ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri in v soboto bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni polovici Slovenije bo občasno rahlo deževalo.
številka 47
četrtek, 26. novembra 2009
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Še naprej na dveh stolčkih
Milena Krstič - Planino
Šoštanj poravnal dolg do usnjarjev
Šoštanj, 19. novembra - Slovenski, ne samo šoštanjski usnjarji, so s četrtkovo otvoritvijo prve faze muzeja usnjarstva dočakali velik dan. S tem so se na najlepši možen način poklonili generacijam »svojih« usnjarjev in pridobili
prvovrstno turistično znamenitost Šaleške doline. Skupna vrednost izgradnje te faze znaša nekaj manj kot 1,5 milijonov evrov, blizu pol milijonov evrov je občina pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dru-
go fazo je že uvrstila med prioritetne projekte Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, ki bo z njo kandidirala na javnem razpisu za razvoj regij.
■ mkp
Saj vem, da imate v teh dneh vrsto tem, ki jih premlevate. Med njimi morda tisto, ali se udeležiti sindikalnih demonstracij 28. novembra v Ljubljani ali ne, ali tisto, kdaj se bo začela prodaja vstopnic za svetovno nogometno prvenstvo in kje jih bo moč kupiti. Ne vem pa, če se pogovarjate kaj tudi o tem, zakaj je (ponovno) padel zakon o nezdružljivosti županske in poslanke funkcije.
Državni zbor prejšnji teden namreč ni sprejel sprememb Zakona o poslancih, s katerim bi v Sloveniji uzakonili nezdružljivost županske (podžupanske) in poslanske funkcije. Podprlo ga je le 34 poslancev, 46 jih je bilo proti. Zakon pa so v parlamentarno proceduro vložili predsedniki štirih koalicijskih poslanskih skupin s prvo podpisano Cveto Zalokar Oražem.
Večina poslanskih skupin je napovedala, da bodo poslanci v zvezi s tem zakonom - če bi bil sprejet, bi začel veljati po volitvah leta 2012 - glasovali po svoji vesti. V državnem zboru je 24 županov (6 podžupanov in 23 občinskih svetnikov), ki kot poslanci predstavljajo zakonodajno, kot župani pa izvršno oblast. Pričakovati bi bilo, da bodo ti, če lahko upoštevajo svojo vest, glasovali zase. Pa niti niso bili vsi proti. Nekateri župani poslanci so glasovali za zakon, tak, kot je bil predlagan.
Zakaj poslanec v teoriji ne more biti župan oziroma obratno? Med drugim zato, ker sam sebi določa pravila. Odloča o proračunu in financiranju občin ter vrsti zakonov, ki urejajo delovanje občin. Sedi pravzaprav na dveh stolčkih.
Za občine pa je seveda dobro, če imajo za župana tudi poslanca. To jim prinaša koristi. Lobiji so jim bliže.
Eni komentirajo izid glasovanja tudi kot nekakšen protest županov, podžupanov, svetnikov, ki kot poslanci v državnem zboru predstavljajo decentralizirano državo. Zanjo pa ta oblast še ni naredila (skoraj) nič.
50 let daljinske energetike
Velenje, 23. novembra - Pred 50 leti so v ožjem središču rudarskega Velenja kot prvi v Sloveniji in nekdanji skupni državi Jugoslaviji priključili na sistem daljinskega ogrevanja prva gospodinjstva. Danes Komunalno podjetje Velenje, poslovna enota Energetika, oskrbuje z ekološko sprejemljivejšo energijo blizu 35 tisoč gospodinjstev v občinah Velenje in Šoštanj.
Na novinarski konferenci v počasti tev jubileja je direktor velenjske komunale Marijan Jedov-nicki povedal, da je oskrba gospodinjstev z zemeljskim plinom in toplotno energijo velik prispevek
h kakovosti življenja občanov, k varstvu okolja. Za proizvodnjo 330 do 350 tisoč megavatnih ur, kolikor jih sistem porabi, bi bilo potrebno pokuriti blizu 160 tisoč ton velenjskega lignita, kar pomeni odložiti v okolje od 30 do 35 tisoč ton pepe la, zrak pa bi bil obre me njen z nekaj tisoč tonami žveplovega dioksida. Prednosti daljinske oskrbe z energijo so seveda še druge.
Po besedah vodje poslovne enote Energetika Mirana Zagerja je daljinski sistem Šaleške doline drugi največji tovrstni sistem v državi, tehnično in tehnološko pa najbolj napre den v državi. S sis tem sko
obnovo, vlaganji in posodobitvami, ki so last domačega znanja, zagotavljajo uporabnikom kakovostno in nemoteno oskrbo. Cena slednje je že 50 let med najnižjimi v državi in je za več kot polovico nižja od slovenskega povprečja. Tudi zaradi tega, meni Zager, uporabniki v Šaleški dolini z njo ravnajo vse prej kot varčno. Poraba je namreč v primerjavi z Evropo trikrat večja.
■ Tp
Z novinarske konference, z leve: Marijan Jedovnicki in Miran Zager
Trgovski center TUŠ odprl vrata
Šoštanj, 25. novembra - Včerajšnja sreda je bila še en velik dan za Šoštanjčane. Z odprtjem trgovskega centra TUŠ se jim je izpolnila dolgoletna želja.
Trgovski center je družba Toming Consulting zgradila na mestu, kjer je bil nekoč bazen. V njem je med drugim fitnes, kegljišče, gostinski lokal, masažni salon, frizerski salon in 96 garažnih boksov.
■ mkp, foto: vos
9770350556014
2
lokalne novice
Izbrali! 0k olažev
Velenje, 12. november - Prejšnji četrtek so v Vili Rožle, kjer med letom ves čas pridno ustvarjajo in se izobražujejo člani Društva Šaleških likovnikov, odprli razstavo kolažev. Gre za likovno tehniko, pri kateri namesto običajnih slikarskih sredstev uporabljajo
Izo tvoritver azstavek olažev, ki je bilao dlično
obiskana.
papir, blago in druge materiale, ki jih lepijo na slikovno površino.
Pri Društvu šaleških likovnikov so se letos spomladi odločili, da izvedejo območno delavnico na temo »Kolaž«. V novembru je svoja dela razstavilo 19 članov društva, nekateri pa se predstavljajo tudi z več deli. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v letu 2010 pripravlja državno likovno razstavo na temo kolaž, zato je v letu 2009 razpisal omenjeno temo tudi za regijske delavnice in razstave. Delavnico v Velenju je vodil akademski slikar Denis Senegačnik. Med razstavljenimi deli je selektorica akademska slikarka Terezija Bas-telj izbrala 10 del za regijsko razstavo, ki bo prihodnje leto v Rogaški Slatini.
■ bš
Škalske gasilke državne prvakinje
Braslovče - Gasilska zveza Žalec je v sodelovanju z GZ Slovenije in PGD Braslovče v soboto organizirala 8. državni kviz mladih gasilcev. Na Osnovni šoli Braslovče se je pomerilo 29 ekip iz cele Slovenije, škalska dekleta Klara Jan, Ana Rošer in Patricija Cvikl pa so osvojila naslov državnih prvakinj. A pot do tja je vse prej kot lahka. Najprej je bilo treba osvojiti prvo, drugo ali tretje mesto na tekmovanju gasilske zveze v Škalah. V Nazarjah je bilo nato regijsko tekmovanje, s katerega sta prvi dve ekipi potovali še na državnega. Ker je kviz sestavljen tako iz teoretičnih kot tudi iz praktični vaj, se je bilo nanj treba ves čas aktivno pripravljati. Škalčanke so nalogo vzele resno. »Skupaj z mentorico Sašo Cvikl smo se učile dva do trikrat tedensko po najmanj dve uri v gasilskem domu, vsaka posebej pa tudi doma. Da bi si olajšale delo, smo si naredile male plakate s povzetki. Na njih smo zapisale predvsem različne podatke iz zgodovine gasilstva, ki si jih je bilo treba zapomniti in so nam delali največ preglavic. Do zmage so nam poleg Saše pomagale tudi naše izkušnje z gasilci in gasilstvom, pa tudi maskota Ktesibilis. Ime je dobil po izumitelju, ki je 200 let pred našim štetjem iznašel gasilsko črpalko, sicer pa je to veveriček iz risanke Ledena doba,« so o pripravah na kviz povedala dekleta in dodala, da je bila to zanje neprecenljiva izkušnja.
■ Vesna Glinšek
L
i.
£ à H
1:1 i JL I
Škalske gasilke so na kvizu mladih gasilcev postale
državne prvakinje.
v*
4 !
»Čebelar je čisto navaden človek«
Velenje, 20. november -
Vrtec Velenje se je tudi letos pridružil akciji Čebelarske zveze Slovenije in ob svetovnem dnevu otroka pripravil dobrodelno izobraževalno akcijo pod nazivom En dan za zajtrk 'med slovenskih čebelarjev'. V petek zjutraj so ga malčki v enoti Tinkara z veseljem pojedli po tem, ko so spoznali delo čebe-laija in življenje marljivih čebel, ki jim ga je predstavil čebelar Matjaž Vehovec. Otroci so ob koncu zanimivega predavanja prejeli tudi zgibanke s poučno vsebino na temo čebelarjenja. Eden od malčkov je ob koncu zanimive predstavitve svoji vzgojiteljici ves navdušen povedal, da ni vedel, daje čebelar čisto navaden človek. Medeni zajtrk pa si je skupaj z otroki in ravnateljico Vrtca Velenje Metko Čas »privoščil« tudi velenjski župan Srečko Meh. Župan nam je povedal, da občina tovrstno tradicionalno akcijo podpira vse od začetka. »Tako skušamo pripomoči k osveščanju najmlajših za zdrav
Čebeljiz ajtrk je bil tudi letos več kotz ajtrk. Bil jed ogodek, ki so ga
bilim alčki zelov eseli.
način prehranjevanja, uživanje hrane domačih proizvajalcev in seveda spoštovanje in ohranjanje narave,« je dodal. Ravnateljica Vrtca Metka Čas pa je dodala, da so letos čebelji zajtrk pripravili že četrtič. »Slo-ven ski med ima v našem vrt cu že dolgo svoje mesto, naši otroci ga s slastjo pojedo. Na našem jedilniku je pogosto, včasih za zajtrk, včasih za malico,« je dodala. Cilj akcije je otrokom približati med in ostale čebelje pridelke in jim vzbuditi skrb za zdravo življenje.
Medeno tudi v Šoštanju
Akcijo Čebelarska zveze Slovenije »En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih«, podpirajo tudi v Šoštanju. Župan in poslanec Darko Menih se je pri medenem zajtrku pridružil najmlajšim v enoti Brina Vrtca Šoštanj skupaj z dolgoletnim čebelarjem Dušanom Goren-cem iz Čebelarskega društva Ravne pri Šoštanju, vzgojiteljicam in ravnatelji ci Vrtca Milene Brusnjak.
Čebelar jih je s pomočjo slikovnega material poučil o koristnosti medu ter zdravih učinkih. Z vso pozornostjo so prisluhnili tudi predavanju o življenju čebel. Otroci so ob tej akciji prejeli še zgibanko Čebelica moja prijateljica z nagradno igro, katere namen je ozaveščanje najmlajših o pomembnosti in koristnosti čebel.
Brošure, obisk pri čebelarju, ...
»Medeni zajtrk v vrtcu« so tretjič zapored pripravili tudi šmarški čebelarji.Vrtcu v svojem kraju so podarili več kilogramov medu, zgibanko Čebelica moja prijateljica 3, vzgojiteljicam pa namenili brošuro Čebela. V vrtcu sta se otrokom na medenem zajtrku pridružila predsednik Čebelarskega društva Franc Šmerc in občinski svetnik Drago Nežmah. Ob tej priložnosti je čebelar otrokom predstavil pomen čebel in uživanja medu ter drugih čebeljih pridelkov. S sabo je prinesel še meden sat in klobuk z zaščitno mrežo. Skupini otrok v vrtcu pa sta na sprehodu obiskali čebelarja Tomaža Lesnjaka in si po ogledu čebelnjaka, orodja, ki ga uporablja ,»piivoščili« medeno malico.
■ bš, tp
Srečanje
brigadirjev
uspelo
Velenje, 20. novembra -
Srečanje brigadirjev Mladinske delovne brigade Karel Destovnik Kajuh in ORA proga Šamac Sarajevo 1978, ki so ga pripravili v petek v gostišču Hartl v Pesju je uspelo. Organizatorjem je uspelo na srečanje privabiti veliko nekdanjih brigadirjev, to pa je bil tudi namen.
S predvideno ločitvijo ni bilo nič
Poslanci in župani »skupaj«, koalicija razdeljena -Tesnejša povezanost mestnih občin - Delitev dobička med zaposlene le prostovoljno -Spodbujanje napadov na »modre« ni modro
Tako, s koalicijsko napovedano ločitvijo ni nič. Župani, podžupani in občinski svetniki bodo še naprej lahko tudi državni poslanci. In obratno. O tej ločitvi je bilo veliko govora, Borut Pahorje kot predsednik največje koalicijske stranke SD tudi pred dnevi v Velenju napovedal, da vodstvo te stranke ne podpira takega podvajanja, da pa seveda svojih poslancev tudi ne zavezuje, da morajo glasovati za sprejem takega novega sklepa. In izkazalo seje, da je kljub sprejeti koalicijski zavezi veliko takih, ki so glasovali proti nezdružljivosti. Pahorjeva stranka si je zato nakopala nejevoljo sokoalicijske stranke Zares, to je njen vrh pokazal tudi na sobotni letni konvenciji v Celju. Nezadovoljni so z izvrševanjem koalicijske pogodbe, kar se je ob tem vprašanju jasno pokazalo. Ob tako šibki zavezi seveda ni bilo težko, da je bilo glasovanje negativno. Saj je v poslanskih klopeh kar 53 takih, ki so ali župani, podžupani ali občinski svetniki. Tudi z našega območja seveda. Poslanec je velenjski podžupan Kontič, pa šoštanjski župan Darko Menih, župan sosednje žalske občine Alojz Posedel, pa šentjurski župan Štefan Tiselj ... Tako lahko tudi na prihodnjih lokalnih in parlamentarnih volitvah pričakujemo med kandidati poslance ali vodilne ljudi lokalnih skupnosti. Obeta pa se nam še novo združevanje občin. Po zvezi in skupnosti slovenskih občin naj bi se tesneje povezale še mestne občine, tudi velenjski svetniki bodo že kmalu glasovali o pridružitvi. Da je pomembna tudi trdnejša vez med občinami in gospodarstvom, pa je pokazal posvet, kije bil prejšnji teden in se ga je udeležil tudi velenjski župan Srečko Meh.
Med mnogimi pa je še vedno dokaj pestra razprava o nečem, česar zdaj pri nas skorajda ni. O delitvi dobička. Tudi po zaslugi visokih politikov z našega konca, katerih stališča pa se vendarle nekoliko razlikujejo. Poslanec Kontič se zavzema za to, da se določi obvezna delitev dobička med zaposlene, minister Lahovnik je za prostovoljnost. A pravi, da bi bilo treba stvari urediti tako, da bi bila taka prostovoljna delitev dobička za družbe privlačna. In bi se zaradi tega odločale zanjo. Da bi od tega vsi nekaj imeli. Glede na krizo, ki je še ni povsem videti konca, ko so redke družbe, ki ustvarjajo dobiček, nekateri menijo, da imamo za sprejem ustrezne zakona o njegovi delitvi še čas. Preveč pa tudi ne, nekateri v Evropi Sloveniji napovedujejo že naslednji dve leti dokaj visoko gospodarsko rast. Upam, da s tem tudi poslovanje z dobičkom.
Na našem območju pa še vedno odmevata tudi zaporedna napada na može v modrem oziroma policiste in kriminaliste. Ob tem seje tudi v veliki meri ponovila naša »folklora«, da nekateri take napade odobravajo. Ne le to, celo spodbujajo jih. Na star način, to je (predvsem) v kavarniških razpravah, in na tehnološko sodoben način, to je na različnih forumih spletnih strani. Ob takih primerih se znova dokazuje, da so računalniki in vse, kar sodi zraven, koristna pogruntavščina, lahko pa so tudi močno nevarni. Pa naj gre za pod-pihovanje, izrabo tehničnih načrtov ali spolnost. Pa še bi se kaj našlo. Mnogo boljši od klica k nasilju je gotovo klic dobrote. Kot se tudi imenuje vsako letna dobrodelna akcija slovenskega Karitasa, ki je tudi včeraj domoval v celjski dvorani Golovec. Ob dobri organizaciji, kjer je nepogrešljiva tudi naša nacionalna televizija, ter veliki slovenski duši, saj je veliko Slovencev še vedno pripravljenih priskočiti na pomoč ljudem v stiski, se vsako leto zbere veliko denarja za pomoči najbolj potrebnih. In takih je - žal - tudi pri
nas vse vec.
k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
SEJE
Odpadke na tehtnico ali v prvi graben?
3
Pri odločitvi, da smeti po novem letu ne bodo tehtali in zaračunavali na podlagi oddanih količin, več argumentov proti - Smeti bodo dražje kar za okoli 70 odstotkov
Velenje, 24. novembra - Udeležba na torkovi redni seji sveta MO Velenje je bila odlična, saj se je je udeležilo kar 31 od skupaj 33 mestnih svetnikov in svetnic. Med njimi tudi novi svetnik Marjan Hiršelj iz vrst DeSUS-a. Z aplavzom pa so pozdravili tudi novo podžupanjo Majdo Gaberšek.
Idealne rešitve ni
Svetniki so po obrazložitvi Mirjam Britovšek, zaposlene v uradu za gospodarske javne službe na MO Velenje, soglasno potrdili sklep o izdaji soglasja k lastni ceni predelave bioloških odpadkov, ceni za predelavo mešanih komunalnih odpadkov v mehansko biološki obdelavi in lastni ceni odlaganja preostankov komunalnih odpadkov na odlagališču Bukovžlak. Zveni komplicirano, a gre le za to, da so svetniki te cene potrdili že letos spomladi, pri čemer so potrdili povprečne in ne lastne cene. Po navodilih Ministrstva za okolje in prostor, ki daje soglasje k cenam, pa so morali oblikovati lastne. Cena za predelavo bioloških odpadkov bo 80 evrov za tono, za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov 74,48 evra za tono in za odlaganje preostankov komunalnih odpadkov 62,20 evra za tono.
Franc Sever (SDS) je še enkrat poudaril, da ne bo pravično, ker odpadkov ne bodo tehtali in zaračunavali po količini odloženih odpadkov, kar bodo najbolj občutili obrtniki in mali podjetniki. Omenil je, da razmišlja, da bi zahteval ustavno presojo tega odloka. Ob tem je župan Srečko Meh pojasnil, da odpadkov ne bodo tehtali in zaračunavali po
ustvarjeni količini, saj v strokovnih službah menijo, da bi s tem pospešili ustvarjanje divjih odlagališč, cene bi se verjetno še zvišale, v večstanovanjskih stavbah pa bi težko pravično razdelili stroške med stanovalce. Bodo pa posebno pozornost pri zaračunavanju ravnanja z odpadki posvetili vsem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, torej obrtnikom in malim podjetnikom. Napovedal je, da se bodo cene po novem letu kljub trudu, da se ne bi, občutno povišale. Za kar okoli 70 odstotkov. Center za ravnanje z odpadki bo po novem letu na mestu sedanjega centralnega odlagališča odpadkov. Je v lasti občin ustanoviteljic. Ko bodo zgradili novega, pa bo v lasti koncesionarja. Stroške izgradnje bomo delno poravnali uporabniki, delno pa občine.
Izvedeli smo še, da so že izbrali novega komunalnega inšpektorja, ki bo delo nastopil v začetku februarja. Ta bo med drugim nadziral tudi odlaganje odpadkov na nedovoljenih mestih in ukrepal zoper kršitelje.
Mestni svet na cepljenje za zgled
Seja je potekala mirno in konstruktivno, svetniki in svetnice pa so tudi tokrat nanizali vrsto zanimivih pobud in vprašanj, ki jih bomo objavili skupaj z odgovori v eni od naslednjih številk.
A mimo ene od pobud ne moremo. Svetnik Jože Zupančič (SD) je namreč predlagal, da se velenjski svetniki in svetnice cepijo proti novi gripi. S tem naj bi dali zgled in morda spodbudili k temu
več občanov in občank. »Odziv na cepljenje, ki je edina zaščita proti novi gripi, ni najboljši. Do konca prejšnjega tedna se je v Sloveniji cepilo 35 tisoč ljudi,» je dodal direktor velenjskega zdravstvenega doma. In še, da so pripravljeni vsem, ki dvomijo v smiselnost in varnost cepljenja, pripraviti posebno
smrtjo Ane Roze Hribar. V svet Lekarne Velenje so imenovali Dušana Ajtnika, v svet Centra za socialno delo Velenje Srečka Korošca, v občinsko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Majdo Gaberšek in v občinski Odbor za področje gospodarskih javnih služb Marjana Hiršlja.
Šaleku. Veljalo pa bo poslej zagotovo tudi drugod, kjer bodo gradili javno komunalno infrastrukturo.
Vendarle letni bazen?
Mestni svet je potrdil letni program športa v MO Velenje v letu 2010. Na tem področju je načrtovanih kar nekaj investicij v športno infrastrukturo, kako jih bodo izvajali, pa je odvisno od prihodkov mestnega proračuna in uspeha na različnih razpisih.
Velenjski proračun bo v letu 2010 za programe športa namenil 3 milijone 334 tisoč evrov. Od tega naj bi za vzdrževanje in obnovo športne infrastrukture namenili 2 milijona 379 tisoč evrov. V programu je
rt * jfrr
Z i\
v

pAÍ '
II:- l»---«^ _
Ti
-T . ; -.«tt t


predavanje. Ob koncu seje je predlog podprl tudi župan Srečko Meh, ki se je cepil med prvimi. Povedal je, da bodo svetnike obvestili, kdaj bodo za njih organizirali cepljenje. Ni pa dobila odgovora na svoje vprašanje svetnica Mojca Lorger (SDS). Vprašala je, koliko zdravnikov in zdravstvenega osebja iz velenjskega zdravstvenega doma se je že cepilo.
Štiri nova imena
Mestni svet je imenoval nove člane v svete javnih zavodov in občinskih organov ter tako zapolnili vrzel, ki je nastala s
Komunalni prispevek pred začetkom gradnje
Da se ne bi več ponovila izkušnja iz Vinske Gore, kjer so najprej zgradili nov vodovod, potem pa so se občani slabo odločali za plačilo prispevka za gradnjo in priključitev na novo omrežje, so se v MO Velenje odločili spremeniti pravila igre. Izkušnja je bila grenka, zato bodo poslej morali občani na območjih, kjer bodo gradili nove komunalne vode, svoj prispevek za gradnjo poravnati pred začetkom del. To velja za področje Podgorja, vodovoda Vodončnik v Paki in novo območje pozidave v Zgornjem
Ji
zamenjava strojnice v starem delu bazena, programska revitalizacija kotalkališča, izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo letnega bazena, ureditev fitnesa v Rdeči dvorani. Velenje naj bi dobilo tudi multicenter za adrenalinske športe.
