209. številka Ljubljana, v petek 12. septembra. XXIII. leto, 18110. ihaja vsak dan iveier, izimsi nedelje in praznike, ter vetja po poŠti prejeinan za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., zh pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa s<> po 10 kr. za mesec po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poStnin" .naSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Opravnistvn naj ce blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. »Celjskega Sokola" osnovalna slavnost dne 7 in 8. septembra. (Dalje.) Predlog tajnika dr. T re o t a, da ae telegraričnim potom pošlje iskreni pozdrav in Na zdravje „Sokolu" v Opavi, ki je praznoval slavnost z jedna-kimi zaprekami in intrigami, kakor Celjski, bil je vsprejet naudušeno. Isto tako predlog, da se visokemu jubilarju, škofu Strossmaverju izreče globoko spoštovanje in srčno čestitanje združenih slovenskih in hrvatskih „Sokolov". Gromoviti klici „ŽivioStrosBmaver" pritrjevali so, da jez oaudušenjem bil jednoglasno vsprejet ta predlog. Tudi „Bral-nemu društvu" v Tržič i in k Vilharjevi slav-nosti v Planini odposlala sta se telegrafičoa pozdrava, l/mej telegramov omenim naj za danes le nekatere: S Češkega došli so iz Prage, iz Opave dva, iz Nachoda, J i čin a, Trebiee, Budejevic in od češkega Sokola na Dunaji. Iz Hrvatske: Iz Zagreba, iz Pulja dva, iz Požege, Spije ta, Karlovca i. t. d. Iz slovenskih krajev pa jih je bilo nebrojuo, da ga nij skoro važnejega kraja, kateri bi se n^» bil udeležil vsaj v duhu slavnosti. To je najbolji dokaz, kako živo so se zanimali slovenski domoljubi povsod za „Sokola Celjskega", s kako radostjo so pozdravljali njega rojstvo, dobro spoznavši preveliko njegovo važnost za razvoj Slovenstva v Cel j i. Naj bode to živo zanimanje vse Slovenije spodbuda vrlim junakom, ki so osnovali „Sokola", da neustrašeno in neutrujeno delajo naprej za njega daljni razvitek. Ko je bilo končano prečitavanje telegramov, poprime besedo operni pevec Josip NoIIi, poudarjajoč, da čez mnogo let se je zopet oblekel v rudečo srajco, ter, da je ponosen videti se kot „stare garde" Sokol moj tolikimi odličnimi brati, Sokoli slovenskimi in hrvatskimi. Posebno pozdravlja vrle Tržačane, ki se neso strašili dolzega pota in došli v lepem številu in pa brate Hrvate, ter napije uzajemnosti jugoslovanski. Napituica bila je vsprejeta z naudušenjem iu s tem bila je končana vrsta govorov. .Slavec" zapel je še nekaj zborov, živahno odobravanih. Potem pa so se vsa društva odpravila na slavnostni prostor pred mestom v restavracijo Kuk-Čevo v istem redu, kakor zjutraj, namreč do mosta tiho, od mosta naprej pa z razvitimi zastavami, dvema godbama in trobentaujem „Sokolov". Sprem-Ijevala jih je velika množica občinstva, ter so se razlegali daleč na okotu naudušeni Živioklici. Kmalu bilo je na slavnostnem prostoru vse zasedeno in pričela se je slavnost s telovadbo. Začeli so „Sokoli* Zagrebški na drogu, ter izvajali prav izvrstno razne teške vaje, katere so bile od mnogobrojnega občinstva vsprejete z burnimi odobravajočimi klici. Ker sem baš, ko se je pričela^telovadba, spremljeval z druzimi „Sokoli" Ljubljanskimi in Celjskimi „Z a-gorskega Sokola" do mo'jla, obžalujem, da o telovadbi Zagrebčanov ne mo.em poročati tako obširno, kakor bi želel. Cul sem le jako pohvalne glasove o izreduosti telovadcev hrvatskega „Sokola". Da je „Zagorski Sokol* moral oditi že v nedeljo popoludne, obžalovali ao v prvi vrsti njega člani sami najbolj, a dolžnost zvala jih je domov. Večina njih ao rudokopi, ki so že v nedeljo po noči morali nastopiti trudapolno svoje delo, katero pa jim ne brani, da so verni in zvesti Sokoli. Iskreno jih je pozdravil Ljubljanskega „Sokola" podstarosta dr. Triller ter spodbujal, da ostanejo vedno tako vrli dečki, kakor dozdaj, na katere smo ponosni. Pri mostu razločili smo se,'iu deputacija „Celjskega Sokola" jih je spremila do kolodvora. Na slavnostnem prostoru pa se je nadaljevala veselica. Vrstile so se godba, petje, sviranje tam-burašev in pa telovadba. Za Zagrebškimi „Sokoli" nastopili so Ljubljančani, katerih mojstersko izvedene vaje so bile burno pohvaljene. Občinstva bilo je polno na vseh krajih po okolu ležečih potih in holmcih, katero je občudovalo gibčnost, eleganco in silno krepost Ljubljanskih Sokolov. Prvi dan telovadilo se je samo na>* drogu in so se posebno odlikovali bratje „Sokoli": Benčau, Vernik, Bratiua, Škof, Virk, Pavčič, Goričan, Agnolo, Franchetti. Posebno odobravanje izzivale so teške vaje: Velekolo naprej iu nazaj, stoje na rokah, s pod- in nadprijemom, veleprevrat z različnimi drugimi odskoki in kakor se še imenujejo te vaje. Bil je le jeden glas, da so Ljubljančani se skazali prave mojstre v telovadbi. Ko je bila končana telovadba, vršil so je muzikalni del programa. „S 1 a v e c" pel je na občno zahtevan je Ipavčevo „Domovino" in še večje naudu-šenje nego zjutraj sta izzvala solista g. Meden in operni pevec Josip Nolli, ki se je rade volje pridružil Ljubljanskim pevcem. Nepotrebno je kaj več pristavljati, imena teh dveh pevcev zadostujeta. Isto tako naudušeno sprejeta je bila „Slovenec sem" in mnogo drugih zborov. Humoristična in karakteristična „češka kitara" izbudila je mnogo smeha in Živo odobravanje in se je v solu odlikoval g. Pav seka simpatični tenor. Tamburaši Zagrebški zaigrali so nam „Naprej", »venec s Lov. peBmi" in razne druge in našli najživahneje priznanje za svoje zares izvrstno predavanje, kakor tudi dotični gospod ki je prav lepo pel bariton solo skupaj s tamburaši. Zadnje točke pevskega programa bila sta dva mešana zbora Celjskega pevskega zbora, pomnoženega z nekaterimi člani „Slov. pevskega dručtva" . Pelo se je „Pozdravljam te gorenjska stran" in „Nazaj v planinski raj", solo pel je g. nadučitelj