Posamezne Številke: Navadne Din <—'75, ob nedeljah Din 1*—* »TABOR* izhaja vsak dan, ranča nedelje in praznikov, ob 18. vri a datumom naslednjega dne ter stane mesečno no poiti D 10*—, sa ino» semstvo D 18' dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10*—-inserati po dogovoru« Naroča se pri vpravi »TABORA41 MARIBOR, Jurčičeva ulica itev.4« v^ofovftiF- .IBiiiV «■ Posamezne Številke« Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*-—w UREDNIŠTVO ae nahaja v Mariboru, Jurčičeva vi. it. 4, L nadstropje. Telefon intenirb. St. 276» UPRAVA ae nahaja * Jurčičevi olici ČL 4, pritličje desno. Telefon st. 24* — SHS postnočekovul račun itev. 11.787. Na naročila bre* denarja ae n« •sira. — Rokopisi sa »* vračajo- Naslov mm Ut IŽrti NaJnoveJSe vesti. Tiskovni zakon stopil v veljavo. Beograd, 8. avgusta. .Službene novi ®e» so objavile danes besedilo novega ti kovnega zakona, ki ga je kralj dno fi l*1 sankcijoniral in podpisal. S tem »kovni zakon stopil v veljavo. Zagrebško pivovarne proti pivovarnam v Sloveniji. Ljubljana, 8. avgusta. Zagrebške pi' '^0V?'rn? 80 se v Beogradu pritožilo, češ, t8: imajo slovenske pivovarne na progi £|Wbi jama—Ba.kek—Keka— Sušak 30'' ®Epnst, zato tudi lažje konkurirajo ucfrobšfciim. Zagrebške pivovarne se Jucnjeno na nov političen položaj in 51 .J’° 2 vsemi' sredstvi, da jim vi a prizna nekatere olajšave pri trans * Pava v Dalmaci jo. 1 0S ns »tentata na vlak sovjetskega v v komisarja, fla avKusta. Listi poročajo, > J® bi *®na bor ___________________________ Privozil vlak, v katerem je potoval vrhovni poveljnik rdeče vojske Frunse yak pa se jo bombi srečno izognil in je Eksplodirala šele potem, ko se je vlak ^daljil. Stavka bančnih uradnikov v Parizu. • Pariz, 8. avgusta. Stavka bančnih u jtvlniikov zavzecmia vedno večji obseg in 'i*že čuti vse gospodarsko življenje v Za danes dopoldne je bilo skli-izredno zborovanje delavskih sin 8Pl(P izključeno, da bo izbruhnila jj. Sna stavka vsega delavstva, če ban-hod o pristale na zahteve bančnega jv.' ^žarski športniki proti 'Jugoslaviji. . ZAGREB, 8. avgusta. Iz Budimpešte P°ro5ajo, da jo vrhovna zveza športnih fuštev Madžarske sklenila, da se prekl- 'vsi športni stiki z Jugoslavijo. Ta utemeljuje z motivacijo, da Jugo- r^vani madžarska športna društva ved- r£> šikanirajo. Športne prireditve z Mad- •K* so zmerom odpovedane šele v ®aanjem trenutku, kar Madžari smatrajo kicp^la'<>va^evaT1^e in Ponižanje madžarskega športa. I Francoske težave v Siriji, j v , lajgube. ^London, 7. avgusta Franooek' Visoke ^ " . .7: *-*omWBiae ITlgn- ™ajo P« Upadih v go Ovju Druz oikoh 200 mrtvak in 600 ranje-■ ®’ Raz«u tega iso Francozi izgubili ?o vojnega materi jaila. f borza: (Avala). 8. avgusta. Sklepni » z 24-10> Beograd 9.26, London ho 122-55< Pra^a I5-25’ Milan ižil 0Newyork' 515, Dunaj 00.72.47, TOa 8, Budimpešta 0.00725, Sofija 3.75, [Bukarešta 2.65'. ? P°Bskih kulturah v Slovenskih 5 racah nam pa šojo; poij^ kulture so letos povsod ittogn m<% jo mndg0 dtež. dn hi deževje in 'a r - slabila. Velika lena žetev je ozvtetm, uspela: vso tnonosno. Pa soon-je, Pa fcoruia, pa Je ve^1'3® »ledath Le dežev- KSS mSar’Si)0'le^la' 'bilo ^Preobratu tako UKodne, ker Uidi htone ^iee ee smehljajo v polnem »u da jo kuj! Judeja - Paj,do dolgih poskusih posrečilo izumiti aparat, ki sam brez vsakega posredovanja fotografira. Izumitelj naziva svoji aparat fotamat. Ako spustiš y aparat denar, se razsvetli nad glavo sve-tiljka in a'parat posname v pol. minuti. Pri tem se lahko svobodno gilbl j eS, kadiš, govoriš — popoln film. Posnetki so tako 1 litri, da ne škoduje nobeno gibanje rok. Izumitelj upa. dn bo mo gel 'kmalu izročiti aparat javnosti. fisv-vn-6VI(,j zdravniški in veterinarski poklic radii,, tega. £u, _ j«ia jo 1 j ud je jselo radi, V Vlada v demokraciji, (Iz knjige: Emil Svoboda, človeka s po* lečnost Praha 1924.) Ljudstvo. Ljudstvo jo široko morje glav, pas* meti in ere, ki ga gibljejo misli in čustva, trpljenje in sreča, madeje in razočaranja. Če srečate posameznika ali množico ljudi, ki hiite nekaml z različnim izrazom oči in obrazov, z različno zuna^ n j ostjo in različnimi kretnjami in gestami, pomislite za hip: Vsak izmed teb’ nosi' v glavi- svoj svet, svoje skrbi, spomine, bojazen in nadojo; svoj krog prijateljev in nasprotnikov; svoje ovire, svoje strmine in razpotja; svoja nagnjenja, navade to strasti; svojo padarje* nost, ljubezen in srd... In vso te množice, ki se valdijo po meštevilnih cestah' življenja — vse to je ljudstvo. Državn« meje zapirajo ta gibljivi živelj v celoto; tvorijo iz njega politično, mednarodno ediiniioo. Ljudski glas, ibožji glas. Toda kje so pojavlja ta glas in kdo ga sliši! Najdeslednojši anarhi|st, če stopi a oblakov na zemljo imi če jame vsaj za trenutek konkretno misliti, mora priznati, da si ta valoveča ljudska masa ne moro dajati postav, jih' ne more izvajati in no more najti prave. Treba je, da sC množico tudi na zunaj nekako združijo, kakor jih že spajajo v eno bitje zgodovinske izkušnje, mišljenje, volja. Če pravim, da «je treba», tedaj govorim' kot človek, kot edinica, ki noče in tudi ne -more živeti osamljena, ki jo vleče v družbo. V ljudskih množicah živi potreb« združeVan ja. zato pa tudi možnost, d« se združijo in spajajo. Organizacija. v To združevanje imenujemo s simbo« ličnim imenom «organiaaoijo». Kup kamenja ni* organizaci ja. Ali množica živih! delcev, ki tvorijo raštflimo ali žival! —. je že organizacija. In množica osebnosti, 'ki so spojene v živo edinioo višje vrste, je organizirano l judstvo; ono je podlaga državi. Iz tega; da ee Ijiudlstvo organizira, izvira samoumevna im neizogibna posledica, da so veže. Dosledno anarhistična družba, ki bi odklanjala vsako vez, bi zanikala samo sebe. Družbe sli ne moremo misliti brez družabno vezanosti. Toda poleg družbo, ki jo drži skupaj sila, si lahko mislimo družbo, katera je osnovana na prosti, dobri' volji članstva. .J!1) nvarnl Prihaja ml sol, ki so bo uresničila .