Trst, 23. julija. Beograd 27.30—27.40, London 101.75-102, New York 22.95—23.06, Pariz 120-120.5, Praga 68.70-68.90, Dunaj 326-328, Curih 424.5—425.5. Dunaj, 23. julija. Beograd 837, Trrt 30.69, London 311.500, New York 703135} ParU 36.70. Praga 3U1. Curih 13.85, Iz sele Mestnega odbora Narodne radikalne stranke v Ljubljani dne 22. julija t. L Mestni odbor NRS v Ljubljani jemlje izčrpno poročilo svojega predsednika g. dr. Vladimirja Ravniharja o politični situaciji in o njegovem bivanju v Beogradu odobruje v vednost ter ugotavlja, da je g. dr. Ravnihar postopal točno po navodilih, ki mu jih je bil dal Mestni odbor s soglasnim svojim sklepom na seji z dne 15. t. m. Zaeno ga pooblašča, da se kot zastopnik Mestnega odbora udeleži seje širšega Glavnega odbora Narodne radikalne stranke dne 24. t. m. v Beogradu ter tam zastopa mišljenje Mestnega odbora v smislu sejnih sklepov od 15, t. m. Vzame se z zadovoljstvom v vednost, da se te seje udeleži tudi g. dr. Niko Zupanič, minister n. r. Zaeno ugotavlja Mestni odbor, da so edino legitimni zastopniki Narodne radikalne stranke v Sloveniji za širši Glavni odbor NRS v Beogradu po en delegat Mestnega odbora v Ljub-Ijni, Okrožnega odbora za ljubljansko in Okrožnega odbora za mariborsko oblast in da torej nihče drugi nima pravice, da v Beogradu zastopa Narodno radikalno stranko v Sloveniji. Najma- nje pa se morejo za take zastopnike izdajati gospodje, ki ne samo, da niso člani ene izmed navedenih treh organizacij, ampak vobče niso organizirani člani NRS v Sloveniji. Prečita se okrožnica predsednika N. P. Pašiča vsem Mestnim in Okrožnim odborom glede razmerja do Samostojne demokratske stranke. Mestni odbor sklene, da na okrožnico odgovori z obširno spomenico, v kateri točno označi razmerje NRS za Demokratske stranke v Sloveniji ter nelojalno in sovražno postopanje te slednje stranke napram NRS v Sloveniji. Konstituacija pododbora za Poljanski okraj -se vzame v vednost. S tem je zaključena reorganizacija NRS v Ljubljani, ki šteje sedem pododborov. Mestni odbor sklene, da izvrše pododbori vse predpriprave za ljubljanske občinske volitve. V soboto 26. t m. je širši sestanek pododbora v Šiški. Na sestanku poročata gg. dr. Niko Zupanič in dr. Vladimir Ravnihar o političnem položaju. Londonska konferenca. Najvažnejši. dogodek včerajšnjega dne je brez dvoma brezuspešen razgovor, ki se je vršil med francoskim finančnim ministrom Clementelom, belgijskim ministrom Theunisom in ameriškim zastopnikom Youngom, z ravnateljem Angleške banke Sir Montague Normanom in zastopnikom Morganban-ke Lamontom. Razgovor se je vršil v spodnji zbornici in naj bi pojasnil, pod katerimi pogoji bi se moglo ponuditi v Dawesovem načrtu predvideno posojilo. Na tem sestanku je izjavil Lamont, da so od prve komisije ponudene garancije nezadostne. Ameriški dajalci denarja ne morejo pripustiti, da bi določevala pregreške Nemčije reparacijska komisija, ker je ta v Ameriki diskreditirana. Ravno tako odklanjajo vsako možnost posebnega nastopa proti Nemčiji s strani le ene sile. Clčmentel in Theunis sta se trudila, da dokažeta, da nasprotujejo ameriške zahteve Versajski pogodbi, od katere ne more odstopiti niti Francija in niti Belgija. Poskušalo se je najti sporazum, na primer na ta način, da bi reparacijska komisija ugotovila morebitne pregreške Nemčije, da bi pa šele finančni svet Zveze narodov pretehtal iz tega izvirajoče posledice. Dalje se je predlagalo, da naj obstoji še naprej zve-deniški odbor, ki je Dawesov načrt izdelal. Ta bi določil, kaj da se ima zgoditi v slučaju ugotovljenega neizpol-nenja obvez s strani Nemčije. Nazori pa so bili tako zelo nasprotni, da ni moglo priti do nobenega sporazuma in je bila za drug dan določena nova seja. Neuspeh tega razgovora je napravil v konferenčnih krogih zelo mučen vtis. Kljub temu pa se upa, da pride do uspeha. PONUJENE GARANCIJE ZAVEZNIKOV. V varnost zunanjega posojila Nemčiji so ponudili zavezniki sledeče: Da zagotove gladko odplačevanje obresti za posojilo Nemčiji v znesku 800 milijonov zlatih mark, izjavljajo zavezniki, da bodo dali za plačevanje posojila posebna jamstva, v slučaju da bi bile proti Nemčiji uporabljene sankcije. Zavezniki so dalje mnenja, da gre posojilu absolutna prioriteta v vseh zastavnih pravicah in na vse dohodke, ki bi mogli nastati iz uporabe sankcij. Za- vezniki so tudi v tem popolnoma edini, da ne bodo za časa posojila podvzeli nobene sankcije, če ne bi reparacijska komisija v smislu Dawesovega načrta pregrešitev Nemčije dokazala in sicer po zaslišanju generalnega komisarja agenta za reparacije in zastopnika posojilodajalcev. SPORAZUM V DRUGI KOMISIJI. V pododboru druge komisije, kjer so bila nasprotja največja in skoraj nepremostljiva je prišlo do sporazuma. Po dolgotrajnem posvetovanju je prišlo do načelnega sklepa. Nemčija ima predvsem izpolniti predpogoje, kakor jih je sklenila reparacijska komisija na svoji seji z dne 15. julija, da se more tako smatrati, da je izvedeniško poročilo v izvedbi. Ti predpogoji so sledeči: 1. Sprejem potrebnih zakonov. 2. Ustanovitev potrebnih izvršilnih in kontrolnih organov. 3. Definitivna ustanovitev Notne banke in Državne železniške družbe. 4. Predaja industrijskih in železniških cb!:?acij. 5. Sklenitev kontraktov, s katerimi je plasiranje posojila v znesku 800 milijonov zlatih mark mogoče. Zavezniki s svoje strani pa prevzemajo sledeče pbveznosti: 1. Nemški uradi dobe zopet vse pravice, kakor so jih imeli pred 11. januarjem 1. 1923. To se pa ima izvršiti v okviru Versajskega dogovora in določil Dawesovega načrta. 2. Vsi rudniki, industrijska podjetja, ki so bila zasežena od Francozov in Belgijcev, bodo vrnjena. 3. Preklic Micum pogodb. 4. Osebna prostost gibanja bo vpo-stavljena in rekvirirane stvari povrnjene. NESOGLASJA V ŽELEZNIŠKEM VPRAŠANJU. Zaradi oddaje železnic je prišlo do dolge diskusije. Z angleške strani se je povdarjala potreba izvedbe enotnosti nemških železnic še pred p odpisan jem posojila. Ni pa še bil v tem vprašanju dosežen sporazum. »Temps« javlja, da sta imela angleški zastopnik sir Crowe in francoski delegat general Nollet sestanek, na katerem sta izčrpno razmo-trivala vprašanje predhodnega režima na železnicah. Rezultat sestanka še ni znan. Francozi še vedno vztrajajo na svoji zahtevi, da je treba v Porurju zadržati 4000 francoskih železničarjev, da bo tako promet v vsakem slučaju zasi-guran. Angleži pa temu ugovarjajo, ker da nasprotuje to Versajskemu mirovnemu ugovoru. Tudi bi prisotnost francoskih železničarjev v Porurju povzročala stalno nove konflikte, kar bi moglo kvarno vplivati na komaj dose žen sporazum. Sodobne razmere v osnovnem šolstvu. (Iz učiteljskih krogov.) Današnja doba nosi pečat krutega in brezobzirnega postopanja. Vsak misli le na svojo dobrobit in pri tem ga prav nič ne moti, če si svoj položaj zboljša na škodo bližnjega ali celo naroda. Maščevalnost in brezobzirnost sta danes ni višku. Kdor je odvisen, pa noče gaziti za onimi, ki so si prilastili pravico zapovedovati, gorje mu — njega se pogazi neusmiljeno. Sredstva, ki se navadno uporabljajo, so povečini sumničenje, podtikanje, obrekovanje in zavijanje resnice. Poštenost in sposobnost ne