Porekar prav izborno. V mali obliki imeli smo užitek, ki nas je spominjal na Mariborsko slavnost, kajti pelo se je prav izvrstno in zaslužena pohvala donela je vrlim pevkam in pevcem. Ko se je do dobrega stemnilo, začeli smo odhajati v mesto. V čitalnici zbrali so se „Slavci", bratje Hrvatje in drugi Sokoli, in pričela se je kmalu živahna zabava. V gorenjih sijajno nakičemh prostorih pa je bil jako lep iu eleganteu ples. Mnogo krasnih gospođici n in gospej v elegantnih toaletah dajalo je poseben sijaj zareB lepej zabavi. Neutrujeno sukale so se plesalke in plesalci in se neso pustili motiti po tropični vročini, katera je vladala v dvorani. Drugi del Sokolov pa seje uta« boril pri Košorji, kjer je vladalo veselo življenje do ranega jutra in so pokale šampanjske petarde, ter se prepevale vesele pesmice. Tako se je vršil prvi dan slavnosti, sijajno, dostojno in povsem mirno od strani Slovencev, ki so s tem pokazali, da je bila res zastopana inteligenca, ki se ni dala izzvati na noben način od nahujskanih izzivačev. Slovenskn ohkanost praznovala je sijajno zmago nad surovostjo, s katero je LISTEK. Knjiga krojaštva. Način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji. (Konec.) »Najstarejšo in danes najbolje znano metodo za prikrojevanje izumil je pred več nego 50 leti Compaing v Parizu. Nemška izdaja izšla je 1842. 1. v Pragi in Berolinu pod naslovom: „Com-paing's ZuschneidekunBt der Herrenkleider*. Francoska šega bila je takrat merodajna po vsej Evropi. Pariški modeli veljali so povsod. Kako pa so tam modele prirejali? Načinov je bilo mnogo. Omenjam le, da so celo poleplali život z papirnatimi kosci tako, da se je napravila nekaka skorja, katero so izrezovati. Rabili so že tedaj različne merilne pripomočke. Šestilo in grezilo bilo je navadno orodje prikrojevalcu. Sploh pa je zaradi po-mankanja teorije sleherni mojster deloval „po svoje" rudeč se, „razviti raznovrstne oblike života v planoto". Imenovali so take životne modele Taille ali Corsagge. Compaingova zasluga pa je izumljenje jedne metode, po kateri se je omogočilo, seznaniti ves svet s francoskimi modeli in z najnovejšimi kroji. Ta metoda je mehauični prenos uzorca z povek-šalnimi oziroma zmanjševalnimi merili, takozvanim „Reductions-Schem au. Ker so po tej metodi prirejeni še dandanes uzorci po vseh modnih časnikih, pojasniti jo hočem. Uzorec kroja je postavljen v pravi kot, stavne točke za njegovo obliko pa se ustavijo po črtah, držećih od vodoravne in navpične črte kotu. Ustavljeni so ti uzorci navadno za tako zvano normalno postavo z 48 cm v polovici znašajočo prsno širino. Prikrojevalec, ki kroji po tej metodi, pomeri bvo-jemu naročniku prsno širino. Na to poišče merilno palčico jednako dolgo s polovico vzete mere. S tem merilom, ki je razdeljeno v 48 delov, prenese na to uzorec tako, da iz prvega kota ustavi one številke, katere vidi na uzorci, ki postane na ta način po dolgosti dotičuega merila primeren vzeti, prsni širini. Ker se pa ustavljajo tudi dolgostne stavne točke z istim merilom, je umevno, da postaue model primeren le taki postavi, katere hrbtna dolžina je ista kakor polovica prsne širine. Na to metodo postavil je tudi ranjki K lem m svojo knjigo „Handbuch der hoheren Bekleidungs-kunst*, katera je v stotisočih izvodih razširjena po vsem svetu. Čeravno ta knjiga ni koristila pravemu znan-stvu zaradi njene mehanične metode, omogočila je vender marsikomu, ki ne umeje prikrojevalne umetnosti, izvršbo njegovega obrta, in ostane glede na njeno drugo vsebino vedno jako rabljiv pripomoček pri krojaštvu. Leta 1840. dospel je ranjki G. A. Miiller, znanstveno naobražen mož, kot krojaški pomočnik v Pariz. Ko mu je delo pošlo, poskusil je tudi oa slabo stran našega obrta, a slučajno seznani se z Nemcem Buechhornom, ki je takrat došel iz Bero-lina, da bi v Parizu učil prikrojevanje. Njegova metoda pa ni bila kaj prida. Miiller pa, ki je bil v obče naobražen in je znal izvrstno risati, pomagal mu jo je zboljšati ter je prevel tudi njen tekst v francoščino, tako da je bilo prvemu mogoče v Parizu otvoriti šolo za prikrojevanje. S tem zboljšal si je tudi Miiller svoje gmotno stanje. Že tedaj izumil je pa nov način za prikazovanje, ki ima prvi čisto znanstveno podlago. Imenoval ga je ,An-thropo-trigon o metri ja". S čudovito vstraj- nemčurske klike našuntana druhal sramotila nedeljo po noči dobro ime Celjskega mesta, napadajoča i mirne goste na upravo razbojniški način. Ni tu mesta, obširneje govoriti o teh sramotnih dogodbnh, samu toliko rečemo, da stranka, ki se poslužuje i tacih sredstev, obsodila je sama sebe v očeh vsa- i čega pošteno mislečega človeka. Nadejamo se, da bode tudi večina mirnega Celjskega prebivalstva sprevidela to ter sama se odločila od hujskačev, ki so uprizorili vsa ta ostudna dejanja. Drugo jutro začeli so se Sokoli zbirati po raznih kavarnah in gostilnah po mestu. Drug je pripovedoval drugemu dogodbe pretekle noči, katerih bi lahko nabrali cele kope, deloma prav zanimivih. Prijaviti čemo pozneje nekatere. Mej 9. in 10. uro zbrali smo Be vsi skupaj v restavraciji g. Kukca, kjer je svirala Zagrebška godba, druga godba pa je spremljevala oni del Sokolov, ki se je podal na Stari grad. Pozneje bil je obed v raznih gostilnicah, kjer so se shajala posamezna društva in oddelki slavnostuih gostov. S tem bil je tako rekoč končan Celjski del slavnosti in preostaje mi popisati še popoludanski izlet v Žalec, ki je bil odločeu v programu kot svršetek slavnosti, ter jo je zares končal tako izborno, da je bilo jednoglasno naudušenje ob izvrstnem in sijajnem izidu cele slavnosti. (Dalje prih.) Lepa in resnična slika Ljubljanskega ljudskega šolstva. (Konec.) V vseh tabelah je toliko zanimivih podatkov, da moramo knjižico strokovnjakom kar najtopleje