Veliko pozornosti in denarja naj bi v letu 2010 namenili interesni športni vzgoji otrok in mladine, za kar bodo namenili dobrih 91 tisoč evrov. Za športno vzgojo, usmerjeno v kakovostni in vrhunski šport, bodo namenili 117 tisoč evrov, za vrhunskega 66 tisoč, za delovanje klubov in društev pa 65 tisoč evrov.
■ Bojana Špegel
Za okulistično ambulanto še brez koncesije
Za koga mogoče ni osrednje vprašanje, za Šoštanj pa je: zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne da koncesije specialistki oftalmologinji? - Župan, ki je tudi poslanec, bo o tem ministru postavil poslansko vprašanje
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 23. novembra - Ne
pomnim, kdaj bi šoštanjska seja trajala tako dolgo, kot je ponedeljkova. Šest ur in še čez. Nič čudnega, na dnevnem redu je bilo dvaindvajset točk, nekatere med njimi vsebinsko zelo zahtevne. Nekaj od njih jih povzemamo danes, nekaj jih bomo prihodnjič.
Sejo so začeli z drugim letošnjim rebalansom proračuna. Letos se bo v občinsko blagajno nateklo dobrih 14,5 milijona evrov, kar je za odstotek manj, kot so računali. Na rebalans kakšnih večjih pomislekov in pripomb bi bilo -razen neporabljenega denarja, ki so ga namenili OŠ Šoštanj za pomoč socialno šibkim učencem, pa jim ga potem, ker ga niso porabili, prerazporedili tja, kjer ga bodo z lahkoto. So pa podprli amandma s prvopodpisanim Milanom Kopušarjem (LDS) in 5.000 evrov namenili šoli za materialne stroške, natančneje za nakup računalnikov.
So na vidiku prepiri zaradi smeti?
Dopolnili so odlok o javno-zasebnem partnerstvu na področju ravnanja z odpadki, ki je bil sredi
lanskega leta sprejet v vseh treh občinskih svetih in bo obvezujoč za vse povzročitelje komunalnih odpadkov. Okoli obojega je bilo precej vprašanj. Tudi takih, na katera bi, kot so menili nekateri, pričakovali	odgovore
koncesionarja. Svetnik Viktor Zacirkovinik (SD) je zlasti o predvidenih prekrških in globah (sankcionirano bo tudi ne-odlaganje na predpisan način) menil, da bo krivca v blokih težko najti. Ocenil je, da se bo najbrž dogajalo, da se bodo zaradi enega v bloku skregali vsi.
Pozdravili stalno prisotnost redarja
Šoštanjski svetniki so se srečali tudi z osnutkom odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja. 1. januarja bo v okviru	medobčinskega
inšpektorata začelo delovati področje varstva okolja, zato je potrebno preimenovanje. Poleg tega so se k temu skupnemu organu sprva treh šaleških in sedmih zgornjesavinjskih občin priključile še nekatere iz Spodnje Savinjske doline, interes pa izkazujejo nove, v zadnjem času
denimo občini Vransko in Tabor. Zaradi na novo predvidenega obsega dela bodo morale občine zagotoviti tudi dodatna sredstva. V občini Šoštanj gre za približno 30.000 evrov, polovico jih bodo lahko uveljavili iz sredstev državnega proračuna. Šoštanj pa bo imel v naslednjem letu poleg nalog s področja komunalne in cestne inšpekcije zagotovljeno tudi stalno prisotnost enega redarja.
Nadomestilo enako, v občinski blagajni več
V Šoštanju prihodnje leto vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne bo višja, ostala bo enaka kot letos. Tako so se odločili, ker razumejo težave, ki jih ima gospodarstvo zaradi recesije (svetnik LDS Milan Kopušar je sicer menil, da jih dva največja plačnika TEŠ in PV nimata), posledice pa se kažejo tudi v socialnem položaju prebivalstva. Se bo pa prihodek iz tega v Šoštanju prihodnje leto kljub temu povečal, znašal bo, po ocenah, 1.650.000 evrov. V letu 2010 bo namreč zavezanec za plačilo tudi Gorenje GA za objekte, zgrajene
na območju bivše Tovarne usnja, ki jih je Občina Šoštanj za pet let oprostila plačila.
Sklepali so o programu oskrbe s pitno vodo ter programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
Puvaličeva ne dobi soglasja
Dve leti bo, kar je svet Občine Šoštanj izdal soglasje za opravljanje dejavnosti v zdravstveni postaji Šoštanj, kljub temu pa je zadeva še vedno na začetku. Marceli Puvalič, dr. med., specialistki oftalmologije, že dvakrat ni uspelo, da bi z Območno enoto Ravne na Koroškem podpisala pogodbo za program v Šoštanju, kjer jim zaradi tega ni vseeno. Poudarjajo in izpostavljajo, da se bo več kot 9.000 opredeljenim pacientom marca prihodnje leto pridružilo še 1.600 do 1.900 sezonskih delavcev, ki bodo gradili šesti blok, da je bil obseg poškodb oči pri dosedanjih gradnjah blokov izredno visok, poleg tega pa je, kot zatrjujejo v Šoštanju, preskrbljenost občank in občanov v okulistični zdravstveni dejavnosti pri njih med najslabšimi v državi. Zavod pa ostaja - za zdaj - neomajen v svoji odločitvi. Zupan
in poslanec državnega zbora, Darko Menih napoveduje, da bo v zvezi s tem postavil tudi poslansko vprašanje. Ministra za zdravje bo povprašal, zakaj se v tem primeru tako zelo zatika.
Svetnike zanima ...
Marsikaj zanima svetnike in na marsikaj opozarjajo. Branko Sevčnikar (SD) je med drugim izpostavil vprašanje dovoza do gradbenega skladišča nasproti novo zgrajenega trgovskega centra. Viktorja Zacirkovnika (SD) je zanimalo, kje se je zataknilo z idejo o vodnem mestu na Družmirskem jezeru. Meni, da bi bilo vodstvo TEŠ dobro malo spodbuditi, da pospešeno razmišlja o tem. Milan Kopušar (LDS) je med drugim predlagal, da se v prostorskih aktih »popravijo« zadeve tako, da bodo tudi na območju občine Šoštanj lahko gradili sončne elektrarne. Romana Kavška (NSi) je zanimal status Mercatorja v Šoštanju, in sicer, ali se prodaja, Peter Radoja (SDS) pa je svetu Občine Šoštanj prenesel pohvale krajanov Lokovice, ker jim je občina še pred zimo uredila cesto.
Koliko stane
kvadratni
meter
1 t t V Vrt
parkirišč?
Mag. Vilma Fece (LDS) je v zvezi z letnim načrtom razpolaganja z nepremičnim premoženjem želela vedeti, koliko bo občino stal kvadratni meter parkirišč na zemljišču bivšega bazena. Občina bo namreč za parkirišča investitorju plačala 1.262.600 evrov.
Saj ni res, pa je ...
Nekatere svetnike, na to pa je najprej opozoril Roman Kavšak (NSi), je zbodlo, da je Osnovna šola Šoštanj namesto 11.650 evrov, ki bi jih po prvem rebalansu letošnjega proračuna lahko porabila za pomoč socialno šibkim učencem, porabila le 3.650 evrov in pri tem bo letos tudi ostalo, saj so šoli z drugim rebalansom razliko, 8.000 evrov - če je ne rabijo, je pač ne rabijo - vzeli. Čudno. Čudno, za ta čase. Sploh, ker se ve, da so mnogi straši, zlasti po stečaju Elkroja, velikokrat prosili za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin in drugih stroškov, občino. In jo na občini v višini 4.000 evrov tudi dobili.
4
POGOVOR
J'TVilN 26. novembra 2009
Deloi zgubljalip redvsemz aposleni zad oločen čas
V Območni službi Velenje se j e brezposelnost od lanskega do letošnjega oktobra povečala za 50 odstotkov -Stopnja registrirane brezposelnosti v območni službi j e nad slovenskim poprečj em
Milena Krstič - Planine
Velenje, 18. novembra - Konec oktobra je bilo v Območni službi zavoda Republike Slovenije registrirano brezposelnih 7.124 oseb, v primerjavi z lanskim oktobrom je to za kar za 50 odstotkov več. O tem in o javnih delih kot enem od ukrepov aktivne politike zaposlovanja so prejšnji teden spregovorili na novinarski konferenci v Velenju.
»Najvišjo stopnjo brezposelnosti beležimo na Koroškem. Po posameznih uradih za delo pa izstopata Radlje ob Dravi, kjer je trenutna stopnja brezposelnosti 12,3- odstotna, in Mozirje, kjer je 12,1- odstotna. V Mozirju je to predvsem posledica stečaja Elkroja,« pravi direktor Območne službe Velenje Robert Raj šter.
Čemu gre pripisati tolikšno povečanje? »Med tistimi, ki so se prijavljali med iskalce zaposlitve, je največ prvih iskalcev in tistih, ki so imeli
zaposlitev za določen čas. Podjetja so se pred prihajajočo krizo zavarovala s tem, da so najprej odpustila tiste, ki so jih zadnje sprejela v zaposlitev. Sredi leta smo beležili porast tistih, ki so bili zaposleni pri samostojnih podjetnikih. Odpuščali so zasebniki in kooperanti, ki so sami izgubili določene posle. Proti koncu leta pa beležimo povečan priliv tistih, ki so zaključili izobraževanje.«
Vse težje najdejo zaposlitev ženske. »Ocenjujemo, da bodo v prihodnje morale začeti razmišljati o tradicionalnih moških poklicih. Ob zadnjem konjukturnem ciklu smo
Stopnja registrirane brezposelnosti je bila avgusta
10,8-odstotna, na ravni Slovenije pa 9,4-odstotna
videli, da so najprej dobivali priložnost za zaposlovanje moški, najprej seje povečalo število izrazito proiz-
60-odstotno brezposelnost žensk. Tak trend se je začel v devetdesetih letih, ko je prišlo do propada neka-
RobertR ajšter:» Najprej so podjetjao dpustilat iste, ki so jihz aposlilaz adnje.«
vodnih delovnih mest. Tako smo na koncu tega cikla, sredi leta 2008, na nekaterih uradih opažali več kot
V prihodnje bodo mora I e ženske razmišljati o tradicionalnih moških poklicih
Darinka Sovič -P ečnik: »Letos večd enarja zaj avna dela.«
terih tekstilnih tovarn, ki smo jih pred tem imeli skoraj v vsaki večji občini. Od takrat se ta pojav ni več
Letos je v aktivno politiko zaposlovanja vključenih več kot 2.800 oseb, kar je 90-odstotno povečanje glede na prejšnja leta
stabiliziral. V tem trenutku opažamo ize na če nost žensk in moških med brezposelnimi, se pa bojimo, kaj bo, če pride do kakšnega večjega pretresa v kateri od tovarn, kjer zaposlujejo pretežno žensko delovno silo.«
Kar nekaj novosti je pri letošnjih javnih delih. Ena od njih je financiranje. Zavod je letos večini občin namenil bistveno večja sredstva, odvisna so od tega za koliko se je v njih povečala brezposelnost. »Ta odstotek se letos na območju giblje od 60 do 80 odstotkov, lani od 40 do 60, največ do 70 odstotkov.« Druga novost je višja kvota za jav-
na dela, tretja pa možnost 100 -odstotnega financiranja javnih del. Slednje, če gre za zaposlitev posebno težkih skupin brezposelnih (dolgotrajno brezposelne osebe nad tri leta, tisti s VII. stopnjo strokovne izobrazbe mlajši od 30 let, brezposelni brezdomci, Romi).
Za javna dela imajo v Območni službi Velenje letos na voljo 1.840.000 evrov (lani 1.150.000 evrov). »Ze za prvo odpiranje vlog, 6. novembra, smo prejeli 166 vlog za 283 oseb. To dokazuje, daje za javna del izjemno zanimanje. Kvoto za letos smo praktično že dosegli,« pravi Darinka Sovič - Pečnik.
Računajo, da bodo letos v javna dela lahko vključili približno 250 oseb. Število bi bilo lahko še večje, če ne bi bilo velikega števila vlog, ki omogoča 100-odstotno financiranje. Kljub temu pa bo v tem prostoru v javna dela vključenih od 10 do 15 odstotkov več ljudi kot lani.
Brez tožnika ni sodnika
Večj emu števi-u sodnikov ni sledilo večj e število tožilcev - Letos bodo na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, Zunanjem oddelku v Velenju, zabeležili največj i pripad kazenskih ovadb v zadnjih štirih letih - Niso nasilni samo partnerj i
MilenaK rstič- P lanine
Na Zunanjem oddelku Okrožnega državnega tožilstva Celje, v Velenju, so v desetih mesecih letos prejel za skoraj devet odstotkov več kazenskih ovadb zoper znane storilce kot lani. Glede na število zadev - in število sodnikov -so, kot pravi vodja zunanjega oddelka, okrožni državni tožilec Dušan Roš, vse bolj obremenjeni. Na tožilstvih se je začelo »kopičiti« tisto, kar je želel odpraviti projekt Lukenda. Spomnimo: bivši pravosodni minister Lovro Šturm je v lovu za odpravo sodnih zaostankov precej povečal število sodnikov, število tožilcev pa temu ni sledilo. Tudi o tem je tekla beseda z Rošem. Pa o »novih« kaznivih dejanjih, med njimi nasilja v družini, ki seje očitno »prijelo«, saj so se številne žrtve naposled le opogumile in ga prijavile.
Ker smo se z njim dogovorili za pogovor kma lu po tis tem, ko se je Radovljica in Slovenija zgražala in obsojala napad na sodnico, v katerem je bila poškodovana njena hči, in takoj po tis tem, ko so bili v Velenju napadeni kriminalist in policista, smo pogovor začeli seve da s tem.
Stanje v družbi ni zdravo
Čemu pripisujete take zadeve.
Kaj pomenijo za pravosodje?
»Pripisujem jih stanju v družbi, ki nikakor ni zdravo. Taki dogodki kažejo to, da so sodniki in tožilci izpostavljeni nevarnostim. Poklic, ki ga opravlja mo, je ne samo odgovoren in težak, ampak - kot kažej o dogodki - tudi neva-
ren. Posle di ca tega je, da se vedno manj lju di odlo ča za ta poklic, da postaja vedno bolj razvrednoten. Kaj si danes javnost misli o pravosodju? Nič pozitivnega. Mnenje javnosti je, da pravosodni delavci tako ali tako nič ne delajo, gre jim samo za pla če. To boli, kajti ta poklic je dejansko plemenit poklic. Cenjen, predvsem pa spo štovan bi moral biti tako kot je nek daj bil. Tudi zato je danes v pravosodju tako, da povsod primanjkuje sodnikov, še bolj pa tožilcev.« Vodite zunanji oddelek Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Tudi pri vas primanjkuje tožilcev?
»Zunanji oddelek v Velenju je kad rov sko pol no zase den. Ne velja pa to za Okrožno državno tožilstvo v Celju, kjer primanjkuje pet tožilcev. Posledica tega je, da so drugi preobremenjeni. Obremenitev se kaže v tem, da se udeležujemo obravnav trikrat, celo štirikrat ali petkrat na teden. Posledica pa, da tekočega pripada ne moremo reševati.«
Na Celjskem manjka vsaj pet tožil cev
Zakaj se je to zgodilo? »Menim, da izključno zaradi tega, ker je prejš nji pravo sod ni minis ter pri načr tu Luk ne da, to je načrt za odpravo sodniških zaos tan kov, pre lah kotno reševal težave tako, da so sodišča, kjer so imeli velike zaostanke, zaposlovala nove sodnike. Prav to se je zgodilo v Celju, kjer so zaposlili veliko kazenskih sodnikov, vem namreč samo za kazensko področ-
je, na tožilstvu pa smo v tem času ostali brez petih tožilcev. Bodisi zaradi smrti, upokojitve ali odhoda v drugo službo. Zdaj smo vsi trije velenj ski tožil ci v celoti pristojni, seveda poleg Okrajnega sodišča Velenje, tudi za Okrajno sodišče Zalec in se udeležujemo še obravnav na Okrožnem in Okraj nem sodiš ču v Celju in tako pomagamo kolegom.« Če se povrnemo še malo k rado-veljskemu primeru. Sodniki, zlas-
nehala. Po pripovedovanju tožilcev pa tudi drugod v Sloveniji ni prav nič drugače. Ne vem, zakaj so ljudje tako nastrojeni..., depresivni? Krivdo za dejanja, ki so jih storili sami, enostavno zvalijo na sis tem in vse nas, ki sodi mo. Dejan sko smo pod pri tiskom. Ni prijetno delati, če greš na obravnavo, pa ne veš, ali boš deležen groženj ali žalitev.«
Sto ri l ci kaz ni vih dejanj vse bolj aktiv ni
Kakšen pa je delež kazenskih ovadb na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, Zunanjem oddelku v Velenju? Kaj vse se skriva v njem?
» Letos po seda njih izra ču nih kaže, da bo tega za 15 odstotkov večji kot lani. Največji v zadnjih
Dušan Roš: »So taki, ki krivdo za dejanja, ki jih storijo sami,
zvalijo nas istem.«
ti kazenski, so v zadnjem času velikokrat govorili o tem, da so pogosto deležni groženj. Kaj pa tožil ci?
»Tudi so jih, a ne v tolikšni meri kot sodniki. Smo pa na obravnavah deležni številih žalitev.« Tudi vi?
»Tudi. Zadnje sem bil deležen, skupaj s sodnico, pred petimi dnevi (12. novembra, op. avt.) na obravnavi v Zalcu. Obdolženko so mora li nasil no odstra ni ti z obravnave, saj s hudimi žalitvami in nemogočim obnašanjem ni pre-
štirih letih. To je pripisati tudi večji anga ži ra nos ti poli cije, ker so odkrili več kaznivih dejanj zoper neznane storilce in tudi - žal - večji aktivnosti storilcev kaznivih dejanj. Struktura je takšna kot vsa prejšnja leta. Največje število kazenskih ovadb beležimo na področju kaznivih dejanj zoper premoženje, to so vse vrste tatvin, goljufij, izsiljevanj, sledijo kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, kot so grda ravnanja, ogrožanja varnosti, kazniva
dejanja zoper življenje in telo, to so predvsem kazniva dejanja lahke in hude telesne poškodbe in z novim kazenskim zakonikom, ki je začel veljati 1. novembra lani, tudi kaznivo dejanje nasilja v dru-žini.V enem letu beležimo kar 90 takih kaznivih dejanj.« Kaj pa droge? Občutek je, da je tega vedno več. Kaj opažate vi? »Številke govorijo drugače. Letos smo namreč preje li naj manj kazenskih ovadb s tega področja v zadnjih štirih letih. Res je, da smo beležili celo take primere, ko so storilci mamila prodajali pred Šolskim centrom, vendar oba dogodka izvirata iz novembra lanskega leta, ovadbe pa smo prejeli letos. K sreči, če lahko tako rečem, ne beležimo kazenskih ovadb, kjer bi šlo za preprodajo trde droge, temveč izključno za marihua-no.«
» Nova« kaz ni va dejanja
Nova zakonodaja. Nasilje v družini ste že omenili. Pa je novih kaznivih dejanj še več? »Pove dal bom naj bolj zna na. Nasilje v družini se je nekako najbolj prijelo. Največkrat pride do tega med partnerjema, manj je nasilja nad otroki. Imamo pa tudi primere, ko so partnerice pretepale svoje partnerje - celo šest takih primerov beležimo.
Novo je kaznivo dejanje predrzne vožnje. To kaznivo dejanje storilec stori le v primeru in pod pogojem, da ima v krvi naj manj 1,11 g/kg alkohola v izdihanem zraku in pod posebnim pogojem, da stori točno taksativno naštete kršitve. Pomeni, da vozi v škarje, da vozi na prekratki varnostni razdalji, izsiljuje prednost, da vozi po cesti, ki ima dva smerna pasova, v eno smer po vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri in v vseh primerih, kjer povzroči tak voznik nevarno situacijo s kršitvijo enega od predpisov, nasprotni udeleženec pa s svojim manevrom reši takšno situacijo. Takih primerov smo letos zabeležili 10. V vseh primerih je ovadbe podala polici-
jska postaja.
Naj omenim še kaznivo dejanje, o katerem je bilo v javnosti veliko govora - šikaniranje na delovnem mestu. Kaže pa, da je to kaznivo dejanje samo na papirju, kajti v tem letu nis mo preje li niti ene kazenske ovadbe.
Zanimivo kaznivo dejanje je tudi zaposlovanje na črno, a tudi s tega področja kazenskih ovadb ni bilo.«
Težjih oblik kaznivih dejanj ni bilo
Kaj pa tista najhujša kazniva dejanja, zoper življenje, telo. Teh letos na tem območju ni bilo?
»Pretežno beležimo lahke telesne poškodbe. Tudi prometna nes-re ča s smrt nim izi dom v Vin ski Gori pred mese cem dni dejan sko ni bila prometna nesreča. Storilec je namerno, naklepno, zapeljal na nasprot ni voz ni pas, ker je delal samomor. Drugih težjih oblik kaznivih dejanj pa v tem obdobju - k sreči - pri nas ne beležimo. «
Ovadbe prihajajo do vas z različnih strani. Največ jih prihaja iz policije, tudi s centra za socialno delo. Kaj pa ovadbe, kijih podajo občani sami? Kako ravnate v teh primerih? »V teh primerih gre za nepopolno kazensko ovadbo. V dopolnitev jo moramo poslati na policijsko postajo. So pa primeri, da kazenske ovadbe poda tudi davčni urad, odvetniki. 95 odstotkov kazenskih ovadb pa dobimo s policije.« Na začetku ste omenili, kako ste tožilci obremenjeni. Je kakšna zadeva, kise posebej dolgo »vleče« in ji še ni videti konca? »Na Zunanjem oddelku v Velenju take zadeve ni. Okrožno državno tožilstvo Celje pa ima vrsto zadev, ki trajajo že deset in tudi več let. Raz lo gi so raz lič ni. Naj -pomembnejši pa je ta, daje treba k določenim težjim zadevam pritegniti različne izvedence. Če se nasprot na stran z izve den cem ne strinja, je treba postaviti novega in vse to podaljšuje roke za dokončanje zadeve.«	■
AKTUALNO
5
Z različnimi ukrepi nad socialno krizo
Mestna občina Velenje tudi ljudem v stiski pri j azna občina - Lani 30, letos že 175 enkratnih denarnih pomoči - V javni kuhinji povprečno 60 občanov na dan - Nov dom za varstvo odraslih na območj u današnjih PUP-ovih rasti injakov
Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje so na lastno pobudo pripravili projekt izobraževanja brezposelnih oseb in oseb na čakanju v času gospodarske krize.