pomenjata nič, če nisi brezpogojen pristaš vladajoče klike; opljuvan in oblasten boš, da se boš samemu sebi smilil. V zadnjem času so nastopile take razmere v našem šolstvu. Danes ne gledajo gospodje niti pri prosvetnem oddelku, niti pri prosvetnem ministrstvu na sposobnost in znanost, temveč le na politično pripadnost. Pred tednom so bili imenovani šolski nadzorniki za osnovne šole. Res je bil že skrajni čas v nekaterih okrajih izmenjati nadzornike, zlasti tam, kjer so fungirali kot nadzorniki ljudje, ki jim je nedostajalo v to primernega pedagoškega znanja. Tudi so si prilastili ta mesta nekateri še v Šusteršič-Lampeto-vi dobi, ki sliči za las današnjm razmeram. Z današnjim imenovanjem šolskih nadzornikov so se a — z nekaterimi častnimi izjemami le malo prebrali. Zamenjali so le osebe. Na pokrajinski skupščini v Krškem je bila sprejeta sledeča resolucija: »Za nadzornike naj se imenujejo le možje, ki uživajo zaupanje učiteljstva, ki poznajo in služijo šolstvu, imajo najboljšo kvalifikacijo, možje z značajem Itd. Ali pa imajo nekateri novoimenovanih naštete lastnosti? Od nadzornikov in učiteljstva, od njih kvalitete, je odvisno, kakšna bo naša bodoča šola. Nam je živo potrebna sodobnemu življenju prilagodena šola. Pedagogika preživlja kakor vse druge znanosti proces čiščenja in napredovanja. Stare dogme se rušijo in na razvalinah predvojnih nazorov vstajajo nove potrebe. In kdo bodi učitelju na tej preustrojbi svetovalec in vodnik, ali ne šolski nadzornik, In če je nadzornik brez vsakega modernega naziranja, brez zato potrebne sposobnosti in energije, kdo bo oškodovan? Diskvalifikovana bosta učiteljstvo in šola, naša bodoča generacija pa bo imela najobčutnejšo škodo. Zakaj šola in politika sta si dva odbijajoča ekstrema, ki ne moreta hoditi roko v roki. Zal, da ravno sedaj, ko Slovenci koprnimo za lepšo, boljšo bodočnostjo, stopa politika v ospredje na šolskem polju. In če je že moralo tako priti, nastane vendarle vprašanje: Kdo je stavil vladi v potrjenje novoizvoljene nadzornike? — Pa menda ne UJU. Zakaj se je mudilo ravno za bivšo Kranjsko, a za Štajersko še do danes niso imenovani novi nadzorniki. Za nas je vse to danes še uganka; a pride čas, ko nam bo mogoče podati javnosti rešitev te uganke. Za danes pa kličemo: »Proč roke, politikarji, od našega šolstva!« V obrambi proti .peklenskim Sarkom' M Ni še dolgo temu, ko Je angleški inže-njer Oritdell Mathr.vs pobudil splošno senzacijo z iznajdbo vojih takozvanih peklen- skih žarkov. Tl žarki bi imeli po zatrdilu iznajditeljevem strahovit učinek, ako bi se uporabljali v vojno-napadalne svrhe. Ma-thews je dokazal, da zamore z razmeroma majhno energijo teh žarkov ubiti iz velike dištance celo armado vojakov ter Istočasno v gotovem okolišu uničiti vsa živa bitja, tudi drevje in rastline. Dalje je trdil, da zamore pognati s pomočjo teff žarkov vsako munlcijsko skladišče v zrak, a aeroplane bi poljubno iz še tako velike višine prisilil, da se spuste na zemljo, ali pa bi jih kar V zraku pokončal. Ko so se nekoliko ohladile glave tistim, ki so se le preveč navduševali za Mathewsovo Iznajdbo, so se javili nekateri francoski eksperti, ki so takoj izrazili dvom, da bi bila učinkovitost peklenskih žarkov v resnici tako peklenska. Svoj dvom so podprli z obstoječimi možnostmi dosedaj znanega izžarevanja, ki pozna samo pozitivne, negativne in elektromagnetične žarke. Pozitivni žarki pa so že preko razdalje 4 cm neuporabni; negativni učinkujejo sicer na neznatno večjo razdalio, vendar ne na tako, kakor jo je označil Mathevvs. Nastala je tedaj kombinacija, da se je zamo-gel Mathevvs poslužiti edinole elektromagnetnih žarkov, pri katerih taka kolosaina učinkovitost morda ne bi bila izključena. Vendar bi bilo treba počakati, da se to dokaže. Da bi bil Mathevvs iznašel kake dosedaj še nepoznane žarke, ni verjetno, ker bi to ne soglašalo s sedanjimi znanstvenimi ugotovitvami. Danes pa je ugotovljeno, da so peklenski žarki elektromagnetični žarki, kakor so to slutili Francozi. Ko je prispela ta vest iz Londona, «o vprašali znanega učenjaka Nikolo Tesla, katerega sliko danes prinašamo, kaj on misli o tej iznajdbi. Tu moramo omeniti, da je Tesla sloviti iznajditelj, ki je spopolnil brezžični brzojav in napravil bree števila drugih epohalnih iznajdb. Za svoje znanstveno delo je dobil leta 1913 Nobelovo nagrado za flziko, a leta 1916 Edisonovo kolajno. In Tesla se je izrazil o peklenskih žari' takole: Po dosedanjih eksperimentih so delovali taki žarki le na kratko razdaljo. Znanq je namreč, da žarki, ki so usmerjeni na daljšo dištanco, Izgube na energiji. On sam se je svojčas tudi že bavil s podobnimi poizkusi ter iznašel več načinov, kako usmeriti energijo na daljšo daljavo in v večji množini. Postavil je v bližini New Yorka še pred vojno poseben stroj, s pomočjo katerega je eksperimentiral. Radi vojne pa je s temi poizkusi prenehal, a bo začel zopet v kratkem. Dejstvo je, da se proti iznajdbam, ki bi služile kot uničevalno sredstvo, vedno najdejo obrambna sredstva. Eno tako obrambno sredstvo bi bil poseben oklep, ki bi ga nosil vojak. Ta oklep, ki bi ne bil posebno težak, ker to ni potrebno, bi bil zvezan z žico s kovinastimi podplati. Tako bi žarki zadeli vojakov oklep, a bi po žici zdrknili v zemljo. Na podoben način se dajo zavarovati municijska skladišča in ladje in sicer z železnimi oklepi, ki bi bili zvezani z zemljo. Razumljivo je, da se danes ves svet živo zanima za nadaljnt razvoj Mathevvso-ve iznajdbe, ki je v Teslu brezdvoma naletela na krepak odpor. Ako bi ostala učinkovitost peklenskih žarkov pri napovedanem, bi eventualna bodoča svetovna vojna pomenila brezpogojno pokončanje človeštva. Rdeča armada. V zadnjem času se je pričela rdeča ar mada vidno boljšati. Je to zasluga Troc k e g a, ki je po zopetnem prevzemu predsedniškega mesta v Revolucijonarnem Vojnem Svetu posvetil vse svoje sile reorganizaciji rdeče armade. Dokler je bil v vojnem svetu še Trockijev nasprotnik Frunce, je bilo delo Trockega nad vse težavno. Sedaj pa je upliv Frunceja popolnoma padel in z njegovim imenovanjem na službo ia Dalnjem Vzhodu je sploh prestalo. Prva odločna novost Trockega je bila, da je popolnoma ustavil ukrainizacijo armade na jugu Rusije. Ta ukrep je bil v rdeči armadi zelo toplo pozdravljen. Harkovski Vojni Svet je že davno to zahteval, toda šele Trockij mu je izpolnil željo. Drug važen ukrep Trockega je bil, da je ustavil nadaljno izvajanje izvršitev teritorialnega sistema, ki ga je upeljal Tuha-čevskij. Predvsem pa si je pridobil Trockij za-sluge za rdečo armado s tem, da je uvedel v rdečo armado nov duh. V vseh vojaških krogih se je pričelo resno delati za dvig bojne pripravljenosti armade. Zlasti se stremi za tem, da se vse prebivalstvo izuči v osnovnih naukih vojaške službe. Vpostav-Ijen je zopet oddeldk za splošno vojaško obuko. V zvezi s tem je vstalo vprašanje o dovolitvi športnih nekomunističnih društev. Dosedaj so namreč v Rusiji dovoljena samo društva takozvanih Jukov (junih ali mladih komunistov). Celo skavtizem so boljševlki čisto ^ buržujsko ustanovo odklanjali. Kljub rastočemu uplivu Trockega pa ne iz-gleda, da bi komunisti že sedaj dovolili nekomunistična