priporočati. Od obilo izkazov naj še povemo, da je bilo na VBeh šolah v Ljubljani 3517 otrok, in da ti največ v šole s slovenskim učnim jezikom hodijo, kajti vse večje Šole imajo slovenščino za učni jezik. Res ima od 17 šol še 8 šol nemški učni jezik, toda od teh so 4 ali 5 neznatne šola, to je učilnice, v katerih je le peščica otrok. Na javnih šolah v Ljubljani je bilo 57 učiteljskih močij, na privatnih pa 80. Zanimiva so v tej knjigi tudi letna poročila posameznih mestnih šol. Ta kažejo, da so v no-tranji uredbi Ljubljanske šole tako uravuane, kako ta postava terja in kakor so šole po drugih večjih mestih. Statistični pregledi in drugi izkazi ^ter razna poročila in vse drugo z jedno beBedo pač — vse kaže, da so voditelji, učitelji in nadzorniki Ljubljanskih šol na svojem mestu. Človek zapazi le malo nedostatkov. Želeti bi namreč bilo, da bi bila še nunska šola izdala svoje poročilo. Nekaj bi bila ona v to tudi obvezana, saj jo mesto samo zdatno podpira. Tudi od nje bi bilo lepo videti, da bi bila svoje resultate obelodanila. Od mestnih šol je zanimivo zlasti še to, da ima nemška deška šola mej 110 učenci le 4 prave Nemce; 106 je takih, ki govore oba jezika. To bi se reklo skoro tako: Od doma jih govori največ le slovensko, v nemški Šoli se še po malem nemščini privadijo. Nemških deklic je na mestnih šolah seveda več, ker za deklice „Schulvereinu še ni otvoril svoje Šole. Nemških deklic je na mestni dekliški šoli 78 in slovensko- nostjo delal je poskušnje in leta 1849. je, vrnivši j se v svojo domovino, otvoril v družbi z H. Klem-mom danes svetovno znano „Evropsko modno akademijo v DraŽdanah". Leta 1869. pa je izdal s sodelovanjem g. Antona Gunkelna monumentalno knjigo „Die gesammte Fachvvissenschaft des Schneiders" v nemškem, fruncoBkem in angleškem jeziku. Njegova metoda pa, opirajoča se na zakone Btroge znanosti, postala je sicer vir nadaljevalnemu delu, a navadno naobraženemu strokovnjaku pa j e b i 1 a preučena. Prirediti je moral celo lastnim učencem olajšave, po katerih so v praksi delovali, venderle več ali manj mehanično. Mnogo časa trajal je boj za najboljšo metodo. Smoter vseh strokovnjakov bil je izumljenje „direktne konBtrukcije". Ostal pa je ueizvršljiv radi nesigurnosti pri merjenji života, „ker ga ni merilca, ki bi mogel vzeti človeškemu životu zaporedoma jedne in iste mere". Izumili so torej zopet aparate za merjenje životnega držanja, in dosegli ž njimi precejšne uspehe. Popolujenje Mlillerjeve metode posrečilo se je pa pred tremi leti g. A. Gunkelnu, učitelju na Draždanski akademiji. Izumil je aparat, katerega merilec Životu obloži in 'ki je tako se- nemških 102. Tukaj bi si pač dovolili opozoriti, da so take deklice največ hčerke Slovencev, mej katerimi je namreč veliko takih očetov, ki dajejo nemškim šolam prednoBt pred slovenskimi. Prazni n e b o razredi Ljubljanskih šol, to čast moramo dati voditeljem, da neso od mesta terjali lire. potrebe razširjanj oa 5, 6 in 7 razredov. V vsaki šoli je toliko učencev, kolikor jih more učitelj brez lastne in otroške škode vladati, navadno jih imajo posamezni razredi od 50—70*, nekateri tudi čez 70 otrok. Pod normalnim številom, pod 40 so sami 3 višji razredi 7 razredne dekliške šole. No, temu se ne čudimo, vsaj sedem- in osemrazredne splošne ljudske šole neso več v zmislu Bedanjih vladnih naredebt zato nam ni žal, da so ti razredi slabo obiskovani, zlaBti tudi za to ne, ker sta 6 io 7 razred še zmerom nemška bila. Mej nedostatki Ljubljanskih višjih razredov je posebno ta občutljiv, da neraajo učnih knjig za realije. Učijo se v zmislu postav — realije v VBeh višjih razredih, a za vse te lepe predmete: za zemljepis, zgodovino, priro dopis, fiziko nedostaje šolskih knjig v Blovenskem jeziku. Teh namreč občutno priniankuje, od kar šolstvo v drugih strokah tako lepo napreduje. Kar se je šolskih knjig za realije v ljudski šoli v slo-venščiui spisalo, tega slavna vlada ni potrdila, kakor n. pr. tudi do zdaj še nobene pedagogike slovenske (Čeravno imamo že tri) odobrila ni. Zdaj bi bilo pa vender že jedenkrat želeti, da kakšna javna oblast prevzame skrb za šolske knjige. To je res, petrazrednice že izhajajo s sedaujimi knjigami, zlasti ker rabijo dobro Končoikovo 4. berilo. Čudimo se pa sedemrazreMni šoli, kako more realije z uspehom podučevati, ko še tega berila ne rabi ! Radovedni smo še, kako bodo v 6. razredu letos, ki postane slovenski, mogoče realije podučevati brez knjig, morebiti še celo» brez omenjenega 4. berila?! Radovedni smo zlasti, kako bode mogoče v novi dekliški meščanski šoli s slovenskim učnim jezikom učiti brez knjig slovenskih! Pa pustimo te skrbi. Saj v obče ni veliko DSd ostat kov na šolah Ljubljanskih, kajti sploh se mora reči, da je šolstvo naše slovenske stolice zdaj v velikem in malem dobro urejeno, da je postavljeno na zdravo podlago, ko je upe-ljau materinski učni jezik za slovenske in nemške otroke, ko imajo še posamezne šole precej lepe prostore in gotovo tudi druge potrebščine. Hvaležni moramo za to biti Slovenci (iu Nemci) dotičnim oblastvom. Za verno sliko o tem precej zapletenem organizmu pa izrekamo presrčno zahvalo neumornemu nadzorniku Ljubljanskih šol, g o s p. prof. F r. Levcu. J. L. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 19. septembra. Slrossmai/crjevo, štiridesetletnica, Madjaraki in nemški listi pišejo, da se je ob StroBsmayer(evi štiridesetletnici njegovega škofo-vanja v Djakovem proslavljala veleizdaja. Da ta slavnost ni imela protiavstrijskega značaja, kaže že to, da so Strossmaverju častitali knez Schvvarzen-berg, knez Sapieha, škofa Kalin in Napotnik. Ti možje so gotovo tako dobri avstrijski rodoljubi, da ne bi s svojimi častitkami povekševali slavnosti, katera bi se ne strinjala z avstrijskim domoljubjem. Veljc in O pava. Celo Dunajska stara „Presse" obsoja dogodke v Celji in Opavi in pravi, da bi Nemci ne smeli pozabiti, da se s stališia zakona temu ne da ugovarjati, Če Slovani izber6 take kraje za svoje 8lav-nosti, kajti s tem se le poslužijo pravice, katera jim gre. Nemški značaj kacega mesta se pa ne sme s tem kazati, da se kaže sovraštvo proti slovanskim gostom. Češkonemška sprava. V ponedeliek je Mladočeh Spindler poročal svojim volilcem o mladočeški borbi za češko državno pravo iu proti spravi. Volilci bili so ž njegovim poroči lem jako zadovoljni Sklenili so resolucijo, v kateri poživljajo mladočeške poslance, da naj se v deželnem zboru spravi upirajo na vso moč. Pri t<*eih predlogah, za katere treba dvetretjinske večine in navzočnosti treh četrtin poslancev, da se v8prejmejo, naj pa ostavijo dvorano. Ker se bodo Mladočehi gotovo ravnali po tem navodilu svojih volilcev, ni več dvombe, da se narodne kurije, ki bi dale veleposestuikom silen upliv, nikdar ne uvedo. Zjedinjenje predkrajev « Dunajem, V Dunajskem mestnem zboru se je v torek začelo posvetovauje o novem mestnem pravilniku, to je o zjediiiKDJi predkrajev z Dunajem. Nemško-liberalna glasila se ježe, da je mestni odbornik Lueger pojasuil, da bodo od tega zjedinenja imeli dobiček le bogati židje v mestu, prebivalci predkrajev bodo pa le večje davke plačevati morali. Očitajo mu, da je b svojim govorom le hotel prikupiti so prebivalcem predkrajev, da bi rajše volili somišljenike njegove v deželni zbor. V nanje drža Te. Volitve v Bolgariji, Dosedaj jo bilo navadno, da se je slišalo po vsacih volitvah v Bolgariji o velicih neredih. Letos je pa drugače. Dasi so volitve bile že v nedeljo, vender nemajo niti Bolgariji sovražni listi nobenega poročila o kacih neredih. Tudi o nezakonitem pritiskanji ni toliko slišati, kakor prejšnja leta. Po vsem tem Binemo soditi, da se jo pri volitvah vse precej pravilno zvršilo, in da so volitve kolikor toliko izraz narodnega muenja. Bolgarski narod najbrž ni toliko nezadovoljen s Stambulovom, kakor so Cankovci zatrjevali. Najbrž imajo oni prav, ki mislijo, da ves bolgarski narod nema pravih poj« mov za pravo nalogo slovanstva in ne goji prave hvaležnosti do Rusije osvoboditeljice. Saj tudi sedanja opozicija ni bda poprej baŠ prijazna Rusiji. Razpori mej Rusijo in Bolgarijo se neso začeli pod Stambulovom, temveč še pod Cankovom in so se nadaljevali pod Karavelovom. Ta dva politika sta sedaj prijazna Rusiji le zaradi tega, ker bi ž njeno pomočjo rada splezala na krmilo, pozneje bi pa najbrž jej nasprotovala. Pravega prijatelja pa Rusija mej bolgarskimi politiki nema, to je pa tudi uzrok, da neče ničesar čuti o Bolgarih. Srbski metropolit Mi haj l in kralj 31ilan, Če je vrjeti nemškim listom, uložil je kralj Milan tožbo proti metropolitu zaradi ponaredbe nekih listin, ki Re tičejo ločitve njegovega zakona. Metropolit hoče nekda zaradi tega že odstopiti. Nam se ta vest ne dozdeva nikakor prav verojetna. Houlanger. O Boulangerji in njegovih nakanah prihajajo vedno nove stvari na dan. Sedaj že ni več dvojbe, da so ga podpirali monarhisti, ki so se nadejali, da ž njegovo pomočjo obnove kraljestvo. Mislili so, da dobe z generalovo pomočjo dvetretjinsko večino v zbornici, potem bi pa bili na vBa višja uradniška stavljen, da je mogoče pri sicer težavnem merjenji j pet in dvajsetih mer določiti obliko in držanje života tako natančno, da se nariše model brez ra-čunjenja geometrično po narisu lokov, kateri v presečiščih dajo obliko slehernega života, ali tako zvani „temeljni model". Po mojem prepričanji dosegel se je s to iznajdbo vrhunec umetnega prikrojevanja s podstavo temeljnega modela. Čeravno ta metoda prekaša vse druge, ki navzlic aparatov ne dosegajo istega uspeha, in je v mnogih slučajih in pri najvišjih zahtevah jako koristna, pa veuder ni taka, da bi mogel pri-krojevalec izhajati samo ž njo. Ne le, da treba mnogo pouka, kako prirejati iz temeljnega modela oblike različnih oblačil, meriti in krojiti ni mogoče brez aparata! Zato pa mora VBak prikrojevalec znati poleg te metode še kako drugačno, za katero ni treba jemati mere z aparatom. Tacih metod je mnogo. Razlikujejo se večinoma le v tem, da so manj ali več praktične. Nekatere imajo za raznovrstne poBtave Života posebne položne razrede. Na jednak način sestavljena je metoda F. A. Hoffmana, objavljena v jako ob širni knjigi „Lehr- uud Lesebuch ftlr Manner- und Frauenkleiderumcher", katero je leta 1880. izdala nižjeavstrijska kupčijska in obrtna zbornica. Pouk po tej metodi pa je težaven radi tega, ker je teško zapomniti si stavne točke različnih razredov. Skoro po samih izkustvenih pravilih (empiriki) sestavil je Roussel v Parizu svojo metodo. Nekaj stavnih točk, ki se preračuuajo iz številk, katere neso v dotiki z životnim razmerjem, našel je, kakor sam pišo, po naključji. „ Anthro po-geometričnaM metoda, po katerih učita Ost in Lutz na južno-nemški akademiji v Stuttgartu, sloni pa na podlagi životomerstva, a spojena je deloma tudi z empiriko. Za vse te metode pa je treba obilo šolske pred-omike. Uporabljati jih morejo le prikrojevanja že vešči strokovnjaki, a nikakor pa ne prijajo za sa-raopouk pričetnikom. Ker sem postavil svojo metodo deloma na podlago Richterjevo, omeniti mi je končno še iste vire, iz katerih je on zajemal. Richter sam učil se je že leta 1845. prikrojevauja pri Lavig-netu v Parizu, in ker je izvrševal dolgih 50 let svojo obrt, sodelujoč mnogo pri časnikih modne akademije od početka njene ustanovitve, bil je pač zmožen, sestaviti na zoaustveni podlagi uzorce, katere rabijo pri šolskem pouku. „Sistem Lavigne* razširjen je mnogo po svetu. in vojaška mesta nastavili svojih pristašev. Ko bi bili tako vso oblast imeli v rokah, bi bili uprizorili plebiscit ali bi pa bila kar