V 14 brezplačnih modulov se je vključilo 90 udeležencev, v projektu izobraževanja invalidov so uspešno izvedli 10 programov usposabljanja, vanje pa je bilo vključenih 117 invalidov iz 6 invalidskih podjetij.
TatjanaP odgoršek
Na delovnem obisku ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika v Velenju je velenjski župan Srečko Meh s sodelavci predstavil občinske projekte s področja družinske in socialne problematike.
Kljub izgradnji Centra starejših Zimzelen v Topolšici za ljudi, stare več kot 65 let, v Velenju potrebujejo nov dom za varstvo odras -lih. Andreja Katič, direktorica uprave Mestne občine Velenje, je trditev podkrepila s tem, da obstoječega ni mogoče širiti, glede na demografske kazalce bi ga bilo tudi nesmiselno obnoviti za ta namen. Zato občinska uprava predlaga izgradnjo novega doma četrte generacije za 195 oskrbovancev na drugi lokaciji. Najprimernejša je območje, kjer so danes PUP--ovi rastlinjaki. Tako bi starejši populaciji omogočili aktivno in polno življenje. Obstoječi dom za varstvo odraslih pa bi namenili za druge primerne vsebine (na primer za center za brezdomce). Minister Svetlik je predlog podprl, sploh ob dejstvu, da bo lokalna skupnost sama poiskala investitorja za ta objekt. Izgradnjo bi lahko začeli
prihodnje leto, predvidena dela pa končali leta 2011.
Več ukrepov pomoči potrebnim
Darko Lihteneker, vodja urada za negospodarske javne službe, je ob tej priložnosti predstavil ukrepe, s katerimi v Velenju pomagajo ljudem v stiski. Letos je za enkratno denarno pomoč zaprosilo že 175 občanov, lani 35. Največ pomoči je lokalna skupnost namenila materam samohranilkam z enim otrokom ali več, popolnim družinam, kjer je zaposlen le eden od staršev, samski prejemniki pa so bili večinoma upokojenci z zelo nizkimi pokojninami.
Poleg tega je Mes tna obči na Velenje že zagotovila denar za 800 prehrambenih paketov, v decembru ga bo še za 400 paketov. Med ukrepi za blažitev socialne stiske je tudi subvencija najemnine. Lani so najemnino za stanovanje subvencionirali 145 vlagateljem, do konca letošnjega oktobra pa so prejeli že 200 prošenj. V Vegra-dovi kuhinji na cesti Simona Blatnika v Velenju deluje javna kuhi-
nja. V njej dobijo upravičenci (upravičenost ugotavljajo na pristojnem centru za socialno delo) vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, topel obrok hrane. V povprečju to možnost koristi 60 občanov, ki so se zaradi različnih življenj skih oko li ščin znaš li v materialnih in socialnih težavah. V občini tudi ugotavljajo, da se je letos povečalo število tistih, ki potrebujejo pomoč na domu iz 46 na 57.
Uspešno deluje tudi delovna skupina za reševanje problematike družin, ki so jo v Velenju ustanovili na Mehovo pobudo. Ta je od novembra lani do danes rešila vseh 31 primerov. Dobro seje »prijelo« brezplačno pravno svetovanje, V letošnjih devetih mesecih je pisarno obiskalo 836 oseb, iskale pa so predvsem odgovore na vprašanja s področja delovnega in družinskega prava.
Velenjska občina je kot prva v Sloveniji pristopila k projektu celo-vitegar eševanjan asilnih dejanj.
Dr. Ivan Svetlik je pohvalil Mestno občino Velenje, ki z različnimi ukrepi blaži stiske občanov, nastale tudi kot posledica gospodarske in finančne krize. Je za zgled mnogim drugim slovenskim občinam. Obljubil je, da bo ministrstvo poskušalo podpreti nekatere predstavljene projekte oziroma aktivno sodelovalo pri iskanju možnih virovf inanciranja.
Mladi energetski menedzerji v Velenju
Šolski center Velenje gostitelj mednarodnega tekmovanja dijakov s področj a izobraževanja ter osveščanja o energij i v srednjih šolah
TatjanaP odgoršek
Šolski center Velenje (ŠCV) od včeraj dalje gosti več kot 100 dijakov iz devetih evropskih držav: Portugalske, Španije, Italije, Švedske, Poljske, Romunije, Bolgarije, Grčije in Slovenije. Vsi so udeleženci mednarodnega tekmovanja mladih evropskih energetskih menedžerjev. Nosilec projekta je Agencija za energijo province Per-ugie iz Italije, v njem pa sodeluje
16 partnerjev iz prej omenjenih držav. VV elenju bodo šej utri.
Ob tej priložnosti so včeraj gostitelji pripravili na Medpodjetniškem izobraževalnem centru sreča nje part nerskih ekip, raz lič ne
oblike druženja, hkrati pa tudi izobraževanje za delo s spletnimi programom. Danes pa ekipe, sestavljene iz skupine dijakov iz devetih evropskih držav, izvajajo energetske preglede stavb. Na osnovi predstavitev bodo nato s pomočjo spletnega uporabniškega programa tekmovale s predlogi ustreznih ukrepov za učinkovito rabo energije. Ekipa, ki bo prihranila največ energije, bo zmagovalka tekmovanja mladih evropskih energetskih upravljalcev. Iz šol velenjskega šolskega centra v njihso deluje30di jakov.
Miran Papež, vodja mednarodnih projektov na ŠCV, je povedal, da je osnovni namen projekta pre-
izkusiti, ovrednotiti in uvesti ino-vativen pristop k izobraževanju o energiji v srednjih šolah. Na ta način naj bi izboljšali kakovost poučevanja v okviru učnega progama in pedagoških metod. »Ciljev projekta pa je več. Poleg razširitve ponudbe izobraževalnih programov, vključenih v srednje šole, še večja ozaveščenosti in več znanja vključenih učiteljev ter dijakov s področja varčevanja z energijo, boljše poznavanje didaktičnega pristopa tehničnih strokovnjakov energetskih agencij ter njihovega sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami. Med cilji projekta pa velja omeniti še boljšo energetsko učinkovitost vključenih pilotskih šol in domov ter večja ozaveščenost energetskega sektorja o pomembnosti izobraževanja o energiji v srednjih šolah.«
Dijake in druge gos te je včeraj v domu kulture v Velenju pozdravil tudi župan Mestne občine Srečko Meh.
Za turiste se je treba potruditi
Velenje bo v evropskem projektu CUSTODES promoviralo štiri gradove - Izkušnje s trženjem turističnih destinacij v mednarodnem projektu deli tudi svetovno znan Rimini
Velenje, 23. novembra - V
ponedeljek je v velenjskem hotelu Paka potekala novinarska konferenca o mednarodnem projektu CUSTODES, ki ga delno sofinancira program Centralna Evropa. Udeleženci iz štirih evropskih držav so razpravljali pred-
več, zato razvijajo tudi t. i. doživljajski turizem.
Projekt CUSTODES se osre-dotoča na turistične produkte, ki so posebej oblikovani za kulturne spomenike v manjših krajih, ki so ponavadi izključeni iz glavnih turističnih tokov. Projekt in seminar,

kT

«K
C\ é
h
J,
Vojko Strahovnik z Inštituta IPAK, vodilni partner projekta Enzo Finocchiaro iz italijanskega Riminija in Helena Knez, koordinatorka projekta v MO Velenje, so na tiskovni konferenci predstavili cilje projekta CUSTODES.
vsem o boljšem trženju turističnih produktov in destinacij, pred začetkom seminarja pa so pripravili tudi novinarsko konferenco. Na njej je vodilni partner projekta Enzo Finocchiaro iz italijanskega Riminija predstavil idejo projekta in doživljajski turizem, s katerim se vse več ukvarjajo tudi v Rim-iniju, ki je po obisku v poletnih mesecih vodilno turistično mesto v Italiji. Zabeležijo kar 15 milijonov obiskov, a se zavedajo, da morajo turistom ponujati vsak dan
predvsem pa sodelovanje mesta Velenje v njem, nam je predstavila Helena Knez, koordinatorka projekta v Mestni občini Velenje. »MO Velenje ima že precejšen ugled v okviru evropskih partnerstev v tujini. V projekt so nas povabili partnerji iz Amitieja. Tema nam je bila zelo zanimiva, saj Velenje stremi k povečanju turističnih obiskov in produktov, v letu 2012 pa bomo tudi partner v projektu Evropske prestolnice kulture. Zato se nam zdi, da se ta
projekt zelo lepo ujema z vizijo razvoja mesta Velenje.
Partnerji v projektu prihajajo iz petih mest štirih evropskih držav; dve sta v Italiji, po eno pa na Češkem, Poljskem in v Sloveniji. Velenje v projektu zastopata Inštitut IPAK in projektna skupina MO Velenje. »V Velenju smo se osredotočili na ožje projektno območje štirih gradov. To je področje med Šaleškim gradom, Velenjskim gradom, gradom Ekenštajn in graščino Turn. Projekt je v fazi potrjevanja, v kratkem bomo pripravili več javnih razprav, da preverimo, kako bi ga umestili v naš prostor.« Eden od razlogov, da pripravijo javne razprave, je tudi v precej slabem stanju graščine Turn, ki ga bodo verjetno na spletnih straneh, kjer bodo pripravili celovito predstavitev gradov, vključevali bolj z zgodovinskega vidika in ne v sedanjem stanju.
V ponedeljek so na seminarju že predstavili prve rezultate projekta, sploh metodologijo dela. Največ časa v prihodnjih mesecih bodo posvečali raziskavam in izvedbi pilotnih aktivnosti. Spomladi pa naj bi stekle bolj konkretne aktivnosti predstavitve vseh štirih gradov. Projekt, ki je sofinanciran iz programa centralna Evropa, bo končan leta 2011. Evropa zanj prispeva 1 milijon 484 tisoč evrov, delež MO Velenje pa znaša 216 tisoč evrov. Od tega jih 85 % prispeva EU.
■ bš
Predsednik ostaja Urbanc
Predstavili so finančna in programska poročila - Izvolili novega starega predsednika in novo vodstvo
Vesna Glinšek
Mandati v Šaleškem študentskem klubu so enoletni. Zato vsako leto člani volijo novega predsednika. Letos so skupščino, na kateri so zbranim predstavili vsa poročila iz preteklega leta in izvolili novo vodstvo, sklicali v soboto. Člani so se odločili, da predsednik ostaja Janko Urbanc, podpredsednik je Luka Avberšek, tajnica Lena Ocepek, za finance bo skrbel Jan Skok, Nika Penšek za odnose z javnostjo, marketing in projekt povezovanja z gospodarstvom pa bo vodila Nika Brodnik. Ostali člani upravnega odbora so še Mojca Mačkovšek, Zan Delopst in Nina Cvirn, ki skrbi tudi za umetniško področje. Ziga Drev bo svetnik v zvezi Škis, Ziga Kočevar vodja dijaške sekcije, Blaž Šmerc pa je predstavnik Kluba študentov Šmarške fare
Finančna kriza je očitno prizadela tudi študente. »Preden sem prevzel klub, sem deloval v Študentski organizaciji Slovenije. Tam smo finančno krizo oziroma zmanjšanje sredstev pričakovali, tako da sem lahko takoj ob pre-
vzemu mandata uvedel določene varčevalne ukrepe. Zato se nam na samem računu kriza ne pozna toliko. Seveda pa ni nič narobe, če smo za podoben in enako kvalitet-
trom Velenje. »Glede na to, da imamo podobne usmeritve in programe, lahko dosti več storimo, če pri nekaterih projektih delamo skupaj. S tem znižamo stroške,
no izveden program porabili malo manj sredstev kot pa lani. Prepričan sem namreč, da se bo kriza še bolj poznala naslednje leto, saj je bil padec sredstev šele zadnje mesece. Takrat smo jih izgubili skoraj 20 %,« je o krizi povedal Urbanc. Stroške je zmanjšal tudi s sodelovanjem z Mladinskim cen-
povečamo pa kvaliteto.« Sicer pa letni program kluba ostaja tak, kot je bil. »Stremeli bomo predvsem k temu, da bomo ob zmanjšanju finančnih sredstev ta program, v katerem je veliko tradicionalnih projektov, lahko obdržali,« je zaključil novi stari predsednik ŠŠK.
107,8 MjMfH
Radio Velenje
6
	i
	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda,
18.n ovembra
Dan je zaznamovalo čakanje na najbolj usoden večer za domače nogometaše, ki se je izšel maksimalno dobro. Ne le nogometni navdušenci, zdelo seje, daje prav vsa Slovenija slavila tekmo, na kateri je Slovenija premagala Rusijo z 1: 0 in se tako uvrstila na svetovno prvenstvu v nogometu prihodnje
Slovenski nogometaši so se uvrstili na svetovno nogometno prvenstvo.
leto.
Nogometno tekmo Slovenija -Rusija v Mariboru, ki se je končala z zmago Slovenije, sta slovenski in ruski predsednik Türk in Med-vedjev izkoristila za dvostransko srečanje.
Minister za finance Franc Križa-nič je imel čas tudi za druge teme; obiskal je murskosoboškega tekstilnega velikana Muro in dejal, da se razmere v podjetju počasi izboljšujejo.
Večina bank upnic je zavrnila Petrolov predlog za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja Istrabenza. Korak naprej proti prostovoljni poravani tako ni bil storjen.
Četrtek, 19.n ovembra
Nadzorniki družbe Mercator so na ustanovni seji za prvega nadzornika izvolili Roberta Šego, za njegovo namestnico pa Jadranko Dakič.
Poslanci DeSUS-a so na čelu poslanske skupine zamenjali Franca Žnidaršiča, njegovo mesto bo zasedel Jožko Godec. Predsednik stranke je dejal, daje z odločitvijo zadovo ljen.
Okoli 450 zaposlenih v podjetjih Radeče papir in Muflon je izvedlo opozorilno stavko.
Vlada je sprejela mnenje, da se
ljalo več tisoč ljudi.
Voditelji vlad in držav članic Evropske unije so za predsednika EU potrdili belgijskega premieija Hermana Van Rompuya, za visoko predstavnico za zunanje zadeve pa Britanko Catherine Ashton.
Petek,
20.n ovembra
V hrvaškem saboru so le s šestimi glasovi proti ratificirali arbitražni spo ra zum, na domačega premier-ja pa so se takoj zatem nagnetli očitki, da rafitikacija dokazuje, daje sporazum za Slovenijo slab. Pahorje dejal: »Kje je naša samozavest?«
Na hrvaško ratifikacijo arbitražnega spo ra zu ma se je odzvalo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve, in sicer tako, da je hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani posredovalo enostransko sloven sko izjavo.
Poslanske skupine ne vodi več Žnidaršič. in Erjavec je zadovoljen.
V hrvaškem saboru so ratificirali arbitražni sporazum.
Ogenj se je vnel med Katarino Kresal in Zvonkom Černačem. Ministrica je trdila, da je Zvonko Černač grobo zlorabil svoja pooblastila in neodstojno posegel v delo kriminalistične policije, ta pa je zagotovil, da deluje v skladu z zakonodajo.
Le nekaj dni pred praznovanjem dneva Rudolfa Maistra (23. 11.) so praznik na Ravnah na Koroškem počastili z državno proslavo. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.
Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke je za svojega predsednika imenoval Marka Simonetija.
Kijev in Moskva sta se dogovorila o novih količinah dobave ruskega plina Ukra-ji ni, tako da bi se lah ko ta izognila plačilu več milijard dolarjev kazni.
Sobota, 21.n ovembra
strinja s predlogom koalicijskih SD, LDS, DeSUS in Zares za razpis posvetovalnega referenduma glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Kot so povedali, predlagajo referendumsko vprašanje »Ali se strinjate s tem, da se uveljavi arbitražni sporazum glede ureditve meje med Slovenijo in Hrvaško, podpisan 4. novembra v Stockhol-mu?«
V Rakovici so pokopali posmrtne ostanke patriarha Srbske pravoslavne cerkve Pavla. Pogrebni sprevod na beograjskih ulicah je sprem-
Stranka Zares je sporočila, da bo zahtevala sklic vrha koalicije, na katerem bi analizirali uresničevanje koalicijskega sporazuma. Povod za to je v državnem zboru zavrnjen predlog o nezdružljivosti poslanske in župan ske funkcije.
Minilo je leto dni, odkar je prisegla vlada Boruta Pahorja in vsaj mediji so imeli z ocenjevanjem njenega dela polne roke.
Informacijska pooblaščenka je ugodila pritožbi zdravniške zbornice in ministrstvu za zdravje nalo-
žila, da zbornici v 15 dneh posreduje predlog zakona o zdravstvenem varstvu.
V eksploziji plina v kitajskem rudniku ob meji z Rusijo je umrlo 92 rudarjev, še 16 pa jih je ostalo uje-
navedbe časopisa ostro zanikal: »Niko li nisem rekel, da se je denar iz Patrie zagotovo stekel v SDS, to možnost le preiskujemo.«
Mediji so opozarjali, daje devet koalicijskih poslancev, ki opravlja-
Minilo je točno leto dni od prisege Pahorjeve vlade.
tih 500 metrov pod zemljo.
Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev je politike vladajoče stranke Enotna Rusija okaral zaradi prevar na lokalnih volitvah in jim ukazal, naj prihodnje volitve dobijo pošte no.
Na stotine ultraortodoksnih Judov je v Jeruzalemu demonstriralo pred novo tovarno Intela, ker tam delajo tudi v soboto, ko Judje praznujejo sabat.
Nedelja, 22.n ovembra
Rezultati so kazali, daje prvi krog predsedniških volitev v Romuniji dobil zdajšnji predsednik Traian Bases cu. Izve de li smo, da bo v 2. krogu njegov protikandidat Mirce-a Geoana.
Ameriški senat je potrdil začetek razprave o reformi zdravstva in tako odstranil prvo proceduralno oviro na poti potrditve zakona.
V Indoneziji se je v slabem vremenu potopil trajekt. Umrlo je najmanj 29 ljudi, 232 so jih rešili, številne pa so reševalci še iskali.
Vas je strah nove gripe?
jo tudi župansko funkcijo, glasovalo proti spremembam zakona o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije.
Na jugu Filipinov je bilo v izbruhu političnega nasilja ubitih 21 ljudi, med njimi so tudi novinarji.
Ob meji s Kosovom je Srbija slovesno odprla največje in najmodernejše vojaško oporišče v državi, ki je šlo v nos lokal nim alban skim politikom, ki svarijo pred nepotrebno militarizacijo območja.
Torek,
24.n ovembra
V vojaški bazi v Peci na Kosovu se je z avtomatsko puško smrtno ranila pripadnica Slovenske vojske. Neuradni podatki so poročali, da naj bi šlo za samomor.
Franc Žnidaršič je povedal, da bo takoj po razrešitvi z mesta vodje poslanske skupine DeSUS-a stopil med samostojne poslance, nato pa razmislil, ali se bo pridružil kateri od poslanskih skupin v državnem zboru.
DZ je končal obravnavo predloga
Na Vzhodu ni miru.
Dan po napovedi Hamasa in drugih oboroženih skupin, da bodo prenehali raketirati Izrael, je bilo v napadu izraelskih letal na Gazo ranje nih nekaj Pale stin cev.
Sredi naraščajočih napetosti zaradi iranskega jedrskega programa je Teheran začel petdnevne vojaške vaje, namenjene testiranju svoje zračne obrambe.
Ponedeljek, 23.n ovembra
V UKC Ljubljana so potrdili, da je v soboto zjutraj umrl še en bolnik z novo gripo, ter povedali, da so v kliničnem centru hospitalizirani še trije odras li in sedem otrok z dokazano okužbo.
Časopis Delo je objavil članek, da je Bjorkqvist na vprašanje, ali lahko z gotovostjo trdi, da se je denar iz finske Patrie ob nakupu osemkolesnikov stekel v SDS, odgovoril pritrdilno. Dodal naj bi, da z gotovostjo in prepričanjem lahko pove, da so bile zadeve sporne in da je denar stekel, o čemer imajo ogromno podatkov. A finski kriminalist Kaj Erik Bjorkqvist je
Na Kosovu se je smrtno ranila slovenska vojakinja.
Samomor?
proračuna za l. 2011, ki po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu upošteva postopen umik več protikriznih ukrepov.
Izvedeli smo, da bo v novi oziroma prenovljeni ekipi Evropske komisije, ki naj bi začela delati februarja, izmed 27 komisarjev tretjina, torej devet, žensk.
Barack Obama je ob sprejemu indijskega premierja Manmohana Singha dejal, da bodo vezi med državama »eden izmed odločilnih odnosov 21. stoletja.«
žabjor
perspektiva
Brez iger ni kruha
Jure Trampuš
Moji levičarski prijatelji so radi cinični. Saj poznate tiste, ki pravijo, da ne razumejo nogometa, tiste, ki cinično dodajajo, da se dvaindvajset na pol golih moških podi za eno žogo gor in dol po travniku in potem krulijo, če dajo gol, dvigujejo roke, skačejo sem in tja, kar spominja na vzklikanje horde praljudi, ki pred sovražniki razkazujejo svoje genitalije. Moji cinični prijatelji so ostri tudi do navijačev, do Pahorja in Lahovnika, ki sta se minulo sredo na Ljudskem vrtu malo po otročje veselila zmage slovenske reprezentance. To naj se ne bi spodobilo za ministra in premiera, za politike, kajti ravno oni bi morali biti bolj zadržani, državniški, ne pa da sredi ljudske veselice za svoje politične cilje izkoriščajo slavje naroda. Moji prijatelji se ne motijo. Nogomet je res zgolj igra, narkotična zabava, ki prekriva usodnejše teme, je ventil sproščanja testosterona, agresije, frustracije, jeze, čustev, je preslikava družbe in njenih konfliktov. Nogomet je neutrudno nihalo sreče, ki včasih zavije v to, včasih v drugo smer, a je njegovo nihanje vseskozi namenjeno predvsem temu, da se oboževalci ob športni igri zabavajo, tisti, ki to nihalo vodijo, pa zraven dobro zaslužijo. Vse to je res, a prijatelji pozabljajo na nekaj drugega. Ljudske množice potrebujejo svoje nihalo sreče, veselje in razočaranje. Vsi ga potrebujemo. Brez iger ni kruha. Ljudje se ne morejo vseskozi ukvarjati s težkimi življenjskimi vprašanji in sivino vsakdana. Hkrati je tako zelo prezirana kolektivna identiteta navijaške množice, četudi posplošena na najnižji skupni imenovalec, del osebnosti vsakega izmed nas. Tako smo pač sestavljeni, tako sta nas oblikovala okolje in genska zasnova, vsak od nas je zmeraj del večje celote.