šele v neskončni daljavi: idoakna misel, ki nam lahko sveti na neizmerni! poti razvoja. Zadnji cilj demokracijo je sigurno tisto stanje, v katerem so bo lahko zakon siJe-jjadomestil z zakonom! ljubezni; ali to je sen o tisočletnem kraljestvu božjem na zemlji in pot le uresni-čen ju je neskončna. Za sedaj gradimo in izpopolnjujemo socialno organizacijo ljudstva, ki biva na državnem ozemlju. Prepuščate drugim, da bi zasledovali zgodovino tega Ozrimo se v sedanjost. Organizaci-jijai imia korenine v zemlji, raste od spo Idlaij navzgor. Ljudje se združujejo v ma-jSe skupine to se navadijo že z doroU to ifizza imiadosti na skupno voljo, na načela ivečtoe, na misel, da nekdo na zunaj predstavlja skupino to izraža njeno voljo. Ni je rodbine, občestva; drušva to družbe, ki ne bi imela enotne volje in 'ki je ne bii nihče na zunaj zastopal. Zamislimo si zgolj Skupino ljudi, ki so se sestali baš z namenom, da bi se bojevali zoper sestav družabne vezanosti in za dosledno posameznikovo' svobodo. Kakor hitro bo So za kako dejanje, mora nastati enotna volja (sicer utonejo v besedah). Ta volja bo na zunaj soglasna. Mogoče pa je, da bo dobila cela vrsta ■udeležencev občutek, da jo podlegla neki močnejši volji. (Včasih utegnejo imeti vsi talk občutek; nastala je kolektivna volja, in eioor brez formalnega glasovanja. Če so bo kogarkoli pooblastilo, da bo nekaj storil, tedaj bo on prav tako kot oni prepričan, da se je treba podrediti. Mogoče ga bodo določili z žrebanjem!. Še preden bodo žrebali, bo vsak prepričan, da se miora podrediti, če pade žreb nanj. In afco se ne podredil Zgodo vino revolucij ibi nam! znale povedati, kaj je bilo z ontoiii, ki se niso podredili (Alko pa bi bilo tisto društvo taiko dosledno v svojem anarhizmu, da ne bi nikogar v nobenem primeru sililo, da se u kloni, tedaj (bi moralo- prejaJislej prenehati. f; Nastajanje in pojav skupne volje. f" Za večjo naloge ne zadostuje niti po-sanneizmik, niti majhna družba. Treba je, da se mnogo voljnih rok združi k veli-jfoemfa delu. Toda v velikem se ponavlja to, kar smo vidieli v mialenn. Če se hoče kaj storiti, je treba, da nastane enotna, izrazita'voljo. Čim) večji je krog, tem glasneje se pojavlja zahteva po določeni, imospomi obliki. Če dela samo pet ali deset ljudi, tedaj se lahko vsak sami prepriča, ali je nastala enotna volja ali ne. j Če pa boste predlagali kakršnokoli reč tisočglavi! mlnožici, vam ne bo preostalo in de drugega; kakor da rečete: Ako se ■strinjaš, pokaži to z zunanjim znarne-‘rajem: dvigni roldo! to cimi več se jih stri-■nja, silne je to silne j e raste z železno nujnostjo načelo večine. (Vi rečeh, s katerimi je združen osebni alti gospodarski .riziko, dalje y rečeh, fci o njih patmet 'dvomi ali fci! se dotikajo človekove čustvene strani, je pač silno redek pegav, da! bi se veliko ljudi soglašalo kakor en 'Imiož. A tudi, če se na zunaj pokaže so-■glasnost, še vendar ni sigurno, allij ne bo limel veilik del (nemara celo večina) po .odločitvi! moreči Občutek, da jih je premagala močnojša, sugestivna volja; ko-il®efctivna (skupna) velja si je podvrgla osebno vol jo. iVčaisih’ je vseeno, ali podleže manjšina javno pri glasovanju, ali puf-so-nilvlOni zgolj vnotranjosti. Spomnite se, 'kakšno rntoč je imela volja pri' demonstracijah ali pri 'dlirvnaml pojavu nat-itnodne volje dne 28. oktobra 1918. Toda to so redki zgodovinski trenutki. Drugače ‘pabsahteva družabno, življenje teden red -organizacijo. ■! j •raj *• ' r(DaI je sfedk? Kratke novice. Doma. ' --tj ''"'i-s v le prišlo včera] 180 izletni-35 članov ' ijHrffji-' !•'} V Zagreb kdvi iz Amerike, med temi Ameriškega Sokola. — Minister n. r. g. Pribičevič je odšel na odmor v Dubrovnik. — Znani komunist Vladimir Čopič, ki je bil obsojen na tri in pol leta težke ječe, je včeraj pobegnil iz bolnice, kamor so ga radi 'bolezni prepeljali. — Dunavski monitorji so pripluli s 40 .vojnimi akademiki iz Beograda po Dravi do Osjeka. — Češki pravoslavni škof dr. Gorazd je dospel v Beograd. — V Osjcku se je zastrupila blagajničarka neke tvrdke, ker je primanjkovalo 5000 Din denarja v blagajni. —■ Blizu letovišča Grikvenice sta trčila dva motociklista ter se smrtno poškodovala. Po svetu. Cankova vlada v Bolgariji ostane ne-izpremenjena. — Kot zastopnik čeških socialistov vstopi tvi Petko dr. Beneš. — V Prago pride baje sam Zin-ovjev, iz Moskve, da zaustavi propadanje komunizma na Češkem. — Bivši italijanski min. predsednik Orlando je odložil svoj mandat, ker noče sodelovati s fašisti in se bo preselil z družimo v Francijo. — Poljske oblasti so izdale nalog, da morajo vsi preostali nemški optanti v 48 urah zapustiti Poljsko. — V Kdnigsliutte je odkrila policija tajno komunistično centralo. — V Milanu je odkrila policija tajni komunistični propagandni urad, kateremu je načeloval znani komunist Fcrraccini iz Genove. — Angleški poljedelci so poslali vladi zahtevo, da da kmetijstvu državno podporo. — V Bratislavi je umoril lSIetni sin Kadlecifc svojega očeta, mater pa težko ranil. — Poveljnik moldavske konjenice Kabtovsky je bil od neznanih roparjev blizu Odese umorjen. — Na Madžarskem