St. 1.
42580
Mapibop, dne 3. januarja 1907.
Tečaj XLI.
■v*""
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izb a j» vsak šatrtek m	■ poštni»» vr«d k v Maril»orB * pošiljanjem na dom nt «ek> let« i K,
hodi san poni »a leto aua» 3 K. Karoinica aa pošilja na: Upravoi&tvo SSovenskega Gospodarja* t Mariboru list bres p»Mb»e airnisi»» — Foaamezm listi stane j« 10 vin. — Urednik*®: Koroiha cesta ž ter. 6. — Rokopisi so
lata 2 K in aa četrt leta 1 K. Naročnina, za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor List se dopoSflja d« odpovedi. —.Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" doiivnjo Upravništvo Koroška ««sta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in rekhusacije.
ue viacajo.
_	vsprej«
_ Za ias«cate a« |>V»č»j« «4 «uostopne petitvrste za enkrat 15 vio., za dvakrat 25 vin., sa trikrat 86 vin. Za večkratne oglase primeren popoat. Inserati s» sprejemajo do srede zjutraj. — Nezaprtc r»kiwuacije
M poitnin« proste.
Štiridesetletniea.
Štirideset let je preteklo, kar izhaja naš list. Njegovo ime je znano v zadnji slovenski hišici na Spod. Štajeiju. Ko se je naše ljudstvo komaj začelo vzbujati k političnemu življenju, stal je že »Slov. Gospodar« ob njegovi strani, učeč, bodreč in navdušujoč. Mnogo nasprotnikov smo imeli, toda izginili so, a mi sm® ostali. Naši uredniki so morali pred sodišča, plačevati so morali globe, vlačili so jih v ječe, a vendar »Slovenski Gospodar« še živi in postaja od leta do leta krepkejši. Drži ga njegov program, kateremu se nikdar ni izneveril: »Vse za vero, narod in cesarja!«
Vse naše politično življenje je tesno zvezano z zgodovino našega lista. Mi za ljudstvo, a ljudstvo za nami. To razmerje med našim kmečkim ljudstvom in njegovim listom hočemo ohraniti tudi zanaprej. Mi živimo in delamo le za ljudstvo, to je naša edina naloga, za to smo tukaj!
Danes, ko stopamo s to številko v 41. leto svojega izhajanja, zopet javno zatrjujemo, da bo naše delo posvečeno le blagorju slovenskega kmečkega ljudstva na Spodnjem Štajerskem in ponavljamo svojo zvestobo do starega našega programa.
In kakor dosedaj, tako upamo, bo tudi v prihodnje ~matralo spodnještajersko kmečko ljudstvo naš list za svojega najboljšega in najzvestejšega prijatelja ter ga rado sprejemalo pod svojo streho!
V novem letu.
Veselo novo leto! Ta klic je šel ravnokar pretekle dni od ust do ust. In sedaj stoji pred nami zopet delo ©nega celega leta. Ne bojimo se dela, ampak z veseljem ga pozdravljamo in z upom na obile uspehe. Uspehi morajo priti, kajti naši nameni so pošteni in naša volja je krepka. Moči in blagoslova pa prosimo in upamo od Boga.
Prva naša skrb bo organizacija kmečkega stanu. Vsi stanovi se združujejo in organizirajo. Le največjemu delu našega slovenskega naroda dosedaj nihče ni poskrbel za organizacijo, v kateri bi branil svoje stanovske zadeve ter odbijal napade na nje, naj prihajajo od katere strani koli. Ko bo list prišel med naše naročnike, bo Slovenska kmečka zveza, v kateri se bodo zbirali kmetje in njih prijatelji, postavno potrjena in potem bodo hitela vabila na vse
strani, da kličejo na ustanovni zbor Slovenske kmečke zveze. Slovenski štajerski kmetje bodo prvi med slovenskimi sobrati, ki bodo imeli svojo stanovsko organizacijo.
Roko v roki s to organizacijo bo morala iti priprava za bližajoče se državnozborske volitve. Še ta mesec bo zboroval stari državni zbor, potem se mn zaprejo vrata državne posvetovalnice in poslanci položijo svoje mandate v roke volilcev. Stari volilni okraji ponehajo, in na njihovo mesto stopi za Slovenski Štajer sedem novih volilnih okrajev, v katerih bodo imeli odločevati slovenski kmetje. Slovenska kmečka zveza bode imela dela dovolj. Z novo liberalno stranko, ki jo je pomagala ustanoviti tudi lakomnost za mandate, je katoliško-slovenskim kmečkim Slovencem vzrastel nov nasprotnik. Ah je nevaren? Ne, kajti mi zw-npamo v trezno razsodnost naših dobro verskih in narodnih kmetov, da se ne bodo vsedli na limanice mladim advokatskim koncipientom in liberalnim učiteljem, če imajo tudi tuintam par nezadovoljnih kričačev za seboj, kričačev, ki nikdar niso nič pametnega storili v javnosti, pač pa le zmedo in zmešnjavo. Na Kranjskem je umrl liberalizem in štajerski kmetje niso tako kratkovidni, da bi to mrtvo telo sprejeli v svoje naročje. Pogumno hočemo stopiti v volilne boje ter odbiti na ceh črti sijajno prvi liberalni napad. V nas je zavest, da se trudimo za slovenski kmečki stan, v nas je pogum za vse boje, pri nas bo tudi zmaga!
In med tem, ko bomo peljali kmečke može v boj in do zmage, ne bomo pozabili »a kmečko omladino. To je naš kmečki naraščaj, naša nada in bodočnost. Skrbeli bomo po naših društvih, da bo kmečka omladina kos svoji bodoči nalogi. Ž njo skupaj se bomo izobraževali in usposabljali za viharno prihodnost.
Starih točk iz programa spodještajerskih Slovencev, vere in jezika tudi ne bomo pozabili. Celih štirideset let že deluje naš list v tem smislu in vsled tega je našel med kmetom tudi vedno popolno zaupanje. Svojemu staremu programu se tudi zanaprej ne bomo izneverili, ampak z našim vernim slovenskim kmečkim ljudstvom delili bomo vse žalostne in vesele trenotke.
Boji nam pretijo v novem letu, a mi se jih ne bojimo in verujemo v zmago! Dela je sicer treba, a mi znamo delati. Z vihrajočo kmečko zastavo korakamo ponosno v novo leto!
LISTEK.
Uredniška pisma.
Niso nam ugajale zadnje zime! Malo snega in malo mraza, to ni prava zima! Sanjali smo o zimah, ko tedne in tedne težejo sani gladko po snegu, ko škriplje sneg pod BOgami, ti zastaja sapa od mraza in cvetejo na oknih noč in dan ledene rože . . . Letošnja zima je taka! Ali ne slišite veselega cinglanja zvončkov, ki zvene izza gostih griv prhaj očih konj, vpreženih pred lahkoleteče »ani? In glejte te ljudi, kako se zavijajo preko čez ušesa v tople suknje, mehke kožuhe, volnene robce . . . Doma na ognjišču pa nesprestano prasketa ogenj, mnogo se trudi proti velikemu mrazu, a zaman . . . Letos imamo pravo zimo! Polovičarske, aehkobne zime pa nam ne ugajajo.
Dolgo vrsto let je bil naš list namenjen vsem stanovom spodnještajerskih Slovencev. In naša pisava se je morala ozirati na vse strani. Težko je bilo to delo in vsak stan je zahteval še to in ono od lista. Sedaj smo vrgli proč vse ozire na druge stanove in naši predali so posvečeni le kmečkemu stanu, malemu ter velikemu posestniku, ter vsem, ki so v pomoč pri kmečkem delu. Dovolj je listov na Slovenskem, da si lahko ostali stanovi drugod iščejo prostora za svoje težnje. Razmere časa zahtevajo, da naše delo za kmečki stan ni polovičarsko, ampak popolno.
Mnogokrat se pritožujejo dopisniki, da jim črtamo mesta, v katerih najkrepkeje in najpogumnejše vihtijo svoje meče proti nasprotniku. Pravijo, da zapadejo na ta način najkrasnejši proizvodi slovenske polemike urednikovi brez-okusnosti . . . Nočemo se o tem prepirati, ampak rečemo le: Spoštujemo visoko vse dopisnike in s hvaležnostjo sprejemamo njih dopise. Toda kakor na eni strani ljubimo dopisnike, tako na drugi strani iz dna duše sovražimo ječe in
zapore . . . Samo zaradi tega dela vča«i naše pero neusmiljeno debele črte po dopisnikovih rokopisih. Saj tudi drugih razlogov ne moremo imeti. Ali mislite, da urednik ni vesel, če mn ni treba mnogo delati, če opravijo zanj večino dela pridni dopisniki ? Govorili smo odkrito, bodimo si, torej cenjeni dopisniki, prijatelji, četudi se križajo tuintam naša pota iz varnostnih ozirov.
Za nas se namreč ječa in zapori hitreje odpirajo neg« za druge. Mi poznamo na Avstrijskem okrajnega glavarja, ki tje kradel ljudem po okraju denarje. Višje oblasti so vedele za to in časniki »o pisali javno o tem. Toda niti višje oblasti niso storile korakov, niti se je ganil državni pravdnik. Treba bi bilo sedaj vse skupaj zapreti. A vsi nosijo — gosposke suknje. Tatiče zapirajo, tatovi pa hodijo prosti po svetu.
Mlada stranka starega kranjskega liberalizma se je veliko trudila, da si je našla pravo ime: čista, napredna, svobodomiselna, vsi ti pridevki so se ji zdeli vabljivi. Med tem pa je že izhajalo njihovo glasilo .Narodni list". Zakaj se niso imenovali po njem ? Kako lepo bi se glasilo: „Stranka narodnih liscev".
Z Bogom! Na svidenje!
G-orjančevega Janeza novoletno voščilo.
Priredil I. Z.
Goijančev Janet je kaj rad videl Škrpanovo Urško. Šel je že najmanj 6 ali 8 krat k Škrpanovim snubit, — a Urška se je vedno izgovarjala. Urška mu ravno ni bila nasprotna, a mislila je, da se tako važna stvar mora dobro pretehtati in preudariti. Zato tudi Janeza ni popolnoma odklonila, ampak ga je vedno potolažila na Veliko noč, od Velike noči na Binkošti in od Binkošti zopet na Veliko noč.
In še enkrat „Narodna" stranka in ljudska šola.
Naši »mladi« so čitali z velikim pridom »Slov. Narod«. V dokaz navajam dejstvo, da se njihovo glasilo »Nar. List« poslužuje v boju zoper politične nasprotnike istih izrazov, kakor njih vzor Malovrh v Ljubljani. »Strupena gonja«, »nevednost«, »hudomušnost«, »zavi-jalci resnioe«, »blagoslovljeni sotrudniki«, »maziljenci« (čisto novo!) »mariborski nadvzgojitelji« itd. itd. taki in enaki izrazi se jim kar cede iz ust. Nas ta pojav na Štajerskem ne bo spravil iz ravnotežja, ampak bomo stvarno reč razmotrivali. Stavimo tedaj vsakemu poštenjaku vprašanje: 1. Ali zasluži stranka, koje prvi klic je bil »več nemščine«! ime »Narodna stranka«? »Več nemščine« je bil dosedaj vedno bojni klic nemškatarjev, in sedaj si gaje srečno tudi prisvojila »Narodna stranka« na Štajerskem. Kdo se ne spominja pri tem, da se tudi hrvatska mažaronska stranka imenuje »Narodna stranka«. Zatorej, čuvajte se volkov, ki hodijo okrog v ov6ji obleki! Za nemščino v naših ljudskih šolah skrbe morebiti še preveč različni okrajni glavarji, okrajni i» deželni šolski nadzorniki, sploh vsi politični uradniki gori do namestnika, tako da »Narodni stranki« ne bo več mnogo dela preostajalo. Koliko se je pa do sedaj v tej stroki doseglo v ljudski šoli, to ni samo znano gotovim »učiteljskem krogom«, ampak tudi drugim. In tudi iz prvega dela stvarnega in odkritosrčnega govora g. nadučitelja Strmška se da posneti, s kakim uspehom se nemščina po slovenskih ljudskih šolah poučuje. Mi še enkrat ponovimo, škoda za čas in trmd, ki se vpo-rabi za ta predmet v škodo drugim potrebnejšim strokam. Analitični način pri pouku jezikov je znan že dvajset let, in kar sta Schreiner-Bezjak izdala drugo nemško vadnico, bo tudi že precej šest let. Kje so vspehi nemškega poduka? Ne pehajino se tedaj za tem fantomom, ampak pripoznajmo mirno in pošteno s Strmškom: »Čudežev tudi učitelj ne npre delati«. Nepoštemo in vsakega Slovenca nedostojno pa je, če se posluži tega predmeta za zahrbtni napad na naše bivše politike in voditelje. Št. 10 »Nar. Lista* namreč piše: »Zavožena je bila dosedanja politična smer, da se v ljudskih šolah ne sme poučevati nemščina. Naši voditelji so vpili: ven z nemščino, ali ljudstvo jo je zahtevalo. Lahko trdimo, da ne bi imeli toliko odpadnikov, ko bi bili naši voditelji ubrali drugo taktično smer in bi se kdaj posvetovali o tem perečem vprašanju z našimi narodnimi (?) strokovnjaki«. Naši bivši voditelji so morali tako ravnati, če so hoteli ime narodne stranke zaslužiti. Odložili so svoj ščit neomadeževan in zato jim bomo vedno hvalo vedeli. Naši mladi pa izganjajo hudiča z belce-bubom, nemškutarstvo z nemščino. To politiko naj razume, kdor more, mi smo preslabi. Drugo vprašanje
Med tem časom pa je brila ž njim vedno norce in ga dražila, kjer je le mogla. 0 Božiču je bil Janez zopet pri Škrpanu ter prosil odločno za njeno roko. Urška se je 1« smejala, končno pa je vendar rekla:
„Da, Janez, ako mi na novega leta dan prej nove leto voščiš, kakor jaz tebi, hočem biti ob svečnici tvoja. Pa zapomni si, ti mi moraš še pred voščilom reči: „Dobre jutro."
Janez pogleda pri teh besedah okoli sebe, kakor četrtletna mačka, ki ji miš pred nosom v luknjo pobriše. Predlog je bil nad vse zvit. Urška je imela dobro nabrušea jeziček, in ker ji mora pred voščilom še „dobro jutro" reči, je popolnoma prav sklepal, ako je mislil, da mu na „dobre jutro" takoj odgovori: „Srečno novo leto, Janez!" Potem se pa lahko zopet za njo obriše in gre svojo pot. Ona se mu bo smejala, kakor lisica vrani, ko je sir dobila.
Urška se je glasno nasmejala, ko je videla kisel Janezov obraz. Ta je šel popolnoma potrt in klavern domov. Po potu premišljuje Urškin predlog. Kar mu šine drzna misel v glavo. Mogoče bi se le dalo Urško prekaniti. — Premišljeval in premišljeval je, in polagoma je skoval natančen načrt. — Morebiti bi se dalo Urško na novega leta dan pri prvem nagovoru tako prestrašiti, da bi ne mogla niti ust odpreti. Potem bi bila cela stvar rešena.
Janez premišljuje in kuje dalje, vedno popolnejši postaja načrt, na Silvestrov večer je gotov. Po večerji pokliče Miho, prvega hlapca, ki je bil močen kakor medved, k sebi ter so dolgo pogovarja ž njim.
Na novega leta dan gre Janez previdno k zgodnji maši. Na vse strani gleda in pazi, da ga ne bi k jo ¿¿iutila Urška. Zaman se je bal; Urška niti mislila ni, Janeza prekaniti. Saj jo mora on prvi nagovoriti in potem mu bode že s hitrim jezičkom besedo prestrigla.
Po maši jo zopet previdno ubere domov. Domov pri-šedši se poda v hlev. Črez nekaj časa pride hlapec Miha z
»
pa, ki ga stavim svojim nasprotnikom, je, ali jim je znan kak narod bodisi v starem, srednjem ali novem veku, kateri bi bil ohranil svojo narodnost, svoj narodni jezik, potem ko si je že prisvojil jezik svojega mogočnejšega, bolj razvitega, od vlade na vsak način podpiranega soseda. Naroda, kojega masa bi govorila dva jezika, lastnega in tujega, ni, ampak vsak tak narod je še izginil popolnoma in se v močnejšem potopil. Ta usoda nas čaka, če se uresničijo naklepi naše Narodne stranke, da se bodo otroci v ljudski šoli popolnoma (!) nemški naučili. Edino, kar nas tolaži, je, da večina pristašev nove stranke sama prav dobro ve, da to ni mogoče, ampak to je le pesek v oči, to je le mamilo, češ: »Ali vidiš, kako slabi so bili tvoji bivši voditelji. Niti nemščine ti niso privoščili. Pridruži se nam, potem se bodo tvoji otroci v ljudski šoli popolnoma nemščine priučili«. Mi ugovarjamo najodločneje proti temu, da se smatra ljudska šola kot predmet, s katerim bi se pridobivala priljubljenost pri ljudstvu.