Za nekatere je ta narkotična igra sreče in iluzij nogomet, za druge, kar nekaj mojih ciničnih prijateljev je med njimi, pa obiskovanje glasbenih koncertov, kjer poslušalci prav tako uživajo v kolektivnih ekstazah kitarskih rifov. Pa ne gre zgolj za kolektivnost in spektakel. V Ljubljani je danes zelo modno romanje k produkcijam artističnih filmografij, množice napeto spremljajo zgodbe daljnih narodov na filmskem festivalu. V usodah pozabljenih iranskih otrok vsak od njih išče in najde lasten pogled na svet, podobno, kot jih iščemo in najdemo ob nogometnih pravljicah in čudežnih golih.
To, da se politiki veselijo kot otroci, pa je samo stvar okusa. Nekaterim se zdi poskakujoči Pahor smešen, kar tudi je, a nekaterim drugim se zdi njegovo poskakovanje iskreno. Ce se je ob Dedičevem golu veselila vsa Slovenije, ne vem, kaj je narobe, če oči žarijo predsedniku vlade. Politične točke ob uspehih športnikov zbirajo te ali druge strankarske posadke, zloraba kolektivne sreče je namreč imanentna vsej politiki. Tudi Vika Potočnik je recimo pred leti Zahovičevi generaciji obljubila stadion, pa ga bo mnogo let kasneje na hitro zgradil Zoran Jankovič. Tako vsaj obljublja. Kljub vsemu pa mariborsko veselje skriva nevarno past. Lahko se zgodi, da iz patriotskega nogometnega navdušenja vzklije nacionalizem in nasilje. Da vzklije sovraštvo do drugih in poveličevanje samega sebe. V času ekonomske krize je ta možnost še večja. Ko je razpadla Jugoslavija, se je sovraštvo med narodi najprej pokazalo na nogometnih stadionih, med navijaškimi skupinami, celo med igralci enih in drugih moštev. Že slišim cinične prijatelje, kako kimajo in trdijo, da je prežeča nevarnost nacionalizma še eden od dokazov, da je nogomet nekaj slabega. A tudi tukaj se motijo, nogomet ni nekaj slabega; nogomet na igrišču, na tribunah in v poslu je ogledalo družbenih razmerij. Ki so lahko dobra ali slaba. Je pa res, da uspeh v nogometu težav v družbi ne bo niti rešil niti poglobil. Konec
koncev je nogomet samo igra.
GOSPODARSTVO
26. novembra 2009 ^H.AS
Gradnja šestke se začenja
Nadzorni svet HSE je s sprejemom noveliranega investicijskega programa za izgradnjo bloka 6 in z dovoljenjem za zaključne dogovore o ostalih virih financiranja 19. oktobra prižgal zeleno luč za začetek gradnje, ki jo v Šoštanju pripravljajo že štiri leta - Vsi postopki za začetek del so sedaj hitro stekli
Mira Zakošek
V	Šoštanju že štiri leta dokazujejo in utemeljujejo nujnost izgradnje šestega bloka, ki bo pomenil kontinuirano proizvodnjo elektrike v Šaleški dolini vsaj do leta 2054. Ta izgradnja je strateškega pomena za vso državo, saj pomeni boljšo energetsko samooskrbo, z njo pa v Šoštanju izpolnjujejo tudi ekološke zahteve, ki jih v Evropi uveljavljamo v tem času. Najpomembnejše je zagotovo to, da bo izkoristek dragocenega ener-genta, velenjskega premoga, bistveno boljši -kar 43-odstoten. To bo v praksi pomenilo, da bodo iz štirih milijonov ton premoga namesto dosedanjih 3.600 GWh elektrike proizvedli 4.700 GWh. Zaradi boljšega izkoristka se bodo močno znižali vsi vplivi na okolje. Emisije CO2 se bodo zmanj ša le s sedanjih 1,2 kg/kWh na 0,85. Izpusti SO2 in NOx se bodo zaradi še učinkovitejših razžvepla-lnih naprav in vgradnje DENOX naprave zmanjšali celo za polovico, prav tako se bo precej znižala tudi raven hrupa.
V	Šoštanju gre zdaj torej zelo zares. Vodja projekta bloka 6 Bojan Bre-šar je polno angažiran, želi pa si, da bi gradnja čim prej stekla in da bi nov blok tudi začel delovati. Kakšne pa so pravzaprav njegove naloge?
»Kot vodja projekta skrbim za koordinacijo vseh aktivnosti oziroma vseh služb in vodij »paketov«. Projekt je resnično zelo zahteven, zapleten in obsežen, zato smo ga razdelili na več 'paketov' in 'podpa-ketov', vsak pa ima svojega vodjo. Poleg te koordinacije skrbim tudi za koordinacijo z zunanjimi dobavitelji, tako dobavitelji opreme in vsega ostalega in seveda tudi z bankami.«
Čemu pa trenutno posvečate največ časa?
»Sedaj je vse podrejeno pripravam na tako imenovani »start date«, torej uradni začetek gradnje. To se bo zgodilo v začetku decembra. Usklajujemo še zadnje podrobnosti z dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom. Pogodba je že podpisana in decembra bodo začeli ta projekt tudi izvajati. Izpolniti moramo še nekaj pogojev. Ključno pri vsem je zapiranje finančne konstrukcije. S tem je veliko dela, različnih usklajevanj tudi z evropsko investicijsko banko (EIB) in evropsko banko za razvoj in obnovo (EBRD). Z
njimi smo zaključili tako imenovani skrbni pregled projekta in zdaj teče v banki postopek za pridobitev soglasja za podpis pogodbe o posojilu. Vzporedno s tem pa se dogaja še veliko, med drugim smo objavili razpis za izgradnjo hladilnega stolpa.«
Priprave so torej zahtevne in obsežne, kdaj pa se bo začelo v Šoštanju »dogajati«?
»Tudi na gradbena dela se že temeljito pripravljamo. Trenutno pripravljamo razpis za pripravljalna dela, najprej ureditve brežin, v prihodnjem letu pa bo objavljen že tudi razpis za gradbena dela. Predvidevamo, da bi gradbeno dovoljenje pridobili jeseni prihodnje leto. Enega ključnih pogojev za to smo že izpolnili. 13. novembra smo pridobili oko-ljevarstveno soglasje. Računamo, da bomo pripravljalna dela začeli v začetku prihodnjega leta in jih končali do konca leta 2010. Začetek naslednjega leta se bodo predvidoma začela groba gradbena dela, se pravi izkopi in temelji. Gradnja bi morala biti v glavnem zaključena leta 2012, ko bo začela v Šoštanj prihajati tudi oprema.« Kakšen pa bo prvi večji gradbeni poseg?
»To bo rušitev hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3. V času letošnjega remonta smo zato že izvedli preve-zave hladilnih cevovodov bloka tri v hladilni stolp bloka 4. Blok 1 pa naj bi obratoval le še do konca marca 2010. Ko bomo porušili hladilne stolpe, bomo porušili še poslovno stavbo in tako sprostili celoten prostor, namenjen postavitvi šestega blo ka.«
Da boste lahko porušili poslovno stavbo, že gradite novo, v njej pa bo tudi telekomunikacijsko središče.
»Tudi v že obstoječi poslovni stavbi je takšno telekomunikacijsko središče. Preko njega poteka ogom-no komunikacijskih vodov - tako
Blok šest bo v omrežje oddajal 545,5 MW moči, letno bo obratoval polne moči 6500 ur, njegova življenjska doba je 40 let
daljnovodne zaščite, elesove, telekomunikacijske, računalniške in holdinške komunikacijske povezave. V novi upravni zgrabi pa bo stalo bolj sodobno telekomunikacijsko središče. Predvidevamo, da bodo gradbena dela opravljena do pomladi in da bomo takrat lahko začeli izvajati premestitve, ki so pogoj, da se lahko poslovna stavba poru ši.«
Pivnica ZORO
Šaleška 2, Velenje stavba Centra Nove T.: 041 601 741
Delovni čas: pon.-čet. 8.30 do 22.00 petek od 8.30 do 24.00 sob. od 7.00 do 24.00
In kako je zastavljeno nadaljnje delo?
»Gradbena dela morajo biti končana do konca leta 2012, ko se začne montaža opreme, ta bo trajala skupaj z zagonskimi preizkusi dve leti, tako da računamo, da bo začel blok 6 obratovati novembra leta 2014.« V pogovoru je videti tole vse skupaj enostavno, terja pa ogromno premislekov in usklajevanj, med drugim tudi to, kako boste pripeljali opremo, kije nenormalno velikih dimenzij?
»To je logistično zelo zahtevna naloga, ki se je lotevamo skupaj z dobaviteljem opreme Alstomom, od koder bodo prišli tudi največji kosi opreme. Trenutno je »v igri« več variant prevoza, morda bo oprema pripeljana do pristanišča v Kopru in potem naprej po cesti ali pa po železnici preko Avstrije. Seveda je treba vse natanko proučiti, izmeriti dimenzije predorov, nosilnosti viaduktov,
širine križišč, morda bo treba tudi kaj podreti in na novo zgraditi...« O prednostih izgradnje šestega bloka smo že veliko poročali, kako jih vidite vi kot dolgoletni strokovnjak vTEŠ?
»V času, ko nenehno govorimo o izpolnjevanju kjotskih kriterijev, so v ospredju ekološke prednosti, kijih dosegamo z drastičnim zniževanjem vseh emisij. Seveda pa je za nas izjemnega pomena tudi ohranjanje
proizvodnje električne energije v šaleškem bazenu za naslednjih 40 let. Z izgradnjo šestega bloka bomo podaljšali tudi življenjsko dobo premogovnika do leta 2054. S tem pa bomo ohranili in zagotavljali nadaljnja energetska delovna mesta. Seveda bo veliko delovnih mest tudi v času same izgradnje tega velikega energetskega objekta.« Ta gradnja pa gotovo predstavlja tudi velik izziv za strokovne delavce v termoelektrarni Šoštanj? »Vsekakor. Vsi se prvič srečujemo s tako obsežnim projektom. Dela je veliko in tudi zahtevno je, zato si pomagamo s tujimi konzultanti, vsi skupaj pa komaj čakamo, da delo čim prej steče in da začne blok šest tudi obratovati. To še toliko bolj, ker poteka gradnja vzporedno z zagotavljanjem nemotene oskrbe z električno energijo.«
Vodja projekta bloka 6 Bojan Brešar: »Vsi, ki sodelujemo pri tej investiciji, se prvič srečujemo s tako velikim projektom. Želimo si, da bi gradnja čim prej stekla in da bi blok tudi čim prej začel obratovati.«
Blok šest bodo financirali: 300 milijonov evrov HSE in partnerji, 100 milijonov TEŠ, 550 milijonov krediti evropskih bank (EIB), 200 milijonov pa preostali krediti (EBRD, poslovne banke)
tus SUPERMARKET Šoštanj
Sladkor
•1 kg Tuš
Redna cena: €0,77
65
€/kg
Rastlinsko olje Zvezda
• Gea, 11
Kava Barcaffe
• mleta
Droga Kolinska, 250 g
Redna cena: €239
67
^€/kos
Akcija velja od 25.11. do 1.12.2009 oz. do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu.
1
Kako do nas:
Supermarket Šoštanj
Cesta Lole Ribarja 6,3325 Šoštanj
Delovni čas Tuš supermarketa:
ponedeljek - petek, od 8.00 do 20.00
sobota, od 8.00 do 17.00
nedelja in prazniki, od 8.00 do 12.00
Tehnološka dovršenost šestega bloka bo omogočala boljši izkoristek premoga, iz 4 milijonov ton bodo namesto sedanjih 3.600 GWh proizvedli kar 4.700 GWh elektrike
8
Muzej usnjarstva odprl vrata
Tako, kot so bili v Šoštanju nekdaj ponosni na usnjarj e, bodo odslej na muzej, posvečen njim in njihovemu delu - Otvoritev prve faze spremljala množica
MilenaK rstič- P laninc
Šoštanj, 19. novembra - Četrtek je bil velik dan za Šoštanj in Šoštan-jčane. Slovesno so odprli prvo fazo Muzeja usnjarstva na Slovenskem. K slavnostnemu ozračju pred množico ljudi, ki so željno pričakovali otvoritev, so dogajanje popestrili Pihalni orkester Zarja, mešani pevski zbor Svoboda, učenke in učenci folklorne skupine Lepi kamen iz OŠ Šoštanj.
Prva faza je zajela prenovo obstoječega objekta tovarniških kopalnic bivše Tovarne usnja z dozidavo prizidka ter izgradnjo paviljo-
na, v katerem so razstavljeni stroji zavidljive starosti iz šoštanjske usnjarne. Ohranili so jih po zaslugi Iniciativnega odbora za ustanovitev muzeja.
»Letos mineva 221 let od ustanovitve Vošnjakove usnjarne, kije iz majhne obrtne delavnice po mnogih desetletjih prerasla v eno najbolj znanih tovarn za predelavo usnja v tem delu Evrope,« je na otvoritvi naglasil Darko Menih, župan in poslanec državne ga zbo ra.
»Brez Danila Čebula, dr. Toneta Ravnikarja, Alenke Slatner in Petra Radoje, ki so ob ustanovitvi ses-
:- m
[v
K
tavljali iniciativni odbor, muzeja ne bi bilo.« V pogodbenem roku zaključena 1. faza naložbe ter fina-lizacija nadstropja je rezultat odličnega timskega dela članov odbora, Zavoda za kulturo, uprave Občine Šoštanj, Tehniškega muzeja, Muzeja Velenje, arhitektov in projektantov AGEA Ljubljana, izvajalcev gradnje podjetja Cigrad in opreme Studia 69. »Muzej je dokaz, da je obči na ponos na naslednica bogate usnjarske tradicije mesta, ponosna na svoje občane, številne posameznike, zapisane »fabriki«, in dokaz, da zna občina z vsem spoštovanjem ohranja-
I
f
BI* P
r *

i. s
Oni so zaslužni.
Po tem, ko stap rerezalao tvoritvi trak, sta vp rostorem uzeja prvas topila župan inn ekdanja
delavka tovarne. (Foto: B. Novak)
Množica je željnop ričakovalao tvoritev.
ti in negova ti zgo dovin ski spo min na usnjarsko tradicijo.«
Na otvoritvi je spregovoril tudi sin nekdanjih vodstvenih delavcev
tovarne in tudi sam nekoč tehnični direktor Anton Arzenšek. Zupan in poslanec Darko Menih je otvoritveni trak prerezal ob pomoči
nekdanje delavke Tovarne usnja Šoštanj Antonije Rezman.
Obnova bo, če bo denar
Velenjska Galerij a po prenovi na zunaj ne bo spremenila oblike in videza, saj gre za zaščiteno arhitekturo - Decembra bo znano, ali j e MO Velenje pridobila nepovratna sredstva za obnovo - Če j ih bo, bodo dela stekla januarj a 2010
Velenje, 18. novembra - Prejšnjo sredo popoldne sta v prostorih Galerije Velenje arhitekt Gre gor Gojevič in krajinska arhitektka Saša Piano predstavila načrte za prenovo objekta Galerije Velenje in okolice. Gre za enega najlepših objektov, ki je bil v mestu zgrajen kot knjižnica z galerijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja po načrtih arhitekta Adija Miklavca. Po treh desetletjih je zob časa naredil svoje, zato je stavba potrebna obnove.
Arhitekta, ki sta pripravila načrte prenove, sta upoštevala osnovno arhitekturo, kije po besedah Gregorja Gojeviča zelo kvalitetna. Na zunaj se po prenovi galerija ne bo spremenila, notranjost pa bo drugačna. »Objekt, za katerega izde-
Sanacija in rekonstrukcija objekta Galerije Velenje, ki zajema pripravljalna in gradbena dela, zaključna obrtniška dela, stroj ne in elek tro in sta la cije, vgradnjo funkcionalne opreme in izvedbo zunanje ureditve, znaša 1.394.795 evrov.
Na MO Velenje iz evropskega in državnega proračuna pričakujejo skoraj 100-odstotno sofinanciranje.
lujemo projektno dokumentacijo za prenovo, je zame eden najlepših objektov, zgrajenih v 70. letih v Velenju. Velenje je svoje vrhunce doživelo v šest de setih letih z moder niz mom, v sedem de setih je bilo manj kvalitetne arhitekture. Vendar je Galerija po moji oceni najkvalitetnejši objekt postmo-dernizma.« Dela se je arhi tekt lotil povsem drugače, kot če snuje nov objekt. »Šlo je predvsem za vprašanje, kako rekonstruirati stavbo, pri čemer je treba ohraniti prvotno arhitekturo, v stavbo pa vkalupiti program in strukturo sodobne galerije, ki je fleksibilen organizem. Omogočati mora vse možnosti sodobnega izražanja za 21. stoletje, kot je klasično slikarstvo, kiparstvo, grafika, do novih medijev, kot so video umetnost, performans. Posegibodo na zunaj
Po obnovi na zunaj praktično ne bo sprememb. Dodan bo nov izolacijski plašč, stavbno pohištvo bo v istih proporcih, le stekla bodo sodobna, trislojna z UV zaščito. V notranjosti bodo umestili dvigalo, ki bo omogočalo dostop invalidom. Postavili ga bodo v jugovzhodni del stavbe, pod balkon galerije. Ta
odprli, tudi v atrij za galerijo, kjer bodo razstave na prostem. Poskrbeli bodo tudi za ozelenitev betonske stene in zaščito pred vandali. Posegi bodo po besedah krajinske arhitektke Saše Piano minimalni, a skrbno načrtovani. Okolico bodo očistili in »kultivirali«, na novo pa bodo uredili tudi vhod v galerijo
Evropskega sklada za regionalni razvoj, kamor so se prijavili za pridobitev nepovratnih sredstev. Rez-ul ta ti raz pi sa bodo zna ni sre di decembra, do takrat pa naj bi občina že pridobila gradbeno dovoljenje za obnovo. Če bodo denar pridobili, jo bodo začeli že januarja 2010, končana pa naj bi bila okto-
V atriju za galerijo bodo uredili razstavišče na prostem in ga zavarovali pred vandali.
ArhitektG regorG ojevič ink rajinska arhitektka SašaP iano staz ainteresirani javnostip redstavilan ačrteo bnove velenjskeg alerije.
in znotraj videti skorajda kot nepo-segi. Hiši se skorajda ne bo poznalo, obenem pa bo sodobna galerija. Stavbo je treba tehnološko obnoviti in jo hkrati zanamcem pus ti ti kot spo me nik.«
bo služil tudi za transport eksponatov iz kleti do obeh nadstropij. »Notranjost bo imela dve razstavni etaži, dodali bomo drsne stene, s katerimi lahko tvorimo poljubno velike prostore, kijih prilagajamo prireditvam. Nove bodo tudi instalacije, profesionalna razsvetljava za galerije, točke za video predstavitve ...«. Notranjost bo očiščena, še vedno pa bo ostal velik odprt prostor. V zgornjem nadstropju bodo uredili prostore za razstave sodobnih medijev in performanse, v spodnjih pa bodo prostor še bolj
in potko ob njej, ki je za dame z visokimi petami neprimerna, postaja pa vse bolj »prometna«.
Decembra znani rezultati razpisa
V imenu Mestne občine Velenje je zbranim na javni predstavitvi Darko Lihteneker povedal, da do obnove galerije ne bo prišlo, če ne bodo uspešni na javnem razpisu za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru
bra 2010. Na občini so optimistični tudi zato, ker naj bi mesta, ki bodo leta 2012 sodelovala v projektu Evropska prestolnica kulture, dobila dodatne točke. Po obnovi naj bi velenjska galerija pridobila funkcijo regijske galerije, objekt pa bo prepoznavnejši, dostopnejši, z veliko boljšimi pogoji za hranjenje in predstavljanje likovne dediščine. Če na razpisu ne bodo uspešni, bodo načrti ostali, obnova pa se bo začela, ko bo zagotovljen denar zanjo.
■ BojanaŠ pegel
V SREDIŠČU
Dobra zvezda za bolne otroke
26. novembra 2009 «"ijlS
Kruh za življenje
Teden Karitas priložnost za predstavitev dejavnosti in pomena dobrodelnosti
V nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri bo Karitas Velenje pripravila v Kulturnem domu v Velenju dobrodelni koncert. Na njem bodo nastopili: pevci: Majda Petan, Podkrajska dekleta, Gianni Rijavec, p. Janez Ferlež, Alenka Podpečan; ansambli: Grajski muzikanti, Safirji, Orkester harmonikarjev Roberta Goterja; harfistka Naja Mohorič in flavtistki: Agata Kvartič in Špela Koren.
NLB Skupina podarila 40 tisoč evrov 10 otroškim oddelkom in 30 obiskov klovnov Rdečih noskov - V celjski bolnišnici denar za nakup gastroskopa
Tatjana Podgoršek
Od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. novembra, poteka v Sloveniji Teden Karitas. Njegovo kratko sporočilo je Kruh za življenje. Zaznamujejo ga različne prireditve, osrednji sta bili včeraj (v sredo), in sicer srečanje prostovoljcev Karitas na Ponikvi pri Gro-beljnem in koncert Klic dobrote v celjski dvorani Golovec. V nedeljo, 29. novembra, pa bo Nedelja Karitas. Na ta dan bodo v vseh župnijah zbirali namenske darove za pomoč družinam in posameznikom v stiski.
Dobra dela ostanejo in osrečujejo
V Sloveniji deluje več kot 400 župnijskih Karitas z več kot 6000 prostovoljci. Med njimi je tudi župnijska Karitas Velenje, ki deluje pod okriljem župnije Blaženega Antona Martina Slomška Velenje s približno 30 stalnimi prostovolj ci.
Milica Kovač, vodja Karitas Velenje, je povedala, da Teden Karitas izkoristijo za predstavitev dejavnosti in tudi za spodbujanje širše javnosti k dobrodelnosti, za opozarjanje na najbolj ogrožene člane naše družbe. "Skoraj osem let smo stari. Ponosni smo na prehojeno pot. Še vedno se učimo ob vsakem novem izzivu. Čas, v katerem živimo, nas postavlja vsak dan pred nove izkušnje." Kot je povedala, poskušajo pomagati pomoči potrebnim po svojih najboljših močeh. Delujejo na območju mesta Velenje, letos pa imajo na spisku prejemnikov pomoči v vseh oblikah več kot 300 ljudi. Razdelili so 4200 litrov mleka,
3500 kilogramov prehrambenih artiklov, posebnih priložnostnih paketov hrane je bilo 120, 20 paketov šolskih potrebščin, več otroških oblačil, opreme za novorojenčke. V 27 primerih so pomagali pri plačilu obveznostim šoloobveznim otrokom, 26 družinam pa pri plačilu zapadlih položnic za
Milica Kovač:» Hvala vsem, kisle diten ašemuk licu za dobrodelnost, kin amesto cvetja in svečd arujete za pomočl judem vs tiski.