kaže vinska letina izborno letino, ii sii mm neooMo potita Mariborske vesti. Maribor, 8. avgusta 19!5 m Srebrno poroko je obhajal vi četrtek g. ravnatelj Fran Voglar, naš zaslužen nanodlni organizator. Istega dne se je ponočil njegov sin učitelj g. Vladimir Voglar z gdč. Darinko fierceg. G* ravnatelju Voglarju, ki je prebolel izredno težko bolezen in je pravkar na i»oti k okrevanju, kakor tudi njegotvi ugledni rodbini naše iskrene čestitke! m Farmacevtski kongres v Mariboru. Čez mesec dni se začno zasedanja V. kongresa «Saveza apotekarskih sorodnika u kraljevini SHS» v Mariboru. Ker je to prvi farmacevtski kongres v našemi mestu, je razumi j i vo, da vlada zanj v vseh strokovnih krosih veliko zanimanje. Med najvažnejšimi točkami dnevnega reda bo vstop našega saveza v Mednarodno unijo fcondliciijoni rani h lekarnarjev. V to svrho eo že pozvane organizacije asistentov v tujih zemljah, da pošljejo svoje delegate. Ostale priprave za kongres se približujejo svojemu koncu. m Nedeljski zlet »Jadrana« v Limbuš. V nedeljo dne 9. avg. priredi pevsko društvo »Jadran« svoj izlet v prijazni Limbuš. Odhod v Limbuš z vlakom ali peš. Pešci se zberejo ob 14. uri pred hotelom Kosovo. m Pevsko društvo »Jadran« na gasilski veselici v Vuhredu. Naše agilno mariborsko pevsko društvo »Jadran« postaja vsem okoliškim društvom prava življen-ska potreba. Preteklo nedeljo je povabilo gasilno društvo v Vuhredu vrle »Jadra-maše« na svojo poletno voselico. Prijaznemu vabilu se je odzval Jadranaški pevski zbor polnoštevilno. V Vuhredu so bili od gasilcev in tamošnjega prebivalstva nadprisrčnejše in gostoljubno sprejeti. Na veseličnem prostoru, ki je bil izredno okusno in lično okrašen, kar so radostno potrdili zlasti gosti, je priredil »Jadran« nekak vrtni koncert. Predvaje-ne pesmi, zlasti narodno - obujcvalne, so našle zasluženo odobravanje številnega občinstva, ki je postalo naravnost navdušeno za vrle pevce in pevke. Le slabo vreme z dežjem je prireditvi veliko škodovalo. ml Vzoren relief kralja Aleksandra. Bazni dunajski agentje so zapeljali marsikaterega našega človeka, cla si je nabavili relief kralja Aleksandra, ki so ga izdelali na Dunaju. Po večini' so bili ti izdelki skrajno -slabi, uprav neofcus-raijm so vendar šli v denar, ker ni bilo nič boljšega. Te dni pa je bil dovršen relief kralja Aleksandra; ki je razveseljivo lep, natančen to plastičen to je hkrati domače delo. Modeliral ga je prav vešče znana mariborski kipar g. Sojč, iz-livke je naredila tvrdka «Rudo» (Dorni-celj to Kotoun) v Frankopanov! ulici, okvirje pa je preskrbel g. Vahitarr. Tako so vrli domači obrtniki zopet ustregli našemu občinstvu, sebi pa dali najboljše spričevalo. Belief kralja Aleksandra je v vsakem) oziru posrečeno delo ter priporoča vise tri omenjene tvrdke. Prodajala ga bo tvrdka «'Ruda» v dveh izlivih. O ceni bomo še sporočili1. Za sedaj opozarjamo na ta domači izdelek naše^ občinstvo in ga topilo priporočamo. Relief je razstavljen v isdož-nem oknu tvrdke LVahtar |v Gosposki u-lioi., Imi Prijave žganja in špirita finančni kontroli. Odi finančne kontrole v Mariboru smo prejeli k notici trgovskega gremija v Mariboru, dzišlii v «Taiboru» z dne 6. avgusta, pojasnilo, da je dotična notica v kolikor pravi, da je treba prijaviti finančni kontroli v prometu se nahajajoče množine špirita to žganja do 8. avgusta netočna. Finančna kontrola je v dneh 1. do 3. avgusta soma napravila tozadevni seznam, vsled česar ni potrebna nobena ponovna prijava. m Slov. lovsko društvo — gl. podružnica Maribor opozarja posetnike današnje tekme, da bodo od 1413. ure dalje vozili od Velike kavarne na strelišče in nazaj avtomobili. m Trgovcem v okolici mesta Maribor. Od trgovskega gremija za okolico Maribor smo prejeli: Po odredbi sreakega poglavarstva se imajo trgovine V času od 1. aprila db 30. septembra odpirati ob 6. utri. zapirati ob 20. uri, v času od 1* oktobra do 31. marca odpirati ob 7. uri« zapirati Ob 19. uri. Ob’ nedeljah in praznikih so odprte trgovne samo do °' ■ poldne. m Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi svoje člane, da se udeležil® obrtno razstave v Ljutomeru, ki bo Prta od 9. do 16. t. m1., v čim večjem številu, — Odbor. m Dravskim ribičem. V toreE, dne U* avgusta ob 20. uri se vrši v Plzenski restavraciji v Tattenbachovi utici prost razgovor o vseh rilbairenja v Dravi se ti-cočih zadevah. Vsi p. t. dravsiki ribiči se k temu razgovoru vljudno vabijo. Ribarsfco društvo. N. h*5 m' Velika poletna poštna veselica. Osrednje društvo nižjih poštnih to brzojavnih uslužbencev, podružnica Maribor, priredi dobrodelno vrtno veselici jutri, v nedeljo, dne 9. avguista na vrtu restavracije Gaimbniinus. Spored je sledeči: Koncert na vrtu, ples v dvorani, srečelov, ribolov, atnerifcansko kegljišče« ubijanje loncev, šaljiva pošta in druge igre. Pri koncertu igra vojaška godba* Začetek ob 15. uri, konec ob 1. uri. VeteP" nima 5 Din za osebo, otroci v sprcinstvtt stanišev so vstopnine prosti. Čisti Pre” bitek je namenjen v podporo bolnim 1°-varišeimt, vdovam in njihovim sirote«* Za obilno udeležbo se priporočajo Starčki. javni telovadni nastop in veselica dne 15. avgusta I an V Narodnem domu senčnata randa in vrt, kegljišče v Štajerski' Sprejmejo se abonenti na pripnosfo d®' mačo hrano. / I063 m Hotel Halbwidl. Danes, v soboto; to jutri, v nedeljo godlba A. Pessek. “t Vstopnina prosta - 1” . m Kavarna mestni park. Še nekai časa s vir a FMfc-Flafc-Flofc «Trio» dnevno od 21. do 2. ure in popoldne (pri lepenk vremenu (od 17. db 19. ure. 1607 m