športna društva. Najtežji problem, ki danes razburja rdečo armado, pa je vprašanje dvovlastja v rdeči armadi. Komandni sestav nima namreč danes glavne besede v armadi. Svojo moč mora deliti s takozvanimi političnimi inštruktorji. Nepopularnost tega dvovlastja je bila vedno velika, toda komunisti niso hoteli za nobeno ceno odstopiti od njega. Zakaj? Ker so vedeli, da je samo vsled tega dvovlastja izključena opasnost, da bi mogla rdeča armada postati orodje v rokah proti-revolucijonarjev. Politični inštruktorji so špijoni komunistov v rdeči armadi. In teh špijonov komunisti ne morejo pogrešati. V časih, ko je izhajala večina oficirjev iz vrst bivših carskih oficirjev, je bilo seveda brezmiselno tudi le govoriti o ukinitvi političnih inštruktorjev. Toda danes je komandni sestav rdeče armade že znatno spopolnjen z absolventi komunističnih vojnih šol in zlasti ti rdeči oficirji zahtevajo sedaj odpravo dvovlastja. Tik pred začetkom znane »diskusije« je tudi izgledalo, da bodo rdeči oficirji prodrli, toda započeta diskusija je to preprečila. Komunisti se sicer zavedajo, da je dvo-vlastje armadi škodljivo. Toda predvsem jim je na umu interes stranke in zato ne zaupajo niti svojim rdečim oficirjem. Upliv Trockega v armadi je stalno večji. Trockij uporablja ves svoj čas za delo v Revolucijonarnem Vojnem Svetu in nadzira tudi najpodrobnejše delo. Med mladimi oficirji si je vzgojil celo vrsto navdušenih pristašev, ki po vseh vojnih oddelkih, zlasti pa v glavnem štabu z vso Vnemo skrbe za dvig bojne sposobfiosti armade. V zvezi z delom za Izboljšanje rdeče armade, raste seveda tudi nacijonalna zavest oficirjev in morda ni daleč čas, ko bo v rdeči armadi vladal isti duh, ko med idealisti carske armade. V interesu slovanstva bi bilo to le želeti. Stanja madžarske sanacije. Dr. Pavel Szende, ki je bil svoje dni finančni minister Madžarske in ki živi danes kot emigrant na Dunaju, je napisal o gornjem vprašanju zanimiv članek, s katerim seznanjamo tudi svoje bralce. Madžarska sanacija napreduje na podlagi načrta, ki ga je izdelal Svet narodov. Učinkuje kakor simbol, da dobi Madžarska po desetih letih zopet svoj redni proračun, zakaj od leta 1914 dalje ni bilo rednega proračuna. Za časa vojne je imela vlada vsa mogoča pooblastila, da ni nihče, zven par poučenih posameznikov znal, k da vojna velja. Tudi po podpisu mirovne pogodbe se je ostalo pri stari praksi. Bethlenova vlada je sicer predložila parlamentu takozvane proračunske zakone, ki pa niso nudili ni komur pravega pogleda v finančno stanje dežele in niso bili drugo ko ogromno raz sipavanje denarja. Kar pa je najbolj pomembno, je to, da bi morali biti vsako leto do prvega septembra predloženi parlamen tu podatki o končnem efektu proračuna. Te ga pa vlada ni nikoli storila, temveč se je izgovarjala, da je to nemogoče, ker še ni najvišji računski dvor izvršil kontrole. V resnici pa se vlada ni upala predložiti računov, ker bi potem prišlo v javnost, s kak-snimi sredstvi je vlada Horthyja vzdrže-vala »krščanski kurz« na Madžarskem. Ko je nastopil svoje mesto generalni komisar Zveze narodov g. Smith, so se razmere zboljšale. Proračun se izdeluje od tedaj za vsak mesec in se potem objavlja v rednih poročilih generalnega komisarja. Tako ima prebivalstvo vsaj pojem o višini državnih dohodkov in izdatkov. Čeprav se obsoja kritika vlade kot veleizdajalsto in je zato kritika proračuna nemogoča, se vendar razlikuje sedanje stanje od prejšnjega v tem, da sedaj prebivalstvo vsaj ve, kako stoje stvari, dočim je moralo preje samo ugibati. Jasno je, da ni kontrola Zveze narodov najpriporočljivejša In da bi bilo veliko bolj pravilno, če bi izvrševal kontrolo mesto tujca na svobodnih volitvah izvoljen demokratični parlament. Ali za enkrat je tudi kontrola generalnega komisarja napredek in madžarsko ljudsto spoznava polago-ma» za kaj so bili potrošeni njegovi davki. Tehnično vzeto ni madžarska sanacija nic drugega ko poviševanje neposrednih tto X’ Prora^un za mesec maj-junij znaša 772 milijard, od katerih odpade na direktne davke samo 80 milijard. Dohodki železnic so navedeni posebej. Glavni del dohodkov . T iavek na obrate. Ta znaša 320 milijard. Carine so dale 100 milijard, tobačni monopol 127 milijard itd. Stabilizacija krone je povzročila težko Krizo in brezposelnost. Brezobzirno poviševanje posameznih davkov in tarif pa zvišuje draginjo. Kot napredek se more konstatirati, j .so, v zadnjem tednu padle cene za 1.2 odstotka. Žalostni pojav pa je številno odpuščanje delavstva in uradništva, ker manjka na Madžarskem vsaka skrb za brezposelne. S tem vstaja nevarnost, da bo sanacija Madžarske samo sanacija Horthyjevega režima in v škodo demokraciji. Slovanski svet. CEHOSLOVAŠKA. Neuspehi opozicije na Cehoslovaškem- Po neuspehih lidovsko- (klerikalne) madžarske opozicije v parlamentu, so poskušali njeni zastopniki, da se uveljavijo vsaj v okrajnih in župnih odborih. Zato so hoteli madžarski in lidovski zastopniki preprečiti delovanje teh odborov ali pa jih porabiti vsaj kot mesta za protičeške manifestacije. Zato so takoj ugovarjali temu, da bi se poslale udanostne brzojavke predsedniku Masaryku. Pa niso uspeli in ogromna večina zastopstev je odposlala udanostne brzojavke, mestoma celo z glasovi opozicije. Tudi delovanje zastopov se je večinoma vršilo v redu. Vsled teh neuspehov so hoteli nekateri madžarski zastopniki resigni-rati na svoja mesta. Ker pa je proti temu nastopilo praško glasilo Madžarov, so svojo namero opustili. Pred raz , eljavljenjem nekaterih madžarskih mandatov. Sedanja radikalna opozicija Madžarov je plod hujskanja tujih državljanov. Zato je pregledala vlada državljansko pripadnost glavnih madžarskih kričačev in ugotovila, da velik del njih nima čehoslovaškega državljanstva. Tako madžarska krščansko-socijalna poslanca Kor-mendy-Ekes in dr. Palkovich ter madžarski socijalnodemokratski poslanec dr. F0ldessy. POLJSKA. Boj za deseturni delavnik. Trgovinski minister Kledron je sprejel deputacijo gor-nješlezijskih industrialcev, ki so opozarjali na težaven položaj industrije. Težavnost da nima političnih vzrokov, temveč izhaja I* tega, ker je v Nemčiji upeljan deseturni delavnik. Minister ie deputaciji sporočil, da j® ministrski svet že sklenil upeljavo deset-urnika. Odredba ministrskega sveta je iz* zvala v vseh delavskeh krogih velikansko ogorčenje. Bolgarska. O amnestiji Radoslavovih ministrov piše sofijski »Radikal« sledeče: Včeraj je zbornica sklenila, da podaljša svoje zasedanje še za en dan, da more izglasovati amnestijo za pogromščike in grobokope naprednjakov. Zaradi tega naj se dobro podčrta značaj amnestije. Demokratičeski zgo-vor drvi z vso odločnostjo v reakcijo. In protektorji pogromščikov in ubijalcev naprednjakov so uživali simpatije Radiča! RUSIJA. Črnomorsko brodovje. Za poveljnika črnomorskega brodovja je imenovan Vlkto-rov, za njegovega namestnika pa Kirjejev, Sotrudniku »Rdečega Krima« je dejal Vikto-rov: Črnomorsko brodovje predstavlja sedaj krepko bojno edinico. Neobhodno potrebno je, da ostane brodovje na tej višini in da bodo vse moderne tehnične pridobitve v korist brodovja uporabljene. Treba pa je tudi, da delavstvo podpira razvoj