Pričakujemo, dab osta vaša dlan in srceo stalao dprta še naprej.«
stanovanja. "Na naša vrata trkajo tisti, ki so izgubili delo, delavci z nizkimi dohodki, upokojenci z nizkimi pokojninami, občani, ki jih je v stisko pahnila dolgotrajna bolezen. Niso tako osamljeni primeri, ko ljudje nimajo niti za avtobus oziroma za pot na specialistični pregled."
Pri delu ne pozabljajo na starejše in bolne. Njim namenjajo redne obis-
ke v Domu za varstvo odraslih Velenje, kjer njihovi prostovolj ci vodijo Biblično skupino, obiskujejo tudi posameznike, ki živijo v svojih stanovanjih. Prav tako sodelavci Karitas Velenje nudijo brezplačne inštrukci-je za višje razrede osnovne in srednje šole, zlasti za matematiko in fiziko.
In kdo pomaga Karitas Velenje pri izvajanju pomoči? »Znatno pomoč v hrani daje zadnja leta EU. Pomoč v obliki oblačil in obutve nudimo v sodelovanju s Humanitarnim skladiščem v Vrbju pri Žalcu. Denar pa prispevajo dobri ljudje zodprtimi rokami in širokim srcem. Ti darujejo prostovoljne prispevke v našo skrinjico v cerkvi, nekaj denarja zberemo s prodajo naših ročnih izdelkov, kot so voščilnice, vizitke, krstni prtički, vezeni prtički. Letos smo dobili tudi prispevek iz proračuna Mestne občine Velenje, ki nam tudi sicer stoji ob strani. Zadnja leta zelo poudarjamo darovanje v dobrodelne namene namesto gore cvetja in sveč ob smrti znanca, prijatelja, sorodnika. Cvetje kmalu konča na smetišču, sveče hitro pogo-rijo in od tega ni učinka. Dobra dela pa ostanejo in osrečujejo tistega, ki dobi pomoč.«
Po besedah Milice Kovač bi radi utečene dejavnosti ohranili, jih morda celo okrepili. Zelo si želijo primeren prostor, v katerem bi lahko imeli uradne ure in prostor, v katerem bi lahko hranili materialne dobrine.
Tatjana Podgoršek
Celje, 19. novembra - NLB Skupina bo konec letošnjega leta zaokrožila vseslovensko humanitarno akcijo NLB Dobra zvezda. V okviru akcije bo 10 otroškim oddelkom v slovenskih regijskih bolnišnicah donirala 40 tisoč evrov, hkrati pa bo bolnim otrokom na oddelkih podarila še 30 obiskov klovnov Rdečih noskov. Akcijo je začela s simbolično predajo čeka v vrednosti 4000 evrov otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje pred tednom dni.
Direktor bolnišnice Marjan Fer-janc je na novinarski konferenci dejal, da so donatorske akcije, kot je akcija NLB skupine Dobra zvezda, še kako dobrodošle. Potrebe v bolnišnici so zelo velike, finančna sredstva pa zelo omejena. »Za posodobitev medicinske opreme, diagnostiko lahko namenimo občutno premalo denarja, bolnišnica pa je ustanova, ki daje ljudem upanje. Donacija ne pomeni le podpore v teh prizadevanjih, ampak tudi potrditev dobrega dela pri skrbi za bolnike.« Ferjanc upa, da se bodo po NLB zgledovali tudi drugi.
Po besedah mag. Lidije Dovšak,
direktorice NLB Podružnica Savinj-sko-šaleška, je akcija Dobra zvezda le delček bogate humanitarne dejavnosti NLB. »Naša tovrstna dejavnost je večplastna, tankočutna in sistematična. Na leto namenjamo za dobrodelne namene več kot 200 tisoč evrov na leto, za obisk klovnov Rdečih noskov 7000 tisoč evrov. Prav
tako vsako leto finančno podpremo več kot 100 različnih organizacij, društev. Donirali smo za operacije sive mrene, za nakup različne medicinske opreme, pomagamo ljudem ob naravnih nesrečah, smo glavni
pokrovitelj Unicefa, podpiramo dejavnost RK in Karitas. Smo družbeno odgovorna banka, takšni so tudi naši zaposleni, saj se odzivamo na potrebe ljudi v stiski. Poskrbeli smo za dostopnost za invalide, marsikje smo že namestili bankomate za slabovidne in slepe. Naše stranke, ki namenjajo denar za humanitarne namene, so oproščene plačila storitev.« Zanimiv je tudi podatek, da so njihove stranke v posebne zbiralnike drobiža, namenjene humanitarnos-
ti, v štirih letih zbrale 36 tisoč evrov prostovoljnih prispevkov.
4000 evrov je bil najbolj vesel predstojnik otroškega oddelka celjske bolnišnice Andrej Mlakar. Na oddelku zdravijo na leto 3500 otrok, v ambulantah jih pregledajo 10 tisoč. »Podarjen denar bomo porabili za zamenjavo opreme za diagnosticiranje bolezni prebavil, za nakup gastro-sko pa.«
V društvu Rdečih noskov je 17 klovnov zdravnikov, ki redno obiskujejo otroke na otroških oddelkih v
Obp redajis imboličnega čeka
slovenskih bolnišnicah. V celjski bolnišnici prinašajo veselje otrokom vsako sredo. »Tudi s pomočjo takih donacij lahko v teh in ostalih bolnišnicah uresničujemo reden program srečanj z otroki, ki smo ga začeli izvajati septembra,« je med drugim povedal namestnik umetniške vodje Rdečih noskov Tomaž Lapajne Dekleva.
%

4 Ö00 £Uft +
¡h ■ * ■
Starostna dobau živalcev drog sez nižuje
Mladostniki z odraščanjem vse pogosteje posegaj o po prepovedanih drogah - Začenjaj o z marihuano
MilenaK rstič- P laninc
Velenje - Droge. Pojem, ki prebudi nešteto najrazličnejših misli in občutkov. Privlačne tistim, ki so se hote ali nehote znašli na robu družbe, tistim, ki radi preizkusijo kaj novega, mladim, ki želijo z odraščanjem poskusiti kaj prepovedanega ... Veliko različnih vrst drog je na tržišču, pojavljajo se vedno nove, zlasti sintetične. Te so tudi vse bolj nevarne.
Mladi ponavadi začno z mari-huano. Te je tudi v tem okolju precej. Ne mine teden, da ne bi o kakšnem zasegu (zavitek tu, zavitek
tam), majhnem, pa vendar značilnem za šaleško mladostniško sceno, ne poročali tudi na straneh našega časopisa.
Starostna meja uživalcev prepovedanih drog se znižuje, ugotavlja kriminalist, pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje Andrej Pečovnik. »Dejstvo je, da je droga tukaj. Največ je je v urbanih središčih, v Velenju v okolici Šolskega centra, v parku ob Paki, tudi v okolici nekaterih osnovnih šol. Širi se navzven, na podeželje, proti Šoštanju in Šmartnem ob Paki, kjer smo imeli sredi oktobra kar precej zajeten zaseg marihuane.« Prav primer tega zasega - šlo je za skoraj tri kilograme posušene konoplje, ki stajo imela v posestvi dva mladoletnika, namenjena pa je bila preprodaji - da misliti. Očitno je, da se tudi pri preprodajalcih - ne le uživalcih - starostna doba znižuje.
Indijska konoplja trenutno hit
»Droga je postala popularna predvsem pri mlajši populaciji, starostna meja se spušča, pojavljajo se vedno novi ljudje. Težko rečem, da imamo pri vprašanju uživanja prepovedanih drog neke stalne odjemalce, ti sicer obstajajo, a je spekter mnogo širši. Nekateri z njo iščejo dodatni vir zaslužka, drugi enostavno zapadejo v te razmere,«
pravi Pečovnik in potrdi, da je trenutno največji hit med mladimi indijska konoplja (marihuana). »Vmes se sicer znajde kakšen heroin, ampak največkrat gre za konopljo. Ločiti pa je treba zaseg in preprodajo prepovedane droge. V prvem primeru gre za prekršek, za katerega se izda odločba osebi, ki
Andrej Pečovnik:» Veliko kasnejših uživalcev trdih drog je začelo s kajenjem marihuane.«
Lani, v prvih šestih mesecih, so zasegli 26 g amfetaminov, 79 g konoplje, letos v enakem obdobju 9,9 g heroina, 965 g konoplje.
je prepovedano drogo kupila, v drugem primeru pa za kaznivo dejanje preprodaje prepovedane droge. Cilj našega dela je usmerjen v ugotavljanje kaznivih dejanj«, pravi. So pa ti prekrški v nadalje-
Recimo... Mn ogi mladostnikil ahko s tem starše tudip reslepijo.» Oh, saj ni nič...«.
vanju, v dokazovanju suma kaznivega dejanja preprodajalcem, dokaz. V večini primerov kaznivih dejanj gre bolj kot ne za povratnike.
Stvar ni poceni
»Ta problematika pa je tesno povezana s sekundarno kriminaliteto,« pravi. Uživalci prepovedanih drog iščejo sredstva za nabavo le-teh z izvrševanjem kaznivih dejanj. Drugače tudi ne morejo priti do sred stev za nabavo.
Koliko denarja na mesec potrebuje poprečen uživalec, denimo hero-
Za sum preprodaje so napisa I i 23 kazenskih ovadb.
ina, da lahko 'funkcionira', je težko reči. Ne jemljejo vsi enakih količin, eni ne potrebujejo vsakodnevnega odmerka ... »Vsekakor pa je to največkrat več kot znašajo njihove finančne zmožnosti.«
V primeru mladoletnikov seznanijo starše
Policisti v primerih kaznivih dejanj mladoletnih oseb v vsakem primeru sodelujejo s Centrom za socialno delo, obveščajo jih o kaznivih dejanjih in tudi prekrških, o
Prepovedano drogo so letos zasegli 53-krat. V večini primerov je šlo za konopljo.
tem pa seznanijo tudi starše. »Če gre za polnoletne osebe, tega nismo dolžni, razen ob pridržanju. V teh primerih starše ali pa koga drugega obvestimo na željo osebe, ki je pridržana.« Reakcije staršev so različne. »Eni so presenečeni, drugi ne morejo verjeti, tretji se sprijaznijo, eni pa se odzovejo popolnoma neprimerno. So primeri, ko starši otroke celo zagovarjajo.« V primerih mladoletnih oseb sode-
lujejo tudi s šolami, kontaktne osebe so zaposleni, ki so v njih zadolženi za socialne zadeve. »Zadeve
skušamo reševati v okviru možnosti in pristojnosti, tudi z ravnatelji šol, kadar gre za to, da se prepreči preprodaja drog na območju šole. Tukaj bi posebej poudaril, da je v sklopu kaznivega dejanja posebej sankcionirana storitev kaznivega dejanja v okolici šol, izobraževalnih ustanov.«
Začne s »travo«, konča...?
Mladi ljudje, ki se »uvajajo« v to sceno, začenjajo običajno z mehkimi drogami, s »travo«. Pravijo, ah, saj to ni nič . Enkrat, dvakrat. Kakšne pa so izkušnje? Se tukaj res konča ali se nadaljuje? Izkušnje? Andrej Pečovnik pravi: »Težava je prav v tem, da to ni dovolj, da vedno skušajo poskusiti nekaj več. Prva stopnja je uživanje mar-ihuane s kajenjem. Veliko kasnejših uživalcev trdih drog oziroma praviloma vsi so te droge začeli uživati na tak način.«	■
Pri hišni preiskavi sredi oktobra so v Šmartnem ob Paki dvema
mladoletnikoma zasegli 2,7 kilograma posušene konoplje in pribor za obdelavo suhih sadik kanabisa.
V devetih mesecih letos so pridržali 5 oseb, od tega so 2 osebi privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njiju odredil preiskovalni zapor.
10
Bogata donacija mestu in knjižnici
Akademik dr. Matj až Kmecl j e mestu Velenje ob 50-letnici mesta in 75-letnici knjižnice podaril edinstven kulturni spomenik svetovnega merila
Velenje, 20. novembra-Knjižnica Velenje, ki letos praznuje 75-letni-co, je od petka zvečer bogatejša za pomembno zgodovinsko zbirko knjig Iconotheca Valvasoriana, ki jo je mestu ob 50-letnici in Knjižnici ob njenem jubileju doniral častni občan Velenja dr. Matjaž Kmecl. Sedaj bo donirana dragocena zbirka na domoznanskem oddelku knjižnice dobila svojo vitrino, ogled pa bo možen po predhodni najavi za skupine in posameznike.
Iconotheca Valvasoriana je faksi-milni natis grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je v času svojega življenja (1641-1693) močno zaznamoval zgodovino Slovencev. Zbirka je zgodovinski vir, vreden neovrgljivega spoštovanja in edinstveni kulturni spomenik svetovnega merila. V sedemnajstih zvezkih velikega formata je objavljenih 7752 grafičnih listov in risb nemških, avstrijskih, nizozemskih, flamskih,
francoskih, italijanskih angleških in kranjskih avtorjev, med njimi so dela Albrechta Durerja in Lucasa Cra-
nacha. Akademik dr. Matjaž Kmecl se je odločil, da svoj izvod te pomembne zbirke podari Velenju. Zbirko
je v petek zvečer številnemu občinstvu ob diapozitivih iz knjig, ki jih nihče ne bo listal kar tako, predstavil urednik izdaje dr. Lojze Gostiša. Ob uradni predaji zbirke mestu sta dr. Matjaža Kmecla za njegovo dejanje simbolično obdarila tudi direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič in župan mesta Velenje Srečko Meh.
Sicer pa je bila to druga v nizu prireditev ob 75-letnici knjižnice. Praznovanje bodo zaokrožili jutri ob 19.19 uri, ko bodo predstavili zbornik, ki govori o zgodovini Šaleške in slovenske knjižnice.
■ bš
Urednik, zbirke dr. Lojze Gostiša je osmiz vezek zbirke simbolično predal dr. MatjažuK meclu. Ta pa je dragocen izvode elotne zbirkep odarilm estu Velenje. Vv elenjskik njižnici bo imela posebno mesto.
Novosarajevsko pero za Stropnika
Velenjski Lirikonfest postaj a mednarodno vse bolj prepoznaven -Prvi dobitnik mednarodnega književnega priznanja za popularizacij o sodobne poezij e in povezovanje bosensko-hercegovske in slovenske literature dobil Velenjčan Ivo Stropnik
Velenje, Sarajevo - Daje velenjski Lirikonfest vse bolj prepoznaven, ugleden in pomemben slovenski literarni festival, dokazujejo povabila k predstavitvam in gostovanjem na mednarodnih srečanjih književnikov. Letos je bil z gostujočimi predstavniki navzoč v Franciji, Avstriji, na Češkem ter v Bosni in Hercegovini. Med 11. in 15. novembrom so v Bosni in Hercegovini na povabilo sarajevske Pro-kulture in festivala Novosarajevski književni susreti (NSSK) gostovali trije slovenski pesniki - sodelavci velenjskega Lirikonfesta: Ivo Stropnik iz Velenja, Zoran Pevec iz Celja in Željko Perovic iz Maribora. Pesnike sta v Sarajevu sprejela slovenski veleposlanik Andrej Grasselli ter konzularni kulturni ataše Boštjan Širnik terjih gostila v rezidenci slovenske ambasade.
Kot nam je po vrnitvi domov povedal Ivo Stropnik, so bili deležni izjemnega gostoljubja. Slovenski pesniki so z branjem svoje poe-
Pesniku IvuS tropniku so na »3.N ovosarajevskih književnihs usretih«p odelili mednarodno priznanje za popularizacijos odobne poezije.
zije sodelovali na predstavitvi nove izdaje bosansko-hercegovskega književnega časopisa Republika poe-
zije, s katerim je partnersko povezana revija za poezijo Lirikon21, ki jo izdaja Velenjska knjižna fundacija. Časopisna izdaja je tokrat osrednje posvečena sodobni slovenski poeziji (s prevodi v bosan-ščino), uredil pa jo je priznani bosen ski pes nik in boem Admiral Mahic, ki je že dvakrat gostoval na Herbersteinskem srečanju književnikov v Velenju, v letu 2010 pa bo tudi izbra ni gost Liri ko nove mednarodne književniške rezidence. Ugledna književna prireditev je bila v Sarajevu osrednjemedij-sko odzivna. Gostitelji so slovenske pesnike med drugim popeljali v hercegovsko srednjeveško kamnito mestece Počitelj na ogled možnosti mednarodne izmenjave rezi-denčnih gostovanj književnikov v tem okolju.
V drugem delu gostovanja so se slovenski pesniki udeležili festivala NSKS, na katerem so predstavili mednarodno revijo za poezijo Lirikon21 ter v bosanščini izdano
Lirikonfest je izvirno zasnovan kot pomladni festival liričnih umetnosti in združuje tradicionalne literarne prireditve, ki jih v Velenju, s predstavitvami po Sloveniji ter na mednarodnih književniških gostovanjih in festivalih (so)organizirata Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika. Z Lirikonfestom se letno sreča okrog 150 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev, posrednikov in drugih poznavalcev sodobne književnosti.
novo pes niško zbirko pes ni ka in prevajalca iz BiH diaspore v Sloveniji (pred leti živečega v Šoštanju) Željka Perovica (Golim sina-psama, spremna beseda Ivo Stropnik). Festival NSKS sta pospremili zajetni publikaciji Euroorientaci-je in Balkansko pero z izbranimi prevedenimi deli 121 avtorjev iz 18 držav.
Prvič so podelili mednarodno književno priznanje »novosarajevsko pero«, ki ga je v mednarodni kategoriji za svoj pesniški pri spevek prejel Ivo Stropnik, tudi za popularizacijo sodobne poezije in povezovanje bosensko-her-cegovske in slovenske sodobne literature.
■ bš
Srečnih sedem let
Sedma obletnica delovanja ansambla SPEV je bila tradicionalno zaokrožena s koncertom v Vinski Gori. Kar pa ni naključje, kot so povedali Erik Hribernik, Mare Berzelak, Kristjan Kolenc in Edo Rednak. Fantje so kljub izredni popularnosti in uspehom ostali zvesti svoji dolini, zato je bila tudi prva pesem na koncertu v tem duhu. Hej, v domači dolini je prelepo, so zapeli in zaigrali znano Slakovo vižo, kar pa je sovpadalo s promocijo CD -ja Po Slakovi poti, ki ga je ansambel Spev izdal letos. Tudi ves njihov preostali
nastop je bil usmerjen v Slakove melodije; z neverjetno ubranimi in lepimi glasovi so v skladbi Pel bi zate ponovno potrdil sloves najboljših pevcev štiriglasnega petja na Slovenskem. In seveda izrednim solističnim vložkom Kristjana Kolenca.
V petek pa Vinske Gore niso navdušili samo Spevovci, ampak tudi Veseli svatje, ansambel Golte, Tanja Žagar, ansambel Lojzeta Slaka in Miha Dovžan. Vsi so prinesli obilo dobre volje in dobre glasbe, seveda pa so prednjačili Slaki in Miha Dovžan. Glede na to, da je
ansambel Lojzeta Slaka letos praznoval 45 let, si je šef ansambla ob tem zaželel, da bi bilo obratno. Slakovih sedem in Spevovih petinštirideset. Za dodatno zabavo je poskrbel Klobasekov Pepi, skupaj
z vsemi nastopajočimi, ki so resnično poskrbeli za večer, vreden poslušanja.
■ Milojka Komprej, foto: Marjan Tekauc
KOLONA
Matjaž, ti si car!
Moram povedati, da mi je bila označba mojega lastnega imena, tako kot je zapisana v naslovu kolumne, od nekdaj všeč, pa vendar čisto iz osebnih razlogov, iz »štosa«, ki ga ni vredno razlagati. Danes sem jo napisal iz drugačnih razlogov, iz priznanja, spoštovanja in potrjevanja uspeha selektorju slovenske nogometne reprezentance Matjažu Keku. Pomembno je tudi to, da so te vrstice nekakšno kesanje mojemu soimenjaku, v katerega vse do 44. minute mariborske tekme nisem verjel (čeprav sem, kot vsi seveda, upal). Enostavno se mi je zdel Kek človek, ki ni zmožen v ekipo vnesti energijo in sprožiti v njej sinergijo, morda celo z manj zvezdniki kot v tisti pred desetletjem. Pa vendar so fantje dokazali, da imajo na svoj način še večji potencial. Zdelo se mi je enostavno, da so kot ekipa tako močni, da si čisto sami ustvarjajo pozitiven odnos, neodvisno od selektorja. Enostavno se mi je zdel trener človek brez pravih izkušenj, z (menda) samo eno tekmo kot igralec za državni grb, mlačna osebnost, ki skriva za svojo navidezno »skuliranostjo« nekaj, kar imajo vodje - ljudje ki s svojo notranjo, socialno karizmo+presegajo zunanji vtis »brezveznika«. Zdel se mi je človek brez pravih izkušenj, ki kljub karieri včasih nima pojma o fuzbalu. Tudi zato, ker pravi čas ne menja igralcev, ker nima »jajc« sestaviti ekipo iz akterjev, ki so trenutno res v formi... Vse to je le nekaj opazk slovenskega slehernika kakršen sem jaz, ki ima rad okroglo usnje in obiskuje tekme. Ampak ko trenerji delajo napake, se po navadi vsi, ki imamo pet minut na teden čas za fuzbal, spoznamo na stroko bolj kot trener, ki igralce tudi osebno pozna.
Takšno posipanje s pepelom in kesanje ob spoznanju, da sem spet nekoga podcenil, ima seveda svoj namen. To, da, si operem vest, javno priznam zmoto, kajti verjetno nisem edini, ki sem se uštel. Z marsikom, ki redno spremlja nogomet, sem si bil edini, da je Kek res v preteklosti s svojim delom pustil skeptičnost pri ljubiteljih nogometa. Rezultati so šli gor in dol, tako kot njegova s težkimi preprekami tlakovana kariera, igralska in trenerska. Od igralca v tretjerazrednih avstrijskih klubih, do trenerja državnih prvakov. In to kakšne države! Države, ki bo že drugič v osmih letih sodelovala na prvenstvu najbolj postranske stvari na svetu, s čisto drugačno ekipi kot pred leti; države, ki bo drugič kot udeleženka te najbolj gledane in razpoznavne športne prireditve po številu najmanjša država na prvenstvu . Pa nam naj še kdo reče, da nismo »fuzbalski« narod.