Klnb-bar. Dnevno koncert FeP® Winterhalter. Kavarniške cone! 160 \Wovi in rabljeni pisalni stroji »Continental*ANT. RUD. LEGAT &Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7. tel. 1°°' Aktuelni jadranski problemi* {«1Odranska štev. revije «Bankarstvo».k Počasi, a jmlordla prolv radii tega trdlno to siigurno se rešujejo pri nas razni «pro-hlomi to «vprašan j a». Nepotrebna šara .gre tv; ropotarniioo to vpozalbo; te, kar pa jto zdravega, obvelja prej ali slej. Koliko politično šare je že šlo med staro ropotijo in koliko prohillemov se je rešilo tako, ■da so nazadnje to rešitev sprejeli to priznali tudi mjfihovi žolčljiivi. nasprotniki! Tabo pri nas tudi optiTniaeimi nekaj_ «no-tira«, tudi če ima včasi indzeJk tečaj. Imamo morje, imamo dolgo morsko obal, imatmio Bivdcro i. t. d. Kolilko pro-bteimov! Kaj' bi dal kateri dirugi narod za tako dragocen položaj1? Kaj bi storili na našemi mestu Švicarji’, Cehi to drugi1! jKalilko »o se borili Poljaki za kos morja, za eno samo točko: za1 G’dain8kb! Pri; nas se je vse to omenilo neštetokrat, toda vodilni činitel jii so bili hladni in rezervirani. Kakor da naša moč na morju to ob morju ni riktmelna politična, gospodarska to nacionalna zadeva por exoel)leinoe! In vendar —. Počasi ee tudi tu opaža •napredek. Naša trgovska mornarica napreduje. Grade se nove ladje; častno število jih je že, ki plovejo ped jugoslovatii-jskio državno zastavo daleč po Sredozemskem morju in preko Oceana v scvero-; ameriško in južnoameriške Ttuko. Tudi 'vojna mornarica — garancija', da bo iz-j.točna obala Jadlrana ostala varna pred ■zapadno — se jača in napreduje. Nikoli i se še mi pisalo toliko o Dalmaci ji kot se |piše zadnja leta. Nikdar mi nihče tolfiko .misli! nanjo. Za sedaj so te simpatije večalimani platonične, ali iz njih ee bo azaiimdila tudi gospodarska dobrobit dalmatinskega prebivalstva. Ijetovišea se .pototijo. Prihajajo naši ljudje iz vseh delov države, prihajajo tujci' s severa, da se naužijejo morja. Tujski promet sega že na bolj pozabljene dlalmiatiinske otoke, Ida jih odkri je in jim! pomore kvišku. ^ : Šibenik in Split sta dobila železnico. Zlasti Split, fci bo sedaj središče politične, gospodarsko-t.rgovimske in kulturne Dalimaeije, bo z njo veliko pridobil. Kakorkoli! nova železniška zveza ni1 taka, kakršno' bi zahtevale nove potrebe in raizmere — dčbrai je. predbbra, ker je e-dirna. A' tudi južna ODdltoaciijiai s prekrasnim, starodavnim', slavnim Dubrovnikom! je dobi.la v novi državi svoje darilo. To je železnica ;Yardar—Užiee, si>oj z Južno Srbijo in onim delom' Balkana; fci gravitira na Egejsko morje. Dvoje morij je zvezanih prefco naših tal v Območju naše države. A to so le začetki. Ni še deset let, kar živimo skupaj, ker se vse maše pokrajine razvijajo v novem praven, pod vplivom novih političnih in gospodarskih sil. Težite je prvo desetletje po tako ogromnem! zgodovinskem prevrate kot je bilo naše osvoibojenje in ujedinjenje. Preveč vzamejo pol itnčno-adlminiistrativn c zadeve, preveč energij zahteva' povojna obnova. Treba je madaljnih desetletj* da se na/zmiaihneink}, da dobimo polno nitao. Cez nekaj' desetletij borno vsi obrnjeni k morju, kakor oni, fci iščejo v tesnih prostorih zrak to svetlobo, k ofcnu. Tam^ bamer dihali prosto, tam 'bo naša bodočnost. Radič, tipičen predstavite! j naših kmečkih mas, je prišel iz zapora in dejal: Split bodi naš Hamburg! In te dni je rekel zopet: Split 'bodb-naša.; pretšteldpal .Vso,to jo. sad bnjpa zgovornosti, a jedro je zdravo: Na rnior-le> na morje! ; ; .I?!?' * ■ '>'f ' . Zagrebška revija1 «BiSnlkarstvo»; K doistojno predstavlja intelektualno kul turo našega bančnega sveta, je izdala povodom otvoritve jadlranske železnice in «Jadlranske izložbe* lepo, otbsežno avgustovo številko, ki je knjiga zase to se imenuje «Afctuelni jadranski problemi*. Nič manj ko trideset razprav je zbranih v tej reprezentativni številki. Razprav iz prvih rok. Urednik, zinani: naš fimanč-nO-gosporlarski publicist g. Ljubomir St. Kosior, je poskrbel, da so spisali prispevke za to številko naši prvi strokovnjaki v pomorskih in specjailno dalmatinskih vprašam jtite tako da vrednost te knjige presega običajen inivo priložnostnih publikacij. _ Zo suha navedlba vsebine nas seznani s pomenom to edicije. Naj jo navedemo: Jovanovič: Poznav; Ljubomir St. Kosder; Naš interes na Jadranu; Juraj Bianfctoi: Naš Jadran ifcao žarište narodl-nih interesa; Dr. Ivo Tartagllia: Split i njegovo značefmje u budučnosti.; Ing. Ea-nisliaiv M. AvramOvič: Značaj nove veze unčeg Jadrana; Dr. Metko Oingri.ia: Najipreče potrebo našeg Jadrana; Dr. Hugo Werk: Boz naslova; Milam Prpič: O reformi naše tarifne politike obzirom' na Jadlran; Dr. VHadimir Ravnihar: Slovenci in Italija na Jadiranu-; Dr. Ljubo Leontič: Talijainsiki mostovi prefco Jadrana; Mato Šanič: Na j preča potreb a našeg pomorstva; Prof. Stevo Osterman: Noš jadranski problem sa nacionalno ekotncmiskog gledišta; Prof. Si'lvije Alfdrevdč: Jadranska Straža i njezino značeuje za naš Jadran; Dr. Pero Mitro--vijo: -AM'uclua pltooia, našeg pomorstva;" Niiko Bartelovič: Zmačenjo nacionalisti 'ko akcije u odbrani Dalmacije; Ing. kola Kabailin: Ekonomska potreba g0*' njeg Jadnamiai; Dr. Filip Lazarevič; Bo1*® Kotorska; Engelbert Gangl: Sokols1^® Straža ob našem morju; Dr. Miroste^ Stojadiinovič: Naše more; Dr * Josip roš: IJloga Gradtelke Štedlonice u P su Splita- Dr. D juro Orlič: Dnbr°v,,l!!