brodovja. Ukrainizacija napreduje po sovjetskih vesteh uspešno. Na Podolju j* že 70 odstotkov ukrainizacijskega načrta izvedeno. Zračna pošta. Zračen promet po progi Moskva—Smolensk—Konigsberg se hitro izpopolnjuje. V najkrajšem času bo usta-! novljena zračna pošta na progi Moskva--« Konigsberg—Amsterdam—London. Institut krasnih (rdečih) profesorjev. Centralni komitet ruske komunistične stranke je sklenil, da se osnujejo v šolskem letu 1924-25 posebni intituti za vzgojo rdečih profesorjev. Ti instituti so potrebni, ker so dosedaj skoraj vsi profesorji protisovjetskega mišljenja. Zlasti pa da je treba vzgojiti komunistične profesorje za prirodoslovne vede. Prvo potovanje brodovja SSSR. V norveško pristanišče Bergen je priplul oddelek sovjetskega brodovja. Norveški tisk splošnem pozdravlja' rusko brodovje lu pravi, da dokazuje prihod sovjetskih mornarjev utrditev prijateljskih odnošajev med Norveško in Rusijo. Je to prvo potovanje ruskega sovjetskega ladjevja. Ker je bilo baltiško brodovje za časa revolucije poškodovano, kaže sedanje potovanje, da je brodovje sedaj že popolnoma popravljeno. Politične vesti. = Beograjski tisk o položaju. Radikalno »Vreme« piše: Včerajšnji dan je še boli potrdil, da je postala akcija g. Jovanoviča za rešitev krize resna. S pripravami za to vlado se je prišlo že tako daleč, da se more jutri že pričakovati ukaz o sestavi nove vlade. Ni še jasno, ali bo Jovanovič počakal na sestanek radikalnega kluba ali Pa hoče postaviti klub pred gotovo dejstvo. Izjavlja sicer, da noče ničesar ukreniti brez vednosti kluba, toda vseeno ni jasno, če bo počakal na sklep kluba. Zemljoradničke »Novosti« pa pišejo med drugim: G. Jovanovič je premotril položaj v radikalnem klubu in mogel je ugotoviti, da je večina poslancev na njegovi strani. Radikali uvi-devajo, da gre za rehabilitacijo radikalne stranke, da bo igrala še naprej vodilno vlogo v državi. Zato zmaguje v stranki politika g. Jovanoviča in se more zato pričakovati danes alj jutri nova vlada. — Razveljavljen proces v Madžarski Madžarski gubernator Horthy je razveljavil proces proti grofu Andrassyju, dr. GratzUr Rakovskemu, majorju Ostenburgu In tovarišem, ki so skušali leta 1921 Izvesti Karlov puč v državi. = Obsedno stanje v Teheranu. V Teheranu je bilo radi umora ameriškega konzula proglašeno obsedno stanje. Mnoge osebe, ki so osumljene, da so v zvezi z umorom, so bile aretirane. = Štrajk pravoslavnih popov v Crn. gori je končan, ker je vlada sprejela njihove zahteve in je izenačila pope z uradniki. kakoT je bilo to še pred vojno v Cml 8°Tl v veljavi. = Ghandi pride v Evropo. Iz Božena poročajo, da ie znani indijski voditelj Ghandi naročil v tirol. sanatoriju sobo. Ohan-di pride na Tirolsko v najbližjih dheh. v isti hotel je prišla pred par dnevi tudi l egiptskega kralja Fuada. = Političen dvoboj v Grčiji. Grški mim' ster Hadjikiriakos In admiral Kakonlidis sta se spopadla na hodniku parlamenta, radi česar je poslal minister Hadjikiriakos admiralu priče s pozivom na dvoboj. Ker pa 1® dvoboj po grških zakonih prepovedan, bosta oba zahtevala od parlamenta, da dov ^ dvoboj. Ce bi tega dovoljenja ne dobila, nameravata iti v inozemstvo in se tam *P'' Prijeti. = Sovjeti povečujejo svoje brodovje-Sovjetska vlada namerava povečati s brodovje v baltiškem morju. Za enkra zgradila štiri dreadnougthe, nekaj lan*m križark. 24 torpedovk in potrebno «evn maniiih adlnict / Dnevne vesti. Ljubljana, 23. julija. povedala službo in stanovanje ter bi moral biti te dni Milašinčič sodnijsko deložiran. To ga ie tako razjezilo, da je odšel v stanovanje svoje delodajalke, pri kateri je stanovala tudi njena sestra, soproga odvetnika Pinteroviča v Županji in je z nožem zabodel gospo Pinterovič v hrbet. Takoj nato je zabodel izpod ramen še Minko Rosenberg. Pinterovičeva je zbežala na ulico, da pokliče na pomoč, a se je pred vežnimi vrati zgrudila na tla in izdihnila v mlaki krvi. Ro-senbergova Je bila prepeljana v bolnišnico in bo okrevala. Zločinec je pobegnil, a ga je policija že prijela. — Nesreča v tunelu. Pred par dnevi je prišla pred tunel pri Petrovaradinu neka žena z otrokom v naročju in je prosila stražarja, naj jo pusti v predor, kjer njen mož dela. Stražar se je v začetku branil, slednjič pa se je udal ženinim prošnjam. Kmalu za tem, ko je žena z otrokom izginila v tunelu, se je začulo ropotanje vlaka v predoru in naenkrat strašen ženski krik. Straža je takoj odhitela v predor, kjer se je bil vlak že ustavil. Izpod lokomotive so Izvlekli nesrečno ženo, ki je imela odrezani obe nogi. Po čudnem naključju se otroku ni zgodilo ničesar. Ponesrečeno ženo so prepeljali v bolnico, kjer je v par minutah izdihnila. — Radi brezposelnosti Izvršil rop. Na Zofijini poti v Zagrebu je včeraj popoldne napadel neki 20 letni mladenič šiviljo Rozalijo Vukmanič, ko se je vTačala domov. Ropar je pograbil za torbico, ki jo je imela Vukmaničeva v rokah in jo ji je hotel iztr gati. Prestrašena šivilja se je na vso moč branila, da ji napadalec odvzame torbico, v kateri je imela 360 Din gotovine in dva zastavna listka. Slednjič ji je ropar iztrgal torbico in pahnil Vukmaničevo v jarek ob poti. Nato je zbežal. Napadena šivilja je klicala na pomoč. Cul jo je neki kovaški pomočnik, Matija Kragulj, ki je prihajal po poti. V hipu, ko je hotel ropar bežati mimo njega, ga je Kragulj zgrabil in ga držal tako dolgo, da je prišel stražnik. Na policiji se je dognalo, da je drzni ropar Mijo Hočevar, roj. 1. Jh:(4 v Obreži. Izjavil je, da je napravil rop radi tega, ker je že več tednov brez dela in stanovanja. Bil je izročen sodišču. — Čarugove predsmrtnice. Te dni je dal privesti preiskovalni sodnik pred sebe CarUgo in Pavla Prpiča »velikega«, da jima izroči pisma. Caruga je prejel pismo od svoje tete Grozde iz Beketinca, a Prpič od očeta iz Karlobega. Ko je Prpič zagledal svojega nekdanjega poglavarja tako shujšanega in potrtega, mu je dejal: »E, moj dragi Jovo, ti si mislil, da so to samo romani in memoarji!« Prpičev oče je pisal tudi sodišču, naj mu preskrbe polovično vožnjo, da bo prišel v Osijek gledat, kako obešajo njegovega sina. V pismu omenja oče, da mu ie bil izmed devetnajstih otrok Pavel najljubši in najpridnejši. — Razširjenje kolodvora v Subotici. Prometno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku poldrug milijon dinarjev za razširjenje subotlškega kolodvora. — Najdeno truplo novorojenčka. V nekem gozdu v bližini mesta so našli pretekli •mam 1000 Din z želio da tudi nta,Tt'L,..r.T I teden otroci- ki so nabirali gobe, narahlo *>dpro naše Sokolstvo, ki s svojo iožrtv^ zakr!t0 'n žeA zel° n^nito truplo dečka-no- ^Inostjo in z ljubeznijo do naroda širi sa- ^or.°Ii?nčka- Ar.etirana je bila neka šele pred £ naše domovine širom sveta — Bratu kratkim P^o^na posestnica iz Slov. Bi- valen iskrena hvalal Naj bi našel mno“ | strlce- , — Izreden slučaj smrt). Nedavno je nenadoma umrl znani angleški specijalist za srčne bolezni Sidney Rusels Wells. V svoji ordfnacijskl sobi je preiskoval srce nekega pacijenta. Nenadoma pa se je zdravnika lotila srčna slabost in se je mrtev zgTudil na tla. Ljubljana. 