Konečno le še par besed v obrambo. Naj mi moj nasprotnik v »Nar. Listu« dokaže zavijanjč resnice in neresnične navedbe. Če tega ne more, se postavim na stališče, da me »Nar. List« in njegov dopisnik ne moreta žaliti. Kar se smešenja tiče, naših »mladih« ni treba smešiti, kajti oni se sami dosti smešijo s svojimi zmedenimi članki.
Politični ogled,
Državni zbor stopi menda še le dne 9. t. m. skupaj. Med tem bodo delegacije v Budapešti končale svoje delo.
Deželni zbori. V vseh deželnih zborih, ki so sedaj med Božičem in Novim letom zborovali, so se tožili zaradi slabega denarnega stanja.' Največ stanejo šole, pri katerih ima dežela in občina le malo govoriti, nositi pa vse stroške. Nekateri poslanci so zahtevali, da prevzame večino stroškov za šolo država.
Volilna dolžnost. Na Nižjem Avstrijskem je sklenil deželni zbor volilno dolžnost.
atajerski deželni proračun za 1. 1907 izkazuje skupne potrebe 27,528.586 K, pokritja pa 15.370.858 K. Primanjkljaj 12,157.728 K se bo pokril večinoma z deželnimi dokladami. Ta proračun je v primeri z onimi za tekoče leto za okroglo 1,150.000 K višji. Izmed posameznih postavk omenimo: v šolske namene 11,750.063 K, v dobrodelne in zdravstvene namene 8.548.969 K, deželna kultura 2,486.122 K, deželna uprava 773.438 K, deželni gasilski zaklad 61.000 K, za snovanje rajfajzenovk 12.980 K.
Štajerski deželni zbor. V prvi seji dne 27. t. m. so slovenski poslanci stavili sledeče predloge ozir. vložili te-le interpelacije: Predlog poslancev Robiča, dr. Ploja, dr. Jurtele in tovarišev, da se še v tem zasedanju predloži deželnemu zboru načrt novega volilnega reda s splošno, enako in neposredno volilno pravico. Istotako se naj predloži nov deželnozborski red in pri razdelitvi volilnih okoliš se naj gleda na narodnostne meje. Poslanec Roškar zaradi ustanovitve slovenske kmetijske šole; dr. Hrašovec zaradi ustanovitve novih slovenskih podružnic „Kmetijske družbe", ker so se doslej iz političnih razlogov opuščale; dr. Jankovič zaradi razdelitve podpor po uimah poškodovanih v političnem okraju Brežice, Roš, ker se je več učiteljem odrekel dopust, ko so se hoteli vdeležiti čebelarskega poučnega tečaja v Ljubljani; Robič zaradi slabih zvez in prometnih razmer sploh na južni železnici. Nemški poslanci so stavili predlog, da se uvede volilna dolžnost. Vsak mora iti volit, sicer se kaznuje z denarno globo. V odseke so bili voljeni sledeči Slovenci: v finančni odsek: dr. Hrašovec in dr. Ploj; v občinski odsek: dr. Jurtela.
Slovenski škofje in ljudstvo. Ko je bila v gosposki 71 jrnici sprememba volilne pravice na dnevnem
redu, prihitela sta tudi slovenska škofa, mariborski dr. Na-potnik in ljubljanski dr. Jeglič na Duuaj, da sta glasovala za volilno pravico ter s tem pokazala svoje demokratično, ljudstvu prijazno miš'jenje. To si bo ljudstvo tudi zapomnilo, posebno ker ve, da je liberalna gospoda po mestih zahrbtno rovala proti temu, da se ljudstvu da več pravice v politiki
Prihodnje državnosborske volitve se bodo vršile v drugi polovici meseca maja 1907.
Koroški deželni zbor je povišal učiteljem plače. To stori vsakokrat pred državno/.borskimi volitvami, da bi rajši agitirali za nemško-narodre kandidate. Slovenski poslanec Grafenauer jo to nemški večini odkrito povedal.
Deželni odbor in naši kmetje. Deželni odbor štajerski priredi tudi letos vimčarske tečaje, na katere vabi kmečke in viničarske fante s posebnim razglasom. Prošnje je vložiti do 1. januarja 1907. Mi smo dobili ta razglas 28. decembra 1906, izdan pa je 26. oktobra 1906. Mi vprašamo deželni odbor, zakaj se nam ni prej doposlal ta razglas? To se pravi za norca imsti naše kmete, češ, izveš lahko, da je tečaj, toda prositi ne moreš, ker je prepozno.
Šesti avstrijski katoliški shod bo letošnje leto. Pripravljalni odbor seje že sestavil. Med katoliškimi strankami v Avstriji vlada razveseljivo gibanje.
Rusija. Vlada je poostrila predpise glede na stra-ženje meje in na pregledovanje potnih listov. Židovjo in njihovi pristaši še vedno rujejo po Rusiji ter povzročajo nemire.
Francija. Dne 21. dec. je predloiila vlada zbornici zopet nov zakon, ki določa, da izgube oni duhovniki pokojnino, ki brez dovoljenja vlade in brez vedenja občinskih predstojnikov izvršujejo bogoslužje. Župnišča in cerkve se vzamejo cerkvi ter izroče občinam oziroma vladi. Več duhovnikov je že bilo kaznovanih, ker so brez dovoljenja županov maše val i. Boj preti cerkvi vodita sedaj ministr.-ki predsednik Clemenseau, ki je žid, in naučni minister Briand, ki je proteitant. Ni torej čuda, da stoje vsi židovski in liberalni listi ob strani teh dveh mož.
Razne novice,
*	Naš list. Veselo novo leto! Za nas je 41 leto našega izhajanja! Vabimo, da si kmečko ljudstvo z obilnim pristopom naroča svojega starega prijatelja in bojevnika. Naj bi ne bilo hiše kjer bi ne bil naš list naročen. Kmetje, posestniki, razširjajte svoje glasilo!_
Slovenska kmečka zveza bo~ že prihodnje dni razpošiljala vabila k ustanovnemu shodu. Kdor bi ga ne dobil in želel priti na shod, naj to naznani na naslov: Ivan Roškar, deželni poslanec, Sv. Jurij v Slov. goricah, Štajersko.
*	Imenovanje. Naš rojak č. g. Ivan Držanič, dekan v Šmohorju na Koroškem, je imenovan za častnega kanonika papeževega z naslovom monsignore. Čestitamo!
*	Osebne vesti. Naš premil. knez in škof so nekoliko oboleli ter so vsled tega izostali novoletni sprejemi. — Ravnatelj dijaškega semenišča g. prof. J. Zidanšek je zadnji teden na ulici vsled opolzkega snega tako nesrečno spodrknil, da si je levo roko močno poškodoval. — Na Dunaju je bil promoviran doktorjem modroslovja gosp. Viktor Tiller. — Davčni oficijal gospod Jurij Pichler v Mariboru je imenovan za davkarja. — Poštna oficijantinja gdč. Marija Pungeršek je prestavljena iz Voitsberga v Maribor.
*	Zahtevajte slovenske uradnike! V Rogatcu je izpraznjeno mesto davkarja. Graški nemški listi že poživljajo vlado, naj ne imenuje kakega Slovenca za to mesto, ampak Nemca. Tako skrbijo Nemci, da spravijo svoje si-
ogromnim košem v hlev za njim. Ko zapazi Janeza, se začne smejati: „Zdaj pa le hitro začniva. Pa jaz ne bom kriv, če si prste požgeva "
„Le bodi brez skrbi", odgovori Janez, „in ne blebetaj preveč pri Škrpanu."
„No, tako pameten sem jaz tudi", odgovori hlapec. — Nato začneta delo.
Na dno koša deneta nekaj sena, nato stopi Janez v koš ter se vsede prav mehko na seno. Črez njega pokrije Miha kos rjuhe in naloži slame, dokler ni koš popolnoma poln. Nato vzame koš na hrbet in hajd ž njim na pot.
„Je težko, Miha?" vpraša Janez iz koša.
„Kaj še — kakor peije", odgovori hrust.
Miha nese Janeza v košu naravnost k Škrp anu. Tamkaj so ravno pri obedu, ko vstopi Miha in zatrobi: „Bog daj srečno novo leto." Nato sname koš s hrbta in ga postavi na tla. Vsi se spuste v smeh.
„Hej Miha, kaj si nam slame prinesel?" vpraša Urškin brat.
„Ne, — je še nekaj drugega notri", odgovori hlapec, „slame sem samo naložil, da mi ne zmrzne. Saj je vražje mrzlo zunaj — še ogenj v pipi mi je skoraj zmrznil. Janez vam želi vsem skupaj veselo in srečno novo leto, posebno pa Urški; — in tukaj je nekaj malega za njo poslal." S temi besedami vzdigne zopet koš in ga postavi za peč.
Urška postane rudeča kakor kuhan rak in jezno sikne: „Ta — naj raje obdrži svoja darila zase. To voščilo ne velja; saj sva se dogovorila, da mora sam priti ter me prehiteti z voščilom. Kar tako se ne dam nafarbati, ne!"
^No, no, — ne tako vroče, Urška", jo miri Miha, „o farbariju tukaj "Še misli ni. In če je Janez s teboj prijazen in dober, ni lepo od tebe, da se držiš, kakor razdražen puran. Le poglej, kaj sem ti prinesel; tu boš gledala!"
„Pa nisem radovedna", reče črez ramo Urška. A vendar trepeče od radovednosti na vsem životu.
„Na, Miha, povej — kaj imaš v kešu", vpraša radovedno dekla — „imaš vino?"
„Vino! tega pa ne bi pustil tako dolgo v košu", odvrne Miha.
„Kaj drugega sladkega?" vpraša nekdo drugi.
„Ne, nekaj kislfga, jio kislo zelje", odvrno Miha.
„Stvar je pa težka", reče gospodar. „Menda vendar nimaš stroja za Šivanje?"
„Kaj še", pravi Miha.
Vsi se smejijo in silijo hlapca, naj koš odkrije in izprazni. Miha pa odločno pove, da mora Urška to storiti, njej je prinesel celo stvar.
Domači hlapec je bil mnenja, da je v košu najbrž meso, ker so včeraj pri Gorjancu klali.
„Najbrž imaš prav", se smeje Miha.
„Pa v košu!" se začudi gospodar. „Potem si moral prinesti pol teleta."
„Da, da, — celo, celo!" odgovori Miha smeje „in še cel kup drugih stvari — prav lepih."
Zdaj Urška ni več mogla radovednosti premagovati; stopila je h košu ter začela slamo odjemati. — Ko pa pride malo bolj globoko, skoči v košu bliskovito hitro siva pošast kvišku, se postavi na noge in zatrobi:
„Dobro jutro, Urška."
Urška se grozovito prestraši in z groznim krikom skoči proč.
Koš se prevrže. Še predno more Urška usta odpreti, se oglasi strašen glas še jedenkrat:
„Srečno novo leto, Urška!"
Zdaj prikobaca človeška postava iz koša ter si skuša odvezati z glave rjnho in pred družbo je stal Gorjančev Janez. Urška, ki se je še tresla od strahu na vsem telesu, je postala rumena in zelena od jezo.
„Urška, zdaj ti še enkrat želim veselo novo leto", de smeje Janez.
„Pusti me pri miru", se jezno odreže Urška in jo popiha ven.	^
Še le črez dolgo časa so spravili Urško zopet v hišo — in ker jo je Janez s skesanim srcem prav ponižno prosil odpuščanja, se je tudi ona zopet nasmejala. Kmalu je bila zaroka, poroko so določili na svečnico. Pri pojedini je ošteval sicer Janez hlapca, zakai je tako malo spoštljivo govoril o svojem gospodarju, a Urška ga je branila trdeč, da je govoril samo resnico. Razve a tega je obljubila Janezu, da ga bo prihodnjič z voščilom že drugače prehitela. A Janez je le dobil Urško za ženo.
nove k boljši službi in da podpirajo z uradniki oslabelo nemštvo po pravici nemčurstvo po naših mestih in trgih. Kmetje, vaša dolžnost je, da se tudi potegujete za svoje ljudi in da zabranite prihod takim ljudem, ki vas sovražijo in psovajo. Kjerkoli je kako uradniško mesto prosto, morate zahtevati slovenskega uradnika. Klic: Proč z nemškimi uradniki! mora zadoneti po celem Spod. Štajerju
*	Naš dom" bo z novim letom redno prinašal slike. „Gospodarju" bo brezplačno priložen, sicer pa stane 1 K za celo leto. Prijatelji, Širite list, posebno med mladino.
*	Šolske zdravnike bodo uvedli, kakor se poroča, v Avstriji. Šolski zdravniki bodo morali nadzirati zdravstveno stanje šolske mladine in jo opozarjati na možne nevarnosti. V ta namen bodo morali pregledati mladino v šoli in ukreniti, kar potreba. Šolski zdravnik bo dolžan preiskati začetkom šolskega leta vse otroke in določiti, kateri naj se oprosti n. pr. telovadbe, petja, ročnih del itd. Med letom bo moral večkrat obiskati šolo in v nenadnih nesrečah priskočiti takoj na pomoč. Za te posle se mu odkaže 40 K za vsak razred. Ker je v Avstriji okoli 60.000 razredov, bi stala ta nova naprava okoli 2,400 000 K.
*	Poučni tečaj za babice se začne dne 1. febru. ija t. 1. na kliniki v Gradcu. Natančneja pojasnila daje mestni fizikat v Gradcu.
*	Celjska zadružna zveza vedno zatrjuje, da nima z nobeno politično stranko stika. Mi smo že izrekli nad tem svoj opravičeni dvom, ko je imenovala g. Kuneja revizorjem in ko je g. Jošt nastopil za Zvezo na ustanovnem zboru liberalne stranke v Celju. Sedaj nam zopet nek slučaj potrjuje naš dvom. V „Slov. Narodu" in v „Narodnem Listu", torej v kranjskem in štajerskem liberalnem glasilu, napadajo dr. Korošca, da ni hotel sprejeti plačanega inse-rata kot reklamo za celjsko „Zadružno zvezo". Odkod so omenjeni listi izvedeli to odvrnitev inserata, če ne od celjske .Zadružne zveze" ? Ali torej res nima „Zveza" nobenega stika z liberalci ? To naj verjame, kdor more! Če hoče „Zadružna zveza" res, da ji zaupajo vse struje, naj bo nepristranska! Tega sedaj ne moremo trditi! Zato pa tudi nihče ne more zahtevati, da bi mi delali reklamo za „Zvezo", ki ima očitno zveze z liberalci!
*	štetje domačih živali. Vsi občinski uradi so dobili ukaz, poročati koliko domačih živali, (konjev, oslov, mul, govede, ovac, koz in svinj) je bilo koncem 1. 1906. v njihovem področju.
*	Priloga današnjemu listu je „Kmetovalec", ilu strovan gospodarski list kranjske kmetijske družbe.
*	Lažnjivci pri „Narodni stranki". Kakor se razvidi iz dosedanjih številk liberalnega „Narodnega Lista", našim liberalcem ni delo za narod glavna stvar, ampak boj proti neljubim jim osebam, tako tudi proti dr. Korošcu. V zadnji številki omenja ta „čisti" list, da je dr. Korošec glasoval v neki zadevi pri posvetovanju v klubu proti predlogu poslanca Robiča in potem piše to glasilo celjskih pošteniakovičev takole:
„Za predlog so glasovali Robič, Ploj in Vovšek. A čujte in strmite. „Slovenski Gospodar", čegar šef je dr. Korošec, pa je v strahu pred volilci prinesel novico in laž, da je dr. Korošec glasoval za Robičev predlog, poslanca Vovšeka pa je sploh izpustil, kakor da ga v seji ni bilo. In še do danes ta laž ni popravljena. Živela Koroščeva poštenost."