“ budučnosti; Dr. Ciril Žižek: Turizam ^ Jadranu; Artur Grado: Naša emigra^1 _ sa Jadrana; Ing. Viktor Morpurgo: Fr® jefctirani zakon protiv alkohola; Bud®1 Črnič: Stanje naših luka; F. D. Andlri®®' vič: Naše primorje d promet stranaea’ Maksim Sardelič: Probleni' našeg P?' mo.rsikog ribarstva; Krešiimir Lovri« Privredno značetnije izvoza bauxita z® .Tugoslavftju; Dr. Mirko Kus-Nikolaje^^ Položaj pombrsikog radništva; Ivo Ff rač: Kreditne prilike i privreda u J«ž' noj Dalmaciji; Dr. Mirko Kus-Nifcote' jev; Cetini edicije prof. Stevo OsteC mlana, ,; Nar odri L gospodiarr, sociolog, polit^' ^^icvalui delavec, — teoretik im> tik. v-saifc bo našel v tej publikaciji zanimivega in vspodbbdne^giai. To eo u*1« problemi — problema nas vseh, cel®®., naroda, fci teži n a morje in hoče tudi sko obalo prilagoditi: avojiim1 potreb® ' S svojo publikacijo «A'ktuelni jaJd)tR:. »ki problemi* je revija «Benfcarstv_ poklonila lep in trajen dar «iTadra'®‘31.^ izložbi* v Splitu, fcd plastično predocu! , to, kair se zapleta v vozijo problemov, . jih ne morejo razširiti oni, katenP usoda v ta namen izbrala to narod trdil. Jadranska’ številka «Banfcarstv»» dobiva tudi fcot posebna knjga (2^’S Marovska 30), ■** mt —Ch* fobf' m Pisalni stroji. Vsled svoje izborne konstrukcija, tnpežuosti, preciznosti, prikladnosti ter dobrega materijala zavzema med različnimi sistemi pisalnih strojev prvo mesto pisalni stroj «Contiin,en-tal*. Satmoprodajo te izvrstne znamke ima tvrdka Ant. Rud. Legat & Co. za vso Slovenijo. Tvorniško novi in rabljeni pisalni stroji «Comtinental» vedno v zalogi. Maribor, Slovenska ulica 7. Nobene podružnice! Telefon 100. 1605 Vreme v naših krajih. Prijatelj našega lista iz Slov. goric Jiam je poslal sledeče vrstice: Zanimivo je razmerje v množini zračnik padavin v letošnjem letu po mesecih. Pisec teh vrstic izvršuje nieterološko opazovanje v Slovenskih goricah in posncmia iz svojih zapiskov: Januar je bil suh ko poper, februar kaže 429, marec 882, maj 962, junij 1002 in julij 1209 točk padavin. Snega je padllo obilo 21. do 23. svečana 465 točk, 9. marca je bil sneg z dežjem 40 točk, sicer pa sani dež. le 12. marca je Padala sodra aili «bab je p šen o» 14 točk, 22. marca pa zgodaj zjutraj malo drobne toče med dežjem1. Svečan je imel osem deževnih, oziroma sneženih dni, marec 5, april 8, majnik 10, juni 9 in julij 12. Najbolj deževen mesec je bil torej julij. Največ padavin je bilo 9. marca 310 točk, 1. miaja 337 točk, 10., 17., 23. in 3L julija (218, 290, 255 in 291 točk) ter 1. in 2. avgusta (331 in 249 točk). Kakor se vidi, je letošnji cvetnimaj bil bolj aprilsko razpoložen. Poletje pa se tudi močno «buni», letoviščarji in izletniki so dio se. daj prišli malo «na svoj račun*. Upamo, da bo avgusta in v jeseni lepše. Mariborska kulturna društva. „Ljudska univerza". Starodavna tla Macedo< nije. Ptujski rojak odkriva davno bizantsko mesto Stobi. Iz Beograda poročajo o uspehih izkopavanja zasutega mesta Stobi v Mace-doniji. Izkopavanja vodi naš ptujski rojak, docent beograjskega vseučilišča dr. Bald uin S ari a. Te dni je pedal nekaj izjav o svojem dedu v tem pozabljenem kotičku Mace-donije, kjer je eden izmed diadobov Ale ksandra Velikega zgradil na dotoku 2 maoedonskih rek mesto Stobi. Prebivalstvo naziva ta zgodovinsko znameniti kraj «Kustrogradlsko» (razpadlo mesto), Docent Saria se peča z izkopavanjem že poldrugo leto. Med drugim je odkril antično gledališče. Zanimivo je. da je imel VsaJk sedež napisano ime lastnika, ki so bila večinoma Grki.. Nadalje je odkril docent Saria staro krščansko cerkev iz 6. stoletja. Ta cerkev je baje ena največjih na jugoslovanshemi ozemlju izza te dobe. /pori. :M. O. (Službeno.) V nedeljo, dne 9. t. m. se vrše sledeče prijateljske tekme: v Mariboru: S. K. Rapid (bomb.) : S. K. Coljo, sodnik g. Nemec, športno nadzorstvo g. Scbauritsch; v Ptuju: ISSK. Ma,-mbor 1920 : S. K. Ptuj, sodnik g. Samuela, na,dzorstvo g. Fiistner; v L3ub-a reprezentanca Maribora proti Krf pZMl*,ait,,ci Ljubljane. Odhod ma/ri-1 ra °ga tearna v nedeljo ob 5. uri zju-Tajnfk. : llazena Maribor : Merkur. V" nede-ijo, dne 9. avgaiSta p)_ ur| dopoldne Tc.c),aK^ruslbia tekma med) družinama ISSK. Maribora to. Merkurja. Obe dru-^'ni, 'ki se topot prvič srečata v javni tekmi, sta v zadnjemi času zelo naprezali ter je pričakovati ostre in tote-v ^antne borbe. Hazena šport, ki ee je irn>,i,A®11 mestu v zadnjem času.zelo razil n tot/d • Si eiigurno pridobili veliko „„'ley ter je pričakovati polnošte-In v Tm, iM?ka' Isrrališče ISSK. Maribora v ._ Jjudskpm) vrtu. Vstopnina 5 in 10 dinarjev (tribuna). r, ; 0 + ’ Merkur. Jutri,, v nedeljo,., v” j1,*."vrši nta Rapidovem' igriš-r PXk ita.te3cma med II. naraščajem M Ja an Rapdda; Ob poli 15. uri med L narafoajem Merkurja in Rapida. vr ; p aT 4°r ~ n»g°mctni odsek. V torek .. . m, ob 6. uri zvečer sc Vrsi v obkujilnica sest,an ek vseh igralcev, vsled cesar se tratotog odlpove — .Vsak igralec se ima tega sestanka sigurno udeležiti, za kar imajo skrbeti kapetani moštev. — Kdor neopravičeno j7,_ ostane, ga odbor izključi od odseka. C Lawn lennis odsek ISSK. »Maribor* naznanja vsemu članstvu, da se konča interni turnia' za klnbovo prvenstvo dai-hes, v nedeljo 9. t..'m'. ter da stopi v veljavo počengi s pondel jkoimi bova razpre-delfoia igralcev to igralnih ur, kar je raz-vitlno na prostoru. Udeležnikom' turnirja, ki Se niso končali tekmovanja, se pa vefTda Tlulvzo®n0iait.. prostoru, danes V času, ko miruje in počiva društveno delo, naj se oddolžimo enemu najzaslužnejših naših dtruštev «Ljudski univerzi*, čije bilanco simo ob sklepu šolskega leta objavili le mimogrede in ki zasluži, (la tudi v