zbornica proglasila kraljestvo. Monarhisti sedaj toži|0, da j h je general Boulanger vodil za nos. Reformu višjega šolstva v Prusfji. Poizvedbe o tem, kako naj se preustroji višja šolstvo v Prusiji so končane. Učitelj' humanističnih predmetov so se izrekli za humanistične gimnazije, učitelji realuih predmetov pa za realke, kakor se razume samo po sebi. Prvi in drugi so, kolikor je moč s tehtnimi uzroki podprli svoje mnenje. Vlada se pa hoče baje odločiti za to, da se dado realkam večje pravice, nego so jih imele dosedaj. Olajšal se bode uBtop iz realk na vseučilišča. Dopisi. Iz logii<ega okraju 9 septembra. [Izv. dop.] Včeraj bilo je v Plauini živahno življenje. Celo popoludne zbirali so se volilci in gostjo okoli g. A. Lauriča hiše. Videli smo uplivne osebe iz Postojiue, Cerknice, z Rakeka, Unca in iz Logatca. Ob peti uri popoludne začel je govoriti g. dr. Fer-jančič. Poročal nam je o svojem gospodarskem in političnem državnozborskem delovanji. Njegov govor bil je jederuat. Mej drugim je poudarjal, da uničujejo črvi, kobilce in povodnji planiusko dolino in da je treba napraviti v tem okraji z državno pomočjo strokovno šolo za mizarstvo, strugarstvo in rezbarstvo. Saj leBa je dovolj tukaj, prostorov in pripravnih rok tudi ne manka. H koncu svojega govora priporočal je, da naj se opuste domači prepiri, kajti ti nemajo stvarnega, pač pa so osebnega značaja. — Končno izrekli so volilci svojemu poslancu svojo zahvalo in svoje zaupanje. — Mej volilci zapazil sem pet gospodov duhovnikov. Ob osmi uri začela se je razvijati veselica, ki se je napravila pokojnemu Vilharju v spomin in čast. — Obširni prostori so bili pretesni. Pri tej veselici bilo je petje hvalevredno. Tudi igra „Župan" izvršila se je prav čedno. Deklamacija je bila dobra, a preveč tiha. Slavnostni govor imel je č. g. župnik Podboj, ki je bil poprej in pozneje duša vsej veselici. Njegov včerajšnji sluvnostni govor, po vsebini in obliki izvrsten, bil je z veliko pohvalo vsprejet. G. župnik je odličen govornik. Dolgo Časa in s težavo nabiral je tvarino za svoj predmet. Hvaležni bomo gospodu župniku, če ga priobči v tem listu. — Domače stvari. — (Iz Celja) se nam piše: Zoper Adolfa Gusenbauerja in Edvina Ambroschiitza, sina okrajnega šolskega nadzornika, ki sta zavratno napala Sokola g. Frana Lončarja in ga v druščini do sedaj še neznanega tretjega oropala društvenega klobuka, in katera sta g. Lončar in žandarmski vodja Štefau Blažič ujela in v zapor gnala, uložila se je kazenska ovadba zaradi dovršenega cestnega ropa. — (Iz Celja) se nam poroča: Ker je Celjska mestna policija se zoper Celjske poulične lopove tako prizanesljivo obuašala, in ker v mestu ni več žandarmov, ki so jedini skrbeli za red, čutijo se Celjski narodnjaki, ker se napadi na posameznike dan za dnevom ponavljajo, osebno v nevarno- Četudi se sestavlja kroj na podlagi jedne same mere, ima pa vender prednost, da ne potrebuje pri-krojevalec prenaševalnih meril (palčic), kakor pri Klemmu, marveč, da sestavi kroj jedino po centi-meterskem merilu potom sorazmerne razdelitve. Pierre Rondel v Parizu izumel je 1.1877. mehanični aparat, „Conformator" imenovan, in ta pokazal je še le, da treba stavne točke zadnjega dela v vodoravnih črtah spojiti s sprednjim delom. S tem odstranilo se je težavno prikrojevanje po različnih razredih. Leta 1879. pa je učil v Berolinu E. Khun na isti podlagi, mesto mehaničnega aparata osnoval pa je kroj po merah. Na teh iznajdbah sloni Richterjeva metoda, a njegova zasluga so znanstveni iz telesnega sorazmerja izvirajoči dokazi za pravilnost njegu-govegaa pouka. On priredil je, kakor mi to potrjuje najveljavnejši veščak v Avstriji g. Wen-delin Mottl v Pragi, to metodo po najpriproste-jem načinu pravilno in rabljivo. Ker pa je bila, kakor sem že omenil, namenjena le za risalni predmet v obrtnih uadaljevalnih šolab, strinjala se je znanstveno kakor Lavignetova metoda le z jednim slučajem životne postave ali s tako zvano „normalno postavo". Trebalo je torej sti. Zaradi tega sklenili so, obče oborožiti se z revolverji in prositi za orožne liste, da se bodo mogli, Če pride do tega, vsaj sami braniti. Mnogo jih je že dobilo orožne liste in se oborožilo z revolverji. — (Povodom K a e i ć e v e slavnosti) brzojavili so iz Ljubljane v Makarsko: „Pisateljsko društvo", prof. Rutar, Hrvatje v Ljubljani, „Sokol", uredništvo ^Slovenskega Naroda", uredništvo „Slo-vanskega Sveta", Ivan Hribar, uradništvo banke „SIa-vijeu, Čitalnica, „Matica Slovenska". — (Še jeden zavratni napad) Kakor poroča „SUdsteiricche Post", bil je tudi nadučitelj g. Porekar iz Huma, napaden v ponedeljek po noči, ko se je vračal na vozu iz Žalca ter je bil ranjen na glavi. Napadalec je neki pivarski agent Schaupp, katerega je mestna policija aretirala, pa baje koj zopet izpustila. Gf. Purekar ostal je ranjen v hotelu g. Košerja. Nadejamo se, da ni opasno poškodovan. O brezmerni surovosti germanskih divjakov Celjskih bode tedaj pred sodiščem dovolj gradiva se nabralo in bode to najbolje ilustrovalo toli hvalisano nemško omiko, po katerej prav nič ne hrepenimo. Jednaka divjaštva mora obsoditi vsakdo. — (Gos p. Gregor Einspieler) uložil je tožbo proti zloglasnemu Beljaškemu uredniku Forestiju. Gosp. Einspielerja zastopal bode znani dr. Porzer, odvetnik na Dunaj i. — (Iz Celovca:) Poslanec Seebacher odložil je svoj deželuozborski mandat. — Dne 18. t. m bode'pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava ob uboji Podkloštrom. — (Zopet sijajna zmaga v Pazinu.) Pri zadnjih, nedavno dovršenih občinskih volitvah v Pazinu, prodrli so narodnjaki sijajno. A volitev v 1. razredu razveljavilo je politično oblastvo, ker je župan Fabris za I. razred imenoval drugo volilno komisijo, nego je bila za II. in III. razred. Na 4. dan