Tako piše „čisti" celjski list. Sedaj pa si poglejmo, kaj je „Slovenski Gospodar" pisal! V št. 45. z dne 18. okt. 1906 poroča o tej zadevi tako le:
„Slovanska zveza" se je v več sejah posvetovala o političnem položaju in o dvetretjinski večini, s katero bi se po želji Nemcev naj zabranila druga razdelitev volilnih okrajev."
To je bilo vse, kar je naš list o tej stvari pisal. Trditve „Narodnega Lista" so torej same nesramne laži. Naravnost zlagano je vse! Kako naj popravlja dr. Korošec, česar ni pisal niti on, niti naš list? Kje je torej strah pred volilci, o katerem tako radi pišejo celjski koncipienti? Pač samo v njihovi domišljiji! In da dr. Korošec nikakor ne more biti šef našega lista, kadar je na Dunaju, da še list čita le, ko je že tiskan, to zna menda najbolj omejeni pristaš nove stranke! Spindler in dr. Kukovec, čestitamo vama, da imata take lažnjivce med svojimi najboljšimi pristaši!
*	Kaj je s slovensko kmetijsko šolo? Na interpelacijo slovenskih poslancev zaradi slovenske kmetijske šole je odgovoril deželni glavar, da je deželni odbor že sUenil pogodbo z dosedanjimi posestniki, ki pa so ostali do konca 1. 1906 v posesti, in da se je obrnil za podporo do vlado. V prihodnjem zasedanju se predloži tozadeven predlog.
*	Plačevanje davkov v I. četrtletju: 1. Zemljiški davek, hišni in hišnonajemninski davek ter petodstotni davek najemnine onih hiš, ki so popolnoma ali deloma oproščene najemninskega davka, se morajo plačati in sicer: prvi mesečni rok do 31. jan., drugi do 28. svečana, tretji do 31. marca 1907. 2. Splošni dohodninski davek in dohodninski davek podjetij, ki so vezana podajati letni obračun: prvo četrtletje se plača 1. prosinca 1907.
Mariborski okraj.
m Maribor. Drag'nja v Mariboru zelo narašča. Sedaj so sklenili tudi maribor.-ki zdravniki, da zahtevajo od 1. t. m. naprej za vsak obisk 2 K, na domu 3 K in po noči trikratni znesek, torej 9 K.
m Z blaznel je dninar Bernlmrd Filip iz Št. Lovrenca pri Mariboru, ki je bil zaradi požiga pri mariborskem okrožnem sedišču v preiskovalnem zaporu.
m Umrl je v Hočah dne 30. m. m. krojač Peter Kresni k v 72. letu svoje dobe. Pogreb je bil v torek.
m Maribor. Nekdanji trgovec Franc Ho lasek je je dne 25. m. m. umrl.
m Slovanska čitalnica v Mariboru. Mogoče, da bi bil za tega ali onega Silvestrov večer v Slovanski čitalnici mariborski že prijetnejši zaradi posebnega duševnega razpoloženja, veleprijetne družbe itd., ampak mi menimo Sil-vestrovega večera, ki bi bil v gotovi meri splošno za vse prijeten, takega nam je čitalnica zopet zadnjikrat nudila
Lavoriko za dober uspeh tega večera moramo pokloniti Sofiji Arnuldovi, in vemo, da ne bo od nikdar ugovora, ampak soglasno pritrjevanje. Njeno igranje, dovršeno v vsaki kretnji, v vsakem naglasu, v barvitosti zvokov, nas je naravnost navdušilo. Tudi drugim osebam vsa čast. Lepi gledališčni predstavi je sledilo petje; slišali smo dobro izurjene mešane kakor moške zbore, za kar gre hvala ne le požrtvovalnim gdč. pevkam in gg. pevcem, ampak tudi neumornemu g. pevovodju. Tako in ob zabavi, ki jo nam je še dajala šaljiva loterija, so zadnji trenutki starega leta pretekli prav kmalu in predno smo se nadejali, se je dvignila gledališčna zavesa, da staro leto od nas vzame slovo in nas novo v žaru bengalne razsvetljave prijazno pozdravi. Običajni nagovor g. čitalničnega predsednika je bil prav prisrčno ubran in tako je zbrana družba v leto 1907 stopila v iskreni prisrčnosti želeč, naj bi novo leto pač vsakemu prineslo božjega blagoslova prav obilo.
m Okrajni zastop mariborski. V proračunu za 1.1907 je 140.920 K izdatkov in 74.874 K prejemkov, torej 66.054 kron pomanjkljaja.
m Ruše. „Novo leto, po novi poti torej mora hoditi naš slovenski rod, ako hoče še kaj doseči, ali če hoče pravzaprav živeti." T&ko je govoril neki gospod zadi za kulisami, ko je nova narodna stranka sklicala na Štefanovo 1. 1. javni shod, ter nadaljeval: „Moj ljubi „Slov. Gospodar", za vse trudapolne boje proti nasilju zagrizenih sovragov, proti izdajicam našega naroda, proti nemčurjem, se ti iz celega srca „zastran sloge" zahvaljujemo, ker mi smo (narodna stranka) tudi katoliškega prepričanja, mi smo tudi verni kristjani — in ravno iz naše katoliške vere izhajajo „značajni možje", katere mi tudi potrebujemo!!! — Samo tega ne moremo trpeti, da bi Ti, ljubi „Slov. Gospodar", nam ob času volitve tako predrzno komandiral — katerega poslanca naj mi volimo!!! Ne, to ne gre več tako naprej? Zakaj ne? — Zato ker ljubi „Slov. Gospodar" ti vsega tudi ne veš. Več ljudi več ve. Zato si bomo celi še slovenski Spodnji Štajer razdelili v 36 okrajev, v katere bomo svoje zaupne može po-tavili, ki pa ne smejo biti tako črnega mišljenja kakor si ti „Siov. Gospodar". S temi, bolj „napredno" mislečimi, zaupnimi možmi, se bomo večkrat na leto shajali v napovedanem okraju ter se posvetovali, kako nam je ukreniti zastran volitev, šol, in „potrebnega" nemškega jezika v šoli. Tako tedaj se ti še enkrat lepo zahvalim, ljubi „Slov. Gospodar", za vso tvojo skrb, katero si imel za sveto slovensko domovino. Mi te ne sovražimo, čeravno si nas (narodno stranko) malo osvetlil pred slovenskim svetom. — Mi samo rečemo, tvoje geslo: „Vse za vero, dom, cesarja" je že zastarelo, seje že preživelo, in bo skoraj umrlo. Vse za vero — to nam ne gre v glavo, — vse za cesarja — o tem ne govorimo — vse za dom1 to bi še bilo po pameti, če je „dom" naš žep. Nekaj pa tudi za želodec naš, kakor je rekel „piskrovez Štrmencelj". Prosimo te torej, ljubi „Slovenski Gospodar", sprejmi to naše novo geslo, „Vse za dom, žep in želodec naš" za novoletno darilo, in mi ti bomo odpustili tvoje grehe, kakor je odpustila Špela trem svobodomislečim tičkom nepo-plačan guljaž, vino in klobase. Potem si pa sezimo v roke in zapojmo s krepkim glasom: Sloga jači — nesloga tlači.
m Sv. Jakob v Slov. gor. Skoffn je torej vendar enkrat odklenkalo! Celi Sv. Jakob se je oddahnil, in vsakdo se veseli, da ta mož ne odločuje več usode naše občine. Kaj smemo pričakovati od novega predstojnika, A. Šantl, za zdaj še nočemo izreči, upajmo vsaj, da se bo vrednega skazal zaupanja, ki so mu ga skazali Jakobčani dne 13. dec. A tu je treba na nekaj spomniti, kar imajo že vsi razsodni občani dolgo v mislih, a doslej javno še nihče ni izrazil! Vsak Jakobčan le predobro vidi in ve, da se je naša občina čimdalje bolj zanemarjala: nimamo ne samo napol dobrih cest, ne novih nasadov po vinogradih — z malimi izjemami —, ne umne živinoreje, sploh skoro ničesar ne, s čemur bi se mogli le od daleč meriti z našimi sosedi; samo dolgovi nam rastejo kakor mah po strehah nemarnih gospodarjev. Nočem reči, da pri nas ni mož, zmožnih in dobre volje; glavni vzrok žalostnega stanja Sv. Jakoba je, ker je občina za jednega župana najmanj trikrat prevelika: jare-ninska župnija s približno istim obsegom ima pet županov, pri nas nosi butaro cele fare samo eden župan. Čisto naravno je, da skrbi vsak predstojnik večinoma le za svoj ožji kraj, kar se je res tudi vedno godilo! Prepir in ne-složnost „Spodnjih" in „Gornjih" ravno pri občinskih zadevah je pri Sv. Jakobu vsakdanja prikazen! In sedanji župan Šantl prebiva na spodnjem koncu poltretjo uro dolge fare, blizu Sv. Marjete. Dve tretjini župnije je torej spet že zanaprej ločena skoro popolnoma od župana in njegovega delovanja. Naj zastavi predstojnik Šantl vse svoje moči, da se Sv. Jakob razloči v več političnih občin, in vsi jakobski potomci se ga bodo vselej spominjali kot vrlega, velezaslužnega župana. — Sv. Jakobski kmetje, oklenite se vsi tesno na novo probujenega izobraževalnega društva, da popravite, kar ste toliko časa sem opustili!
Jakobčan v tujini, m Sv. Jakob V Slov. gor. Na Štefanovo smo ustanovili ob obilni udeležbi prepotrebno slov. izobraževalno društvo. Shoda se je udeležil odposlanec kršč. soc. zveze v Mariboru, ki nas je navduševal za izobrazbo. Priglasilo se je takoj 41 članov. Udnina znaša 1 K na leto, ali vsaj 40 h, ki jo zmaga tudi najrevnejši, če jo vplača 4krat po 10 h, kadar si izposodi kako knjigo. V odbor so izvoljeni možje in mladeniči, ki bodo skrbeli, da društvo ne bo le životarilo, ampak živelo in cvetelo. Odbor se bo sha jal vsako prvo nedeljo v mesecu k sejam. Za božičnico so si stekli zaslug z okrašenjem ali prispevki g. Matija Peklar in Jan. Križan, gdč. Ravniker in Farazin. Deklamovala se je: Sardenkova pesem, Božični večer je vasoval, zapela od otrok: Sveta noč, pevski zbor pa je prednašal narodne pesmi pod vodstvom dom. organista. Narodni list si pri Sv. Jakobu v Slov. gor. skuša pridobiti t J, pa bo težko šlo, ker nam ni za njegov liberalizem. Oe bi ga gotov gospod po gostilnah „puščal", ga bomo T-alo pokrtačili. Naj ga sam bere, če ga tako veseli.
m Bistrica pri Mariboru. Naš občinski odbor je sklenil slov. uradovati. V isti seji se je podarilo družbi ev. Cirila in Metoda 20 K.
m V potok SO padli. Posestniki Karol Krajnc, Marko Bračko in Anton Lukič iz Žikarc so šli iz Št. Lenarta proti domu. Na brvi čez potok Globovnič se je spodrsnilo Kranjcu in je padel v potok. Bračko in Lukič sta ga hotela rešiti, pri tem pa je Lukič sam padel v vodo. Z velikim trudom je izvlekel Bračko oba na suho ter hitel po pomoč. Orožnik Pere je prišel prvi na lice nesreče, kjer je našel Lukiča na pol zmrznjega, Krajnc je pa med tem zopet padel nazaj v vodo. Gotovo bi bil utonil, da ga ni orožnik z nevarnostjo za lastno življenje rešil.
m Skrlatica razsaja med otroci v Slov. Bistrici. Obe šoli ste zato zaprti.
m Studenice. Naša kmetijska podružnica priredi prihodnji teden, t. j. po sv. treh Kraljih, od 7. do 13. januarja zopet gospodarsko šolo, kakor lani, o teh-le predmetih: V ponedeljek o raznih vrstah živinoreje, po potrebah tukajšnjega prebivalstva; v torek o gospodin-stvu; v sredo o vinarstvu; v četrtek o čebeloreji; v petek o gospodarstvu; v soboto o sadjarstvu in sploš-njem gospodarstvu. Začetek vsak dan ob 8. uri zj. Kot predavatelji pridejo g. Martin Jelovšek, g. Jožef Zabavnik, g. Janez Jurančič, g. Anton Puklavec in g. Fr. Goričan. Obetamo si, da bode ta šola jako zanimiva in poučna; zato vabimo ude pa tudi druge župljane in sosede, da se tečaja marljivo udeležujejo, si predavanj kaj zapišejo in tudi kaj vprašajo, da se vnamejo razgovori in povedo lastne izkušnje, ki jih že kdo ima. Le tedaj imajo takapredavanja in taki shodi kak vspeh. Podružnica je imela pretečeno leto skoro vsak mesec po enega ali tudi dva lepa shoda. V nedeljo 14. januarja bo občen zbor podružnice po jutranjem sv. opravilu.
m Od Pesnice. Zadnjič smo opozarjali širšo javnost na veliko skrb naše gosposke za čiste volitve in mir v občini z odlokom okr. šolskega sveta o tem, ki tirja, da naš učiteljski stan kar ne agitira za kako (slovensko?) stranko. Danes omenjamo postopanje zdravstvenega oddelka pri mariborskem okrajnem glavarstvu napram kmečkim mrliškim ogledam, kateri morajo podajati le nemška poročila in izpolnjujejo le nemške ogledne liste iz Kralikove tiskarne. Mi odklanjamo tako jerobstvo od strani naše preskrbne vlade in zahtevamo slovenske tiskovine in slovensko uradovanje v zmislu čl. XIX. t. zak. Žalostno, da se moramo še le mi sklicevati na-nje mesto poklicanih varuhov postave!
m Lepo božičnico od Štajerca je dobil naš prijatelj Rubin v Št. Jakobu v Slov. goric., ko ga iztirjava Štajerc za ostalo naročnino 6 K s priveskom 1 K, ki gre advokatu, če ne plača, bo še pa več stroškov. Škoda za denarce, tudi slaba roba košta! Tudi drugim se tako godi, pa jih je sram povedati. Naj jih škoda izuči!
Ptujski okraj.
p Zgornji dravski Poljanci pozor! Kmetijska podružnica pri Sv. Lovrencu na Drav. polju priredi kmetijski poduk od 8. do 10. januarja, vsakokrat začetek dopoldne ob 9. uri v Finžgerjevih prostorih. V torek, 8. t. m., predava g. potov, učitelj Ivan Bele, nato bo' občni zbor kmetijske družbe. V sredo, 9. t. m., govori vinarski inštruktor g. Jož. Zupane in v četrtek, 10. t. m., podučuje o živinoreji g. pot. učitelj Martin Jelovšek; temu poduku bo sledil občni zbor bikorejske in mlekarske zadruge. Lovrenčki domačini, kakor vsi njihovi sosedi, ki ste vneti za napredek, pridite v prav obilnem številu k tem podukom!
p Ptujske novice. Letošnja zima je tako huda, kakor že dolgo let ne; dne 30. decembra je bilo tukaj 15° mraza po R. Vlaki imajo jako velike zamude. Na Novega leta dan je nastopilo nekoliko južno vreme, a silni veter žene drobni sneg kakor meglo in žamete vse ceste in poti. Vsled tega je n. pr. popoldanski brzovlak, ki vozi od Pragerskega proti Ptuju, pri Štern-talu na Novega leta dan dobesedno obtičal v snegu in imel zamude cele 4 ure. — Dne 31. decembra se je na Ptuju obesil 701etni starček H a 11 e r; govori se, da mu je neozdravljiva bolezen zmešala pamet in ga tirala k obupnemu dejanju; zvečer se je vlegel v po-stel, ponoči pa šel v drvarnico, kjer se je obesil.
p Lep shod je imelo minolo nedeljo naše „Gospodarsko bralno društvo" pri Sv. Urbanu. Kljub obilemu snegu je bila udeležba zelo obilna. Zborovanju, ki se je vršilo v šoli, je predsedoval g. V. Simonič. Odposlanec „Slov. kršč. socijalne zveze za Štajersko" g. dr. Kovačič je nato v temeljitem in poljudnem govoru razpravljal o kmečki samopomoči, da je treba kmetu izobrazbe, stanovske zavesti; nadalje kako je treba zboljšati gospodarstvo, s tem, da se zvišajo dohodki in znižajo izdatki. Nato so poročali tajnik, blagajnik in knjižničar društva. Knjižnica šteje čez 400 knjig, ki so se izposodile 700 udom.
p Žetale. Tukaj je nemila smrt letos jako kosila, ne glede na starost ali stan, tako je še slednjič dne 27. decembra vzela pridno mater in ženo Matija Bedenik v Na-dolsh. Svetila ji večna luč! — Ravno isti dan je pokosila pridnega gospodarja in skrbnega očeta treh nedoraslih otrok, Jožefa Očišnik, posestnika v Dobrini. Bil je vrl mož in več let obč. predstojnik. Pogreb je bil dne 29. decemb. in vkljub en meter velikemu snegu spremila ga je lepa množica ljudi. — Iz ravno tiste vasi je bil pogreb še menda ne mesec dnij, a mnogo žalostnejši. Tega si naj zapomni mladina, ki sili po svetu v tovarne itd. Umrl je namreč na neki šupi tiho in brez tolažbe sv. vere nek mož, ki je že mlad odšel v tovarno in nikoli ni hotel kaj slišati o veri. neravno je nekaj dni prišel od dela, vendar prazen, ker prazno je delo brez sreče iz nebes.	Gajski.
p Ormož. Dne 29. dec. p. 1. je bila polnoštevilna seja okrajnega zastopa. Izrabljala se je ta seja za agitacijo »Narodne stranke.« Proti »Narodni stranki« je nastopil g. dr. Omulec, za »Narodno stranko« gg.