1— Policijske prijave od včeraj na danes: Tatvina 2, pijanost 2, kaljenje nočnega miru 1, prestopki cestnopolicijskega reda 10, prestopki pasjega kontumaca 2, nevarna grožnja 1, pretep 1, izgred 1, točenje alkoholnih pijač 1, poškodba tuje lastnine 1. I— Tatvina. Bizjak Marija, kmetica iz Ježice, je prijavila na policiji, da ji je dne 20. t. m. ob kakih devetih zjutraj ukradel ~ Pogreb dr. Nlnčlčeve matere. Včeraj dopoldne je prispela v Beograd krsta * truplom matere našega zunanjega ministra dr. Ninčiča. ki ie umrla v Marseillu, b kolodvora je bilo prenešeno truplo v kabalo na novem pokopališču, kjer je bilo dalj®3 ob 10. uri dopoldne položeno k zadnjemu počitku. — Razpis učnih mest. Kuratorij mest-®®W dekliškega zavoda »Vesna« v Maribor urazpisuje dvoje učnih mest in sicer j?i^ouk ženskih ročnih del in za pouk nem- ter obenem za službo v internatu, podrobnejše informacije daje vodstvo mestna dekliškega zavoda Vesna« v Maribora. Prošnje je vlagati do 15. avgusta t. 1. — Iz poštnega ministrstva. V poštnem v-i ivrstvu ’e b'1 te dni podpisan nov pravnik o polaganju državnih izpitov iz vostno-brzojavne stroke. . ~ Taksa za odlikovanja. Pisarna kra- jievih redov je obvestila vsa ministrstva, »a odlikovanim državnim uradnikom ni treba Plačati takse za odlikovanja na enkrat, marveč v več obrokih, p — Učiteljski Izpiti Iz nacljonalne grupe. Posvetno ministrstvo je izdalo odlok, da se iiSh vr^ii* začetkom oktobra t. 1. izpiti balin ki do seda‘ niso položi11 ali Pa s0 ”d*i Pri izpitih iz predmetov nacijonalne jTape. Kandidatje se moralo prijaviti naj-asneje do konca tega meseca I Kontrola tobačnih nasadov v Bosni jil “ajcegovinL Monopolna uprava je dolo-bam do 36 dinarjev dnevne nagrade ose-JJ®* ki bi nadzorovale v Bosni in Herce-®°vini pridelovanje tobaka, m . ~~ Deslnfekcljskl aparati. Prometno ml-)e preieio la račun reparacij od to« '1® vsčjo partijo desinfekcijskih apara-j 23 desinficiranje vagonov. Aparati so in I Posameznim železniškim postajam ai) 90 se zelo dobro Ponesli, ker se s temi insekt/ 1)0162 desinfeciranja pokončajo tudi dj ~~ Sokolu, ki je po poklicu urar, se nu-“Sodna prilika, da prevzame dobro idočo kem i? obrt in ^sovino z zlatnino v netita 118 Hrvaškem. Informacije daje Za ? Jugoslovenskega Sokolskega Save-8 v Ljubljani. l0v/r Italijanska noblesa. O olimpijski te-Dhii * tekmi pišejo vsi Italijanski listi zelo sw.n°. Kako tudi ne bi, ko je pa italljan-je ,v,sta dosegla prvo mesto. Značilno pa imt, NU en italijanski list ne omenja jugo-(jtjiSnskih telovadcev. Milanski »Corriere ^era* navaja sicer, da so dosegli Juti ?^Ven'*detrt0 mesto, molči pa ko grob sam« 8.1 Štuklja. Pravi samo, da so od po- a ‘‘“Enilfnv nrpioll taiib« iM točbe?ni!cov PrS!’eli Italijani toliko in toliko Colrf i konec. Se bolj pa se je izkazal »PIc- dnčtm kl pravl’ I3 ie prelel Mandrinl 105.58, «V. ',rn le Prvi tekm * Q ' bi bil greh, če i?/1"1 j® Prvi tekmovalec prejel Tl6.39 ločk! ,11 bi bil greh, če bi Italijani zvedeli, da je aa olimpijski tekmi najboljši telovadec ovenec. knicvT ^Vif,i,i05luš1en dar* Neimenovani so-stam dobrotnik je podaril Jugoslov. Sokolskemu Savezu v Ljubljani Din 1000— za kritje stroškov olimpijske vrste. Svojemu Srni" »i Vzradoščen nad kras™ Posnemovalcev! m 7~ Vprašanje obrtnih in strokovnih šol. *hn i! $e *e vršIla v trgovinskem ministr-u.| konferenca, na kateri se je razprav-o unifikaciji programa obrtnih in stro-brln Sklenjeno le bilo, da se zadeva bat k i v re^tev ministrskemu svetu, ki Žen u °dločil, da se podrede vse moške in tr»!? °brtne ter strokovne šole upravi finskega ministrstva. seimskem uradu. fuslov-ncv se vsl bivši mornarji Ju- ! ®nka v mornarice, da se udeleže se-«ue{er v ^onpt0' dne 26. t. m. ob 8. url * cesta ?yraclli pri »Šesticl«, Dunaj- h " rt!ar Jan koto ve čete. l4\uredi?aran^0«k« Podružnica SPD je svojo kočo »na Gozdu«, kjer dklredf'r^j f0,30 oseb. Dne 27. julija S« ter^IUinlca v t9i koči »Plan ‘‘tiski taudn° vabi k obilnemu ob pozdrav! Viaiu P°*av ie bil nedavt Hill (v severoameriški < Liz je a°Yoroien° dete ženskt iftl katere --- * ? Slovenca AHiT0r°Jxno, dete ženskega spola, učinkoviti inserati v časopisih. Toda inserati ne smejo biti nikdar vsiljivi. Pred 35 leti se le peljal Baldvvin po Renu. Pokrajina je bila divna in on je užival njeno lepoto. Nakrat Pa zapazi na neki pečini reklamo nekega znanega ameriškega izdelka. Ves užitek je bil izgubljen. »Tedaj sem se zaklel,« je dejal Baldvvin, »da nikdar ne kupim tega Izdelka in besedo sem držal.« Danes so trgovci že spoznali, da Je dostojnost in nevsiljivost predpogoj za uspešno reklamo. Za Baldvvinom je govoril Robert Hoorn. bivši finančni minister Anglije. Hoorn je bil tisti, ki je z varčevanjem dosegel, da je bij preje defidtnl angleški proračun v kratkem času za 100 milijonov funtov aktiven. (Okoli 37 milijard dinarjev.) Vodilna misel njegovega govora je bila, da je inserat uspešen le, če sloni na resnicL Preje ali pozneje pride vendar resnica na dan in potem je izguba dvakrat tako velika. Seveda popolne resnice ni mogoče vedno povedati v inseratih. Toda vsaj toliko, kolikor jo je mogoče. Bivši trgovinski minister Sir LIoyd-Greame je enako povdarjal, da Je inserat v časopisih najbolj uspešen. Danes je časopisni Inserat pravzaprav že skoraj edina možnost inse-riranja. Govorili so tudi ameriški trgovci, ki so vsi povdarjali uspešnost časnikarskih lnseratov. Povdarjali so dalje, da je pridobitev zaupanja najvažnejše za uspešnost trgovine. Vsak odjemalec mora postati prijatelj trgovca. Tudi Ičiie so se udeležile kongresa ln tudi njihova sodba se je glasila v prilog časopisnim inseratom. Šah. (Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Ljublj. šah. kluba«.) Rešitev končne študije H. Rineka št. 4: Beli: Kc4; Td3; Lal; Kmet: e2. — Crni: Ka6; Kmetje: b7, c6, e5, f2 in g4. Beli na potezi dobi igro na naslednji način: 1.) Td3—ao+ Ka6—b6 2J Lal—c3 c6—c5 3.) Ta—al g4—g3 4.) Lc3— el In zmaga. — Končna študija št. 5 (sestavil dr. Em. Lasker iz knjige Common Sense in chess 1896): Beli: Kf7; Sgl; Kmet: e6. Crni: Kh8; Lh4. — Beli ima potezo in dobi igro. — (Rešitve sprejema: M. Kragelj, podpr. »LJ. šah. kluba«, Ljubljana, Narodna kavarna. Imena rešilcev priobčimo v prihodnji šahovski rubriki) Tek 1500 m: 1. Larrivee (Amerika) 4:09.7; 2. Joe Ray (Amerika) 4:10.2, 3. Hald-egger (WAF) 4:12.8. Disk: 1. Harry Lieb (Amerika) 45:46£ metrov, 2. Klambauer (WAC) 39:91.5 ra; 3. Schwarzinger (WAF) 36:72.5 m. Skok v dalj: Norton (Amerika) in dr. Holuska (Ogrska), oba 6.87 m, Uherec (Ce-škosl.) 