t. m. bila je razpisana nova volitev. Župan ni imenoval nove komisije, ampak zot>et pozval člane italijanske stranke, in volitev se je pričela. O l/i 12. uri dopoludne bilo je na naši strani oddanih 50, za Italijane pa samo 33 glasov. Videč, kakšen je položaj, pretrgali so italijanaši glasovanje in proglasili, da se bode volitev nadaljevala ob 2. uri popoludne. Naši volilci bili so točni, a prišla je 2. ura in italijanske komisije ni bilo, pač pa je poslala vest, da je več ne bode na volišče. Župan Fabris imenoval je na to novo komisijo in volitev nadaljevala se je do 5. ure popoludue. Tedaj naznanil se je izid: Za hrvatske kandidate bilo je oddanih 116, za lahonske 33 glasov. Ta izid vspre-jel se je z naudušenimi živioklici, volilci zapeli so v dvorani cesarsko himno ter se potem živio! kli caje vrnili na svoje domove. Pazinski narodnjaki zaslužili so tudi tem povodom, da jim kličemo „Slava!" — (Na c. kr. gimnaziji v N o v em mestu) začne se šolsko leto 1890/91. dne 18. septembra s slovesno službo božjo. Vpisovanje učencev v prvi razred bode 15., v ostale razrede pa 16. in 17. septembra. — (Na deželni nižji gimnaziji na Ptuj i) bode upisovanje učencev za prvi razred dne 15. in 16. t. m. od 10. do 12. ure dopoludne. po jako poučnem načinu in sicer brez aparatov iskati vse stavne točke za drugačno životno razmerje po merjenji života. Ker pa je merjenje stavnih točk brez aparatov toli težavno, da se moramo zanašati le redkokedaj na vse mere, tudi Richterjeva metoda zaradi tega ni mogla popolnoma zadoščati praktičnim zahtevam. Poučna metoda Richterjeva zdela se mi je pa izinej vseh najpripravneja za samopouk; namenil sem se torej preosnovati njegov sistem tako, da bi bilo moč le s podlago treh glavnih mer, katere more sigurno vzeti vsakdo brez aparatov, postaviti pravilen kroj z.a život. Sešel sem se torej drugikrat z Richterjem z namenom, da bi skupno preosnovala njegovo metodo. A ni se nama posrečilo najti temelja za tako sestavo koustrukcije, kakeršno sem želel. Natu pa sem pričel na podlagi raznovrstnih si sto mov sam delati poskušnje in po mnogem trudu posrečilo se mi je prenesti temelje najboljše sorazmerne teorije na Richterjevo metodo. Ko sem se tudi v praktični izvršbi prepričal o pravilnosti svoje metode, izdelal sem nemško knjigo : „Die Zuschneidekun8t, populare Darstelluug einer proportionalen Theorie fiir den Zuscbuitt der Herren- Učenci za druge razrede vsprejemali se bodo dne 17. t. m. od 2. do 4 ure popoludne. — (V Mariboru) bode upisovanje dijakov v prvo slovensko paralelko v ponedeljek dne 1 5. t. m. Tamošnji rodoljubi skrbeli bodo revnim dijakom za podpore. — (Glasbena Matica.) Oni učenci, ki žele vstopiti v šolo „Glasbene Matice*, zgla&e naj se 15., 16. in 17. septembra t. 1. od 9. — 12. ure dopoludne, in od 3. — 6. ure popoludne v šolskih prostorih (špitalske ulice št. 7 — Permetova hiša II. nadstropje), kjer se bode vršilo vpisovanje. Poučevalo se bode v igri na klavirji, na goslih in na raznih drugih inštrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejmo se samo otroci udov „Glasbene Matice". Učnino za enega učenca znaša 1 gold. na mesec, udnina 2 gold. in vpisnina 1 gold. za celo leto, katere zneske je vplačati takoj pri vsprejemu. Odbor. — (Odboru „Glasbene Matir.e") posrečilo se je za glasbeno šolo pridobiti izvrstno učiteljsko moč v osebi g. Holmeistra iz Prage, ki je na tamošnjem konzervatoriji dovršil študije z odliko in sicer v vseh predmetih. Spričevala Praških kapacitet na muzikalnem polji dokazujejo, da je g. Hof-meister po vsem taboren glasbenik in zlasti v igri na klavirji pravi mojster. Ta vest zanimala bode osobito one «tariše, ki pošiljajo svoje otroke v šolo „Glasbene Matice", ker g. Hofmeister bode zbok Bvojih eminentnih zmožnostij izventno tudi dober učitelj. Priporočamo ga torej najtopleje vsem rodbinam za privatni pouk. — (Ogenj.) Danes v noči proti 1. uri ua-zn«nil je strel z Grada, da gori kozolec za južnim kolodvorom. Gasilno društvo ni moglo takoj oditi na pomoč, ker ni bilo dolgo časa dobiti potrebnih konj za prevoz gasilnega orodja. Končno se je le posrečilo dobiti potrebne konje in ogeoj se je pogasil. Pač umestno bi bilo, da bi bili pripravljeni za gasilno društvo potrebni konji, ki bi se sicer lahko rabili za mestua dela, Škropljenje, odvažanje smetij itd. — („ Popotnik.) Časopis za učitelje in prijatelje šole. Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v 17. štev. nastopno vsebino: „Rimskemu Katoliku" v odgovor. Spisal dr. Tomaž Romih. — Andrej Praprotnik. — Petje. — Učitelj, pospešitelj kmetijskega pouka v šoli in izven šole. — Slovniška obravnava berilne vaje „12. Vuričnost". — Pisma iz Gradca. — Dopisi in druge vesti. — Raznoterosti. — Razpis natečajev. — (Okrajna bolniška blagajna Ljubljanska) prejela je v dobi 13 mesecev 15.920 gld. 18 kr., izdala pa 14.9G3 gld. 2tyi kr , torej je preostalo koncem meseca avgusta letos 957 gld. 15*/a kr. Troški razdelijo se tako-le : Izplačalo se je bolnikom 6891 gld. 42 kr., zdravnikom in za bolniško kontrolo 2493 gld. 70 kr., za zdravila in druga le-čilna sredstva 1134 gld. 68 kr., oskrbovalnih troš-kov v deželni bolnici 962 gld. 48 kr., pogrebščine 410 gld. upravnih troškov 2917 gld. 60 kr., ruznib troškov 97 gld. 7 kr. in povračil na prispevkih 56 gld. 7 kr. Iz statistike je razvidno, da je obolelo 799 moških in 117 žeuskih udov; umrlo pa 23 moških in 5 ženskih udov. kleider", in po soglasnih izjavah merodajnih strokovnjakov o mojem delu smem reči, da podajem svojem rojakom v roke knjigo povsem prikladno denašnjerau strokovnemu znanstvu, poleg tega pa tako jednostavno in lehko umljivo, da ni mogoče tako težavne snovi poljudneje razlagati nego je to izvršeno v moji knjigi." Omenimo naj še, da so se o nemški izdaji