Šinko, Slane, Kočevar. Značilno je, da se »kmečki poslanec« zavzema za stranko mestnih koncipientov in liberalnih učiteljev. Toraj poglavarje že imamo, a kdo bo jim sledil? Naši kmetji so šli samo enkrat za Koče varjem in drugo vi.
p Vurberk. Mi smo na delu! Zopet se ustanovi novo izobraževalno društvo in sicer pri nas. Dne 6. t. m. popoldan bo ustanovni shod. Govoril bo drž. poslanec dr. Korošec. Začetek ob pol 3. popoldne. Na veselo svidenje!
Sedlašek pri Ptuju. Dne 4. oktobra minolega leta je bila pri nas volitev občinskega odbora. Dasiravno je že dolgo od tega časa, vendar še nimamo novega župana, katerega si že dolgo želimo. Vzrok temu je pritožba volilcev Filipa Mavčič-a, gostilničarja pri Novi cerkvi, in Antona Po točnika, posestnika v Kozmicah, na c. kr. namestništvo v Gradcu, češ, da se je preveč agitovalo za volitev. Moža bi menda rada dosegla z omenjeno, od neke tretje osebe sestavljeno pritožbo, da bi prišlo do opetne volitve Najbrž se nadejata, da bi bil pri isti za nju bolji izid, nego pri zadnji, pri koji so Mavčič-a iz odbora izbacnili, Potočnik-a pa niso marali v odbor sprejeti. Mogoče menita v svoji do mišljiji, da sta prav tako potrebna v sedlaškem odboru, kakor trdi sedanji župan Št. Horvat, da v celi občini ni dru-zega sposobnega moža za občinskega predstojnika, nego on. Toda volivci, vsaj velika večina istih, misli drugače; to so odločno pokazali temu možu in njegovim pristašem na dan zadnje volitve; enako pa bodo tudi brezdvomno postopali v bodoče ob vsaki nudeči se priliki: skrbeli namreč bodo, da bodo postavljali v naprej v občinski odbor, ozir. na županski stoi može, pri katerih se je nadejati, da bodo kot taki skrbeli v občinskih zadevah več za blagor občine, oziroma občanov, nego se potegovali za koristi svoje osebe; klicali bodo v odbor može, kateri ne posedavljajo radi pogosto po gostilnah, ali se z istimi tovarišujejo; dajali bodo slednjič čast odborništva in predstojništva možem, kateri bodo povsod in vselej čuvali in se potegovali za volilce v gospodarskih, verskih in narodnih stvareh; kateri so tudi zmožni in voljni občanom dobro svetovati v teh zadevah, tedaj odločevali se bodo za može, pri katerih se more pričakovati, da bodo spoštovali in ljubili stan, vero in jezik svojih volilcev, ne pa se klanjali našim zakletim narodnim in ver-sk.m nasprotnikom in občino izdajali tem sovragom v roke. Tedaj le nesebične, trezne in značaj ne može želijo in bodo volili občani sedlaske občine v občinski odbor, kajti le od nesebičnih, treznih in značajnih mož se smejo nadejati, da bodo skrbno in pravilno gospodarili v občini, ter delali isti čast.	S.
Ljutomerski okraj.
1 Shod županov gornjeradgonskega okraja. Dne
27. grudna je bil pri nas shod županov gornjeradgonskega okraja. Žal, da se zbog prevelikega snega niso mogli polnoštevilno vdeležiti. Sklenilo se je sledeče: 1. Narodne občine gornjeradgonskega okraja uradujejo od novega leta naprej izključno le slovenski ter sprejemajo od uradov samo slovenske dopise. Nemške dopise bodo poslale v Gradec v prestavo, če se jim pa ne ugodi, vrnejo jih uradom nerešene. 2. Te občine energično protestujejo zoper imenovanje Gornje Radgone trgom, ker to nima drugega namena, nego da v okrajnem zastopu obdrži vlado nemšku-tarska stranka, za katero ljudstvo ne mara. Obenem zahtevajo, da vlada takoj odredi nove volitve v okrajni zastop, ker je staremu odboru doba že zdavnaj pretekla. 3. Ob novih državnozborskih volitvah bodo županstva delala le za kandidata, ki bo katoliški in naroden, ki bo zastopal kmečke koristi in ki bo na shodih ljudstvo prej za svet vprašal, predno se sklene kaka postava. 4. Glede županske zveze se priporoča, počakati še. Sicer se pa shod čudi, da je na spomlad započeta akcija čisto zaspala in se nič ne ve, so li pravila že potrjena ali ne. 5. Med slučajnostmi se priporoča za volitve v okrajni zastop solidarnost. Vzame se v vednost, da bo politično društvo ob razpisu volitev priredilo tozadevni shod, na katerem se bo naredila kandidatna lista. Govorilo se je tudi o tem, da si narodne občine oskrbe samoslovenske občinske napise; toda ta misel bo morala še enčas zoreti. — Sklepi 1. in 2. se pošljejo pristojnim oblastem. — Pri tej priliki so navzoči župani skupno poslali čestitko k novemu letu gg. poslancema dr. Ploju in dr. Korošcu.
1 Jamna pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Naš Slavič je prodal svoje posestvo. Nameni iti v mesto. Srečno pot! „Štajerc", spet se podira tvoj steber pri Sv. Juriju! Lujz, da bi se ti v mestu spreobrnil! Lepo bi bilo, če bi tam narodno pel!
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. V dneh od 24. do 26. decembra je pri nas umrlo pet oseb, en moški in štiri ženske, v skupni starosti 318 let. Najstarejša je imela 94 let. Še-le 28 let je bila stara pridna deklica Marija Vrbnjak iz Grabšinec; umorila jo je sušica. — Dne 3. prosinca začne delovati tukajšnja posojilnica.
1 Kapela pri Radgoni. Poročilo, da je pristopil deželni poslanec g. Kočevar k liberalni stranki, pri kateri so sami mladi advokatje in liberalni učitelji, nas je zelo razveselilo. Med kmečko stranko g. Kočevar nikdar ni spadal, to smo zapazili na zadnjem shodu pri Sv. Juriju, ko je vse drugo zagovarjal, samo kmete ne. Sicer pa so mn možje in mladeniči pošteno povedali svoje mnenje, da je kar nekam izginil. Iz srca ga privoščimo novi liberalni stranki, pomagal bo jo uničiti. Spodobilo bi se pa, da g. Kočevar sedaj odloži svoj mandat, ko je pristopil k drugi stranki. Potem bomo videli, kako priljubljen še je med volilci!
1 Občina Ščavnica je sklenila v svoji odborovi seji dne 16. decembra celo slovensko uradovanje in je poslala tudi vsem tozadevnim uradom potrebna naznanila. Občine, v posnemo!
1 Požar. V soboto dne 22. decembra ob 10. uri dopoldne, je pogorelo do tal hišno in gospodarsko poslopje Jožefa Domanjko posestnika v Kraljevcih. Zgorelo je vse zrnje in sploh vsi pridelki, le živino so komaj rešili. Škode je nad 2000 K. Zažgali so otroci. Stariši, pazite na otroke in skrivajte užigalice pred njimi.
1 Ljutomer. Od 1. januvarja naprej imajo kraji: Babinci, Noršinci, Cezanjevci, Pernežavci, Vogričovci, Vita-novci, Staraeesta, Mekotnjak, Kamenščak, Pristova, Nunski vrh, Presika, Stročja vas, Podgrad, Slamnjak, Grizeršak in Radomerje šestkrat na teden poštno zvezo.
1 Umrl je dne 30. m. m. nagle smrti posestnik Martin Kralj v Iljaševcih, star 74 let. Vrlemu možu svetila večna luč!
Slovenjegraški okraj.
s Staritrg pri Slovenjgradcu. Na okoliški šoli v Slovenjgradcu se je bila priredila božičnica za revne otroke. Pri po slovenski navadi postavljenih jaslicah, ki so blestele v mnogobrojnih lučicah, se je zbrala vsa šolska mladina ter pela in prednašala božične pesmi na čast božjemu Detetu. Po primernih nagovorih je razdelil g. načelnik darila. Obuvalo je dobilo 36 otrok, 103 pa razne obleke. Da se jih je moglo toliko obdarovati, se je zahvaliti vsem veledušnim dobrotnikom in podpornikom mladine, ki so meseca novembra p. 1. za tombolo, ki se je bila priredila v ta namen, v toliki meri prispevali. Omeniti moramo posebno župana iz Legna, g. J. Rotovnik, ki je tako velikodušno pokazal svoje blago srce. Nekatere gospodinje so bile spekle nekaj »šartlnov«, da je mladež dobila tudi kaj zaželod-ček. Tako so revni otroci imeli veselje ne le z jaslicami, ampak tudi z darili, ki jim bodo pripomogla ob hudi zimi, ki nam letos v resnici preti, v šolo hoditi. Bog povrni v novem letu vsem blagim dobrotnikom, kar so deci dobrega storili. Prosimo pa tudi, da se je še v prihodnje blagohotno spominjajo.
s Muta. Na tukajšnji šoli družbe sv. Cirila in Metoda so bile dne 22. dec. 1. 1. obdarovane vse učenke z obleko. Vsem milim dobrotnikom, ki so pripomogli k temu blagemu činu, izreka šolsko vodstvo najtoplejšo zahvalo.
s Št. Ilj pod Turjakom. Od zadnjih državnozborskih volitev so nekateri ne najboljši Mislinjčani hudo ogorčeni nad gosp. kaplanom. Iskali so in si še prizadevajo iztakniti prilike, mu pokazati svojo ogorčenost. Moramo se čuditi in ostro prosvedovati, da celo c. kr. orožniki niso izvzeti od takega dela. Dobro vemo, kaj nekateri mislijo, da se namreč nihče niti orožnikovega gumba dotakniti ne sme, vendar tukajšnje razmere so tako kričeče, da jih moramo z dokazi podprte v opomin in svarilo objaviti širšemu občinstvu. Že meseca julija in avgusta so se orožniki, ne vemo na čegavo povelje, duhovito gibali po celi župniji, da bi kaj zvedeli proti gospodu kaplanu z ozirom na njegovo katehetsko delovanje. To je 15. dec. orožnik Škrget v pričo obč. odb. Fr. Ravtarja sam priznal omenjenemu duhovniku. Pri tem stikanju so slišali raznovrstne glasove. Kar je bilo dobrega, za to se niso menili. Saj so tudi pri gosp. kaplanu vedno na razpolago mnogotera imena poštenih ljudi iz te in drugih župnij, kateri so prišli prosit, naj z malopridnimi učenci strožje postopa. Orožniki pa so našli v celi župniji štiri družine versko in politično duhovniku nasprotne, ki so bile proti šolskim kaznim. Zato je orožnik Antonitsch meseca avgusta poročal sodniji v Slovenjgradec, da gospod kaplan hudo zatira otroke nemških starišev, zato ker niso slovenski. Prvič, dotične družine niso bile nikdar nemške in tudi ne morejo biti, ampak vse kaj drugega; drugič pa od res nemških družin ni bilo nikake pritožbe; tyetjič je bila ta orožnil^ova splošna trditev pri sodnijski obravnavi dne 5. sept. 1906 s proti dokazi popolnoma ovržena; četrtič je sam orožnik pri sodniji priznal, da ima njegov sin le slovenski katekizem, a se je pritoževal, da ni nemško izpra-ševan. Kaj ne, da zasluži tak mož medaljo z zlatim križcem? Kar pa je bilo pri sodniji ovrženo, tega poštenjaki niso doma povedali, temveč še kar naprej trdili svoje neresnice. Nič manj plemenita nista bila železničar Konrad in Žagar Dobnik, katerih tožbe so bile pri sodniji kot neosnovane in nepotrebne zavrnjene, pa sta isto zadevo še dala na okrajni šolski svet in od tod na škofijo. Železničar se je še novembra branil pošiljati svoje hčere k veronaučnim uram. Zato pa so taki pred Bogom in ljudmi veliki gospodje iskali še drugih prilik, da bi gospoda kaplana če ne uničili vsaj hudo oškodovali. Enkrat so celo tožili, da gosp. kaplan nima prav krščanskih naukov. Če o tej stvari pripada sodba njim, je težko pritrditi, ker jih ni videti prepogosto pri večernicah, menda večkrat pri sv. maši. Celo v šoli imajo nastavljena ušesa, da vsako še tako malenkost javijo žandarmom. In glejte, nekaj se jim je posrečilo iztakniti. Mogoče, da se ne ve, kdo je ovadil orožnikom, da bi bili otroci v šoli od gosp. kaplana kruto kaznovani. In to je bila prava kost. Takoj so se bajoneti zabliščali. Odlikoval se je orožnik Škrget. Sel pa je samo k nekaterim družinam, menda zato, ker so bolj pod raznimi vplivi in je bilo upati več uspehov. Je že vse sam vedel, kaj se je zgodilo z otroki, potem pa lepo pošteno sodniji ovadil. Naznanil je imena štirih dečkov. Pa mu ni bila sreča mila. Navadni pametni in trezni ljudje spoznavajo in kličejo otroke po krstnih imenih in ne drugače. Orožnik na je izmed štirih zadel samo eno pravo ime. Ce tedaj c. kr. orožnik ni sposoben v družini izvedeti pravih imen otrok, kar menda ni najtežje, k? ko bo prav izvedel važnejše zadeve, katere imajo opraviti s kazenskimi paragrafi. Sodniji je poročal, da bi bili trije učenci tako kruto lasani, da jih je več dni glava hudo bolela in vsled tega niso mogli v šolo. Pri sodnijski obravnavi 27. dec. 1906 pa se je izkazalo samo malo drugače. Eden izmed imenovanih dečkov je sodniku izjavil, da ga ni nič bolelo, druga dva sta rekla, da ju je le malo bolelo, in njihovi stariši niso vedeli ne za kazni, ne za take hude nasledke. Šolskih zamud pa vsled tega ni bilo nič. Četudi so se očetje branili iti k sodniji, je e. kr. orožnik Škrget kar svojevoljno naznanil, da zahtevajo priti k sodniji. Orožnik je naznanil ime, četudi ne pravo, še enega dečka, in trdil, da je bil 7. dec. s palico po roki tako hudo udarjen, da se mu jo še 15. dec. poznala velika krvava klobasa. Deček je sodniku izjavil, da ni bilo nič kaj takega, in tudi njegov oče ni opazil ničesar. Deček tudi bolan ni bil, kakor je orožnik poročal. V soboto zvečer 15. dec. je orožnik prišel v spremstvu obč. odb. Fr. Ravtarja h gosp. kaplanu, rekel, da so Štirje očetje prišli k njemu
tožit in zahtevat ovadb. Pri sodniji se je izkazalo, da nobeden otrok ne oče ni nobenemu kaj takega niti govoril niti tožil. Orožnik je trdil, da so fantje bili vsled krnte kazni štiri tedne bolni. Po navadnem štetju razumnih ljudi preteče od 7. do 15. neki drugi čas. Seveda c. kr. orožnik zna po svoje. Proti gosp. kaplanu se je c. kr. orožnik obnašal nepostavno, ker je „v imenu postave" zahteval, da mora odgovarjati na vprašanja, kakor se njemu ljubi, ker je zahteval, da mora gosp. kaplan kar njemu povedati, če je kriv ali ne. Dozdaj med pametnimi ljudmi nisdo ni bil dolžan samega sebe obtožiti. Orožnik je prišel uradno z nasajenim bajonetom proti gospodu in vendar pri tej priliki predrzno ponujal svoje prijateljstvo. Sodnija je izdala povabila 19. dec, dostavljena pa so bila tik pred Božičem, in obravnava je bila hitro po praznikih. Zakaj tako, ne smemo misliti o vzrokih.
s „Čitalnica" v Slovenjgradcu si je izvolila dne 23. m. m. sledeči odbor: J. Stanič, načelnik, Fr. Pečnik, namestnik, A. Berk, tajnik, Vladko Ferjau, blagajnik, Jakob Vrečko, knjižničar, Ivan Kac, gospodar, Kari Barle, Matija Šroid, Hinko Vzunč, odborniki.