Veliko zgodb se že danes napleta okoli nogometa in samo te dodatne kvalifikacije - štiri so prinesle dve senzaciji in ogromno komentarja vrednih nogometni tem. Legendaren dotik roke francoskega zvezdnika Henryja, njegovo posipanje s pepelom, skoraj vojno stanje med Egiptom in Alžirijo in zmago male Slovenije nad velikim ruskimi brati. Ampak Kek je s svojo četo dokazal, da smo Slovenci neizprosni borci, takšni, kot je bil on sam v času svoje igralske kariere, trd steber obrambe in poveljnik ekipe.
Važno je tudi, da kljub vsem zgodbam nogomet ostaja igra in na tekmi pred dobrim tednom dni so se naši res igrali - ne samo z žogo, tudi z našimi živci. Vendar le to dela in dviguje to igro za največjo med vsemi ekipnimi športi. Zato so nogometna prvenstva najbolj gledani televizijski dogodki na svetu. Nogomet pa s tem prebija ozko funkcijo športa; zaradi vsega, kolikor se na različne načine dogaja okoli njega, je pravi kulturni fenomen, naslednik gladiatorskih antičnih iger in srednjeveških viteških (»kruha in iger«). Vse obenem, s pravo borbo, tudi krvjo, ponosom, dostojanstvom, a na koncu pravzaprav vedno z igro. Kaj bi dali Rusi za udeležbo na prvenstvu?Koliko škode smo naredili našim nasprotnikom in organizatorjem prvenstva z uvrstitvijo tako majhne države, od katere v tako globalnem športu ne morejo imeti veliko ekonomskih koristi? Kako bi si borbeni Irci zaslužili nastop na prvenstvu, kako si okorela FIFA, svetovna nogometna organizacija, s pravili, ki dopuščajo »usodne« (vsaj pri zadetkih) sodniške napake, pljuva v lastno skledo? - pa bodo teme, ki bodo nogomet spet izdvojile kot svojevrsten kulturni fenomen. Ampak do prvenstva je še kar nekaj časa, medtem se bo žoga malo umirila in zacvetela trgovina z navijaškimi pripomočki, kot so majice, šali . otroci bodo spet zbirali nogometne samolepilne sličice Panini, trener Kek pa bo imel sladke skrbi zaradi najboljše športne promocije naše države. In morda nas bodo sedaj (ko smo skupaj na prvenstvu) celo nehali zamenjevati s Slovaki . Srečko Katanec bi ob uspehu Matjaža in njegove ekipe rekel: »Kapo dol!«, jaz pa pravim: »Matjaž, ti si car, takšen pravi, ruski!«
■ Matjaž Šalej
107,8 MHz
tADOjSKO I DO Č£\S(°)P0SDDI
Stane, Janja in Tomaž
Novinarji, ki pripravljamo prispevke za tednik Naš čas, opravimo en del posla pri nastajanju časopisa. Njegovo končno podobo pa oblikujejo urednik Stane Vovk in oblikovalca Janja Košuta Špegel in Tomaž Geršak.
Vse skupaj seveda ni tako enostavno, kot mogoče zgleda, saj ima vsak svoje zahteve. Te še posebej prihajajo do izraza v zadnjem trenutku, ko je treba časopis zaključiti in ga oddati v tiskarno. Kaj vse bi radi takrat še strpali vanj? V zadnjem trenutku prihajajo reklame, ki jih je treba še oblikovati, zvonijo telefoni z željami po objavi še te in one novice. Urednik ter oblikovalca so nemalokrat postavljena pred dejstvo, da imajo na strani tudi za polovico več gradiva, kot je prostora. Potem pa se dobesedno »cenkamo«, kaj bo šlo v časopis in kaj ne. Če se še tako dobro organiziramo, se torkom s takšno vsebino ne moremo ogniti.
Sicer pa je ta čas v našem oddelku oblikovanja res pestro. Naša medijska hiša se namreč ukvarja tudi z oblikovanjem in teh poslov imamo vse več. Za podjetnike in podjetja oblikujemo različne vizitke in propagandne materiale in jim organiziramo izdelavo in vzdrževanje spletnih strani. Seveda pa se lotevamo tudi zahtevnejših poslov.
Enega takšnih smo uspešno opravili pred dnevi. To je brošura ob 50-let-nici Energetike Velenje. Delovnik se je v tem času podaljšal tja do polnočnih
ur. V sklepni fazi je namreč priprava almanaha 2010. Potem pa bo tu že december, upamo, z bogatejšimi časopisnimi vsebinami in prilogami in še kakšno zanimivo publikacijo.
Dogaja se, da se oglasite s kakšno željo prav v torek, pa tudi še v sredo (to je dan tiskanja časopisa), in nas najdete v takšni 'gužvi'. A smo vseeno veseli, da nas (po)kličete, predvsem pa smo veseli, če se odločate za poslovno sodelovanje z nami.
na kratko
ANDREJ ŠIFRER
Tik pred začetkom turneje po Sloveniji, na kateri bo predstavil svoj najnovejši album Lipicanci, je gorenjski glasbenik predstavil še tretji single z nove plošče. Gre za skladbo Ljubljanska, ki je nekakšna hvalnica razvratu v slovenski prestolnici v starih časih.
ETNO MALEŠ
Jutri, v petek, 27. novembra, bo v velenjskem klubu Max nastopila zanimiva makedonska etno zasedba Etno Maleš, ki goji staro tradicijo igranja na starodavne instrumente, kot sta tradicionalni makedonski boben tapan in leseno pihalo zurla. Koncert se bo pričel ob 22. uri.
BILYSI
Skupina leto 2009 zaključuje z novo skladbo, s katero napoveduje nov, že četrti studijski album. Skladba nosi naslov Changes oziroma Nikoli nisi sam, nov album pa naj bi izšel v začetku prihodnjega leta.
TANJA ŽAGAR
V ponedeljek je uradno izšel drugi samostojni album Tanje Žagar z naslovom Hvala, ker si ob meni ti. Album je izšel leto in pol po uspešnem prvencu Tiho, tiho čas beži, prinaša pa štirinajst skladb. Skupaj za albumom prihaja tudi videospot za naslovno skladbo.
GIBONNI
Hrvaški glasbenik pripravlja nov težko pričakovani album, ki naj bi izšel februarja prihodnje leto. Na albumu bo deset novih Gibonijevih skladb, prvi single z delovnim naslovom Žedam pa bo mogoče slišati že v začetku decembra.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ROBBIE WILLIAMS - You Know Me
2.	BLACK EYED PEAS - Meet Me Halfway
3.	CHERYL COLE - Fight For This Love
Britanski pevec in avtor Robbie Williams je 9. novembra izdal svoj osmi studijski album z naslovom Reality Killed The Video Star. Gre za njegov prvi samostojni album v zadnjih treh letih, njegov izid pa je napovedal single z naslovom Bodies. Skladba You Know Me, ki ste jo izbrali v tokratnem izboru pesmi tedna, je drugi single z Robbiejevega novega albuma.
r ■ —
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Lipovšek - Ne zaradi druge
2.	Ans. Minutka - Za dobre stare čase
3.	Ans. Šestica - Mlado Velenje
4.	Ans. Čar-Polna luna
5.	Ans. Harmonija - Lunca je navihanka
6.	Marjan Zgonc - Prelepa Gorenjska
7.	Ans. Jurčki - Zadnja noč
8.	Zreška Pomlad - Odšli ste
9.	Skupina Bum - V osrčju Šaleške doline
10.	Gorenjski kvintet -V veseli družbi
več na: www.radiovelenje.com
Glasbene novičke
ElvisJ acksono svajajot ujino
Skupina Elvis Jackson je z nemško založo Antstre-et Records sklenila dogovor o sodelovanju in izdaji albuma Against The Gravity. Album je izšel 20. novembra in ga bo mogoče kupiti v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji in državah Beneluksa, tri dni kasneje pa bo na voljo še v Skandinaviji. Izdaja albuma v
Saga je tu
Angliji in na Irskem je zavoljo usklajenosti s promocijo, kakršne na Otoku verjetno ni imel še noben slovenski izvajalec, izjemoma prestavljena v drugo polovico januarja. Za promocijo bo namreč zadolžena agencija, ki sicer sodeluje z velikani popa in rocka, kot so Mick Jagger, Madonna, Simple Minds, Iron Maiden, Kiss... Poleg že omenjenih, bodo sledile izdaje tudi na drugih tržiščih zunaj Evrope, v digitalni verziji pa ga bo mogoče kupiti tudi po celem svetu. Elvis Jackson bodo promocijo pričeli v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Švici, nadaljevali na Otoku, v Beneluksu in Skandinaviji.
Lepotican apoveduje izid prvenca
Slovenska lepotica, radijska in televizijska voditeljica, oblikovalka in tudi pevka Nina Osenar s skladbo z naslovom Te dni napoveduje debitantski album Missunderstood, ki bo izšel 18. januarja. Tako za skladbo Te dni kot tudi za vse ostale na prihajajoči plo-
Enoletni projekt Saga, ki so ga oboževalci skupine Siddharta lahko spremljali v živo prek interneta, je prišel do sklepnega dejanja. Album je od minulega tedna, natančneje od sobote, 21. novembra, na policah glasbenih trgovin. V letu ustvarjanja so člani skupine Siddharta postregli s štirimi singli: Vojna Idej, Napalm 3, Baroko in Angel Diabolo. Nastajanje albuma smo lahko spremljali na njihovi spletni strani, kjer je bend za oboževalce pripravil kar 306 galerij s 1.652 fotografijami, 230 videoposnetki in 142 novicami ter poročili. Album Saga je plod enoletnega ustvarjanja vseh članov skupine, katerega rezultat je enajst avtorskih pesmi: Narava, Angel Diabolo, Alarm, Nevarno mesto, Napalm 3, Baroko, Stampedo, Od mraka do zore, Vojna idej, Madam in Tom Waits For Me.
PrihajaN eisha
11. decembra bo v velenjskem kulturnem domu nastopila priljubljena slovenska pevka in avtorica Neis-ha. Koncert sodi v serijo nastopov po Sloveniji, kijih je pevka naslovila Cvetni prah ljubezni, kar je istočasno tudi naslov ene izmed pesmi z njenega zadnjega albuma. Neisha bo na koncertu predstavila svoj zlati repertoar, pa tudi nekatere tuje uspešnice, ki jim je v ta namen vdihnila svoj pečat. Spremljala jo bo zasedba svežih glasbenikov. Neisha je svoj prvenec objavila leta 2005 in se takoj priljubila poslušalcem s skladbami Planet za zadet, Malo tu, malo tam, Najlepša pot, Le kaj se skriva in z drugimi, priborila pa
i — ' n
mEIÊAmm
šči je Nina besedila napisala sama. Glasba je delo Iva Rimca, Roka Lopatiča, Lovra Ravbarja ter Lare Love. Za produkcijo in aranžma so poskrbeli v Club & Vehicle Productions, kije tudi sicer odgovorna za del skladb na plošči. Za druge pa bo kot producent poskrbel Dejan Radičevič. Nino smo kot pevko lahko prvič slišali pred že pred tremi leti v skladbi Moment Like This, spomnimo pa se je tudi po uspešnici Zelo naglas iz resničnostnega šova Big Brother. Maja letos smo jo lahko poslušali v skladbi Heartbeat (Sexy Black).
sije tudi viktorja 2005 za najboljšo glasbeno izvajalko. Drugi album Nor je ta svet je izšel v drugi polovici leta 2007. Neisha ogromno in uspešno nastopa in sodeluje z znanimi glasbeniki, kot so Vlado Kres-lin, Gibonni, Vlatko Stefanovski... Nazadnje je sodelovala pri nastanku albuma primorskega kitarista Zdenka Cotiča, ko je zapela znano uspešnico Danila Kocjančiča Črta.
Na! čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
"Radi pojemo, igramo"
V	Šaleški dolini se v zadnjem času pojavlja mnogo mladih ansamblov in skupin, ki predstavljajo ljudem različno glasbo. Eden od ansamblov, ki postaja čedalje bolj viden in je na glasbeni sceni kot svež veter, je tudi ansambel Navdih. Fantje in dekle iz Šmartnega ob Paki v zadnjem času pridno vadijo, se izpopolnjujejo ter pripravljajo na nastope.
Na nedavnem 1. festivalu narodnozabavne glasbe v Šentjerneju so s skladbo Radi pojemo, igramo avtorja Igorja Podpečana in avtorice besedila Majde Rebernjak dosegli 2. mesto strokovne komisije.
Člani ansambla so veseli za ta dosežek in to je še večja motivacija za njihovo nadaljnje delo.
V	prihodnosti imajo namen obiskati še nekaj festivalov, posneti svojo prvo zgoščenko in se še bolje predstaviti javnosti.
■ Foto: SeniM ozirje
26. novembra 2009
Upokojenec in zavzet planinec Martin Lenošek (prvi z desne) Mirku Šarnerjeju (po domače Cejnerjevemu Mirču), prav tako upokojencu in zavzetemu planincu. »Mirko, ne vem, po čigavi zaslugi sva v čveku? Po tvoji ali moji? Ali po Martinovi, ki naju je tudi letos zvabil po obronkih občine Šmartno ob Paki? Dejstvo je, da sva jo prehodila in da sem dobil tale klobuk, ki ga imam na glavi. Če bi bil ti Martin, bi ga tudi. Tako pa se boš moral zanj potrditi drugače ali pa boš še naprej nosil kapo.«
Mnogi se v Velenju (še vedno) pritožujejo, da je prireditev premalo. Med njih zagotovo ne sodita zakonca Jenko. Metka in Borut sta namreč ena najbolj rednih obiskovalcev kulturnih dogodkov v mestu. Blizu jima je gledališče, likovna umetnost, kulturni večeri ... Rada imata knjige. Zagotovo za njiju velja, da znata uživati življenje in da znata uživati tudi v vsem, kar ponuja njuno mesto Velenje.
Vsak po svoje »glavni«
Nogometni knapi so svoje »delovišče« v soboto zapuščali sklonjenih glav; menda ne zato, ker naj bi jim zmagovanje že udarilo v glavo. Pravi knapi so navajeni tako zapuščati svoja nizka delovišča. Da se ne udarijo v glavo.
S kolesom po občinah
Prav je, da bomo uresničili projekt kolesarska pot po Saša regiji. Saj bo pot šla skozi vse občine. Pa bo tako vsaj nekaj vso to območje res povezovalo.
Že slišano
Ob zadnjem turističnem slavju v Velenju smo spet slišali, da turizem pomeni razvoj. Res pa je tudi, da brez razvoja delovnih mest in plač tudi turizma ne bo moglo biti.
Velenje za zgled
Tudi ob obisku ministra za delo, družino in socialne zadeve smo lahko slišali, da je Velenje lahko za zgled mnogim drugim. Na srečo ne po socialnih vprašanjih - po njihovem reševanju.
postavili različne objekte. Zdaj morajo le še pogruntati, za kaj jih bodo uporabljali.
Pa ga imajo
Seveda je prav, da so v Šoštanju dobili trgovski center Tuš. Saj mnogi še vedno pravijo, da iz hladilnih stolpov pogosto prši.
Proizvodnja v zraku
Ko v teh dneh za kakšno podjetje slišimo, da je njegova proizvodnja v zraku, mislimo, da jim gre slabo. Za Veplas to ne velja. Zanje pomeni to nekaj dobrega. »Proizvodnja v zraku« pomeni poslovanje v letalski industriji.
Prijazno Velenje
Že dolgo velja, da je Velenje mladim prijazno mest. Zdaj je še starejšim. Čeprav kdo misli, da pomeni prijazno tudi to, da ni treba delati, bo vendarle prijazno vsem, ko bo spet več trdnih delovnih mest.
Evropski projekti Pomartinova
Marsikje so, samo da bi izrabili evropski denar,
Upajmo, da bo vino pametnejše od mošta.
5i S3jJJl3J MjjjJJJiij lu J JJi
Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87
BI
N
'¿DAJ ČAS
t
jni^fiUPI KIÜ^M


Prenosnik HP Probook 4710s
Intel Core2 Duo T5870 2.0 GHz 3 GB pomnilnik, 320 GB trdi disk, Ati Radeon Mobile HD4330 512 MB
,90 EUR
ll.T
17.3" <44
led za5[on
cm)

NavoljovM Centrih tehnike.
IgginglinnilgMmglgglgllHPJg^USL
Marjan Marinšek - Izjemna osebnost leta 2009
Letošnji dobitnik lepega naziva v vseslovenskem merilu je že v študentskih letih nesebično pomagal dvema slepima študentoma prava - Nagrado dobil za kar nekaj področij bogatega delovanja
Ljubljana - Velenje, 18. november - V Narodni galeriji Ljubljana so prejšnjo sredo zvečer podelili štiri priznanja v akciji Ljudje odprtih rok, ki sta je tokrat že šestnajstič zapovrstjo pripravila revija Naša žena in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Izjemna osebnost leta 2009 je po izboru bralcev postal Velenjčan Marjan Marinšek. »Prireditev je bila skromna, a zelo lepa. Bil sem resnično ganjen,« nam je povedal nagrajenec, ki je tudi po upokojitvi, kljub bolezni, še vedno izjemno aktiven.
Tisti, ki delo Marjana Marinška spremljamo že dolga leta smo dobro vedeli, da tudi po upokojitvi ne bo počival. To preprosto ne bi bil on. »Res je, še vedno sem zelo aktiven. V Velenju sem pripravil več kot 750 kulturnih večerov, odkar sem upokojen, jih pripravljam v rodnem Kozjem, kjer sodelu-
jem tudi pri akcijah obnavljanj znamenj ob poti, pri tamkajšnjem lokalnem časopisu, organiziram celodnevno prireditev Anin dan,
redno pripravljam razstave. Tam imam ogromno dela, aktiven pa sem tudi v Velenju. Še vedno z veseljem urejam dva abonmaja za
Festival Velenje; Zlati abonma in abonma Obiski, s čimer imam kar nekaj dela. A v njem zelo uživam,« nam je povedal že dan pred
LJUDJE
podelitvijo priznanj.
Zadnja leta je vsako leto izdal knjigo, sedaj je pavza po njegovih besedah že kar predolga. Zato zaključuje dve, ki bosta kmalu izšli. Še vedno z veseljem sodeluje pri Pikinem festivalu, sploh letošnji se mu je zdel zelo lep. Na njem je letos pripravil tudi posebno Piki-no razstavo Pikinih knjig in lutk , kar mu ob bogati beri različnih predmetov, ki jih zbira že celo življenje, predstavlja posebno veselje.
Za akcija Ljudje odprtih rok so ga predlagali člani Društva za boj proti raku Velenje. Ne le zaradi dobrodelne prireditve Bolero, s katero je začel pred 20. leti in jo še vedno pripravlja, izkupiček pa gre vedno v dobrodelne namene. Nagrado je pravzaprav dobil za mnoga področja svojega dela.
»Še vedno največje priznanje, ki sem ga dobil za svoje delo, je občinsko priznanje MO Velenje. Vsako priznanje človeku veliko pomeni. Sploh, če se na to, kaj vse sem v življenju počel, pogleda tako široko, kot so pogledali pri izboru akcije Ljudje odprtih rok. Sploh, ker so našli tudi moje humanitarno delo med študijem, ko sem pomagal doštudirati dvema slepima štu-
_13
dentoma, s katerima sem preživel veliko časa. To je bilo res lepo življenje, takrat sem začutil, da je lepo nekaj narediti za človeka. A dejstvo je, da sem se z dobrodelnostjo ukvarjal tudi kasneje.«
Sicer pa Marjan pravi, da se je z veliko stvarmi začel ukvarjati, ker so se preprosto pojavile. Enostavno ga marsikaj zanima, marsikaj veseli. »Delaj to, kar imaš rad, pa boš na koncu lahko nekaj pokazal. To je bilo vedno moje vodilo. S tem sem živel, tu je bilo moje srce in zato delujem na toliko različnih področjih. Od tega, da igram in poučujem citre, pripravljam razstave, prireditve, pišem knjige. Sploh s slednjim imam veliko dela, saj pišem po resničnih dogodkih. Moram iti med ljudi, intervjuvati, preverjati. Ravno sedaj končujem antologijo šolskih zgodb, tako učencev kot učiteljev.« Za nagrado mu seveda iskreno čestitamo tudi mi. V prepričanju, da nas bo s svojim delom še naprej prijetno presenečal.
■ Bojana Špegel, foto: Peter Marinšek
Vsem odraslim v opomin
Medobčinska zveza prij ateljev mladine j e v petek pripravila prireditev ob svetovnem dnevu otroka
20. november je svetovni dan otroka. Deklaracijo o otrokovih pravicah in konvencije o njih je namreč Generalna skupščina Organizacije zdru že nih naro dov spreje la 20. novembra 1959, natanko trideset let kasneje, leta 1989, pa še konven-
cijo o otrokovih pravicah. Za dobro otrok se med drugim zavzema tudi Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, kije v gasilskem domu v Škalah v opomin vsem odraslim pripravila poseben dogodek. »Društva prijateljev mladine v Šaleški dolini so letos že četrtič pripravila kratek program. Tokrat jih je od štirinajstih sodelovalo devet. To seveda niso profesionalni nastopi, a so nastopi iz srca; to pa je v določenih trenutkih vredno več kot profesiona-lizem,« pravi Kristina Kovač, sekretarka zveze. Program, ki gaje s smehom, dobro voljo in koristnimi nasveti povezoval Boštjan Oder, je bil prežet z raz no li ki mi nas to pi
Vp rogramu jes odelovalo devetd ruštevp rijateljevm ladine izŠ alešked oline.
otrok. Nekateri so recitirali, drug igrali na instrumente, tretji plesali in peli... Vsak posebej pa so opozarjali nase in na svoj dan. »Upam, da ta dan pome ni dober dan. Da je vsaj en dan v letu, ko imamo manj skrbi in obveznosti. Vsekakor pa je
tudi opozorilo odraslim. Za otroke je namreč treba poskrbeti, prav tako za vse njihove pavice. Moramo jim naredi življenje boljše in vsem življenjskim normam primerno. Zdi se mi dobro, da se vsaj enkrat na leto opozori: otroci so tukaj, so naše naj-
večje bogastvo in za bogastvo je treba skrbeti!« je še poudarila Kovačeva. K temu pa je dodala: »Vemo, da otroci po vsem svetu umirajo vsak trenutek. Zato je treba narediti še veliko, da se to ne bi dogajalo. V Sloveniji pa mislim, da kar dobro
skrbimo za svoje otroke. A ker sem prijatelj otrok, ne smem biti nikoli zadovoljna. Želim si, da bi vsi, tako država kot posamezniki, za otroke naredili še veliko dobrega.«
■ Vesna Glinšek
Vse najboljše, RJZ!