Kun-čeve knjige že jako pohvalno izrekli razni strokovnjaki, mej drugim tudi ravnateljstvo evropske modne akademije v Draždanih, Janez Perz, ki je bil več let učitelj na krojaški akademiji v Stuttgartu, Wen-delin Mottl v Pragi (tvrdka M. Mottl-a Binovi v Pragi, c. in kr. dvomi založniki), kateri je bil raz-aojevalec na razstavah na Dunaji in v Parizu. Vsi priznavajo, da je gospod Kune jako zboljšal R ch-terjevo metodo. Izjave veščakov torej jamčijo, da je pisatelj s svojo knjigo precej pripomogel k razvoju in razširjenju krojaške umetnosti Mi Želimo, da bi pisatelj dosegel popolnem svoj namen, kajti priznavamo vso važnoBt krojaški umetnosti, kajti resničen je v nekem oziru pregovor, da obleka naredi človeka. — (Iz Malega Lošinja) se piše, da je ondu dne 8. t. m. prvikrat bila italijanska pro-poved in da je VBled tega nastala velika nevolja mej prebivalstvom, katero je doslej bilo vajeno, čuti le hrvatske propovedi. — (Na Cvenu pri Ljutomeru) snuje se bralno društvo. V začasnem odboru so kmetski posestniki: Josip Karba, Jakob Magdič, Jos. Mursa in J. Raič. Pravila so se že odposlala v Gradec. — (Nadeželni razstavi konj v Grade i) dobil je g. Alojzij F e r e n c, posestnik iz Stare Nove vasi pri Ljutomeru, cesarsko darilo, to je 100 cekinov v srebrni tobačnici — (Iz Radovljice:) Slovensko pevsko društvo „Triglav" v Radovljici priredi prihodnjo nedeljo t. j. 14. septembra t. 1. društveni izlet na Bled. Odhod iz Radovljice popoludne ob 1. uri z vlakom. Vsi društveniki in sploh vsi prijatelji petja vabijo se uljudno k udeležitvi. Pri neugodnem vremenu preloži se izlet na prihodnjo nedeljo. — (Nova pošta) otvori se dne IG. t. m. v Brusnicah na Dolenjskem. Imela bode vsakdanjo zvezo s poštnini uradom v Novemmestu — (Pasji ko n t um a c) proglašen je za mesto Kranj in za vasi: Gorenje, Huje, Rupa, Klane, Primskovo, Kokrica, Stražišče, Gorenja Sava, Sv. Marjeta, Pivka, Okroglo, Stržen, Polica, Naklo, Čirčiče in Orehek. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Szekely\hićl 11. septembra. Pri današnjem dvornem obedu, pri katerem so bili tudi inozemski vojaški atašeji, napil je cesar na ruskega carja zdravje. Jutri pride vojni minister Bauer k manevrom. — Cesar vsprejel danes ministerokega predsednika Szapary-ja v pol'ure trajajoči avdijenci. Praga 11. septembra. Danes dopoludne ob 9. uri zrušil najvažneji, to je sredni in najvišji trakt novega poslopja za deželno razstavo, ki je bil že precej dodelan. Vsled dežja ustavilo se je delo in ob l/f9t uri zrušil se je srednji del z groznim ropotom; k sreči ni bilo nobenega delavca blizu. Orjaški deli železne konstrukcije ležć razlomljeiii kakor šibe po tleh, isto tako tudi leseni oder. Skoda iznaša do 300.000 gld. Zader 11. septembra. Okrožno sodišče v Spletu proglasilo je konkurz glede premoženja drif tva „Associazione Dalmata". Beligrad 11. septembra. Srbske vlade odgovor na Dunajskega kabineta pogoje zaradi uvažanja prašičev odposlal se je na Dunaj. Rini 11. septembra. „Tribuna" javlja: Policija zaplenila je na ulici razobešeno zastavo z napisom: Živela revolucija! Živela republika!" Carigrad 11. septembra. Armenskega škofa Askanijana napal je včeraj mlad Armenec in ga z nožem ranil na roki. Skof je ubežal. Uzrok napadu je nekda škofovo izustilo, vsled katerega je bilo več Armencev zaradi izgredov v cerkvi Kum-Kapu obsojenih. Napadovalec je znan, a ni ga najti. Bern 12. septembra. V Tessinu proglasila se je nova, od liberalcev sestavljena vlada. Telegrami na zvezni svet potrjujejo vesti iz Bellinzone z dostavkora, da je vladni svetnik Rossi ubit. Zvezni svet sklenil, da bode z orožjem posegel vmes in polkovnik-divizijonar Kunzli, imenovan zveznim komisarjem, odpotuje danes v Tesssin. Dva batalijona dobila sta povelje, da odideta v Tessin. Debreczin 12. septembra. Dvorni vlak pripeljal se ob 8. uri zjutraj mej gromovitimi eljenklici mnogobrojne množice na kolodvoru. Cesar podal miuisterskcmu predsedniku Szapa-ryju s srčnim nagovorom roko. Potem veliki župan Degenfeld nagovoril cesarja, poudarjaje veselje prebivalstva na Najvišem pohodu in ne-omajljivo zvestobo in udanost do osebe cesarjeve in vladarske hiše. Cesar zahvalil se je madjarski v srčnih besedah, ki so vzbudile skrajno veselje. Cesar nagovoril je škofa Mesz-lenvia in druge in se s Szaparvjcm v kočiji peljal v mesto do rotovža, kjer ga je župan Sirnonffv nagovoril, naglašajoč veselje in oduševljenje prebivalstva, zavednega svojih dolž-nostij do prestola in domovine. Cesar ponavljal v odgovoru: Prišel je vesel zopet v to mesto, čegar prebivalce iz srca pozdravlja. Razne vesti. * (Pogreb v Ameriki.) Te dni umrl je v poljski koloniji Kalamazo v državi Michigan v Severni Ameriki tamošnji duhovni pastir Jan Lemke. Bil je prvi poljski katoliški svečenik posvečen v Ameriki. Truplo njegovo prepeljali so v mesto Detroit, kjer je bil slovesen pogreb, katerega se je udeležilo nad 3O0O ljudij. Duhovnikov sešlo se je 40, mej drugimi škof Foley. Najslavnejši ameriški propoveduik, gospod Moze/ewski iz B u nula, je imel pri tej priliki v cerkvi sv. Alberta v Detroitu poljski, škof Folev pa angleški govor. Oba govora napravila sta velik utis. * (Polkovnik se je ustrelil.) V Prze-myslu uBtrelil se je dne 8. t. m. polkovnik 18. de-želnobrambovskega polka, Ignacij Merta. Uzrok samomoru še ni znan. ** (Velik požar.) Velik požar nastal je v Hiavvat i v Kansasu in v kratkem času uničil mnogo hiš. Zgorelo je poslopje največje banke. V bančnih prostorih stopilo se je za petdeset tisoč dolarjev kovanega denarja- in mnogo vrednostnih papirjev. * (Posojila svatbenih oblek.) V Be-rolinu so se posojilni zavodi že jako razvili. Posojajo se hišna oprava, klavirji, fraki in druga obleka, sedaj so pa celo začeli nevestam posojati svatbeno obleko. * (Neprijetno