Ceijsjri okraj.
c Izobraževalno društvo. V Celju se je lansko leto ustanovila liberalna stranka. Neodkrita od započetka, je zatrjevala, da se je ustanovila le „za delo", ne pa iz kakih drugih namenov. Seveda ji verjamejo to samo duševne reve. Njeno narodno delo je bilo dosedaj, da je postavljala „voditelje" za celi Spodnji Štajer in za posamezne okraje. Najprej generale, potem še le armade, kakor v srednjem veku. Seveda se na tak način ne dela za narod, to je delo za nasičenje lastnega častihlepja. Mi nasprotniki liberalne stranke pa med tem, ko se drugi postavljajo z velikimi slovesnostmi za voditelje, mirno opravljamo podrobno narodno delo. In usoda razmer je hotela, da so ravno v rojstnem mestu „stranke za delo" morali poseči drugi vmes ter ustanoviti novo postojanko naše vrlo napredujoče slovenske kmečke organizacije, izobraževalno društvo za celjsko okolico. Liberalni poglavarji so potrti hodili okoli, ker so vedeli, da je ustanovitev za nje hud udarec. In zadnjo nedeljo dne 1. jan., ko je bil ustanovni shod izobraževalnega društva za celjsko okolico v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, prišli so s povešenimi glavami gledat, kako se dela. Tudi voditelj stva željni dr. Kukovec je prišel, seveda zopet po ovinkih.... Shod je bil namreč zaupen, ker se je omika celjskih mladih liberalcev včasi pokazala že tudi v zelo čudni luči, a dr. Kukovec je prišel kot zaupnik z vabilom v dvorano. Nihče ne ve, odkod ga je dobil, pripravljalni odbor mu ga ni poslal, prišel je do njega po ovinkih. Shod je bil zelo dobro obiskan. Kremenite kmečke postave so sedele v krasni dvorani. Ta dan je bil Narodni dom zares narodni dom, narod je bil v njem. Kratek govor o pomenu izobraževalnih društev je imel državni poslanec dr. Korošec. Vikar Gorišek je označil katoliško stališče društva. Navzoči liberalci so med tem sikali od jeze in strastno ugovarjali nekaterim izvajanjem. Onemogli napori! Društvo se je ustanovilo in sedaj na delo!
c „Izobraževalno društvo v Celju." V odbor so bili voljeni gg. Ivan Glinšek, županov sin v Sp. Hu-dinji, Franc Samec, posestnik in gostilničar v Ložnici, Ivan Drobne, delavec kemične tovarne v Sovodnji, F. Karba, posestnik v Gaberjih, Ivan Gorišek, vikar v Celju, Anton Cestnik, profesor v Celju in Vilj. Schôff, trgovski pomočnik v Zvezni trgovini.
c Celjski porotniki. Za prvo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču vCelju so se izžrebali sledeči glavni porotniki: Franc Simonie, gostilničar v Sevnici; Gustav Dei-singer, potovaleč v Celju; Karol de Cott, trgovec v Brežicah; Anton Cvenkelj, trgovec v Dobertešjivasi; Fran Prauns-eis jun., trgovec v Št. Jurju ob juž. žel.; Rajmund Bratanič, trgovec v Lučah; Josip Druškovič, trgovec v Kozjem; Ivan Cesar, kipar v Mozirju; Vinko Kolšak, notar v Šoštanju; Anton Vimpolšek, kolar v Brežicah; Josip Wagner, trgovec v Šmarju p. Jelš.; Josip Žener, mesar v Rajhenburgu; Fr. Plevčak, mesar v Gaberju; Josip Winter, trgovec vZrečah; Josip Berlisg, trgovec v Rogatcu; Josip Kos, ml., gostilničar v Oplotnici; Franc Kovač, hišni posestnik v Konjicah; Peter Majdič, posestnik umetnih mlinov v Spodnji Hudinji; Martin Šuster, trgovec v Mozirju; Ivan Ratej, trgovec v Rajhenburgu; Karol Vanič, trgovec v Celju; Ignac Gotscher, posestnik v Hrastju pri Žusmu; Rudolf Tabor, krojač v Celju; Luka Pogač, posestnik v Pamečah; Miha Pruš, čevljar v Slov. Gradcu; Franc Cukala, trgovec v Gomilskem; Franc Šmarčan, boln. oskrbnik v Celju; Miha Cerovšek, mesar v Šoštanju; Josip Zevnik, trgovec v Brežicah; Ivan Kostevc, go-tiln;čar v Pižecah; Fr.tnc Guček, gostilničar v Kozjem; Alojzij Turk, mlinar v Grajskivasi; Lan Grego-revčič, trgovec v Družniirji; Ivao Vehovar, gostilničar v Pri-stovi; Matija Krajnc, usnjar v Gornjem gradu; Lenart Skok. posestnik v Gaberju. — Nadomestni so: Josip Rebevšek, mesar v Celju; Franc Selak, mesar pod Sv. Miklavžem; Martin Premšak, posestnik v Škofjivasi; Štefan Kren, pek v Spodnji Hudinji; Friderik Jakovič, trgovec; Josip Kralj, mestni uradnik; Šimen Očko, čevljar; Miha Aitziebler, hišni posestnik in Viktor Nasko, mizar, vsi v Celju.
c Celje. Vsakdo ve pri nas tukaj, da s a glavna povzročitelja nove liberalne stranke zdravnik dr. Sernec in odvetniški namestnik dr. Kukovec. Eden užaljen, da ga niso vzeli med sviranjem godbe v prvaške vrste, drugi pa brezmejno željen, da bi kaj postal. In da se tema dvema osebama ugodi, mora trpeti celi narod. Pri nas ni odpora, v Celju so prvaške sile tako slabe, da se temu niso mogle ustavljati. Privreli so častiželjnima doktorjema seveda kar na pomoč liberalni učitelji. Ali hočejo ti učitelji narodno delati? Učitelji, ki narodno delajo, niso liberalni, kateri pa so liberalni, niso nič storili. Poglejte na voditelja Gradišnika? Kaj je storil za narodovo probujo? Popolnoma nič, in tako si lahko ogledate celo vrsto liberalnih učiteljev, ki so prihiteli v liberalni tabor že kar prvi dan! Ti ne iščejo dela,
ampak kaj ? O tem nočem govoriti danes. Le to opomnim, da bodo liberalni učitelji s svojim nastopom celemu stanu zopet več škodovali kakor koristili.
e Božičnica pri šolskih sestrah v Celju se je 19
m. m. pri otrocih otroškega vrtca in učenkah ljudskih šol (21. dec.) dobro obnesla. Mali otroci so peli, govorili in igrali z njim prirojeno ljubeznivostjo in odkritosrčnostjo-Stariše, ki imajo tukaj svoje otroke, je gotovo veselilo, ko so videli, kako se učijo lepega obnašanja in pravilnega izgovarjanja slovenskih besed. Vrtec vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda. Otrok nima ravno veliko, a t > kar je, je za prihodnost Slovencev velikega pomena. Zdaj, ko se je šolsko poslopje razširilo, bo gotovo tudi vrt c dobil večjo sobo. —■ Take predstave so poačljive za vsakega, stariše in otroke. Le škoda, da se ne priredijo večkrat n. pr. o ve liki noči ali ob koncu šol. leta. Zanimanje od strani občinstva je bilo pri obeh predstavah precejšnje, a, hi bilo še mnogo večje, ako bi bil mesto nčne sobe kak drug primeren prostor. Slišimo, da se je že nekaj ukrenilo, da bi se dozidala dvorana, ki bi služila takim ia drugim namenom. Le poguma, tudi z nabiranjem bo šlo! Sovenci, mla-dinoljubi in denarni zavodi pa naj pomagajo s svojimi darovi!
c Umrla je v Trbovljah vrla rodoljubkinja gospa Marija Goropevšek. N. v m. p.!
c Ogenj. V Arji vasi pri Petrovčah je pogorela 23. t. m. zjutraj pri posestniku Jožefu Br.dovn'ku hiša z gospodarskim poslopjem vred. Ogenj je nastal po neprevidnosti. Pri njem je stanoval snažilec obleke Jan, kateremu je zgorelo toliko tuje obleke, da je prišel na beraško palico. Da nista prihiteli takoj dve požarni brambi, bi lahko pogorela ceia vas.
c Konjski srab vlada v Petrovčah pri Celju.
c Frischaufovo kočo namerava zgraditi „Savinjska podružnica Slov. planinskega društva" nad Logarjevo dolino.
c Celje. Naslov in značaj okrajnega glavarja je dobil tukajšnji okrajni komisar Ervin Prahl pl. Thalfeld. — Kakor smo zadnjič poročal:, napada naše Neirce in njih občinsko gospodarstvo neki Nemec v Marburgerci. Vsled tega vlada med Nemci strašno razburjenje. No, to mora biti zelo slabo občinsko gospodarstvo, ker ga Nemci sami napadajo.
c Zaročil se jo g. Edvard Kukec z gospodično Fani Se ni ca.
C V Savinski dolini vlada veliko navdušenje za »narodno« stranko, kakor piše zadnji Kukovčev list. Kakor pa nam sporočajo, se ljudstvo pač preklicano malo briga za stranko celjskih advokatskih koncipientov in liberalnih učiteljev. Niti to ni elektriziralo ljudi, da je Ivan Grozni telegrafično pozdravil Tavčarjevo stranko na Štajerskem.
c Dramlje. Zadnji dopis v Vašem listu je baje nekatere vznemiril. Tega nismo nameravali. Mi ne želimo sovraštva, ampak, da bi ljudje imeli več ponosa za svoj materni jezik, več ljubezni do domovine. Mar naj držimo roke križem in mirno gledamo kako »farba« »Stajerc« poštene kmete, saj je prešnji urednik nam dobro znani Zavadil imenoval backe njegove naročnike. Kaj pa hoče »Narodni list«, katerega prihaja tudi k nam nekaj iztisov? Kaj drugega, kakor polagoma, korak za korakom, vzeti vso pravico in spoštovanje duhovnikom, pozneje pa — tako je bilo na Kranjskem — tudi vero omajati v srcih dragih Slovencev. Saj je pravi sinček Slov. Naroda. Sam Kristus nam je rekel: »Varujte se krivih prerokov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi volkovi«. Drugi vzor milih Slovencev naj bode ljubezen do domovine, ljubezen do rodne zemlje. Spoštujmo mili nam materni jezik, branimo njegove pravice. Žalostno je v naši fari, da ni nikakšnega društva, bodisi bralnega ali izobraževalnega i. t. d. Društvo, ki stoji na zdravem stališču, ima velik pomen, bodisi v kmetijskem oziru, bpdisi v splošnem izobraževanju. Možje in mladeniči! Če imate kaj ljubezni do napredka, združimo se. Pa tudi vam možje, ki ste nam lahko voditelji, naj ne krije srca debela skorja, kakor krije sedaj zemljo visoki sneg. Stopite naprej. Ne delujte samo za lastno korist, ne imejte ljubezni samo do enega človeka, . . . ampak za blagor vseh! Nam, ki je za blagor Slovencev, Vas prosimo to. Berite dobre časnike, narodne in lTatoliške. Proč s »Štajercem« in drugimi brez verskimi listi! — Višnjegorski.
c Pačnik in Črep ali raztrgan otrok. (Dobrna in Neuhaus.) Na Dobrni se že nekaj časa godijo reči, ki zaslužijo največjo pozornost merodajnih oblasti. To niso več slučaji, ki bi imeli pomen za Dobrno samo, ampak cela slovenska javnost se mora zgražati nad tem, kar se godi na Dobrni »v imenu postave« oziroma kaj se — ne zgodi. Po vsej pravici so slovenski časniki obsojali kruto ravnanje dobrnske žandarmerije nasproti Frančiški Pačnik. Če ponavljamo to še enkrat, zgodi se zategadelj, da se vidi razloček med tem, kako je žandarmerija ravnala v slučaju Pačnik, in kako je ravnala v drugem slučaju, ki ga imenujemo Črep. Na golo »govorjenje ljudi«, to se pravi, na prazne »babje čveke« so žandarji Pačnik aretirali 3 dni po porodu. In ta porod je bil težek, tako da so zdravniki sami izrekli svoje priznanje babici, ki je bila v stanu rešiti vsaj mater. Otrok se je zadušil pred porodom. In vkljub prošnjam očetovim gnali so žandarji na smrt bolno Pačnik v zimskem času visoko doli iz Brc na Dobrno, da jo izročijo sodniji v Celju, ker je — tako so poročali slovenskega plena kični nemški časniki — raztrgala svojega otroka in ga skrila v posteljo. Od kod so dobili m mški časniki to »novico«? So morebiti dobili to od sodnije? Na Dobrni ni bilo poštenega človeka, ki bi bil to verjel, saj je bil otrok še tisti dan ogledan od mrliškega ogleda in cel pokopan. Ali ni bila žandarmerija dolžna, prepričati se o resnici pri mrliškem ogledu, ki je dal otroka pokopati takoj prvi dan t. j. dne 27. novembra, in ni našel ničesar sumljivega? Ali ni imela žandarmerija do 1. decembra časa
priti do mrliškega ogleda? In ali ni bila žandarmerija dolžna, vprašati babico, ki je soseda Pačnikova? Dvakrat so šli tisti dan žandarji mimo hiše, kjer stanuje babica, ali ni imel nobeden toliko vesti, da bi vprašal babico, kako je bilo z otrokom?