6.75 m. 400 m: 1. Mac Donald (Amerika) 52:1; 2. Rettj (Hakoah) 54.4; Drisin (Finska). Tek 5000 m: 1. Katz (Finska) 15:42.5; 2. Bruhnsen (Avstrija) 15:49.8; 3. Grosz (Ogrska). Skok s palico: 1. Farkaš (Ogrska) 3.50 metrov; 2. Karlovlez (Ogrska) 3.40 m; 3. Fontane (Gradec). Olimpijska štafeta: 1. Amerika 3:31.6 (Mac Donald, Norton, Larrivee, Joe Ray) 2. WAF 3:32.5. Hofbauer, tudi Ljubljančanom znani napadalec in internacijonalec dunajske Ost-marke, je prestopil v Rapid. Iz strankarskega življenja. . — Dr- Zupanič v Žunlčah pri Vinici. V četrtek, dne 17. t. m. je imel dr. Niko Zupanič sestanek v Zuničah s Hrvati in ta-mošnjlm! Belokranjci, ki bi radi imeli most čez Kolpo. Dr. Zupanič Je ljudstvu pojasnil škodljivost Radičeve politike na gospodarskem polju Hrvatske in Slovenije. Ljudstvo Je ministru živahno pritrjevalo. — Zmagoslavno napredovanje Narodne radikalne stranke v Bell krajini. V Beli krajini je NRS dosegla lepe uspehe, kl so jih pa naši politični nasprotniki zamolčali. — V občini Adlešlčl smo dobili 5 odbornikov ln radikalskega župana g. Vrllniča. — V Gribljah, kjer je bila občina popolnoma klerikalna, imamo od 7 odbornikov 3. — Velika občina Kraslnc-Podzemelj. poprej klerikal-no-kmetijska, je postala radikalna. — V Črnomlju sede v mestnem občinskem odboru 3 radikali. — V občini Tribuče, kjer se je volilo klerikalno in nepravilno, je postavljena radikalska Hs.a za nove volitve. — V Poljanah na Kolpi imamo radikalci tudi lečo število odbornikov. P Sodišče. ZAUPAN DENAR Sl JE »IZPOSODIL«. Velike simpatije in veliko zaupanje je vžfval brezposelni Ludvik Gašparl pri delavki Mariji Kališ. Teh simpatij in tega zaupanja je danes konec. To je pa prišlo takole: Marija Kališ je imela zlato verižico, dva zlata prstana lif dva zlata uhana v zastavljalnici. Treba je bilo plačati obresti Ker sama ni imela časa, se je obrnila na Ga-šparija s prošnjo, da uredi zadevo mesto nje. V to svrho mu je izročila zastavni listek in 700 kron, prepričana, da se je obrnila na zanesljivo osebo, ki ji pride čez par ur povedat, da je stvar v redu. Toda njega ni bilo čez par ur nazaj in ni ga bilo celi dan ln celo noč... Šele drugi dan opoldan je prišel. Pa ni hotel prav nič povedati Samo nimam, pa nimam, je odgovarjal. Zato je sumila Marija Kališ takoj najhujše. In tekla je na policijo ter ovadila Ludvika Gasparija radi poneverbe. Naslednji dan ob enf ji je Gašparl sicer res prinesel zastavni listek In preostali denar, toda policija je bila mnenja, da je bilo prepozno ter Je oddala stvar sodišču. K obravnavi obdolženec ni prišel pravočasno, vendar je prišel še pred koncem in to je bila njegova sreča. Sodnik; »Kje pa bodite?!« Obdolženec: ...»En mal sm zamudu—« Sodnik mu prečita ovadbo. Obdolženec: »No, no, sej srn sam mal zategnu... Lojzet Povhet sm posodu 400 kron, k’ Je reku, de mi ih bo še tist dan nazal pmesu: K pa ni doblu dnarja, kokr je mlslu, sm raogu pa pučakat, de ga Je dobim« Marija Kališ (ogorčeno): »Ja, s tistm Povhetam noč in dan skp pijeta In kro- vragu!)* ^SimpatUa in 2*»P»»ie le šlo k Obdolženec: »Ogolfat msm mlslu, gospod sodnik. Nobenmu še nlsm nč poneveril!« — Sodnik se ga je usmilil ter ga je oprosti' s primerno lekcijo in obljubo, da ga bo prihodnjič 2aprl, ako še »kda> kal naredi'.. — NIKLJASTO URO JE NAŠLA NA CESTI. Antonija B., radi goljufije že predka-:novana. Pravijo, da jo je obdržala in si jo je hotela prilastiti. K obravnavi je ni. Funkcijonar predlaga vporabo § 459 k. p. r. (kontumačno postopanje). Sodnik ugodi temu predlogu in obsodi po kratkem absol-7iranju potrebnih formalitet obdolženko radi prestopka goljufije (§ 461 k. z.), na 1 teden zapora. Kake pol ure po končani obravnavi pride obdolženka v razpravno dvorano. Ker je sodnik ravno odsoten, ji povesta zapisnikar in funkcijonar državnega pravdništva, da je že obsojena. Antonija B.: »Kaj?!« Zapisnikar: »Ste že obsojeni. En teden ste dobili! — Zakaj niste prišli pravočasno?« Antonjja B.: »I, na kašn način sm obsojena?!« Brez mene se ne sme sodt!... To je pa res nespameten! Funkcijonar drž. pravdništva: »Ne govorite preveč, čene boste še zato zaprti!« CRNO USTROJENO K020 JE NAŠLA NA CESTI. Karolina Prosen je našla na Dunajski cesti nasproti gostilne Kačič lepo črno ustrojeno kožo, ki bi jo označil »mojster kneftra« kot »usnje za zgornji del«. Njena dolžnost bi bila, da bi bila stvar »prijavila na policiji«. Tega pa ni storila, temveč je kožo obdržala sama. S kakim namenom 3o je obdržala, ve z gotovostjo samo ona sama. Policija, ki ji je prišla stvar na uho, je bila mnenja, da je bil njen namen ta, da si kožo prilasti. Posledica tega je bila ovadba na državno pravdništvo in neposredna posledica te ovadbe je, da je Karolina Prosen danes obdolžena prestopka goljufije. Zagovarja se tako-le: »Nisem vedela, da je treba take stvari javiti policiji. Vsem sostanovalcem v baraki sem pripovedovala o tem, celo policajki..., vendar ni nihče črhnil niti besedice o tem, da moram stvar javiti na policiji, niti me ni nihče naznanil. Tudi mitničarju sem kožo pokazala in sem mu povedala, da sem jo »najšla«, pa je dejal, naj mu dam »za ene čevle proč«. — »Pa sej je tud enkat ena ženska 500 kron najšla in obdržala in ni blo nč!« — »Res, gspod, po cel barak sm sprašvala, če kdo kej ve; obdržat jo nisem mislila! — Res ne!« Sodnik: »Kako se pa pišejo vsi oui ljudje?... jih bomo vprašali.« Obdolženka navede nekaj imen in sodnik preloži obravnavo v svrho zaslišanja nositeljev teh imen. Obdolženka: »Veste, gospod, bolna sem bila, moj mož ni ime! celo zimo dela, pa sem jo zanesla v zastavljalnico!« Sodnik: »A, tako?!« Obdolženka: »Pa una (ženska, ki jo je ovadila), je tud zadnč eno uro pa ketno najšla, pa je dala sam uro nazaj, ketne pa ne. K’ je ona tko žleht, nej pa še ona not pade.« Sodnik: »No, le Idite sedaj — se bomo že prihodnjič pomenili.« NE DAJTE OTROKOM OROŽJA V ROKE! Sodnik: »Franc Jakše!« Jakše pride. Nekaj generalij: Rojen že v tem stoletju; po poklicu brivski pomočnik, sedaj brez posla in brez premoženja. Sodnik: »Si bil že vojak?« Obdolženec: »Kako, ko sem še pre- mlad?! Za vojaka je dečko torej še premlad, vendar ima veliko veselje do orožja, posebno strelja rad. In zato je vzel revolver in se podal v Mestni log na strelne vaje. Mesto v »črno« v tarči je ustrelil samega sebe v bedro. Seveda je moral iskati zdravniške pomoči. In tako je prišla stvar na dan. Prišlo je pa tudj na dan, da fant nima orožnega lista, in zato ga preganja danes državno pravdništvo radi prestopka § 2 in 4 zakona o posesti in nošenju orožja. Mladenič se zagovarja s tem, »da ga je naidu«. »Boš pa še za to zaprt,« pravi sodnik — in ga obsodi v smislu kazenskega predloga na 48 ur zapora. Obdolženec: »Gospod, še nikdar nisem bil zaprt, a na dnar ne gre?« Sodnik: »Saj ste rekli, da nimate premoženja. Sedaj je prepozno.« Obdolženec: »No, za kazn plačat, mislm b’ že spravu dnar skp. Do takat, mislm, bom pa vendr že kakšno službo dobiv.« Sodnik: »Mogoče bo šlo, ako napravite vzklic, arppak 10 dinarjev morate plačati za kolek v tem slučaju...« Obdolženec: »Dobro, pridem jutri — dons ih nimam.