času počitnic spregovorimo o nji. O lamsikti seziji bomo omenili zgolj nekoliko dejstev: Glasom društvenih blagajniških izkazov je obiskalo redna predavanja in prireditve »Ljudske univerze* 5300 oseb. Kakorkoli bi bilo lahko to število ob večjem' zanimianjiu proletarnth slojev prebivalstva za kulturno pojave veliko večje, je vendar razveseljivo dejstvo, ki ga ne smemo prezreti. To število obiskovalcev predavanj in muzikalnih večerov »Ljudske univerze*, je znak, da potreba »Ljudske univerze*, t. j. potreba sistematičnega izobraževanja in obogaeevanja duha raste in zajema vedno širše plasti. Sem pa niso všteti obiskovalci rednih tečajev, o katerih smo že pisala in kii so prava hrbtenica «Ljuidbke univerze*, ker nude izobrazbe željnemu trdno podlago. Kljub vstopnini se je povprečno število obiskovalcev znatno dvignilo. Hvala velikemu organizatoričnemu in pro-graimiatičneniiu delu, ki ga je izvršil za »Ljudsko univerzo* njen idealni predsednik g. inž. Kukovec, je ta prepotrebna naprava — kakor upamo — prebila začetno krizo in se bo posihmal razvijala vedno globlje in v določenem pravcu. Kaj pa se je nudilo rednim* obiskovalcem’ v zaključni seziji? Seznanili so se z ('čudežem.* našega časa — radiotele-fonom1, poučili so se o alkoholizmu, o spolnih boleznih, o duševno zaostal ih o-trocih. Ob' krasnih skieptdčnih slikah jih je predavatelj povedel v Pariz, druge-krati pa jittU je razkazal davne gotske katedrale v klasični Franciji. V slovenskem ciklu so spoznali duha, prošlost, razvoj, kulturo im civilizacijo lantncga naroda v lahki, pregledni in zgoščeni oblk:i; seznanili so so podrobneje z našo literaturo. V češlccm bi/klu so spoznali temeljitejše ko kdaj prej življenje in kulturo češkega naroda. Potem so že potovali v duhu — pred lepima skioptičnimi slikami — v Carigrad in v daljni Siam. To je približno sad enega leta; ne smemo pa pozabiti krasnih muzikalnih prireditev, ki so se vršile vedno s kratkimi' predavanjem' ter otroških večerov, kd eo uvajali naše malčke v svet pravljic in jim nudili hkrati tudi pevske in glasbene točke. Mislimo, da ni nobeno mariborsko kulturno društvo storilo toliko pozitivnega in dobrega ko «Ljudska univerza*. * V prihodnjem «šofekein' letu* bo njen program še bolj pester. Kakor izvemo, se bodo tečaji še razširili in sistematično no poglobili. Redna predavanja bodo po možnosti zopet združena v sezije. Tako bodo najprej na programu predavanja medici n ske-h i g i je n s k e g a značaja, nekak poljuden tečaj iz higijene, cigar obiskovalci bodo dobiti tudii nekaka spričevala, ker se bo tečaj priredil v zvezi z državnimi javno-zdravstvendimi čtaitelji. Poseben ciklus bo posvečen francoski revoluciji in Napoleonu, pripravlja se tudi krajši ciklusi o duhovni Rusiji. To so le prve točko v programu bil žajoče se sezije; program se bo seve te kom leta izpopolnil. Slejkoprej bodo imele častno miesto tudi muzikalne pri. reditve s predavanji, kajti le-te lahko najbolj' oblikujejo človekovo notranjost Vsa predavanja in vse delo .»Ljudske univerze* 'bo prevevala etična tendenca. Boljši posameznik, boljša množica! to je njena maksima! Jugoslovanska Matica kliče vJarenfno Slovenske gorice vabijo: oglejte si, obmejno domovino! V nedeljo, dne 9. avgusta z vlakom ob tričetrt na 2. uro iz Maribora Proti debelosti „Vilfanov čaj“ strokovnjaki.' —■ ! ! Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah ! Proizvaja: Kem. pharrn. laboratorij Mr, D. VILFAN, Zagreb, Iliča 204. A. 1484 m pojim mm lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpentl-novim .GAZELA"- milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA*- milom. E OAZEU NIIO Ogromna kupčija z mrliči. Sramotna akcija francoskih špekulantov. iVojna navadno rodi velike junake, pa tudi veldke podleže. Prvi krvave to se žrtvujejo, drugi pa izkoriščajo njih kri in žrtve za lastne-žepe. Noben narod ni od tega izvzet. Zakaj vsak ima dobre to slabe ljudi. Talko se je tudi pri plemenitih in junaških Francozih med vojtno in i>o vojni silno razpasla izprijenost. Vojni dobičkarji im spekuilaptje so skušali z vsemii sredstvi izrabiti konjunkturo. O tem nam veliko pripovedujejo Pisatelji; zlasti znani Margaritue ni zamolčal nobene ogabnosti tey»ove družhe. Francoski letoviščarji se že del,go ča-aa vznemirjajo radi zoprnih razkritij o spekulacijah z vojmimi grobovi. V afero 80 vPTotoiat Mizni »boljši* krogi, visoki uradtnikj ju politiki. Po pariških mini- strstvih namreč tudi 'časi o zasmrdi po korupciji, ker leda ni baš izključna balkanska zel, kakor hočejo vedeti nekateri naši kritikaistri. Stvar je taka: S pdsebiniim zakonom jo bilk) leta 1920. določeno, da se imajo Pokopati na skupnih nacionalnih pokopališčih kosti vseh vojnih žrtev od severne meje dlo Vogezov. Grobovi so raztreseni širomi tega ozemlja in ker so se tu vršile najstrahotnejše bitke, jih je več stotisoč. Te grobove je bilo treba kopati in človeške ostanke prepeljati na skupna vojna pokopališča. Določeno je bilo, dia dTŽava plača za mrliča 73.50 frankov. Pravzaprav dobra kupčija. In res so nekateri špekula,ntje, falirani bankirji in trnov*! zavohali v tora. oviiber predmet za umaizane spekulacije in so se lotili posla. Neki Regnier je dobil od vlade pooblastilo za izkop 120.000 mrličev. Ker se mu ni hotelo delati, je prodal dovoljenje nekemu zbankrofeiranemu vojnemu dobičkarju za 130.090 frankov. Ta je mrliče kupil to dobili zanje 8.830.000 frankov. Izkopavanje in prevoz ga je stalo ^25 frankov za mrliča. Regnaerju je plačal 10 frankov, skupaj je imel tedaj 35 frankov