Ko so žandarji prignali Pačnik na Dobrno, spravili so bolnico v nezakurjeno sobo. To je neovržena resnica. Le na prošnjo očetovo jo je pustila žandarmerija v drugo sobo, ki je bila zakurjena. Resnica je tudi, da je hotela žandarmerija Pačnik gnati iz Dobrne v Celje peš. To je daljava 20 km. In to isti dan popoldan ! Le ko se je začela Pečnik jokati, poskrbelo se je za voz. Pokrita z najhujšo sramoto, javno obdolžena strašnega hudodelstva, je morala Pačnik v zapor, in tretji dan potem je komisija dognala, da je Pačnik — nedolžna, in da na celi stvari ni pičice resnice. Dne 6. decembra je bila Pačnik izpuščena iz zapora. Do sedaj nerešena uganka pa je, da je bil nekaj dni tudi zaprt oče Frančiške Pačnik, a ž njo vred izpuščen. Govori se, da ni storil prav, ko je na dan aretacije spremljal svojo hčer na Dobrno. Stvar se bo pojasnila seveda natanko. Vzamimo pa sedaj slučaj Črep. Dne 15. decembra je bila aretirana Marija Črep, natakarica v gostilni »Styria« na Dobrni. »Styria« je lastnina celjske nemške »šparkase« in gostilno vodi sedaj na račun pek Kiirbisch. Povod aretaciji je bil ta: Dne 14. decembra je našel nemški občinski odbornik Feldin — po domače Šemerl — v stranišču topliške vile Hygica neke ostanke majhnega otroka. Feldin ima namreč v najem snaženje topliških stranišč. Naznanil je stvar žandar-meriji in ta je že prihodnji dan aretirala Marijo Črep. Vprašanje je sedaj, kako je bilo mogoče, da je žandarmerija tako hitro našla zločinca. Sedaj še ne izrekamo nobene sodbe, ampak podajamo stvar kakor je. Kolikor je do sedaj znano, je dne 20. decembra sod-nijska komisija dognala, da je bil otrok »raztrgan.« Raztrgani kosi so morali ležati že delj časa na tistem prostoru, ker so oglodani od podgan. Da je torej žandarmerija tako hitro našla zločinca, razlagamo si lahko na dvojen način: ali so žandarji imeli srečo, ali pa ni bilo težko najti zločinca. Sodbo o tem prepuščamo javnosti. Do sedaj so prišle na dan naravnost gorostasne stvari, katere, če so resnične, morajo spraviti marsi-kogar v slabo luč. Marija Črep je služila po leti kot sobarica v vili Hygica. Poprej je bila v Celju v neki gostilni. Po toplicah ni bilo neznano, da je Črep v drugem stanu. O njeni »bolezni« krožijo različne vesti. Gotova stvar je, da je nekega jutra v drugi polovici avgusta zvedela hišna gospodinja dobrnske žandarme-rije »novico«: prejšnjo noč je Črep »zapravila« otroka! Istotako je dognano, da so po toplicah o tem govorili. Govori se tudi, da je Marija Črep nosila vino svoji hčeri, ko je bila »bolena«. Črep je ozdravila, in minili so štirji meseci, predno je stvar prišla do dobrnske žandarmerije, ki še 10 minut ni oddaljena od vile Hy-gica. Seveda nočemo segati v pravice sodnijskih oblasti, a par opazk si vendar smemo dovoliti. Brce so od Dobrne dobro poldrugo uro visoko v hribih in vendar je žandarmerija aretirala nedolžno Pačnik že tri dni po porodu. Nečloveško zločinstvo pa, ki se je zgodilo v sredi toplic blizu žandarmerije, je ostalo »skrito« štiri mesece. Dovoljujem si tudi par vprašanj. Zakaj pa žandarmerija Črep ni peš gnala v Celje, ampak jo je lepo peljala z vozom, saj je vendar Črep pri najboljšem zdravju? Ali je žandarmeriji znano, da se govori po Dobrni, da je neka oseba Mariji Črep nosila vino v toplice? Ta oseba je torej po tej govorici morala vedeti nekaj o »bolezni«, morebiti tudi o otroku! Oče Pačnik je bil kmalu aretiran, ta oseba je prosta! Tudi se nam sedaj še zdi bolj čudno, kako je to, da so nemški časniki krivično pisali o Pačnik, da je otroka »raztrgala«. Ali je tisti, ki je stvar spravil v javnost, že kaj vedel o tem, da je bil nek otrok na Dobrni raztrgan?! Odgovor na to vprašanje bi bil posebno zanimiv! H koncu še vprašamo: Kako je to, da o resničnem zločinstvu ne pišejo nemški časniki ničesar, o zlaganem so pa pisali? Ali je vse to namenoma ali je kak drug vzrok? Počakati hočemo sodnijske razprave in razsodbe. Nazadnje še opomnimo, da je oče Marije Črep pri lanskih občinskih volitvah na Dobrni volil z nemško stranko, oče Frančiške Pačnik pa ne.
Brežiški okraj.
b Gorica pri Rajhenburgu. (Nova šola — učitelj Jan kovic.) Že leta in leta nas silijo z novo šolo, ki pa nam ni potrebna. Kajti več kot petčetrt ure nima noben otrok v rajhenburško šolo, nekateri teh pa imajo celo še bližje v Koprivnico ali na Zdole. Vrh tega je pri nas velika revščina, komaj visimo vsled raznih uim na svojih zemljiščih. Tudi bi se moralo pred stavbo šole misliti na novo cesto iz Rajhenburga, kajti težko bi bilo po sedanji zvoziti gradivo za zidavo šole od Stolovnika do Gorice. Tudi bi šola za nas ne bila posebnega pomena. Bila bi jednorazredna, zakotna šola, kamur bi dobivali težko učiteljske moči. Že vsled tega in posebno še pa zato, ker imamo v bližini ene ure šestrazrednico v Rajhenburgu, bi kmetje veliko raje pošiljali deco tje, mesto v domačo šolo. Razumno je torej, da se branimo te šole. Zdaj pošiljamo svoje otroke v Rajhenburg, kjer so pa isti trn v peti nekaterim učiteljem, zlasti Jankoviču. Zakaj so ravno goriški otroci Jankoviču trn v peti, tako da bi rad imel za nje posebno šolo, je znano vsakemu. Goričani volijo vedno kakor en mož s katoliško stranko, zastonj so bili vsi liberalni napori, pridobiti jih za protiversko stranko. Njegova liberalna napetost se je posebno pokazala pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Bil je volilni komisar v občini Senovo. Tu so nekateri napet-neži volilcem glasovnice kar iz žepov trgali, črtali dr. Jankoviča in prepisovali z liberalnim Kunejem, a dobri komisar Jankovič ni imel za to nepostavnost nobene
grajalne besede. Še lepše sledi: Kmet Zemljak je imel svojega kandidata zapisanega na glasovnici. Ta pa ni obveljala. Nato vpraša komisar Jankovič: »Koga bodete pa volili, ali kmeta Kuneja, ali dohterja Jankoviča? To so Jankovičeve tajne volitve — pa šlo se je za en liberalen glas in vrag po tajnih, postavnih volitvah! Toliko za danes. Sicer še pregovorimo v kratkem o tem liberalnem prenapetnežu.
h Zgorela je v Virštanju pri Kozjem v lastni bajti slaboumna starka. Ljudje pripovedujejo, da je sama zažgala, ker je živela v strašni bedi, a beračiti ni hotela.
Iz drugih slovanskih dežel.
t Slovenske zmage na Koroškem. V Rožeku so si priborili Slovenci tretji razred. Tudi v drugem bi bi bili zmagali, da niso delali nasprotniki na krivičen način. Slovenci se bodo pritožili. — V Št. Petru pri Veli ko ven so še le komaj pred tremi leti dobili Slovenci občino v svoje roke. Gospodarili so tako izborno, da jim za sedanjo volitev ni bilo treba nič agitirati; zmaga je zopet slovenska. — V vseh treh razredih so pa zmagali Slovenci pri občinski volitvi v Št. Vidu v Podjunski dolini. Prej so gospodarili v občini nemčurji.
f Železniška nesreča v Ljnbljani. Dne 31. m. m. zjutraj je trčila lokomotiva v osebni vlak. Pri tem sunku je bilo mnogo ljudi več ali manj poškodovanih: Najtežje so poškodovani premikač Karol Pole in Aleksander Fischer. Lahko ranjeni so od potnikov: delavka Tesinovič, Henr. Les-kovar, gospa Tichy, od pošte: oficijal Novak, asistent Steidl, kontrolor Cošalko in sluga Randel. Od železniških uslužbencev so še nekoliko ranjeni vlakovodja Henrik Sigmund in strojevodja Kirschner.
f Od žalosti nmrl. Mizarju Jakobu Gregoretiju v Trstu je 27. m. m. umrla žena Katarina. Ker sta se zelo ljubila med seboj, je mož silno žaloval. Ko je isti dan zvečer sedel ob mrtvem truplu svoje ljubljene žene in pla-kal, ga je zadela srčna kap in se je mrtev zgrudil na tla. Združena v življenju, sta združena tudi v smrti.
f Žalosten božični večer. Pri Sv. Duhu nad Krškim se je prigodil na sv. noč naslednji strašni dogodek. V neki hiši v Ardcem so pustili starši troje otrok brez varstva doma. Najstarejši otrok je imel do 6 let. Ko je mi-nola polnočnica in so se starši vrnili, so našli le gol zid s tlečim tramovjem, sežgane vse tri otroke kakor tudi kravo, ki je bila v hlevu. Živ je ostal le 121etni sin, ki je bil tudi v cerkvi.
f Češki kmetje iz Češke in Moravske so imeli dne 30. m. m. v Pragi shod, kjer so se dogovorili glede postopanja pri prihodnjih državnozborskih volitvah.
Drobtinice.
d Vojaška služba za ženske. Francoski vojaški zdravnik dr. Toulu piše z ozirom na ženske zahteve po popolni enakopravnosti z moškimi, da je potrebno, da se potem pritegnejo ženske tudi vojaški službi. Ako hočejo imeti ženske vse pravice kakor moški, morajo prevzeti |udi vse moške dolžnosti.
d Admiral Nebogatov obsojen na smrt. Admiral Nebogatov, ki se je udal v bitki pri Čušimi Japoncem, je bil od vojaškega sodišča obsojen na smrt. Na smrt so obsojeni tudi trije kapitani oklopnjač. Car bo bržkone obsojence pomilostil na večletno ječo.
d V Perziji so dobili ustavo. Šah (cesar) in prestolonaslednik sta podpisala dne 30. m. m. ustavo. Šah je na smrt bolan in je malo upanja, da okreva.
d Grozen potres v Boliviji. V Arici (država Bolivija v Ameriki) je bil dne 29. decembra p. 1. grozen potres, ki je močno poškodoval skoro vse hiše. Porušeni sta bili obe mestni kaznilnici, pod razvalinami so našli smrt vsi ujetniki. Po potresu je začel divjati požar. Prebivalci so zbežali na ulice. Arica je primorsko mesto ob Tihem oceanu in je štelo okoli 5000 prebivalcev.
d Štrajk in sneg. v Parizu imajo tudi dosti snega. Ko je magistrat klical svoje delavce, naj skidajo sneg, so zahtevali povišanje plače; ker pa se jim to ni dovolilo, niso hoteli kidati, in Pariz je poln snega.
d Najdebelejši krompir, ki se je sploh pridelal na svetu, je tehtal 66 funtov. Pridelal ga je I. B. Svan v Lo-velandu, Colo.
d Pasje meso. v Nemčiji koljejo tudi pse ter prodajajo pasje meso. Lani so zaklali 6158 psov.
d Cesarskih manevrov prihodnje leto ne bo, kakor poročajo dunajski listi.
d Na shodu. Ko je neki govornik omenil: „Mi smo se krščanskega duha že z maternim mlekom napili", dregnil je Mlakar svojega soseda iu rekel: „Glej, zato imajo gosposki ljudje tako malo vere, ker jih matere nočejo dojiti, ampak, jih že prvi dan življenja s kravjim mlekom rediti začnejo."
d Dobro se je odrezal. Pred irskim sodnikom je stal človek, ki bi naj pričal o nekem strelu. Sodnik: „Ali ste videli strel?" Priča: „Ne, slišal sem ga samo!" „To ni zadosten dokaz!" zagrmel je sodnik, „vsedite se!" Priča se je obrnil in ko je kazal sodniku hrbet, zakr hotal se je na glas. Ta nesramnost je razjezila sodnika, da je zagrozil priči, da ga bo dal zapretif „Ali ste me videli smejeti se?" vprašal je grešnik. „Ne, toda slišal sem vas", odgovoril je osorno sodnik. „To ni noben zadosten dokaz", odvrnil je z največjo mirnostjo oni in pomenljivo pomežiknil sodniku. Vse se je na glas smejalo, sodnik je pa še osorneje gledal nego prej.
d Poraba tobaka v Avstriji. Leta 1905 je padel konsum tobaka v Avstriji za 1729 q na 365.455 q. Dohodki so se pa zvišali za 2,858.831 kron. Konsum cigaret in cigaretnega tobaka namreč narašča na škodo smodk in tobaka za pipe. Na vsako osebo pride 1335 kg tobaka, ki je vreden 8 K 30 vin. Cena
se je zvišala povprečno od 6 K vin. na 6 K 22 vin. Prodalo se je 1190 milijonov kosov in sicer smodk vrednih 78 milijonov kron in 3824 milijonov cigaret, vrednih 59 milijonov kron.
d Draginja, z novim letom se bo podražila cena steklu in steklenim izdelkom za 10%- — Tovarnarji čokolade se tudi sklenili vzvišati cene svojim pridelkom. To je pa bridko, če se sladkarijam zviša cena.
d Časnikarska zvijačnost. Za časa bursko angleške vojske tekmovali so časnikarski poročevalci med seboj, kdo bo prvi javil važne dogodke svojemu listu Vlada pa si je na vse načine prizadevala, da časnikarjem njihov posel ovira. Tako je na primer vsa Evropa nestrpno pričakovala izid dogovora burskih voditeljev in angleških generalov, od katerega dogovora je bilo odvisno, ali se vojna nadaljuje ali pa se sklene mir. Časnikarjem je bilo strogo prepovedano, se približati kraju posvetovanja, temuč so morali čakati celo miljo oddaljeni. In kako naj pod takimi razmerami izve časnikar, ali bo mir ali vojska? Neki novinar pa je prisegel, da hoče prvi obvestiti svoj list in s tem vso Evropo o izidu posvetovanja. Pred šotorom, v katerem so zborovali voditelji obeh strank, je stala vojaška straža. Straži je poveljeval podčastnik, kateremu je ta novinar nekoč izkazal neko uslugo. In s tem podčastnikom se je novinar dogovoril: ako se bo podčastnik brisal z belim robcem, se je sklenil mir; ako se bo brisal z rdečim robcem, se vojska nadaljuje. Brisal pa se bo vselej, kadar bo vozil v daljavi 250 metrov mimo šotora vojaški vlak. Dan za dnevom se je vozil novinar z vlakom mimo šotora, da opazuje podčastnika. Šele četrtiv dan je opazil podčastnika, kako se briše z belo ruto. Časnikar je hitel naravnost v brzojavni urad, da sporoči svojemu listu, da se je sklenil m r. Toda brzojavni urad je imel naročilo, da ne sprejme brzojavke, ki se količkaj nanaša na posvetovanje. Kaj sedaj? Novinar se brž domisli ter zapiše brzojavko „Whitsunday greetings", kar se pravi „pozdrav o Binko-štih". Urednik je brž uganil, da njegov poročevalec ne trosi brez pomena denar za brzojavke, zato je šel gledat sv. pismo. In našel je rešitev uganke. V binkoštnem evangeliju je našel zapisano: „Mir vam bodi! Zapuščam vam svoj mir!" In urednik je takoj razumel. In tako je ta list vkljub strogi cenzuri prvi prinesel vest, da je sklenjen mir.
Narodno gospodarstvo.
Vzgoja kmečkih deklet za gospodinjstvo pričeti bi se morala prav za prav že v šoli. Pri nas se sicer poučujejo dečki tu pa tam vsaj v najbolj potrebnem, kar se tiče njihovega prihodnjega stanu, za deklice pa se stori prav malo ali nič. In vendar bi bilo to neobhodno potrebno, kajti dobra gospodinja je pri kmetiji ravno tako važna, kakor je dober gospodar. Deklice bi se morale učiti v nadaljevalnem tečaju posebno v naslednjih predmetih: gospodinjstva, kuhanja in priprave jedil, šivanja, osobito krpanja, pranja, čiščenja, vzgoje otrok, oskrbe bolnikov, še posebno pa mlekarstva, svinj ereje, perutninarstva, vrtnarstva. Seveda, imeti bi morali v ta namen učiteljice, ki so v teh strokah dovolj poučene. Zato ne bi bilo slabo in mi kmetje bi želeli, če bi se ti predmeti tudi na naših učiteljiščih poučevali.
Kako naj ravnam z izpraznjenim vinskim sodom,
da do jeseni ne oprhne in se ne razsuši? — Izpraznjene vinske sode je temeljito osnažiti ter osnažene dobro zažvep-lati in zabiti. Sodi se potem hranijo v kleti ali na kakšnem drugem primernem prostoru, kjer ni prepiha in vročine, da se ne izsuše. Prazne sode je z oljnato cunjo večkrat zbrisati, ker to ovira izsuševanje in tvorjenje plesnobe na vnanji strani.
Koliko znosijo čebele skupaj. Pri zadnjem štetju so našteli v Avstriji 995.281 panjev, iz katerih se dobi v enem letu 56 881 meterskih stotov medu in 3293 met. sto-tov voska. Ako se računi med povprečno po 1 K, vosek pa po 3 K pri klgr. znaša to skupno vrednost 6,666.500 K. Ako bi hoteli ves vosek in med ene letine odpeljati, bi potrebovali 602 voz, ako bi naložili v vsakega [10.000 klgrm. Ker pa tovorni vlak navadno nima več kakor po 20 polnih voz, potrebovali bi 30 tovornih vlakov, in čebelice so vse to znosile po praških in kapijicah.