« — To in ono. : Pogreb Ricclotti Garibaldija. V soboto je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi general Ricciotti Garibaldi. Pogreba se je udeležila vsa rimska posadka vseh vrst orožja. Vojaška godba ie igraia garibaldije-vo koračnico, ki je bila svoje dni najbolj peta himna Italije, dokler jo ni nadomestila sedanja fašistovska himna. Pogreba se je udeležila tudi vsa vlada z Mussolinijem na čelu. Posebno pozornost so na pogrebu vzbujali Garibaldincl, ki so se bili v svojih historičnih rdečih srajcah. : Resničen dogodek. Evropejec, ki je doživel japonski potres, se je peljal na ladji domov. Grozni dogodki, ki jih je doživel za časa japonskega potresa, pa so čisto zlomili njegove živce in ko je slišal o tajfunu in grozoviti moči tega viharja, je bil prepričan, da ga čakajo še strahote tajfuna. To ga je tako pretreslo, da se je obesil, ko je postalo morje nekoliko nemirno. Truplo nesrečneža so zašili v platno, pritrdili k nogam svinec in treba je bilo samo še, da izmoli nad truplom duhovnik molitve in pogreb bi se mogel izvršiti. Na krovu pa so bili duhovniki osmih ver. Ker se ni vedelo katere vere je bil pokojni, so vsi duhovniki reklamirali za sebe pravico, da izvrše pogreb. Nastala je ostra pravda, kateremu duhovniku gre ta pravica. Končno ni preostalo drugega, ko da je vseh osem duhovnikov hkrati opravilo pogrebne molitve. Duša pokojnika je bila tako čisto gotovo rešena. : Demonstracije italijanskih dijakov. Dijaki gimnazij Genovesi in Vittorio Emanuele v Neapolju so priredili burne demonstracije proti profesorjem radi izidov julijskih izpitov. V resnici je od 125 privatistov padlo pri izpitih v poletnem terminu 98 in od 50 rednih dijakov Pa 25. Dijaki so s palicami razbili vse podobe ter stvorih nato demonstracijski sprevod, 'Orožnikom se je posrečilo vzpostaviti red. Dijaki so naslovili na liste pismo, v katerem zahtevajo posredovanje šolskega nadzornika. : Trgovina z dekleti je bila pred kratkim odkrita v Odesi. Vso to ogabno trgovino je vodil nek Kitajec, katerega je okto-berska revolucija za bogzna kaka zverstva dvignila kvišku. Po mestu je imel celo kopo pomočnikov, ki so mu dovajali nesrečna dekleta. Po večini so vsa pripadala inteligenčnim slojem, ki se nahajajo danes v naj- večji bedi. Dekletom so govorili, da jih prevežejo na Francosko, kjer da jih čaka dobro mesto pri kaki ugledni rodbini. Ko pa je bil parnik na odprtem morju, je nakrat pre-menil smer in dekleta so bila mesto v Francijo, odpeljana na Kitajsko ali Japonsko v javne hiše. Po kratkem bivanju v teh hišah so bile nesrečne žrtve prisiljene, da se uda-jajo najbolj ostudnim Kitajcem in Japoncem in da s svo.‘irti telesom služijo kruh lopovom. Sovjetske oblasti so aretirale vso za-legr trgovcev z živim blagom in upati je, da jih roka pravice kaznuje z vso brezobzirnostjo. : Prostovoljno se je dal sežgati. Da bi povečali budistični menihi darežljivost svojih vernikov, se včasih poslužujejo naravnost neverjetnih sredstev. Dajo se pred očmi vernikov javno zažgati. Tako se je pred kratkim k taki smrti odločil mlad menih Ven-Cao. Teden dni pred njegovo smrtjo so oznanili menihi njegovo smrt in pozvali vernike, da prinesejo milodare, če hočejo videti, kako bo gorel mladi menih. Na določeni dan je res prišla velika množica ljudstva, vsi z bogatimi darovi. Nekateri gorečneži so prinesli s seboj celo smolo in drva, da bi boljše gorelo. Ko so se vršile priprave za zgraditev bajtice, v kateri bi se imei sežgati mladi menih, se je odločil še en menih za isto smrt. Zgradili so nato še eno kočo. Vsaka bajtica je imela velika okna, da bi mogli ljudje videti, kako gorita meniha. V zadnjem trenutku so obstopili kmetje oba meniha in ju prosili, da prosita za nje na drugem svetu. Meniha sta to obljubila. Nato je vstopil prvi menih v bajtico In jo sam zažgal z užigalico, ki mu jo je v ta namen podaril nek gledalec. Ljudstvo se je drenjalo k bajtici, da bi vse razločno videlo. Menih je pokleknil sredi bajtice in pričel glasno moliti. In molil je tako dolgo, dokler ga niso objeli plameni. Drugi menih je vse to mirno gledal in ko je po eni url bil prvi menih mrtev, je mirno vstopil v drugo bajtico in se dal zažgati na korist svojega samostana. Za kratek fes. Na sodišču. Sodnik: Obtoženec, ali ste oženjeni? Obtoženec: Ne, gospod sodnik. Prosim, zakaj vprašate? Imate morda kako hčerko za omožiti? — Dobrohotno opozorilo. Tudi zagrebška občina ima posebne vozove, ki služijo za škropljenje cest. 1 ak v se je pomikal te dni po Iliči in sipal zaa 1 vodo po zaprašeni cesti. Pa pride mimo K • mek iz Zagorja in opazi, da voz zadaj »P * šča« vodo. Brž stopi za voznikom in m« dobrohotno pravi: , .. »E, vi pa ne boste pripeljali nič voal domov. Zadaj pušča.« Dober odvetnik. Na smrt obsojeni: Ali ste kaj storiJ ** mene? , .a Odvetnik: Seveda, morali bi vas oDesm v petek, a jaz sem izposloval, da boste o . šeni že v četrtek, ker je petek nesreč dan. — Zlobno. < Tašča: Joj, ugriznila sem se v J®*®'* Zet: Nemogoče, ker bi se zastrupila- Značilno. ?Jt„ — Bog ve, zakaj je na teh novih škat ljicah užigalic napisano »Solo«. .i' — Zato, ker se iz vse škatljice vz» samo ena užigalica. \ (»Koprive«-/ Vprašanje. V — Tako Te ljubim, da se ustrelim, W me prvič prevaraš! — — A drugič? — "-tu. f Vedno zadnje novosti : SAMO { GRIČAR & MEJAČ, | Šelenburgova ulica 3' Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevflflf*** Glavni in odgovorni urednik* Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljub 60 FMRKIBURiras: mm IN SVET r mi »Brez tega tujca,« je nadaljeval, »bi se jima posrečilo, kajti kdo bi verjel mojim besedam, ko so bile te proklete karte vendarle v mojem žepu. Kdo M sam verjel, če bi ta gospod Tarzan ne privlekel tvojega Nikolaja k mizi in ne pojasnil celega kom-plota.« »Gospod Tarzan?« je vpra§ala grofica vidno presenečena. »Da, kaj ga poznaš, Olga?« »Videla sem ga. Neki častnik mi ga je pokazal.« »Nisem vedel, da je družabna znamenitost,« je dejal grof. Olga de Conde je zasukala pogovor v drugo smer. Zazdelo se ji je, da bi težko pojasnila, zakaj ji je častnik pokazal baš lepega Tarzana. Morda je celo malce zardela, ker jo je njen soprog čudno porogljivo pogledal. Ah, si je mislila, slaba yest je sumljiva stvar. Zagoneten napad. Šele drugi dan pozno popoldne je videl Tarzan sopotnike, v katerih zadeve ga je zapletla njegova poštenost. In potem je čisto nepričakovano srečal JRokofa in Pavloviča in sicer v trenutku, ko sta si Dbadva najmanj želela. Stala sta na krovu na samotnem kraju in ko je (Tarzan slučajno prišel tja, sta se razburjeno pričkala z neko damo. Tarzan je opazil, da je dama ■zelo elegantno oblečena. Po njeni vitki, sveži postavi je sklepal, da je mlada, obraza pa ni mogel Videti, ker ga je zakrival gost pajčolan. Stala je med obema moškima. Ker sta bila oba obrnjena s hrbtom proti Tarzanu, se je tako lahko približal, ne da bi ga opazila. Zdelo se mu je, da fRokof preti in dama, da prosi; govorili so pa v nekem tujem jeziku, da je uganil le to, da se dama boji. Rokof se je obnašal tako nasilno, da je opičji človek za hip nehote obstal za to trojico, ker se je bal, da utegne surovina damo napasti. V istem hipu jo je res zgrabil za zapestje, kakor bi hotel izsiliti Iz nje neko obljubo. Dosegel pa ni svojega cilja, ker Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, kravate, srajce, sprehajalne palice, čevljarske in krojaške potrebščine. Najnižje cenel Postrežba točna! so ga naenkrat zgrabili jekleni prsti za ramo in ga s takim zamahom porinili v stran, da sprva niti vedel ni, kaj se mu je zgodilo. Ko se je ozrl, je videl mrzle, sive tujčeve oči. »Za vraga!« je zakričal besni Rokof. »Kaj pa mislite? Ste znoreli, da ponovno žalite Nikolaja Rokofa.« »To je moj odgovor na vaše pisemce, gospod!« mu je pošepetal Tarzan. In potem je zabrisal možakarja s tako silo od sebe, da je treščil v ograjo. »Za vraga, še enkrat!« je kričal Rokof. »Vi podlež! To vas velja življenje!