40 let pristnega prijateljstva. 40 let iskrenih pogledov. 40 let zasanjanih objemov. 40 let sreče. 40 let solz. 40 let strahov. 40 let upov. 40 let sončkastih trenutkov. 40 let neverjetnih malenkosti. 40 let majhnih izjemnosti. 40 let navideznih težav, ki jih rešimo že naslednji trenutek. 40 let smeha. 40 let idej. 40 let iskrene hvaležnosti. 40 let igrivosti. 40 let neskončnih večerov. 40 let pesmi. 40 let strmenja v zvezde. 40 let prijaznih pozdravov. 40 let človeške topline. 40 let sončnih žarkov. 40 let iskrenega prijateljstva. 40 let drobnih iskric, ki nam vsak dan naredijo izjemen! ... To je velenjsko taborništvo, ki je v soboto z osrednjo prireditvijo v velenjskem kulturnem domu slavilo svoj 40. rojstni dan.
Vsi, ki so si ogledali skoraj dve uri dolgo prireditev, so bili ob koncu enotni - že res, da je bilo dolgo, a zelo prijetno sedeti in na odru gledati, kako skačejo taborniške iskrice. Verjetno jih je bilo največ čisto ob koncu, ko so člani rodu Jezerskega zmaja iz Velenja (RJZ) podelili dve priznanji za izjemen prispevek taborništvu v Šaleški dolini. Anton De Costa - Sine
(letos tudi prejemnik občinskega priznanja) in Herma Groznik (ki ji taborniki preprosto in iskreno rečejo kar Teta Herma) sta poose-bljenje taborništva. Onadva sta tista, ki imata največ zaslug za to, da je taborništvo najbolj številna mladinska organizacija v Velenju.
Pred poklonom Sinetu in teti Her-mi pa smo lahko videli slikovit večer taborniških šeg in navad, ki je vse tabornike v mislih popeljal na najlepšo jaso pod soncem, v Ribno, kjer taborniki RJZ izvajajo letna taborjenja, tistim, ki magičnosti jase nedaleč stran od Bleda še niso izkusili, pa ponudila vsaj delček tistega, kar se dogaja tam. Jutranji zbor,
telovadba, vodovi kotički, dežurstvo po kosilu, nočna straža, upihovanje sveč, taborniška prisega, krst, kitara
in še marsikaj je zaživelo ob iskrivih nasmeških in sramežljivih pogledih najmlajših članov organizacije - tabornikov in tabornic z
vseh velenjskih osnovnih šol ter njihovih podružnic iz Škal in Šentilja. Svoje iskrice sta prazničnemu večeru dodala tudi župan MO Velenje gospod Srečko Meh in načelnik Zveze tabornikov Slovenije Andrej Lozar - Silos. Omenimo še taborniški pevski zbor, ki je v precej spremenjeni zasedbi kot pred nekaj leti spet pokazal svojo največjo kvaliteto -iskreno veselje, otroško razposajenost in neverjetno energijo.
■ Hugo, Foto: SiNi
Gimnazija Velenje se že tradicionalno v adventnem času odpravlja na Dunaj. Iz zares pestre izbire smo se tokrat odločili za oglede Plečnikove cerkve Sv. Duha, prve betonske cerkve na Dunaju. Duhoven, kakršen je Plečnik bil, je izjemno spoštljivo ustvaril sodoben in zračen prostor, ki vseeno ohranja strukturno idejo prvotne, starokrščanske bazilike, ki jo poudari s sicer tedaj sodobnimi, v secesijski maniri narejenimi mozaiki. Uživali smo tudi v mistiki njegove kripte, prostora pod oltarjem, ki nas vrača v čas katakomb in najhujših pregonov prvih kristijanov. Po tem smo se sprehodili po rojalističnih vrtovih Schonbrunna, ki so se tokrat kopali v poznojesenskem soncu. Baročni poudarek ogledov je cerkev sv. Kar-
la Boromejskega. V neposredni bližini je velik kip znanega kiparja Henryja Moora. Trenutno je poligon za izživljanje otroških fantazij, skrit med stojnicami, ki napovedujejo nočno rajanje ... Sprehodili smo se mimo izjemnih secesijskih postaj arhitekta Otta Wagnerja. Albertina pa nas je pričakala z vrhunsko razstavo impresionistov. Edukativno sijajno postavljena nas je popeljala v čas druge polovice 19. stoletja, osvetlila številne odnose med impresionizmom in drugimi smermi tega časa, tehniko, tehnologijo barv, pokazala načine slikanja na tedaj znano barvno teorijo in v vse to vključila vrhunska imena francoskega impresionizma, ki se bohotijo s številnimi sijajnimi eksponati. Zgodba se je iztekla, ko je postimpresionizem
s svojim delom napovedal kubizem in Picasso. V sosednjih prostorih pa zgodba o razvoju umetnosti v 20. stoletju z izjemnimi deli najbolj znanih predstavnikov zahodne umetnosti tja do 70. let.
V bližajočem se somraku smo si ogledali Štefanovo cerkev, na koncu pa še hiter skok na Gendre check, »heavy« razstavo 250 imetnikov iz vzhodne Evrope v MUMOK-u z deli »nekdanje vzhodne« konceptualne umetnosti, ki je v 70. letih živela hkrati z zahodnimi deli in kaže veliko več vitalnosti in domišljije od le-te.
Dan se je iztekel v zadovoljstvu, da smo odšli z Dunaja polni in izpolnjeni z novimi umetniškimi vtisi.
■ Željko Opačak, Marjana Gmajner Korošec
Projekt šolsko sadje na OŠ Šalek
OŠ Šalek se je z letošnjim šolskim letom vključila v evropski projekt Shema šolsko sadje, o čemer obvešča plakat z naslovom Evropski sistem razdeljevanja sadja v šolah.
V okviru projekta bodo učenci prejeli najmanj 20 obrokov sadja lokalnega proizvajalca letno. Sadje mora biti pridelano integrirano, kar pomeni prijazen način pridelave, pri kateri se prideluje kakovostna, zdrava hrana. Sadje bo na voljo vsako sredo v tednu. Za učence je brezplačno, finančna sredstva za brezplačno razdeljevanje svežega
sadje in zelenjave bo državam članicam namenila evropska unija. Namen tega ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave ter omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debe los ti pri otro cih.
Sadje in zelenjava vsebujeta veliko vode, zato imata nizko energijsko vrednost. V obeh je veliko vlaknin, kar ugodno vpliva na prebavo, ter sta bogat vir vitaminov in mineralov. Naši učenci se zavedajo pomena sadja v prehrani: Zame je sadje pika na i pri vsakem obroku. Daje nam vse potrebne vita-
mine, kijih telo potrebuje za rast. Naj bolj še sadje je tis to, ki ga, če imamo možnost, pridelamo doma. Čeprav dandanes v trgovinah najde mo vse več vrst sadja, pa so najboljše tiste vrste, ki so doma v Slove niji.
■	Pia Bračič, 8. b
Rada uživam sadje, v šoli in doma: jagode, višnje, češnje ... mmm, kako so dobre. Ker je zjutraj jabolko zlato, ga vedno pojem. Super je uživati sadje, saj nam daje potrebno energijo.
■	Lana Vavh, 8. a
Martinovanje v Šentilju
Letošnjega Martinovanja v Šentilju se bomo zapomnili predvsem po tem, da je bilo obiskovalcev mnogo manj kot prejšnja leta. Mogoče je na to vplivala delovna sobota v enem največjih velenjskih podjetij, nogometna tekma med Slovenijo in Rusijo, recesija, poostren nadzor alkoholiziranosti ali pa morda še kaj drugega, kot na primer skromna propaganda, premalo atraktivnih ponudnikov...
Dokaj topla, le malo vetrovna martinova sobota nas je vabila v naravo v ta lep predel naše obči-
ne. Nekateri so to izkoristili in ni jim bilo žal.
Na domačiji Slavke in Toneta Kranjca, po domače pri Irbaiju, je bilo pravo martinovo vzdušje, tudi letos. V zgodnji popoldanski uri je župnik iz Šaleka opravil blagoslov letošnjega vinskega pridelka. Zapel je mešani pevski zbor upokojencev Šentilja. Gospodinja Slavka pa je pripravila mnogo dobrot. Dišalo je po doma či svinj ski pečen ki in krvavicah. Težko seje bilo odpovedati dobremu domačemu kruhu in slastnim poticam in drugim dob-
rotam, kijih nimamo vsak dan na mizi.
Tudi letošnja vinska kapljica je zelo dobra. Gospodar Tone je povedal, daje grozdje dobro dozorelo in pričakuje zelo kvalitetna vina.
Martinovanje pri Irbarjevih je trajalo pozno v noč. Za dobro vzdušje so poskrbeli pevci Rudarskega okteta. Izbrana je bila tudi nova vinska kraljica. Ta čast je pripadla gospodinji Slavki Kranjc, ki od samega začetka uspešno in neprekinjeno pripravlja martinovanje na doma či kmetiji.
■ JožeK andolf
Glasbena skupina Šolskega centra Velenje
Na Šolskem centru v Velenju ni nikoli dolg čas, vedno se kaj dogaja. Če boste obiskali Strojno šolo, ne bodite začudeni, če boste zaslišali iz šolskih prostorov tudi glasbo. Ob torkih ob koncu pouka, ko se šola počasi umirja, fantje glasbene skupine Šolskega centra ubirajo nove melodije. Glasbena skupina je pričela svoje delovanje pred dvanajstimi leti pod mentorstvom Mileta Trampu ša, ki je začel naj prej s skupino fantov, ki so igrali trobila, kasneje, s prihodom novih dijakov, pa se je skupina preusmerila v igranje
narodnozabavne glasbe. Po dveh letih delovanja in po odhodu Mileta Trampuša v pokoj je bila naloga mentorstva zaupana meni.
V tem času se je v glasbeni skupini zamenjalo veliko dijakov in mnogi se še danes uspešno ukvarjajo z glasbo. Skupina si je vsa ta leta počasi utirala svojo pot, tako da smo danes prepoznavni tako na Šolskem centru Velenje kot v okolici. V teh letih je bilo veliko nastopanja na različnih prireditvah v šoli, ob novoletnih prireditvah občine Velenje, nastopovna maturantskih plesih...
Fantje so tudi uspešni dijaki. Prihajajo iz različnih šol šolskega centra: s Strojne šole Bojan Podbornik (trobenta), Klemen Meklav, Bogdan Petek, Aleš Žužek, Boštjan Pater-neš, Klemen Spital, Andraž Supin, Matej Miklavžina (vsi diatonična harmonika); z Elektro in računalniške šole so Jernej Sedovnik, Jani Broz, Aleks Javornik (vsi diatonična harmonika); z Gimnazije Grega Dermol (klarinet).
■ Matevž Podvinšek
Že petič 'Podš olskimi koši'
V soboto, 21. novembra, je v šolski telovadnici v Šmartnem ob Paki potekal že 5. košarkarski turnir Pod šolskimi koši. Tokratnega turnirja, ki sta ga v sklopu praznovanj občinskega praznika pripravili
vseh 9 ekip, ki so pokazale, da se tudi v nogometnem kraju, kot Šmartno nedvomno je, zna igrati tudi košarka. Pod šolskimi koši so se tako pomerile ekipe 8 vaških skupnosti, in sicer Skorno, Gore-
Šmartnega ob Paki, saj so Šmar-čani na koncu po razburljivem finalnem obračunu iz rok svetnika Občine Šmartno ob Paki Roberta Crnjaca in ravnatelja šole prejeli največji pokal kot spominsko obeležje na prijetno druženje pod šolskimi koši. Drugo mesto je osvojila ekipa Gavc, tretje pa šolska eki-
Osnovna šola bratov Letonja in Občina Šmartno ob Paki, se je udeležilo 9 ekip, kar je lepa udeležba - lani seje turnirja udeležilo 7 vaških skupnosti, predlani pa kar 12 ekip - je po tur nirju povedal ravnatelj osnovne šole Bojan Juras, ki je idejni vodja tekmovanja in tudi sicer velik ljubitelj košarke. Turnirje potekal vse popoldne, ko se je na šolskem parketu zvrstilo
nje, Gavce, Slatina, Šmartno ob Paki, Mali Vrh, Podgora ter Rečica ob Paki, poleg tega pa je sode-lova la tudi kom bi ni ra na eki pa šmarške šole. Slednja se tokrat na turnir ni posebej pripravljala, bodo pa v prihodnje zagotovo zopet vanjo vključili tudi učence, saj njihovo sodelovanje vselej prinese veliko žara in volje. Priprave so se letos najbolj obrestovale ekipi
pa, ki je v tekmi za 3. mesto premagala ekipo Skornega.
Tako je sobot no popold ne v šmarški telovadnici minilo v znamenju košarke, prijetnega druženja, tekmovalnega duha, prijateljskega kramljanja, pogostitve v šolski kuhinji in obljube, da se vsi pod šolskimi koši srečajo tudi naslednje leto.
■ M. A. J.
Prvo druženje na Velenjskem gradu
Ponovno je za nami tretja nedelja v mesecu, ki je v Muzeju Velenje namenjena Mladim muzealcem. Tokrat so si otroci ogledali razstavo »Kaj pa vi sploh delate?« Zasavskega muzeja Trbovlje.
Ob razstavi so se spomnili, zakaj se imenujejo muzealci, in izvedeli, kaj v muzejih sploh delajo. Otroci so skušali pomagati kustodinji pri pripravi razstave igrač. Ugotovili so, da lahko potrebne informacije najdejo v knjižnici, časopisih, raziščejo muzejsko fototeko, heme-roteko, se pogovarjajo z informatorji, v depoju poiščejo predmete, ki so že last muzeja, če potrebujejo še več predmetov, pa poskusijo na terenu najti ljudi, kijih še imajo. Izvedeli so tudi, kakšne vrste muzejev poznamo in kje vse so lahko nastanjeni. Izdelali so tudi duhca, ki domuje v grajskem stolpu, in ob fotografijah in razglednicah risali Velenjski grad.
V decembru se bodo Mladi muzealci zbirali vsako nedeljo. Prvi trije nedeljski dopoldnevi bodo pravljič-
no obarvani, saj bodo babice pripovedovale dolinske bajke in pravljice, s pravljicami pa bodo povezane tudi delavnice. Zadnjo decembrsko nedeljo bo mlade muzealce obiskal dedek Mraz.
■ TanjaV erboten
VI PIŠETE
Biti drugačen ... biti boljši ...
Tema letošnjega otroškega parlamenta je Stereotipi, rasizem in diskriminacija. Ravno to je bil vzrok, daje mentorica Jelka Velički obogatila naš dopoldan z dogodkom,
čopičem v ustih.
Vojko Gašperut - Gašper je slikar tetraplegik in slika z usti. Pri skoku v morje sije poškodoval hrbtenico. Leta 1971 se je vključil v slikarski
/■MÍ VV, * ^
t U i , *
la film, v katerem je bilo prikazano življenje in delo štirih ljudi. Mi, mladi novinarji, in vsi naši sošolci smo z občudovanjem in hkrati nejevero obču dova li njihovo vztraj nost in pogum. Spraševali smo se, kje so dobili toliko volje, samodiscipline in energije. Začutili smo toploto in prijaznost do sočloveka, ko sta nam kasneje odgovarjala na zastavljena vprašanja.
Posebno doživetje pa je bilo, ko smo poskušali risati z usti. Nekateri sprva niso hoteli, drugi so včasih poskušali malo pogoljufati in so si malo pomagali z roko. A na koncu smo vsi ugotovili, da je to še kako zahtevno, za nas skoraj nemogoče delo. Menimo, da je prav vsak učenec začutil spoštovanje in občudovanje, ko smo spremljali govor in delo naših obiskoval-
ki ga zlepa ne bomo pozabili. Učenci od 6. do 9. razreda OŠ Antona Aškerca smo se zbrali v avli šole in med nami pozdravili dva izjemna človeka - Benjamina Žnidaršiča in Vojka Gašperuta - Gašperja.
Benjamin Žnidaršič je slikar tetraplegik, pisatelj in pesnik. Pri padcu s češnje sije poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Najprej se je ukvarjal s pisanjem poezije in izdal tri pesniške zbirke: Ritem srca, Zlate perutnice, Most na drugi breg in knjigo Govorica življenja.
V zadnjih letih se je povsem predal slikanju. Slika z nogami ali s
tečaj, ki ga je vodil akademski slikar Janez Matelič. Nato se je še več let izpopolnjeval pri drugih slikarjih. Naša gosta sta najprej predstavi-
cev. Odprla sta nam pogled v nov svet, svet, ki ga mladi ne poznamo dovolj. Hvala vama!
■ Mladi novinarji
»Za vas in za nas posadimo drevo«
Dijaki 1. letnika okoljevarstvenega tehnika Rudarske šole so v petek, 20. 11., posadili češnjo. V Okolje-varstvenem gaju bo tako dela la družbo 4 drevesom (2 javorjema in 2 japonskima češnjama), kijih je že lani posadila 1. generacija dijakov tega programa.
Dogodek se je nosil naslov »Za vas in za nas posadimo drevo« in obiskovalci prireditve so lahko izvedeli, od kod izvira češnja, kje v Sloveniji je najbolj razširjena, na kakšnih tleh raste, po koliko letih se bosta krošnji dveh dreves združili in še veliko drugega.
Iz sončnega Okoljevarstvenega gaja smo se sprehodili še do pred-
dverja MIC-a, kjer je bila priložnostna razstava risb in plakatov, o češnji seveda, z mize pa so vabile češnjeve dobrote.
Okoljevarstveniki so jo posadili zase in za Nas - češnjo - za več kisika, manj onesnaženja, za prijeten
vonj spomladi, za obilo plodov poleti. Lepo in koristno drevo, zaradi katerega velj a verjeti velenj skim oko-ljevarstvenim tehnikom, ki pravijo: »Planet Zemlja, resno lahko računaš na nas.«
Dobrodelna akcija za rejniške otroke v Citycentru Celje
December je čas, ko se bližajo praznovanja, ki se jih otroci najbolj veselijo, ker takrat prihajajo tudi
darila. Za mnoge pravljično obdobje leta pa je za marsikoga povezano s stisko, kako praznovati in kaj poda-
riti. Tudi zato pripravlja Citycenter Celje akcijo obdarovanja 206 rej-niških otrok iz vseh osmih centrov za socialno delo celjske regije - Šmarje, Šentjur, Laško, Slovenske Konjice, Velenje, Mozirje, Žalec in Celje. Risbice teh otrok, starih med 5 in 12 let, bodo predstavljene obiskovalcem Citycentra v nakupovalnem središču. Obiskovalec bo lahko izbral risbico z narisano željo, za katero bo prinesel darilo od doma ga bo morda izdelal sam ali pa se bo odločil za nakup novega. V City-centru bodo priskrbeli tudi za darila za najmlajše in starejše otroke ter mladostnike, ki ne bodo narisali svojih risbic.
Dobrodelna akcija Obdarujmo rejence bo potekala od 26. novembra do 20. decembra. Darila bodo konec decembra predana centrom za socialno delo v celjski regiji.
Praznični december v Citycentru!
2. december, od 17. do 21. ure:
RADIO GOLDI PRAZNUJE 13. ROJSTNI DAN
4. december ob 17. uri MIKLAVŽEVANJE
in nastop Celjskega pevskega društva
do 19. ure
ODDAJA KATRCA RADIA CELJE z gosti:
Brigita Šuler, Manca Špik, Savinjskih 7, Ansambel Donačka, skupina Malibu
5. december, od 10. do 13. ure
OTROŠKA DELAVNICA - Miklavževi piškotki
8. december, ob 18. uri
PEVSKI NASTOP OTROK - varovancev Irene Vrčkovnik
12. december, ob 11. uri
LUTKOVNA PREDSTAVA - TAKE LJUDSKE
17.	december, ob 17. uri
Predstava: BOŽIČNI PRIDNOMETER
18.	december, ob 17. uri
BOŽIČNI KONCERT - Glasbeni center C3 Žalec
19.	december, ob 17. uri sprejem BOŽIČKA in obdarovanje otrok
19. december
IGEN studio za ples - Plesni vrtiljak z glasbenimi gosti Radia Celje
VSAK ČETRTEK V DECEMBRU med 16. in 19. uro
OTROŠKE DELAVNICE (31.12. med 10. in 12. uro)
VSAK TOREK med 17. in 18. uro TER NEDELJO med 11. in 12. uro
URE PRAVLJIC s snežinko in škratom pravljičarjem
VSAK TOREK IN ČETRTEK DOPOLDAN OTROŠKE ANIMACIJE V DŽUNGLI
do 31. decembra
BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM
Vse najboljše!
www.city-center.si
Tako se ne more igrati rokomet
Rokometaši Gorenja izgubili še petič v ligi prvakov - Trener verjame v drugi del, če ...
Rokometaši Gorenja tudi po šestem krogu evropske lige prvakov ostajajo pri samo dveh točka, saj jih je nemški Rhein-Neckar Loewen v nedeljo Rdeči dvorani zlahka premagal. Izgubili so z 29 : 37, z osmimi goli razlike, po prvem polčasu pa so zaostajali za sedem.
Zaradi evropskega prvenstva v Avstriji od 19. do 31. januarja bodo
s tem zgodovinskim državnim naslovom. Rokometaši Loewena, ki so skupaj z madžarskim Veszpremom glavni kandidati za osvojitev prvega mesta v skupini B, so vodili od prve do zadnje minute. Vse, kar so dosegli domači rokometaši, je bila izenačitev v 3. minuti (1 : 1). Zmagovalec je bil odločen že po prvem polčasu.
hitrih nasprotnih napadih zlahka kot gledalca... poviševali vodstvo. Pet minut pred koncem je bila njihova prednost že Pogajanja dvoštevilčna (35 : 25) in vsi so komaj čakali zadnji pisk švedskih sodnikov. Razlika v korist Nemcev je na koncu obstala pri sedmih zadetkih. Poraz je bil vsekakor boleč. Razloge, zakaj so bili domači rokometaši tako raztreseni, so 'odkrili' njihovi
tekmovanje v vseh skupinah nadaljevali šele februarja.
Velenjčani še vedno upajo, da se bodo uvrstili najmanj na četrto mesto in nastopili še v drugem delu. Možnosti še vsekakor imajo. Trenutno so z dvema točkama na petem mestu, prav toliko točk ima na zadnjem, šestem, Bosna, pri kateri bodo Velenjčani še gostovali. S točko več je na četr tem mestu trenutno francoski Chambery. Tekmovanje bodo nadaljevali februarja, Velenjčani bodo v svoji dvorani gostili Francoze in Poljake, vgoste pa bodo morali k Bosni in Veszpremu. Te tekme s prvimi tremi bodo gotovo odločilne za njihovo napredovanje.