stroškov, to se pravi 38.50 frankom čistega dobička pri mrliču. Francoski letoviščarski listi zatrjujejo, da so se godile pravcate kupčije to borzne spekulacije s kostmi onih, ki so padli za domovino, t. j. za to, da lahko špekulant je kupčujejo z njihovimi o-kostji! Razkritja, bi kažejo, da so tudi V Franciji doma razne človeške hijene, delujejo porazno in vsa poštena javnost zahteva strogo kazen za ljudi, ki so celo iz kosti vojnih žrtev izsesali — zlato! Prijateljem pravega taborništva. Oziraje se na členek, ki je izšel pred kratkim v slovenskih časopisih naslovljen na stariše. oblast in prijatelje pravega skavtizma, iz katerega bi sklepalo nepoučeno občinstvo, da spadajo slovenski gozdovniki, člani Združenja slovenskih tabornikov, kojili pravila je oblast pred kratkim odobrila in ki so priredili letos svoje prvo oibligatno letno taborenje ob Kamniški Bistrici nad Kamnikom, med nepra ve skavte, je potrebno, da se seznani slovenska javnost s sledečimi okolšči-nami: Taborništvo, nova prirodna vzgojna metoda, ki se je začela širiti tudi v SHS in koje jedro tvori taborenje y. prosti naravi, je razcepljeno danes v glavnem na dve veliki skupini: na gozdovništvo (woodcraft) in skavtizem (scouting). — Ustanovitelj taborništva v splošnem pomenu je kanadski pisatelj in puirodopisec Ernest Thompson Seton, ki je osnoval L 1902 v Ameriki prvo gozdovniško organizacijo (VVoodcraft lndians). Angleškf general R. Badcn Povvell, ki je bil v začetku sotrudnik Setona pri ustanavljanju gozdovniške organizacije v Angliji, je uštauovil 6 let pozneje t. j. 1. 1908 na podlagi Sctoinove ideje svojo skavtsko organizacijo, ki se je razširila zelo hitro po celem svetu ter potisnila gozdovništvo s svojo številčno premočjo v ozadje. — Skavtizem torej ni originalna tvorba, temveč predstavlja le poslabšano in zmilitarizirano izdajo gozdovništva. Po vojni se je pojavilo uspešno gibanje za povrnitev k prvotni čisti obliki taborniške ideje, kot si jo je zamislil Seton t. j. k gozdovništvu. I< temu stremljenju je pripomogel največ ustanovitelj nove gozdovniške organizacije »Kibbo Kift«, Anglež John Hairgrave, kojega knjige zelo pridno čitajo tudi naši slovenski skavti. Pod vplivom tega stremljenja sprejemajo skavti hote ali nehote, vede ali nevede posamezne oblike gozdovništva, tako da je le dobremu poznavalcu obeh smeri lahko ločiti eno smer od druge. I? navedenega sledi, da bi bilo bolj u-mesitno govoriti o nepravih gozdovnikih, kot pa o nepravih skavtih, če se že rabi to drugače popolnoma neprimerno oČ;-tanje. Izmed taborniških organizacij v SHS so organizirani Savez izvidnikov in planink ter Hrvatski skavtski Savez, kojega je prejšnja vlada razpustila in ki je sedaj zopet dovoljen na Baden-Powcllovi osno- vi. Združenje slovenskih tabornikov pa na principih Seton-ovcga gozdovništva. Združenje slovenskih tabornikov odklanja zase kar najodločneje označbe »skavt« (scout-izvidnik), ki je tudi za skavte same skrajno neumesten, kajti namen taborništva te ali one smeri ni izvid-njštvo. Zato je povzela slovenska goz-dbvniška organizacija ime po oifl točki programa, s katero stoji in pade vsa ideja t. j. taborenje. Brez taborenja ni taborništva. Člani združenja torej niso nikaki skavti, še manj pa nepravi skavti. Na to sc opozarja občinstvo. Združenje slovenskih tabornikov je-z ozirom na svetovni nazor in politično mišljenje strogo nevtralno; njegov program ne vsebuje ničesar kar bi bilo x nasprotju s kakršnokoli obstoječo politično smerjo. Znak združenja je znak ameriških' gozdovnikov (VVoodcraft Seaene of Ameri- se je vrmi m gusta naprej. 30. avg usta do 5. septembra oirsn o* ^ ^ (ca) 1 j. okrogel bel ščit z modrimi robovi olb straneh. Njih pozdrav, je: Mir s Itelboj! l Članom združenja je na podlagi društvenih pra/vil prepovedano pitje alkoholnih j pijač in pršenje. Gozdovnikom nalagajo njih zelo strogi predpisi med drugim tudi 'skromnost, molčečnost in prijaznost. Zato se morajo zadržati na svojih pohodih ; v gorah in gozdovih tiho in mirno. Uka-nje, ki je tako zelo priljubljeno pri divjih turistih in kričanje, jim je strogo prepovedano. Zatiranj eno jim je trgati cvetice in se žojimi krasiti. Posamezne cvetke smejo oidtrgalti le v prirodoslovne namene, v kolikor trganje sploh ni prepovedano. Občinstvo se opozarja posebno nato, 'da jih ne zamenjuje z Udarniki (Združe' ______________________________^ V ~ r»T A nje delavskih rediteljev), ki nosijo neopravičeno taborniški kroj. Po njih udejstvovanju, poimenovanju in nastopanju se jih nemore smatrati za skavte, Še manij pa za gozdovnike. Rdeči Volk. Kadilski fVietuzalem. Kadilci iimiajo svojega patriarha: dr. Jasnah Singer Holstead je eden najsta-rejših Arncrjltanccv in eden najstrast-nejiših kadilcev. Pred nekaj tedni je slavil 107. obletnico rojstva. Ob tej redki priliki so ga seveda obkolili radovedni poročevalci ameriških listov in so ga tako dolgo morili, da se je naposled ndal im jim povedal, kako živi in kako se počuti a 107. leti na hrbtu. Huido so bili presenečeni, ko jiuni je dr. Singer povedal, da je sicer abstinent, Presenetili so se »bog tega, ker se prav V Maribor«', dne n. avgusta' 1023- Dr. Jasnah seve še ni v nevarnosti. ur. joiMiiiii • — - . . da bo moral nekega dne odložiti pipo m cigare, ki ga že čez OO let zavijajo v onjavi dim, zakaj proti nikotinski režim še ne bo u pol jan tako kmalu. A boj zanj in proti postaja vedno bolj odločen u se utegne zgoditi, da bodo nasprotniki tobaka nekega dne v večini. Potem gorje kadilcem'. Jei pravijo, da no nioi J živeti