C. kr. kmetijska družba. Iz seje dne 7. t. m.: Cene za mlade plemenske prašičke se zvišajo od 20 na 30 kron. — Poljedelsko ministrstvo se naprosi za zvišanje podpore za svinjerejo od 8000 na 12 000 K. Spomladi dobijo 7 mijascev iz Nemčije, da se prepreči parenje med istokrv-nimi živalmi. Od teh dobi Spod. Štajersko enega mrjasca in sicer Laško.
Tržne «"ene. V pretečenem tednu se položaj na svetovnem trgu ni mnogo spremenil. Debeli sneg preprečuje vsak dovoz in to je razlog dovolj, da je nastopil nekak kupčijski mir. Cene so vztrajale ter bodo gotovo še nekaj časa ostale neispremenjene. Le oves se je okrepil in je cena ugodna lastnikom.
Razstava prašičev in perutnine v Gorici. C. kr. kmetijsko društvo za Goriško namerava prirediti meseca februarja 1907 v Gorici razstavo prašičev in perutnine. Ministrstvo za poljedelstvo bi prispevalo dotičnim stroškom z zneskom 1500 K.
Snovanje posojilnic in drugih zadrug. Po mnogih krajih bi ljudje radi snovali posojilnice-rajfajzenovke in druge zadruge, a ne vedo kako začeti in kam se obrniti za pomoč. Opozarjamo vso slovensko javnost, da je „Zadružna Zveza" v Ljubljani pripravljena brezplačno dajati vsa pojasnila za snovanje in voditev posojilnic ter drugih zadrug. Pošilja tudi brezplačno svoje uradnike k ustanovitvam ter gre sploh vsakomur s svetom in dejanjem na roko, komur je za razvoj zadružništva med Jugoslovani. — Vse dopise je naslavljati na „Zadružno Zvezo" v Ljubljani.
Podružnice štaj. kmetijske družbe. Na Spod. Štajerskem imamo 23 podružnic c. kr. štaj. kmet. družbe; te so v Celju, Kozjem, Št. Ilju v Slov. gor., na Vranskem, v
Ormožu, Konjicah, pri Vel. Nedelji, v Sevnici, pri*Sv. Lovrencu na Dr. p., v Ljutomeru, Marnbergu, Mariboru, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v Ptuju, Brežicah, Ribnici na Pohorju, Rogatcu, Studenicah, Trbovljah, Laškem trgu, Vidmu, Slov. Bistrici in v Slov. Gradcu. Povrh tega je še troje krajevnih društev, ki so nekake podružnice: na Stari cesti (Ljutomer), na Lešnici (Ormož) in v Veržeju (Ljutomer).
Če jedo prašiči umazano nasteljo ter glojejo les.
Ta neprilika prihaja od neprimernega krmljenja in nepravilnega ravnanja s prašiči. Predvsem manjka prašičem gibanja na prostem in prilike, da bi rili in prst žrli, vsled česar trpe na pomanjkanju rudninskih snovi, in posledica tega je, da jih neki notranji nagon sili utešiti svoj glad v rudninskih snoveh z lizanjem gnojnice in z glojenjem lesa. Tudi pokladanje soli v preveliki množini ni umestno. Sedaj po zimi, ko je zemlja zmrzla in prašiči ne morejo riti, jim je dati v svinjak zaboj s prstjo.
Kaj je vzrok, da svinje svoje mlade požerejo. So
hudobne svinje, ki vse storjene mladiče sproti požro ali ugonobijo. S takimi svinjami ni nič početi ter jih ni za rejo pridržati. Da bi bilo to od slabih ljudi narejeno, je neumna vraža, ki o njej ni vredno besede izgubiti. So pa tudi svinje, ki se šele navadijo na žrenje mladičev, in sicer, če se sproti ne odnaša trebilo, mrtvorojeni pujski ali vsled nerodnosti pomečkani prašički. Svinja, ki vse je, požre trebilo ali pujska in se potem loti tudi živih mladičev. Če ima pujsek ostre zobe, potem muči svinjo pri sesanju; ona ga odganja, ga tudi umori in požre. Takim pujskom se morajo zobje poščipati.
Vzrok vlačljivosti jabolčnika ali vina sploh je neka gliva, ali pravzaprav tros (ferment), ki se v vinu zaplodi in razmnožuje. Tako bolno vino se ozdravi, če se mu do-dene 20—30 gramov tanina na 100 litrov. Vino se potem toliko časa meša, oziroma preliva, da postane zopet vodeno-tekoče. Tako ozdravljeno vino se potem pretoči v močno zažveplan sod ter se na običajni način očisti. Če tako zdravljenje ne pomaga, potem je vino narediti tekoče s primernim dodatkom dobrega in čistega špirita.
Zimsko delo na gnojišču. Tudi pozimi ne smemo zanemarjati gnoja, ampak nasprotno. Pozimi je največ časa, da z gnojem skrbno ravnamo. Ne puščajmo ga tedaj razkopanega, da ga burja prepihava in mraz kvari, ampak tlačimo ga, da se bolje godi. Izkidan gnoj naj se vsak pot razravna in potem dobro potlači. Le tak gnoj ima zadostno toploto, ki je potrebna, da se gnoj lažje razkraja in s tem bolje godi.
Kokošim treba pijače! Na to se pri nas vse prerado pozabi. Navadno se misli, da je za kokoš vsaka gnojnica dobra. To pa ni res! Po slabi pijači se lahko zanesejo bolehnosti in bolezni. Večkrat se pa sploh zgodi, da ne dobi kokoš nobene pijače, ker se nihče za to ne zmeni. Kokoš potrebuje čiste in zdrave pijače, ki naj se vsak dan premeni.
Književnost.
Leposlovna knjižnica. V II. zvezku, ki je izšel te dni, sta prevoda dveh ruskih povesti: »Stepni kralj Lear« in »Hiša ob Volgi«. Knjigo krasi podoba ruskega pisatelja Ivana Turgerjev. Cena knjigi je: broširana 1-20 K, lepo orezana 2-20 K; s pošto 8 več.
Najnovejše novice.
Osebna vest. Danes se je pripeljal v Maribor predsednik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani monsignore Tomo Zupan, da nadzoruje društvene zavode. = Dobro-znani profesor na mariborski gimnaziji g. Franc H o rak je stopil v pokoj.
Živinozdravniška vest. Mestni živinozdravnik v Mariboru g. Viktor Zaje je imenovan c. kr. veterinarskim asistentom pri namestniji v Gradcu.
Štajerski deželni zbor. V drugi seji dne 28. dec. je stavil dr. Jankovič interpelacijo zaradi železnične zveze med Rogatcem in savsko dolino. S tem je spravil na dnevni red staro željo svojega volilnega okraja. Na to se je sprejel začasni proračun. Slovenski poslanci so glasovali proti, ker ne morejo odobravati slabega gospodarstva z deželnim denarjem, kakor ga vodi sedaj nemško narodna večina.
Zavarovanje zasebnih uradnikov. Zakon o zavarovanju zasebnih uradnikov je cesar potrdil in stopi čez dve leti v veljavo.
k Kat. polit, narodno društvo „Sloga" v Čadramu
je imelo na novega leta dan po litanijah občni zbor, pri katerem se je poročalo o društvenem delovanju v minolem letu 1906, volil nov odbor in naročile zopet novine za novo leto.
*	Podražena poštnina. S 16. januvarijem t. 1. se zviša poštnina za krajevna pisma od 6 v. na 10 v. Za listeke, na katere se pišejo brzojavke, se bo moralo plačati dva vinarja. Znatno se tudi zviša telefonska pristojbina. Poštne nakaznice bodo stale tri vinarje (dosedaj 2), zalepke in zalepni traki po 3 v. bodo za en vinar dražji. Podražilo se bo dostavljenje poštnih nakaznic.
k ¿ičko bralno društvo je imelo dne 30. grudna, ob 3 uri popoldne občno zborovanje z običajnim vsporedom.
1 Leopold Woliling, nekdanji avstrijski nadvojvoda Leopold, ki biva sedaj v Švici, se hoče ločiti od svoje žene, bivše pevke Adamovič.
*	Za družbo sv. Cirila in Metoda se je doposlalo v teku leta 1906 upravništvu „Slov. Gospodarja" 178-50 K in odposlalo dne 31. dec. 1906 na vodstvo v Ljubljano. Bog plati za nazaj, iskreno prosimo darov še za naprej.
Na rednem občnem zboru Gosp. bralnega društva pri Sv. Urbanu pri Ptuju se je izvolil za poslovno leto 1907 sledeči odbor: Simonid Vinko, predsednik; Belec F., podpredsednik; Čeh Jožef, tajnik; Uršič Alojzij, blagajnik;
Poplatnik Jožef, knjižničar; Čeh Martin, Kocmut Franc in Mesarcc Franc, odborniki. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni: Novak Ivan, Hameršak Vekoslav in Kos Alojzij. Društvu želimo tudi v novem letu obilno uspeha!
p Otroci SO zakurili v Naraplah v neki kleti. Začela je goreti in ogenj se je prijel kmalo blizo stoječega gospodarskega poslopja posestnika Vuka, katero je pogorelo do tal. škode je okoli 5000 K.
Skupni proračun. Skupni proračun avstroogrske monarhije za 1. 1907 zahteva 356,677.273 K, 20,956.911 K več kot lansko leto. Posamezne postavke so tele: Ministrstvo za zunanje zadeve 12,688.524 K, 536.938 kron več kot lani. Vojno ministrstvo: 291,160.046 K (5,376.046 K več kot lani) rednih potrebščin- Izredne potrebščine 13,752.758 K, 487.494 K več kot lani. Skupaj: 304,912.801 K (5,863.540 K več kot lani). Vojna mornarica: 32,850.110 (+ 13,249.490) rednih, 2,549.890 (4- 1,253.100) izrednih potrebščin. Vsega skupaj: 45,400.000; 14,502.590 K več kot lani. Colnina je pro-računana na 129,519.629 kron, 13,866.850 K več kot lani. Izredne potrebščine za vojaško, upravo Bosne in Hercegovine znašajo 7,583.000 K. Potrebščine ministrstva za zunanje zadeve so tele: Povišanje avstro-ogrskega zastopstva v Tokiu v poslaništvo (1. julija 1907), iz-prememba ministrske rezidence v Tangeru v zastopstvo, 53.000 K, dodatka kreditu za pokritje stroškov, ki jih je imelo ministrstvo pri algezirski konferenci. Vojno ministrstvo potrebuje 1,500.000 kron za nabavo novih topov za trdnjave, 2,500.000 pa za nove trdnjave, 30 milijonov za nabavo novih topov. Za moderno topništvo bo ministrstvo rabilo še nadaljnih 50 milijonov kron. Za zgradbo novih ladij, torpedovk, podmorskih ladij in topov rabi mornariška uprava še 19,480.000 K.
d Tulaselaktin se imenuje novo sredstvo profesorja Behringa proti tuberkulozi. Nedavno je predaval Behring v Stnitgartu o svojem novem zdravilu. Poslušat sta ga prišla tudi kralj in kraljica. Behring priporoča, naj se tulaselaktin vceplja otrokom, dokler še sesajo.
* Kdo zavija in laže? »Narodni list« nam očita, da smo zavijali, ker smo rekli, da je imenoval papeža puniarja. Za slab spomin njegov še enkrat ponovimo! »Narodni list« piše, da je sv. oče pozival francoske katolike k puntu. Kdor pa poziva k puntu, je vendar puntar. Ravno tako je pisal, »da je prepričan, da se bo morala cerkev ukloniti.« Tako more pisati le protiverski list, katerega urejuje brezverski urednik. In tak list in taka stranka si upa hinavsko zavijati oči in reči: Mi nismo proti veri! To je vrhunec hinavščine ! Ravno tako je začela na Kranjskem Tavčarjeva liberalna stranka. Od začetka so tudi tam govorili in pisali: mi nismo zoper vero. Ali sedaj jih poglejte! — Naravnost pa laže »Narodni list«, ker pravi, da smo mi pisali, da je dr. Kukovec odgovoren za dotično notico o papežu. Čitajte še enkrat in videli boste, da ste pisali neresnico. V tem slučaju nismo kronprincu nove stranke nič očitali. — Laž je tudi, da smo mi leto in leto napadali narodno učiteljstvo. Kakor se vidi, se »Narodni list« lahko v lažeh meri s »Štajercem.«
Društvena naznanila.
Kat. slov. zobr. društvo pri Sv Bolfankn Slov. gor. bode imelo v nedeljo, dne 6. prosinca po večernici v društveni sobi svoj redni letni občni zbor z navadnim sporedom. Odbor.
Slov. kat. izobr. društvo v Studencih pri Maribora ima dne 6. t. m. ob 10 uri dop. svoj občni zbor.
Slovenjgradec- Tukajšna podružnica sv. Cirila in Metoda ima svoj občni zbor v nedeljo, 6. t. m. ob polu 4. uri popoludne v prostorih „Narodnega doma" z običajnim vzporedom.
Bralno društvo „Skala" pri Sv. Petru niže Maribora priredi v nedeljo, dne 6. t. m. po večernicab v novi šoli Gregorčičevo slavnost. Spored: 1. Predavanje o Gregorčiču. 2. „Mojster Kržnik", igra, 3. Tamburanje. K obilni udeležbi vabi odbor.
Braslovče. Pevsko društvo vabi na 14. občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 6. prosinca 1907, ob potu 4. uri popoludne v gostilni g. Ant. Plaskan z običajnim vzporedom.
Bralno drnštvo v Negovi ima v nedeljo, dne 13. jan. 1907 po večernicah svoj redni občni zbor z navadnim vzporedom. Prostor zborovanja v župnišču. K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo v Št. Ilju pri Velenju priredi na dan sv. 3. kraljev točno ob 3. uri popoldan v prostorih g. Ivana Kranjca veselico s peljem in šaloigro „Eno uro doktor". Vstopina 20, 40 in po 60 vinarjev. Cisti dobiček je namenjen za nakup lepih poufcljivih knjig. K obilni udeležbi vabi vsa sosedna društva, kakor p. n. vse rodoljube najprijaznejše odbor.
„Kmečke bralno društvo" pri Sv. Krilu nad Mariborom priredi v nedeljo, dne 13. januarja H-07, popolun* po večernicah v župnišču v bralni sobi svoj občni zbor s sledečim fzporedom: 1. Poročil* odbornikov. 2. Kmetski hiši. (Deklamaoja.) 3. Zadovoljni kmetič. (Pesem.) 4. Jezusovo rojstvo. (Deklamacija.) 5. Sveta noč. (Pesem.) 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti in nasveti. K prav mnogoštevilni udeležbi vse ude in prijatelje našega bralnega društva nljudno vabi odbor.
Zahvala. Dne 20. decembra 1906 se je vršila božičnica na slovenski ormoiki okobški šoli Ob tej priliki je bilo obdarovanih 115 najbolj revnih otrok z različnim blagom za obleko. Darovali so v ta namen: gospa Gomzi 60 K (kot spomin na pred kratkim umrlega go-apoda soproga, ki je bil krajni šolski ogleda nase iole); slavna okrajna posojilnica v Ormožu 50 K; g. dr. Presker in slavna ormoška posojilnica vsak po 10 K; gdč. Zofija Magdič in g. dr. Kristan vsak po 6 K; g. dr. Mohorič, g. Sepec, gospa Josipina Rakuša, g. Kandrič, gospa Kalchbrenner, g. Potočnik in g. Wernig vsak po 4 K; g. dr. Geršak, g. Korošec, g Tičar vsak po 3 K; č. g. Gliebe, g. Ašič. g. Ciril Geršak. g. Roje, g. Habjanič in g. Richter vsak po 2 K; g. Pernat, g. Jurčecj gospa Antonija Kovačič, g. Karba, gospa Ana Petovar, g. Košar in g. Grivec vsak po 1 K. Skupaj se je torej darovalo 196 K. Vsem imenovanim blagim prijateljem revne šolske mladine izreka podpisano šolsko vodstvo najiskrenejšo zahvalo. Šolsko vodstvo Ormož-okotica, 24. decembra 1906. Josip Rajšp, nadučitelj.
Listnica uredništva.
Radislava: V „Našem domu." Oglasite se večkrat! — Naše cenjene dopisnike prosimo, da nam ne pošiljajo poročila zadnji dan, v sredo, ampak če je količkaj mogoče že v ponedeljek in torek. Zadnji dan se nakopiči toliko gradiva, da ne moremo vsega sprejeti.