« Obenem je skočil pokonci, planil nad Tarzana in skušal potegniti samokres iz žepa. Mlada dama je prestrašena odstopila par korakov. »Nikolaj!« je zakričala, »prenehaj, ne stori tega, o ne stori tega!« In tujcu: »Hitro, bežite, gospod, drugače vas ubije.« Toda mesto da bi bežal, je Tarzan stopil k Ro-kofu. »Ne želite svoje lastne nesreče,« je dejal. Rokofa je prestano ponižanje spravilo v toliko besnost, da je nameril samokres na Tarzanove prsi. Petelin se je sprožil, toda strel je odpovedal. Pre-dno pa je sprožil drugič je Tarzan bliskoma zgrabil samokres in ga vrgel v morje. Trenutek sta si oba stala nasproti in si zrla v oči. Rokof se je zopet obvladal. Izpregovoril je prvi: »Dvakrat ste se čutili poklicanega, vmešavati se v stvari, ki vas nič ne brigajo. Dvakrat ste me po lastnem nagibu ponižali. Na prvo žalitev se nisem oziral, ker sem mislil, da ste ravnali v nevednosti, toda tega slučaja ne bom prezrl. Če ne veste, kdo sem, potem se pri svojem nesramnem obnašanju lahko nadejate, da se me bodete pozneje še spomnili.« »Da ste figa-mož in podlež, gospod,« je dejal Tarzan, «to je vse, kar potrebujem vedeti o vas.« Okrenil mu je hrbet, da bi vprašal damo, če ji je storil Rokof kaj žalega, toda ta je med tem izginila. Potem je nadaljeval svoj sprehod po krovu, ne da bi privoščil le en pogled Rokofu in njegovemu tovarišu. Tarzan bi rad vedel, kakšno zaroto ali kakšne načrte pleteta ta dva moža. Zastrta dama, ki ji je ravnokar priskočil na pomoč, se mu je zdela deloma znana, ker pa ni videl njenega obraza, ni vedel gotovo, če jo je že srečal. Le prstan posebne vrste na roki, za katero je zgrabil Rokof, mu je padel v oči. Zato je sklenil paziti na prste sopotnic, da odkrije damo, ki jo je Rokof zasledoval in da izve, če jo še nadleguje. Ko je Tarzan sedel zopet na svoj stol na sprednjem krovu, je nehote razmišljal o neštetih primerih človeške krutosti, sebičnosti in sovražnosti, katerih priča je bil od onega dne, ko je pred štirimi leti prvič zagledal človeško bitje v džungli: gladkega, črnega Kulongo, čigar spretna puščica je onega dne umorila Kalo, veliko opico in oropala mladega Tarzana edine matere, ki jo je kdaj poznal. Spomnil se je tudi Kinga ki ga je ubil mornar Snipes s podganjim obrazom profesorja Porterja in njegovih tovarišev, ki so jih izkrcali uporniki ladje »Arrov«, krutosti črnih vojščakov in njihovih žena napram ujetnikom in malenkostnega sovraštva meščanskih in vojaških kolonijalnih uradnikov na za-padni obali, kjer je prvič stopil v kulturni svet. »Moj bog«, je dejal sam pri sebi, »saj so vsi enaki. Goljufati, ubijati, lagati in se prepirati in vse to zaradi stvari, po katerih ne hrepene živali džungle: zaradi denarja, da si ž njim kupijo ugodnosti pomehkuženih slabotnežev. In vrh vsega jih tesne neumne navade, dočim so prepričani, da so gospodarji stvarstva, ki uživajo edine resnične radosti življenja. Bedast svet, zmešan svet in Tarzan je bil nor, da je svobodo in srečo džungle zamenjal s tem svetom. Ko je tako sedel na svojem stolu, je naenkrat čutil, kakor bi ga nekdo od zadej opazoval in stari instinkt divje živali je prodrl skozi tenki lak kulture. Tarzan se je tako hitro obrnil, da ni imela mlada dama, ki ga je skrivaj opazovala, niti časa povesiti oči prej, predno jih je srečal vprašujoči gled sivih oči opičjega človeka. Ko jih je potem F* vesila, je Tarzan opazil, da ji je rahla rdečica *a*_ pol v stran obrnjeno lice. . d Sam vase se je smehljal nad učinkom sVOie§ nekulturnega, negalantnega dejanja, ker ni P°v j« oči, ko se je srečal s pogledom dame. Bila je 1 mlada in zelo lepa. Zdela se mu je malce znana, se je nehote vpraševal, kje jo je že,videl. L Zleknil se je zopet nazaj na stol in opazil, da ona vstala in odšla s krova. ? Ko je šla mimo, se je obrnil, da bi pogleda* -njo, ker je upal, da odkrije kakšno oporo za s ^ spomin. ^ Oglašulte v Narodne«1 Dnevniku! MALI OGLA/I Edini tihi pisalni stroj L L Snu & Bros mod. B brez najmanliega ropota. Zsstopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 611. OQQQQQQOQOQQQQQQ9QQQQQQQ9Q9j Dokazano jey da je naš domači izdelek izborne in izdatne kakovosti-vsled česar ni treba kupovati tujih izdelkov temveč vsaka šted-ljiva gospodinja naj zahteva izrecno I« KOLINSKO cikorlio. >®8g)®ffl0®(9g)0egX9g>0000gX50g)g)gX9e<» Halo! Tarzan prihaja! Halo! Začetkom avgusta izide napeto zanimiv roman , .Tarzan" v knjigi kot 29. zvezek »Splošne knjižnice“. Naročite si pravočasno to posebnost po kateri se dan na dan veliko povprašuje. Kdor jo naroči do 5. avgusta v t,ZVEZNI KNJIGARNI", LJUBLJANA, Marijin trg 8 - dobi 10°|o popusta. Ne zamudite prilike! Ne zamudite prilike! Obvestilo. Krojaška delavnica3. Kvas-a se preseli koncem julija v Florjansko ul. 3, ter se priporoča za nadaljno naklonjenost. FRANC CERAR, drutba z o. z. v Domžalah pri Ljubljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposka 4. Popravila se sprejemajo vsako čredo v Ljubljani, Prešernova ul. 6. na dvor. Kovačič & Tršan. Vodovodna Instalacija In kleparstvo FRANJO DOLŽAN CELJE — Prevzema vaa v gori o-menjeno stroko spadajoča dala in popravila. Naprava novih strelovodov in poprava istih. se odda 1 ali 2 gospodom. Vprašati )e pri vratarju hotela ,.SIon" Ljubljana. » se sprejemajo rabljene britvice (Gilette, Mem Itd.) v drogeriji ADR1JA, Šelenburgova ulica 5. Pristni brinjevec slivovko, sadjevec, dalje borovničevec priporoča trgovcem in gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorc, žganjarna Posavec, p. Podnart. _______ išče mesta kontoristlnje ali strojepiske. Ponudbe na. upravo lista pod ..Začetnica*1. Z malim stroškom va«n napravi najboljšo hrano I ' 10.000 Din 1 posojila se Išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. Naslov r upravi Usta. izvežbana v vseh delih spodinjstvu išče službe spodinja. Službo bi nastop ^ koj, najraje v Ljubl]««^ nudbe na upr. lista podM^^ la drva itor* odrezke od parket, *,B.j,«I°r hrastova prodaja po »o® ^ ni. Pri odjemu vsaj [ V ^ dostavim Iste na d o«1, p*T ŠIŠKA, tovarna p*rlc, na žaga, Ljubljana, M* «j4l ulica 4. Kupuje * P vsako množino hras bukovih hlodov *a *** ft' najvišjih dnevnih cen* nudbe z označbo cen®' tete In množine frank®^'-* Ali sle le ,fO P poskusili z malim našem listu ?Nezam““ nostl cene In uspeha. :<>* 0bt*’ tvrdke „Kmetec“ g)tSr '#*i° Masla se vsled preureditve mlina 2 mlinska stroja in sicer 1 drobilni, valjčni stob (Schrottv|lzenstuhl), sistem J. Oser, Krems, 1 „Eure-ka“ čistilni stroj za pšenico (J. Metzl, Wien). Obu stroja sta že rabljena, todu še dobro ohranjena ter pripravna osobito za manjše mline. Ogledata se lahko vsak čas pri Iv. Orožen, valjčni mlin, Kaplavas 11, p. Sv. Pavel pr! Preboldu. Beli damski ilii dojil. Cena od 180 Din vlije. Minka Horvat, modistka, Ljub-lajna. njen, primeren za vi no ali restavracijo *® proda. Naslov pove »PIL— Melono kolo.. . „Puch“ 5 ks. v dobre® ^ se vsled odpotovanja p 5 500 Din. Jamski trg l«0' -lena Jama, Ljubljana-^--* LUU lili JUU.UUu kis„, posojila sprejme po«letl ’ joblf di popolno varnost ottdb* obrestovanje, Pi»®®°® na upravo Ihta poo ” el ja'' Prvovrstfl® premog« na drobno in debelo *■1 dustrijo in domačo kurja dobavi!?. po najugodnejših cen plačilnih pogojih Dom. Čebin i lubllan«, WolW