brez dima. Skrivati se bodo mera v katakombe in še tam bo nevarnost, jih izda dim. ki ga bo detektiv zla&K zavohal. Blažena Amerika! Naj še odpravijo nikotin, alkohol so že vrgli ob tla bodo tako zdravi in krepki, da ne bodo vedeli kaj početi z zdravjem, zlasti, ce se nekega dne pob umij o ženske proti naravnim! »predsodkom* in jam e jo P°" pravljati grešno prirodo n,a ta_ način, da proglase devištvo za edino veljavno nor- mir* orr A wi,ni»liL'l I Leseno pohištvo Žc^zno pohištvr Tapetn. pohištvo 1 Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo 12 Zavese ; Blago za pohištvo Posteljno perje po Jzredu nizkih ženah ▼ zalogi pohiitva Karal Preis r \ Maribor t Gosposka nlilca St. 20 ■' (Pirchaoova hiša) V Svoboden ogled! . Ceniki brezplačno! n o r« sedaj širi po Ameriki mečno gibanje proti kajenju. Pristaši tega pokreta bi hoteli nikotin tako prepovedati, kakor je prepovedan alkohol. Sedaj je stari doktor Jo,srnah postal znamenita osebnpst v Ameriki. Pristaši kajenja so ga proglasili za svojega M®" tuzalema in zaščitnika; s prstom kažejo nanj kot na najboljši primer, da lahko kadilec doživi visoko starost. Imcjitelji tobačnih plantaž in drugi ljudje, ki so zaintersirani na tobaku, zalagajo starca z najboljšimi šmodkami, pa tudi z drugimi dobrinami Sveta, češ, P uši, kar •moreš in živi m agar i še nekaj desetletij, samo da bomo lahko dokazali nasprotnikom nikotina, da nimajo prav. Pa je kljub prepričevalnemu vzgledu 1071et-neiga dr. Jasna mogoče, da bodo podlegli, zakaj za prepoved tobaka se najbolj zavzemajo ženske, te pa imajo v Ameriki silen vpliv. S tem naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprl v svoji hiši v Trubarjevi ulici št. 9 špecerijsko trgovino in se bodem trudil svojim cenj. odjemalcem vselej s prvovrstnim špecerijskim in kolonijainim blagom postreči. Na razpolago bode ob vsakem času sveže pecivo najboljše vrste ter prvovrstno vino, pivo in pristna slivovka. Manjkal ne bode tudi izboren rum za čaj. Za mnogobrojni obisk se priporoča 1635 z velespoštovanjem F. StarČiČ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 9 Kopalne hlače, sandali po jako nizkih cenah, kakor tudi klobuki, moško in žensko perilo i. t. d., kupite najceneje pri Jakob Lah, Maribor 1586 Glavni trg 2. — ............................................... svileni flor Din 22,-30, la svileni flor Din 36*—. Moške nogavice, otroške nogavice, otroške 1161 majce po najnižjih cenah pri tvrdki Anica Traun, Maribor, Grajski trg 1 ram i ra Tehnički sejem: 30. avgusta do 5. septembra Tekstilni sejem: 30. avgusta do 3. septembra Največji in najssarejši mednarodni sejem svetal Za razstavljalce in kupce jednako važno! Prijave in pojasnila pri častnem zastopniku W. strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19 EiSiSa&.ta K9A$orfiU»JaJior<, Glavai jn ftd^.TiLCAi A*S » ■ Narodni dom (Oset), Maribor. 1644 Sodna javna dražba. Dne 21. avgusta 1925 ob 9. uri dop.se vrli v Moški kaznilnici v Mariboru, sodna javna dražba 1 lesene barake, 2 pisalnih miz, 2 omar, 2 cirkulnrnih žag, 1 stroja za vrtenje, 1 motorja ter raznih jermenov in transmisij. 1636 Trgovski vajenec z dobro šolsko izobrazbo se sprejme za špecerijsko in manufakturno stroko pri F. Starčič, Maribor, Vetrinjska ulica št. 15, 1634 Inštrukcije za srednješolce in slične učence daje strokovnjak. Maribor, Gnjeva 42, part. 1. 1623 PoStena, marljiva sobarica, katera mora perilo likati in popravljati, se išče v boljšo hišo v Srbijo. Pogoj nemški jezik. Plača po dogovoru. Vstop 1. septembra 1925. Stroški se vrnejo. Ustmene in piimens ponudbe na P. J. Klefisch, Pluj, Panonska ul. 15. 1620 Strojepisko, izvežbano v odvetniški pisarni, se sprejme. Ponudbe z navedbo uporabljivosti in višino plače pod ,15. avgust* na upravo. 1687 Kje se pusti elegantne toalete, kostume in plašče, kakor moderniziranje po najnižji ceni izdelovati ? V specijalni delavnici za dame in otroke SERDINŠEK, MARIBOR Mestna klavnica. Ob brodu Itav. 1. Soba z dvema posteljama se odda v najem. Sodna ul. 32/111. vrata 15. 1639 Kdor hoče dobri idočo uro, naj se obrne na urarja L. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul 8. Elektromotorje in diname, žarnice 0*ram-Tun?sram-Phi-lips. električne napeljave (najboljši proizvod), svetiljke, lestence in armature, električne števce, švicarski proizvod, e lektrične likalnike in posede, telefone, zvonce in elemente ver drugi električni material po ugodnih cenah kupite pri elektrotvrdki Karol Florjančič, Celje. 1501 Lokal (nrazno pralno kuhinjo' išče mlekarna v Mariboru v bližini kolodvora. Lokal mora biti hladen in imeti dovoz z vozom. Pismene ponudbe na upravo Ihta pod št. 100/1624 Kuharica z boljšo kuhinjo, katera tudi opravlja domača dela. se išče v boljšo hišo v Srbijo. Pogoj nemški jezik. Plača po dogovoru. Stroški se vrnejo. Vstop 1. septem. 1925. Ustmene in pismene ponudbe na P. J. Klefisch. Ptuj, Panonska ul. 15. 1619 Na prodaj ie postelja z posteljnimi vložki. Naslov v upravi 1626 r ETHI10D2 prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo DNOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov 355 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta 15/1. ZviSanle cen. Ker so tvornice glasovirjev radi prevelikih nabavnih stroškov zvišale cene, se vseeno pri Bauerle, Maribor, Gosposka ulica 56, še nudi prilika nabaviti si razmeroma po ceni glasovir, tudi V plačevanju na obroke (Din 150’—). Istotam se tudi prevzamejo vsa popravila. m** dr. Ivan Zorjan 1 in ordinira spet redno od 10. av-A/eksandrova cesta štev. 11■