Tržne cene
v Mariboru od 26. decembra do 3. januarja 1906.
Živila
100 kg
od
K h
Pšenica . .	.
rž.....
ječmen . . .	. oves ... koruza ... proso . . ..
ajda . . . .	, seno . . . .
slama . . .	.
fižola . . .	.
grah . . .	,
leča . . .	. krompir . .
sir.....
surovo maslo
maslo . . .	.
špeh, svež .	.
zelje, kislo .	.
repa, kisla .	.
mleko . . .	. smetana, sladka
„ kisla	.
zelje . . .	.
jajce . . .	.
16 15
1 kg
1 lit.
100 glav
1 kom.
50
7 I —
— 10
do
K nr
že 5.
sept. 1906 je bilo pri sodniji dokazano, da ni res, da bi bil jaz z udarcem pokvaril Antoničevega fanta, in da bi v šoli zatiral otroke nemških starišev. Kdor bi še kaj takega dalje trosil in govoričil, se bo moral zagovarjati pri sodniji.
Iv. Luskar, kaplan. Št. Ilj pod Turjakom, dne 31. decembra 1906.
Gradec Dunaj
[Loterijske številke.
Dne 29. decembra 1906. 76 19 64 89 23 37
28 31
12 24
Slovenci! Slovenke!
Kupujte in zahtevajte povsod odločno
= domače blago =
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
kot pivo, peresa, svinčnike, svalčične papirčke in ovitke, voščilo za čevlje, šampanjec, cilindre za svetilke, platno, pisemski papir in pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda.
Vsaka beseda
«tone 2 v.
Najmanj a objava 45 v.
Ti hwerati se sprejemajo^
Na prt daj i«	poaaatno
obsegajoč okoli 17 oral rodovitnega zemljiifa z primernim poslopjem, polovico pod pra-iO vrciinostjo, za 24C0 gl, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Celo ugodna prilik», pcsfbno za: žirino, svinje, sadje in vinorejca. Več pri posestniku Anton Maček v Kozjem. ___4 (i-__
Kroiaifcfga pemečnifca sprejme za traji.o delo krojaški mojster Anton Klančriik v Suhi. (Nenhaui.) Labod (Lavtmund.) Koroško. 9 (2-1)
Xo*3Čn!ce t dobrem kraju v trgu ali blizu mesta pri glavni cesti želim dobiti v najem. Pcnudbe pod šifro: „M. C8, Velikovec", poste restante. ________3 (1-1)_
Kovaftkega učenca, pridnega
in mcčnega, v starosti 14 do 17 let sprejme Anton Ferenčak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi. 13 (4-1)
Meča» fant ne manj nego 15 let star, vsaj nekoliko tudi vešč nemškega jezika, sprejme Ivan Krois, lončarski in pečarski mojster v Deutsch Lands-berg štev. 65. štajersko. 6 (3—1)
HALA OZNANILA
Viaka beseda itaa« S vin.
Vsaka beseda
stan« 2 v.
Večkr. objava p» dogovora.
proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravnižtvo »e mora pridati znamka za odgovor.
Za cerkvena dela kakor izdelovanje altarjev, tabernakelnov, božjih grehov itd. vsake vrste, prenavljanje oziroma predelovanj« istih, i čistim, trpeScim pozlačenem in likanje se priporoča veleč, cerkvenim predstojnikom pezlatar in kipar Matej Hrovatič v Studencih pri Mariboru, Bezirksstras» 47 v novi hiši gosp. Zupančič». Priznali» pisma o dfilu so na vpogled.
774 (3-3)__
Dekla išče službe v večji kuhinji v kakem trgu na Sp. Štajerskem, stara 34 let, vajena vsakega dela. Naslov pri upravništvu.	8 (1—1)
Vsake vrste debla od 4 metre
dolžine kupim za najvišjo cono na m««t« lesnega skladišča ali kolodvore v Maribor*. Na to opozarjem posestnik«, ki ne morejo dobiti daljiih debel iz svejih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor.	18-12
Krsvarja, pridnega, vestnega ter bolj priletnega sprejme takoj proti primernem plačilu Franc Plateis pri Sv. Jakobu v Slov. goric. 5 (2—1)
Krojaškega pomočnika« pridnega, takoj sprejmem od dobre hiše. znati mora sejmsko in drugo delo, ki je trajno. Jožef Verdnik v Slovenski Bistrici.	12 (1 - 1)
Močen lončarski učenec se
spre;m« pri Jožefu Matjaž, lončarju v Mozirju.	' 704 (3-3)
Učenca, pridnega, ki ima veselje do mlinarske obrti, sprejme Lešnik Štefan (valčni mlin), mlinar v Framu pri Račjem-	779 (3—2)
Pravo kmečko slivovko In droženko, za kterih pristnost se jamči, prodaja gospa Jerič r Karčo-vini štev. 126 pri Mariboru ob graški glavni ceeti.	2 (26—1)
Sodsrskeg» učenca sprejme Ivan K1 e m e n a k, »odar v Mozirju, Štajersko.	754 (3—3)
Znano po ceni se kupi vse rezno blago, Egotovliene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu Wesiak, Maribor, Dravska ulice 4 608 11
Prostovoljna prodaja dveh
posestev in sicer: Prvo v Maribora, Jožefov» cesta it. 29, meri 1200 sežnjev, obsega pohištvo z 10. stanovanji, ki neso na mase« 120 K, in vrt, kateri j» porabiti za vrtnarijo ali tesarski prostor, in drugo posestvo v Jelovcu ob Dravi, meri 14 oralov, obsega zidano hiino in zidano gospodarsko pislopjd, sadonosnik, travnike, njive, pašnike, vinograd in 30 let rastoč gost smrekov !es, 4 oralov. Cena prav primerna. Natančneje ve zve pri lastniku v Mariboru, Domgasse št. 8. Mihael
Saakovitg._ 767 (3—3)
Ženltbena ponudba. Trgovec in katoliški obrtnik 44 let star vdovec z dvema otrokoma 6—11 let išče vdovo ali priletno gospodično, katera bi imela veselje do trgovine, trdna gospodinja in nekaj premoženja do 1500 K. Ponudbe: „Veselo novo leto 1907", poate restante Celje. 7 (3—1)
Za mesarje in gostilničarje! Zelo ugodna priložnost!
Zraven šole na najlepšem prostoru Sv. Juija ob Ščavnici stoječa enonadstropna hiša z gostilno, mseariio in predajo tobaka, h kateri spada Je druga hiša, v kateri je sedaj poštni urad, velika lepa ledenica za približro 100 vos leda ter klavnica za živino. Gospodarsko poslopje, svinjak z 10 hlevi, velik lep vrt za sočivje in blizn 1 oral lepega sadonosnika, nadalj* 20 oralov zemlje (njiv, transika in gozda, 11 oralov v «nem fcosu). Lep vinograd, pri katerem je lepa zidana hiša, hlevi za živino itd., vs« z opeko krito, 1 o.-al trte, 1'/, <;rala sadonos-nika in pol orala njive, lega jugozahodna, mlin ob Ščasnici ob veliki cssti v Okoslavcih na štiri tečaje z preio za olje, h kateremu spada tudi lep travnik, je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj.
Cena in pogoji se izvedo pri posel tnici &1ar. Tratenjak, gottil-ničarki in veiepoiestnici pri Sv. Juriju ob Ščavnici.	728 (5-4)
[
1
**kkx8*xkx*
Štefan Minami,
trgovec z železnino v Radgoni 595 8
priporoča svojo veliko zalogo
= lepe pozlačenih-
nagrobnih križev
po jako nizki ceni.
U*MU*X*XXUU
Pozor, kmetice in dekleta I
V moji lekarniški praksi, katero izvršnem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Ka-pilor it. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in eilstra-njuje prhljaj luskine na glavi.
Cena (franko na vsak« po što) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, ¿a si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se aareči samo od mene pod naslovom : P. Jnrišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar »e pošlje naprej ali s poštnim povMtjem.	635 12
Pozor, kmetje in fantje I V
moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi ie posrečilo sča soma iznajti sredstvo za rast brk , las, preti izpadanju las ¡b za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je
Kapiler št. I. Cena franko na
vsako pošto): 1 lončič 8 K 60 v, S lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo «d mene. Naslov je : P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Deaar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	636 13
l^znaniEo.
Štajerski deželni odbor je sklenil tndi letos 1907 prirediti vlnlčarske tečaje, V katerih se lahko viničarji temeljito izobrazijo v amerikanskih nasadih, sadni šoli kakor tudi nasajenjn sadnih dreves in njih obdelovanju. Ti tečaji se bodo vršili:
1.	na dež. sadjarski in vinarski šoli v Mariboru.
2.	na dež. viaičarski soli v Silberbergu pri Lipnici,
3.	„ „ „ . „ v Ljutomeru,
4- „ „ „	„v Gornji Radgoni,
5. na dež. osredni trtni soli na Sp. Bregu pri Ptuju.
Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo 1. decembra 1907.
Sprejelo se bo: v Mariboru 14, v Ljutomeru 12, v Gornji Radgoni 16, v Lipnici 24 in na Spodnjem Bregu 20 posestniških in viničarskih sinov.
Ti dobijo tam prosto stanovanje in hrano ter 8 K mesečne plače.
Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko teoretična, kolikor je rabijo vodje tega dela in pa samostojni viničarji.
Po sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji sposobnosti.
Prošnje, ki so koleka proste, se morajo vložiti do1 1. januarja 1907. V prošnji je natanko navesti, v katero šolo želi prosilec vstopiti. Prošnji so priložiti: dokazilo, da je prosilec izpolnil 16 leto, nravnostno spričevalo, ki mora biti potrjeno od župnijskega urada, zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni, odpustno spričevalo ljudske šole.
Pri vstopu se mora vsak xavezati, ou obru-varja do 1. decembra 1907 neprenehoma ostati ;u
| » Vizifnice ® !
• izdeluje po nizki ceni
| Tiskarna it. Oirila.
Izšel je težko pričakovani
Koledar
za
kmetovalca 1907.
Uredil dež. nadzornik J. Legwart.
II. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev.
Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadje-reja, naprava sadovnjaka.
Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
»
Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1.80, in se naroča pri Ivan Bonaču v Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja »e naj znesek naprej dopošlj«.	278
t
Slovenci!
Spominjajte se ob raznih prilikah naše dične, pre-potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda!
Podobice
male in večje, zobčaste in gladke
= dobit« prav po ceni ==
v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru.
Obhajilne podobice
so v 34 različnih vzorcih na prodaj.
Veselo novo leto
želim vsem svojem cenjenim odjemalcem. Prosim tndi mi prihodnje ohraniti svoje zaupanje.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Sket
14 (1—1) pozlatar v Mariboru.
axxt
Zelo ugodna priložnost!
Priporačam slavnemn občinstvu svojo veliko zalogo vedno svežega špeoorij-skega blaga, železne posode, razne že-leznine itd., katero se bode vsled dobrega nakupa prav po ceni prodalo. Posebno priporočam svojo veliko zalogo blaga, katero bodem zaradi izprodaje po jako nizki ceni prodaval.	760 5—2
Za mnogobroja1» obisk se priporoča
Janez Toplak,
trgovec pod bregom pri Sv. Lovrencu v SI. gor.
ixxixx:
Voščene sveče
za svečnico, voščene zvitke, sveče za krst in obhajilo priporoča veleč, duhovščini
Jožef Dtifek
svečar v Maribor«. Viktringhcfgasse 30.
Oddaja tudi na letne račune. — Kapljajoči voseb za polovično ceno.	i (5—i)
Vabilo

redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Dolu
in ubogati glede izobrazbe vf kovnjakov.
Gradec 26. oktobr
. odb
vodila deželni!»
06.
štajerskega.
10 1—1
Priporočam veieč. duhovščini moje
voščene sveče
najboljie kokovosti po najnižjih cenah
s frankirano dopošljatvo. 16 (3-1) Zaloga: cerkvenih, Mi;ly »več, «a-vitek 84 v.
Kupujem čebolni voseb 1 kg 2 K 90 v.
Franc Gert
leeetar ie svečar r Maribora ob D.*.
»eaoeeeoc****
registrovane zadruge z neomejeno zavero, ki se bode vršil v četrtek dne 10. prosinca 1907 ob 2. uri popoldne v lastni pisarni h. št. 6 na Dolu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva;
2.	Odobrenje letnega računa;
3.	Razdelitev čistega dobička;
4.	Poročilo o izvršeni reviziji:
5.	Izvolitev načelstva, računeskega pregledovalca in njegovega namestnika;
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
H (1-1)
C/3
C/S -
	O-
	
	■
=	Ü?
	GO
inJ^ e/3«	C=3
	V""T
	QJ
o	i
=3	CO
M	
	
	■MM»
	
	O
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom
Grajski trg 2. M. E. SEPEC Burgplaiz 2.
Maribor • O lastni
priporoča za spomlad svojo veliko zalogo modnega blaga za dame in gospode. — Različne vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospode, preproge, razne garniture za postelje, obleke za gospode in dečke, kravate itd. — Posebno velika izbira za neveste.
Postrežba točna in stvogo solidna,!
Restavracija .Narodni dom1
v Mariboru
priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti muškat v steklenicah, Zadravčev Ijutomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. === Piva: budijeviško in ob veselicah tudi akcijsko laško. —
Kuhinja samo s svežimi jedili.
j Trgovina z železnino
"los. Prsfec
Maribor, Tržaška eetta 7
priporoča svojo toliko zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelec, vse vrste želeinine, traverze, kase,
Iieči, vodovodne naprave itd. Port-and in Roman cement, apna itd. Vse po najnižji ca« !
Tovarna za glinske izdelke
- "v Račju	-
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patentovano zareino in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za obeke, dimnike, rekontra-opeko,
ploife za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Gaiser-ju. •
Pozor, kupovale!!
Jožef Ulaga
v Mariboru, Tegethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo naimfaktarnega blaga, kakor: fine volnene obleke za neveste vsake barve, velikansko izbiro lepih STileiih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno sikno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjnhe, platno r.a perilo, moške in ženske srajce ter splok vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji cenil
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10»/« cenejše kakor drugod.
t
,PrI sv. Jožefu'
t
Špecerijska trgovina
JI. Vertnik
Maribor, Koroška cesta št 9
priporoča svojo veliko zalogo ipi-«erijskega blaga ter različnega vina in piva, žganja iti. Velika naloga premoga in drv.
Delniška družba združenih piYOYarn Zalee in Laški trg
.r
"V v Ljubljani
priporoča svoje

izborno pivo v sodcih in steklenicah«
«dlWMX
POSOJILNICA V MARIBORU
—— ustanovljena I. 1882. —— <$><$>♦ (f)
e)
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. - Stanje posojil: tri Milijone kron. — Stanje rezervnih fondov za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% & 4l/»"/o- — Obrestna mera
za posojila: 5%, 5'/j°/o za hipotekami, 67. za osebni kredit. Rentni davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši praznike.
2
??
■


FELIKS ROP
manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 2.
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rit, nogavic itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala.
Najnižje cene!	Postrežba točna 1
Alojzij Piliter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podrninlca na 6or. Bistrici)
priporoča raznovrstno blago, kakor: nannfaktaro, Specerije, železo, steklo, posod«, barve itd. na de-kelo in drobno.
M. Berdajs
fTUribor : Sofljln tr$
priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga In vse vrste semena.
To iïveste v prihodnji številki na tem prostoru.
Dosedaj tajnost!
Trpvina z železnino
,Merkur'
. iajdic
Celje. —
priporoča raznovrstne poljedelske stroje, posebno pa slamoreznice "V
vsakovrstno jeklo, železnino in pločevine, železu» pohištvo, peči za šole in zasebno porabo, peči za kurjavo z žaganjem, štedilnike, kuhinjsko posodo, vodnjak« ii vodovodne naprave, železne in svinčsn« cevi.
Dpsalice v vseh vrstah.
Ncpremočljive vozne in komatne plahte.
Najboljša umetna ffnojila so:
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnlf.
Vse stavbene potrebščin»:
traverze, cement, cevi \z kamenščine In trstlna.
Proti ognju in vlomu varne blagajne.

		
	■«rodna gostilna	
	,Pi»i pošti'	
	Maribor,Tegethofova cesta 49	
	priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden.	
Barthelnovo = apno =
za poklajo, najboljše kakovosti
priporoča
i Berdajs, Maribor, sofljin tr«.