presenečenje.) Kaj neprijetno je presenetila kmetica blizu Erfurta svojega moža, vrni vsega se s polja. Povedala mu je namreč, da je dimnikar izžgal dimnik, ko ga ni bilo dorna. Žalosten je povedal mož, da je bil v neko špranjo v dimniku spravil za 600 maik papirnega denarja, kateri jo zgorel. * (Pes in telefon.) Notar v Dijouu bil je nedavno v svoji vili, ki je s telefonom zvezana z njegovo pisarno. Hotel je imeti svojega psa, kate rega je pustil v mestu. Telefonoval je svojemu prvemu uradniku, da naj pritisne telefonski aparat psu na ušesa. Notar sedaj pokliče psa, ki je pogledal okrog, kdo ga kliče. Ko ga notar drugi pot pokliče, pes hitro zbeži iz pisarne in teče v vilo svojega gospodarja. Mnogoletna opazovanja. Proti slabosti želodcu in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih bo pristni Moli-ovi „ Bel dl ft I -praški" zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim prebavljenjo pospe-šujočim in želodec okrepčujočim ter kri čisteč i in uplivom. Cena fikateljici 1 gld. Po poStnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moll-ove preparate z njega varstveno znamko in podpiHom. 1 (55-12) ilBIMSII ZVON" »t o) i z» VMe leto gld. MSO : za pol lotu gld. 2.30; za četrt leta ghl. 1.15. Listnim nprai nistva: GoHp. J. J. N. pri Svetem Križi: Naročnina do 31. decembra t. 1. znaga šo 1 gld. 50 kr. Meteorologično poročilo. Dan Ca.-* opazovanji Stanje barometra v mm. Temperatura o. 7. zjutraj 7424 mm. 4-8° C 4 Ogerska zlata renta 4°/0.......101 včeraj gld. HH- — n 88 80 9 107 40 n 101 25 n 973 — o 808-25 n 112 50 n 8-96Va ■ 5-38 r>5-20 250 gld. 100 , 131 177 Ogerska papirna renta 5°/0 Dunava veg. Brećke 5°/0 . . . 100 gld. Zoinlj. obč. avatr. #'/■'/• zmt' zast. listi . . Kreditno sročke......100 gld. lludolfove srečko..... 10 „ Akcije anglo-uvstr. banko . . 120 Tramway-druSt. volj. 170 gld. a. v. . . . 99 121 112 184 20 163 88-70 , 107-55 , 10120 , 97P— , 309-50 , 112*56 ' 8:!*J'/, . tVftfl , 55 20 gld. 25 kr. ■ 25 „ . 10 , . 40 . n » . 50 . 50 Jeden ali dva dijaka vsprejmeta se pod ugodnimi pogoji na ln*ano in Btanovanje pri pofifenej, v srodi mesta blizu šol stanujočoj rodbini. Natančneje se izvo v prodajalnici gospo Ane II <>l-Imncr-jcvc, diledaliMke ulic« nt. 4. (H93—2) J. Ivi od i c v Novi vasi pri Rakeku vsprojme takoj pod dobrimi pogoji dečka dobro družine kot učenca m-» v prodajalnleo z mešanim blagom. Uradnika v odvetniško pisarno ki je nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru popolnoma zmožen in ki dela tudi samostojno, VNpreJiuem t »hoj. Dr. Valentin Temniker, (695—1) odvetnik v Slovenjem gradcl. .->>-;m:..uh: I.. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoče pri boleznih želodoa. Preverjeno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kisloro podiranji, koliki, želodčovem kataru, zgagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira iz želodca), krči v Želodci, zapiranji, preobloženji želodca z jedjo in pijačo. — Cena steklenici z navodilom, kako n« rabi, 40 kr., «lvo)ul Nlekleulol 7O kr. Osrednjo razposiljalnico ima lekar Harol Rra«ly, Krmin-nž (Moravsko). NVAKIEiOI Pristno Marijaceljske kapljico za želodec so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Da ho priatne, mora vsaka steklenica imeti ruden zavitek z gorcnfo vurstveno Buamko in z navodom, kako rabili, ki so prideno vsakej steklenici, opomniti jo, da mora uavod biti llttkau v tiskiirui II. Guaek*a v lirouieriži. -— M5Lril3.CGT!sl£Q ki se ze vccV 'et z najboljšim mmmrti*Jt*vw*joi*B uspehom rabijo pri zapira- čistilne kro^liice.11 ji in*■•b»a»»J|t .■•/•<**) w •••w^«j*vwy jjogoatoma ponarejajo.— Pazi naj se torej na gorenj o varstveno znamko in podpis lekarja K. Brady-ja'v Kromeriži. —jCena fikat-ljici 20 Kr., zvitku a (S škatljic RldL 1.—. Če so naprej pošlje znesi'k, velja poštnino prosto 1 zvitek gld. l.£0, 2 zvitka «ltl. 2.20>. Marijaceljske kapljico za želodec fn Marijaceljske čistilno krogljice neso nikako tajno sredstvo. Njih sestavine navođene so na navodu, kako rabiti, ki bo prideno vsakej steklenici. (798—40) Murljaccljetke kapljice za želodec in Marija-celjske člMtllue krogljice imajo pristno: V Ljubljani lekar Piccoli, lekar S\voboda; — y Fostujini lekar Fr. Baccarcich; — v .Škofji Loki lekar Karol Fabiani; — v Radovljici lekar Aleks. Roblek; — v Novem Mestu lekar Dominik Rizzoli, lekar Hergmann; — v Kamniku lekar J. Močnik; — v CrnomIji lekar Iv. Blažok. 11. septembra. Pri Mallfil : Zimmurmann, Schadingor, Froiberger, Lowy z Daoaja. — Mtiller iz Zagreba. — Ramboušek, Tassiui, Colo-jani, Laurič, Mekny iz Trsta. — Šuma iz Št. Vida. — Baron Eois iz Gradca. — Lus-nig iz Beljaka. — Scbubic iz Novegamesti. Pri Slonu: Bundialek, El-ger, Lowonbacb z Dunaja. — Premer iz Fužin. — Degior-gia, pl. liartuška iz Trsta. — Mrak iz Pliborka. — Saitz iz Kostanjevice. — Fischer iz Velike Kaniže. — Dr. Kos iz Selc. — Chiggiato iz Benedok. Hantsch iz Sagrada. — Kantini , Binter iz Kamnika. — "VVilchelm iz Gradca. — Grof Hardig iz Inomosta. Pri nvHtrijHkem cesarji: Sliber iz Gradca. — Ilojan iz Godoviča. — Tratnik iz Idrije. Pri Južnem kolodvoru: "VVinter, Egger z Dunaja. — Meglic, Magdič iz Gradca. — Gottliacher iz Trsta. — Rođeno iz Pulja. Knjigarna Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg Kongresni trg št. 2 Ljubljana Kongresni trg št. 2 priporoča uvojo popolno zalogo vseli v tukajšnjih in v vnanjih zavodih, zlasti e. kr. veliki gimnaziji, c. kr. veliki realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišči tukaj, privatnih šolah ter ljudskih in meščanskih Solab uvedenih v najnovejših i/.«lajnli. broširanih in v trajnih šolskih vezih, po n.ifnižjih cenah. (683—2) |C Seznami uvedenih učnih knjig dado se zastonj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".