Velenjski rokometaši so v prvi tekmi v Nemčiji prav tako izgubili, a samo s tremi goli razlike. Zato je bilo pričakovati, da bodo tudi tokrat trd oreh temu odličnemu nemškemu moštvu. Bilo je prav nasprotno. Kljub veliki požrtvovalnosti in želji, da morda presenetijo uglednega nasprotnika, v njihovi igri ni bilo prave zbranosti. Posledica tega je bilo kar 19 tehničnih napak. Žoge so jim letele iz rok kot jeseni listje z dreves. Bili so le bleda senca moštva, ki je spomladi razveselilo s prvim in
Dajte jim plače!
Tudi v nadaljevanju gostje niso popuščali. Imeli smo občutek, da so igrali pač toliko, kot so želeli. Tudi vtem delu igre so kaznovali skorajda vsako napako nasprotnika in po
Med gledalci je bil tudi naš legendarni telovadec, olimpionik Miroslav Cerar. Na največjih tekmovanjih (olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih) je osvojil kar 30 odličij. Najbolj uspešen pa je bil leta 1964 na olimpijadi v tokiu v Tokiu, kjer je osvojil kar dve olimpijski medalji: zlato na konju z ročaji in bronasto na drogu. Daleč najboljši športnik Slovenije vseh časov je oktobra slavil 70. rojstni dan. Za ta dogodek so mu gledalci bučno čestitali, kapetan Gorenja Sebastjan Sovič pa mu je podaril dres s podpisi igralcev in številko 70.
najzvestejši navijači Šaleški grašča-ki, ki so jih kljub takšnemu poteku igre spodbujali vse do konca, pa še po njem so jih hrabrili. Z močnim vzklikanjem so zahtevali od vodstva kluba: Dajte jim plače!
Če bi imeli...
Po tekmi je trener Ivica Obrvan, tudi sam zelo potol-čen ob takšni nemoči svojih varovancev, potrto ugotavljal: "Ko ekipa naredi 19 tehničnih napak, kar je polovica več, kot jih delamo običajno, potem veste, kakšna je bila zbranost mojih igralcev, kakšne so bile njihove glave. Tako se ne more igrati rokomet. Zato obstajajo razlogi. Če bi imeli popoln mir in urejene razmere in bi se lahko osredotočili samo na to tekmo, bi bil rezultat drugačen. Tako pa smo igrali brez obrambe; tako se ne da zmagati proti tako dobri ekipi, kot so Nemci.«
Kot smo neuradno izvedeli, igralci menda že nekaj mesecev (tri ali celo več) niso dobili plače. Klub pestijo tudi stari dolgovi. A hkrati se zgodi, da kupijo igralce, predvsem mislimo na izkušena Dina Bajrama ter Klemna Cehteta, pa zaradi administrativne napake evropske tekme spremljata
Očitno je nedeljsko dogajanje v Rdeči dvorani vzpodbudilo vodstvo kluba, daje odločno začelo odpravljati težave. V ponedeljek smo namreč na njihovi spletni strani pod naslovom Pogajanja lahko prebrali: »Obveščamo vas, da razgovori z igralci RK kluba Gorenje glede sodelovanja v prihodnosti še potekajo in bodo potekali še ves ta teden. V klubu so se odločili, da bodo v začetku prihodnjega tedna objavili rezultate pogovorov. Sicer pa lahko dodamo, da ni situacija prav nič slabša kot lansko sezono, ko je bil RK Gorenje Velenje državni prvak. Menimo tudi, da to nikakor ne bi smelo vplivati na borbenost in motivacijo igralcev in športne uspehe.«
Stvarnost pa je drugačna. Vsakdo namreč seveda ve, kako je, če imaš prazen žep. Po vsem tem gotovo lahko pričakujemo, da februarja, ko se bo nadaljevala liga prvakov, v velenjskem dresu ne bo nekaterih današnjih igralcev. Boštjan Kavaš k skopskemu Metalurgu. Odhod pa je mendae že napovedal vratar Ivan Gajic, Ivan Čupic najbrž po vsej verjetnosti ne bi bil več v njihovem dresu, če ne bilo poškodbe. Tudi bosanski reprezentant je mamljiv za tuje klu be, odhod pa men da napovedujejo še nekateri.
Bo Ivica Obrvan ostal?
Gorenjev trener verjame, da lahko ob urejenih razmerah premagajo Bosno v gosteh ter Chambery in Kielce v Rdeči dvorani ter se uvrstijo med šest najboljših. Zaradi sedanje negotovosti pa je bil tudi sam po nedeljski tekmi neodločen pri odgovoru na vprašanje, ali bo ostal vVele-nju: »Pogodba mi poteče po tej sezoni. Ko bom vedel, kakšni so konkretni predlogi vodstva kluba, kaj nameravajo napraviti z mano, kako bo z igralci, se bom šele lahko odločil. Trenutno pa lahko rečem le naslednje: Sem profesionalec, ki je ostal v klubu na željo prejšnjega predsednika Janja Živka, pa čeprav sem imel vrhunsko ponudbo prav tako od vrhunskega kluba. Ni mi žal, da sem jo zavrnil, ni pa mi tudi vseeno, kaj se sedaj dogaja. Ne napadam nikogar, no, ni pa lahko kontrolirati ekipo, ko treningi nimajo nobenega učinka. Tega ne more Ivica Obrvan, ni trenerja na svetu, ki bi mu to uspelo. Upam, da bo na koncu vendarle vse v redu in da bomo tekmovanje v ligi prvakov in v domačem prvenstvu končali na najboljši način.«
■ S. Vovk
Tina Meža - nov absolutni državni rekord, Nina Drolc na EP
V soboto in v nedeljo (21. in 22. 11. 9.) sta Nina Drolc in Tina Meža nastopili s slovensko reprezentanco na 37. mednarodnem mitingu "Mladost 2009" v Zagrebu. Na tem zelo močnem tekmovanju je nastopilo 450 plavalcev iz 14 držav. Obe velenjski plavalki sta se z doseženimi rezultati zelo izkazali. Mladinka Tina Meža je dosegla nov slovenski absolutni rekord na 50 m prsno in za 31 stotink sekunde izboljšala stari rekord Radovljičanke Tamare Sambrailo iz leta 2004. Nov državni rekord 31,58 je zadoščal za tretje mesto na mitingu.
Decembra bo v Carigradu (Turčija) evropsko člansko prvenstvu v plavanju, ki se ga bo poleg Tine Meža
udeležila tudi Nina Drolc, ki je v Zagrebu potrdila normo za nastop. Nina je z novima osebnima rekordoma v disciplinah 100 m (55,63) in 200 m prosto (2:00,37) osvojila dve tretji mesti. Tina in Nina sta se znova izkazali. K sijajnemu uspehu so zagotovo pripomogle tudi 24-dnevne višinske priprave v Font Romeu (Francija).
Plavalni troboj
V soboto, 21. 11., je Plavalni klub Velenje v domačem bazenu organiziral drugi del troboja plavalnih klubov Fužinar, Branik in Velenje. Udeležilo se ga je 100 plavalcev. Tekmovanje je bilo namenjeno mlajšim
plavalcem, izven konkurence pa so lahko nastopili tudi plavalci starejših kategorij. V disciplinah, ki so se upoštevale v troboju, sta bili med velenjskimi plavalci najuspešnejši Urša (prva na 50 m delfin in druga na 200 m mešano) ter Nuša Erjavec (prva na 100 m prsno). Odlikovali so se tudi plavalci, ki so nastopili zunaj konkurence, saj so ponovno odplavali nekaj rekordnih rezultatov. Absolutna klubska rekorda sta dosegla Tamara Govejšek v disciplini 50 m delfin (28,76) in Žiga Cerkovnik v disciplini 100 m prsno (1:05,30). Žiga je izboljšal tudi kadetski klubski rekord na 50 m delfin (26,65).
V končnici ugnali Šenčur
Košarkarji Elektre Esotecha se z zmago vračajo iz Šenčurja. Na gostovanju pri novincu v ligi in edini ekipi, ki še ni zmagala v letošnjem prvenstvu, so imeli šoštanjski košarkarji kar precej težav. Nekoliko poškodovana sta nastopila Bilič in Cup, ki pa sta stisnila zobe in zaigrala ter prispevala k pomembni zmagi Elektre Esotecha v letošnjem prvenstvu.
Začetek srečanja je povsem pripadel gostiteljem, ki so si hitro priigrali nekaj točk prednosti in nato večji del srečanja to držali. Dvanajst minut pred koncem srečanja so košarkarji Šenčurja po trojki Niniča vodili še za deset (59 : 49), v nadaljevanju pa je Borut Cerar domače košarkarje presenetil s consko obrambo, na katero niso našli pravega odgovora.
Košarkarji Elektre Esotecha so počasi izničili zaostanek, v zaključku, ko so odločali prosti meti, pa so ohranili bolj mirno kri in se tako veselili še četrte zmage v letošnjem prvenstvu. Končni rezultat je bil 75 : 79 za Elektro Esotech.
Odlično je pri Šoštanjčanih zaigral Američan Feeley, ki je dosegel tako imenovanega dvojnega dvojčka - 29 točk in 12 skokov. Koštomaj se je izkazal s 15, Bilič pa z 12 točkami.
Trener Borut Cerar je po srečanju povedal: »Nasprotniku čestitam za dobro borbo. Tekma je bila neodločena do samega konca, moji fantje pa so potem stisnili v obrambi, kar je prineslo razliko in zmago. Poznalo se je, da imamo poškodovanega Dejana Cupa, ki je igral zelo malo in ni bil pravi.«
Košarkarji Elektre Esotecha so s to zmago v Šenčurju dokazali, da so že pozabili na pokalni poraz proti Hopsom in sedaj vse moči usmerili v državno prvenstvo, v katerem jih že v soboto v domači dvorani čaka nov težek nasprotnik - ekipa TCG Mercator. Srečanje v šoštanjski športni dvorani se bo v soboto pričelo ob 19. uri.
■ Tjaša Rehar
Visoka zmaga Velenjcank
Velenjske rokometašice so v zadnjem krogu 1. dela prvenstva doma visoko ugnale Mariborčanke in zasluženo slavile z rezultatom 38 : 20.
Vso tekmo so imele tekmo v svojih rokah. Predvsem agresivna igra v obrambi in majhno število tehničnih napak jim je prineslo novo zmago. Razpoložene so bile tudi strelke, in sicer: Halilovičeva, Fatkičeva, Čaterjeva, Peršetova ter Hofingerjeva. Pri gostja pa je bila strelsko zelo razpoložena predvsem Tamara Stanec, ki je bila z 11 zadetki tudi najboljša strelka tekme. Za domačinke je ponovno zaigrala tudi zunanja igralka, levičarka Lara Hrnčič, ki je bila odsotna 3 tedne zaradi poškodbe očesa; žal pa ni mogla nastopiti kapetanka Tanja Vajdl, ki si je v sredo na treningu ponovno poškodovala gleženj; na listi poškodovanih (težave s hrbtom) je tudi Lana Oblak. Velenjske rokometašice bodo v soboto, 28. novembra, ponovno v Rdeči dvorani, odigrale že 1. tekmo drugega dela prvenstva. Gostile bodo ekipo Šempetra (Vrtojba). ■
Iz policistove beležke
Liga prvakov, skupina B - 6. krog
Gorenje - Rhein-Neckar Löwen z 29:37 (12:19).
Velenje Rdeča dvorana, gledalcev 1300, sodnika: Hakansson In Nilsson (oba Švedska). Gorenje Velenje: Gajic (5 obramb), Skok (6 obramb) ,Kavaš 2, Bezjak 2, Sovič 2, Mlakar, Rnic 3, Žvižej 3, Štefanič 3, Golčar 1, Harmandic 7 (3), Čupic 5 (3), Šimič 1. Trenber: Ivica Obrvan.
Rhein-Neckar Löwen: Szmal (14 obramb), Gensheimer 9 (2), Roggisch, Harbok 3, Bielecki, Manojlovic 3, Gudjonsson 2, Stefansson 1, Fritz, Müller 7, Klimovets 2, Myrhol 2, Alvanos, Sigurdsson 4, Groetzki 4.Trener: Ola Lindgren. Sedemmetrovke: Gorenje 6 (6), RheinNeckar Löwen 2 (2); zključitve: Gorenje 10, Rhein-Neckar Löwen 14 minut. Rdeči karton: Šimič (48., tretja izključitev). Druga izida 6. kroga: Chambery Savoie -KS Vive Kielce 24:31 (15:14), Bosna Sarajevo - Veszprem 20:24 (7:13). Vrstni red po 6. krogu: 1. Veszprem (178:142) 10, 2. Rhein-Neckar Löwen (201:172) 10, 3. Vive Kielce (174:159) 9, 4. Chambery Savoie (147:170) 3, 5. Gorenje Velenje (161:178) 2, 6. Bosna Sarajevo (145:185) 2.
Liga Telemach, 7. krog
Šenčur CP Kranj - Elektra Esotech 75 : 79 (61 : 52, 38 : 32, 15 : 9) Elektra Esotech: Horvat 8 (1-2), Koštomaj 15 (4-8), Podvršnik 5 (2-2), Bilič 12 (5-6), Sjekloča 2 (0-2), Cup 8 (2-2), Feeley 29 (4-5) Vrstni red: 1. Krka 13, 2. Geoplin Slovan 12, 3. Parklji, 4. Šentjur, 5. Elektra Esotech vsi 11, 6. Helios Domžale (-1), 7. PRO-TEK Zasavje (-1), 8. Zlatorog Laško, 9. TCG Mercator vsi 10, 10. Luka Koper, 11. Hopsi Polzela oba 9, 12. Šenčur CP KR 7
Prva ŽRL - 9. krog
Veplas Velenje - Branik 38 : 20 (16:9)
ŽRK Veplas Velenje: Crnobrnja (3 obrambe), Sešel (2 obrambi), Hrnčič 2, Halilovič 9, Kumer, Fatkič 8 (2), Nakič 2, Herlah, Čater 7, Perše 5, Žontar, Hofinger 5, Simič (1 obramba).
Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Veplas Velenje 2 (2), Branik 5 (5), izključitve: Veplas Velenje 6 minut, Branik 4 minute. Vrstni red:1. Naklo 14 točk, 2. Velenje 11 točk, 3. Ajdovščina 11 točk, 4. Kozina 10 točk, 5. Millennium 8 točk, 6. Sežana 8 točk, 7. Kranj 6 točk, 8. Vrtojba 1 točka, 9. Maribor 1 točka.
Prva SNL - 18. k.
Izidi: Nafta Lendava - Luka Koper 3:1 (1:0), Olimpija - Labod Drava 3:0 (0:0), Domžale -CM Celje 1:5 (1:0), Maribor - Interblock (zaradi bolezni Ljuhljančanov so tekmo peložili na poznejši datum).
Rudar - HIT Gorica 0:3 (0:1)
Strelci: 0:1 - Cvijanovič (41), 0:2 - Kršič (57), 0:3 - Osterc (66) Rudar: Savič, Pokleka, Dedič, Tomažič Šeruga, Stojnič , Tolimir, Lo Duca (od 75. Bratanovič ), Trifkovič (od 62 Mahmutovič ), Mešič, Grbič, Prašnikar (od 82. Kramar). Trener: Marijan Pušnik. Vrstni red: 1. Luka Koper 35 točk, 2. Rudar Velenje 29, 3. Olimpija (-2) 27, 4. Maribor 26, 5. CM Celje 26, 6. Domžale 23, 7. Nafta 22, 8.Interblock 21, ). Hit Gorica 20, 10. Labod Drava 17.
Kegljanje, 1 B liga - 9. krog
Šoštanj 2 (3233
Škofja Loka ó 3180 )
Šoštanj: Križovnik498 (0), Sečki 522 (0), Fidej 548 (1), Jug 522 (1), Hasičič 555 (1), Arnuš 588 (1).
SPORT IN REKREACIJA
Nekateri kot amaterji
Zdesetkan rudarji niso bil kos hitovcem - Tretji zaporedni poraz, drugi ob jezeru - V predzadnjem krogu Nafta
Velenjski trener Marijan Pušnik je tudi na tej tekmi nastopil z zelo oslabljenim moštvom. Zaradi poškodb in kartonoiv je imel skorajda za eno ekipo igralcev v "avtu". Z zdesetkanim moštvom pa ni bil kos razpoloženim gostom in doživel je še tretji poraz po vrsti. Tokrat so jih je gladko, s 3 : 0, premagali Novogoriča in se rešili zadnjega mesta. Na njem so sedaj Ptujčani, ki so z Olimpijo v gosteh izgubili prav tako z 0 : 3. S to zmago Ljubljančani za rudarji na tretjem mestu zaosta-
zmago, drugih izjav pa danes ne bi dajal več. Brez zamere. Vprašajte raje tiste moje igralce, ki so po drugem golu neodgovorno igrali. Profesionalci si tega ne smejo dovoliti."
Nevarneje so začeli gostje, saj saj je njihov igralec Goran Cvijanic po prvem kotu na tekmi s treh metrov na srečo velenjskega vratarja zadel desni del mreže z zunanje strani. Po tej nevarni grožnji so pobudo prevzeli rudarji. Tudi pred gostujočimi vrati je bilo prvič vroče po prvem
obveljalo nenapisano pravilo, če ne daš, dobiš. Gostje so na desni strani daleč od Rudarjevih vrat izvajali prosti strel. Kršič je žogo poslal na rob kazenskega prostora, kjer je Cvijanovič, čeprav sta bila ob njem dva domača igralca, z udarcem iz obrata presenetil vratarja Saviča. Tudi v nadaljevanu so bili Rudarjevi igralci neučinkoviti, gostje pa so vodstvo potrdili že po dobrih desetih minutah. Grbič je po menju sodnika (domači so bili prepričani v nasprotno) s prekrškom zaustaviil
Amel Mujakovič in Miha Golob nista smela igrati zartadi štirih rumenih kartionov, kapetan Almir Sulejmanovič zaradi izključitve na tekmi z Dravo (kazen neigranja dveh tekem je v soboto odslužil); zaradi poškodb oziroma okrevanja po njih še ni imel na voljo Marja Kolsija, stebra obrambe Fabijana Cipota, mladega reprezentanta Nika Omladiča, Renata De Moraesa in Aleša Jeseničnika. Boban Savič in Mirza Mešic pa sta okrevala in spet bila v postavi. Prav zato je moral trener podobno kot na tekmi prejšnjega kroga z Interblockom med osemnajst uvrstiti tri mlade, prevsem (še) neizkušene igralce Arnela Mahmutovica, Denisa Kramarja, Elvisa Bratanovica in Žiga Jamnikarja.
* i
^	\ s T
^ 9 'V' '	/ ®

k*.
f\\

Tudi s tega položaja Rudarjev najboljši strelec Mirza Mešič ni zadel.
jajo le še za dve točki. Velenjčani pa za Koprom še vedno za šest, saj je vodilno moštvo z 1 : 3 klonilo v Lendavi. Na četrtem mestu je Maribor. Ima tri točke manj od Rudarja in eno od Olimpije. Ima pa tudi tekmo manj. Moral bi gostiti moštvo Interblocka, vendar so tekmo preložili, ker je več Ljubljančanov zbolelo.
Po tekmi je bil Pušnik zaradi tretjega zaporednega poraza zelo jezen zaradi amatreske igre nekaterih svojih profesionalcev, zato tudi ni bil razpoložen za dodatne izjave, poet-em ko je na kratko 'preletel' potek tekme.
"Gostom čestitam za zasluženo
domačem kotu. Najprej je z volejem poizkusil Mešič, a je vratar Dragan Žilič izvrstno posredoval. Odbito žogo je z glavo udaril še Luka Prašnikar, zletela pa je čez prečko. Kmalu zatem je imel Rudarjev najboljši strelec Mešič, ki pa se že nekaj časa strelsko posti, novo priložnost, a je s šestih metrov zgrešil. Tudi v 20. minuti je Mešič spet le delno navdušil gledalce. Opazil je, da Zilič ni na črti. Žogo je posla čezenj (lob udarec), vendar se je vratar kljub temu tako stegnil, da jo je toliko dvignil, da je oplazila prečko in zletela v kot. Sledila je nova priložnost za Mešiča, a je bil spet z bližine nenatančen. Spet je
Škarabota, Kršič je z mojstrkim strelom z 18 metrov v zgornji levi kot presenetil slabo postavljenega vratarja Saviča. Kmalu nato je sledil solo prodor Milana Osterca (ki je bil gotovo zgled, kako se igra, mnogo mlajšim domačim ighralvcem) in še tretja žoga za Savičevim hrbtom. Rudarjev vratar se je nato dvakrat izkazal, ko je zapustil golo-vo črto in preprečil povišanje izida najprej Ostercu (75. minuta), v naslednjem napadu pa še Brečevicu, potem ko je brez težav ušel zmedenim in pobitim domačim branilcem. V zadnji minuti je Osterc (34) ob Demirovicu (39) najsatrejši mož na igrišču še zadnjič na tekmi sprav-
il v zadrego domače branilce, preigral tudi vratarja, a mu je veselje za drugi zadetek preprečila vrat-nica.
V	soboto, v 19. krogu, bodo rudarji gostili Lendavčane. Začetek tekme bo bo 17. uri.
Še štirje krogi
V	prvi ligi bi se moral jesenski del prvenstva končati s tekmami 20. kroga. Zaradi uvrstitve naše najboljše nogometne izbrane vrste na svetovno prvenstvo, ki se bo začelo 11. junija prihodnje leto v Južnoafriški republiki, in zaradi lepe jeseni, bodo v prvi ligi letos odigrali še dve tekmi spomladanskega dela prvenstva. Spomladi pa se bo prvenstvo nadaljevalo, kot so načrtovali, 20. febru-aija, končalo pa prej, 16. maja.
Nogometaši Rudarja bodo to soboto ob 17.00 uri v 19. igralnem dnevu gostili Nafto; v sredo, 2. decembra, v 21. krogu, bodo gostovali pri Olimpiji. Začetek bo zelo zgodaj, že ob 13. uri. V nedeljo, 5. decembra (15.45), se bodo v 20. krogu na svojem igrišču udarili z Mariborom. V zadnji letošnji tekmi (22. krog), v sredo, 9. decembra, pa bodo ob jezeru gostovale še Domžale.
Fantje so pravi in iz pravega testa
Kljub petemu mestu ima članska ekipa NK Šmartno 1928 dobro izhodišče za osvojitev prvega mesta v ligi - Potrebnega še veliko dela in potrpljenja
Tatjana Podgoršek
Članska ekipa NK Šmartno 1928 je v jesenskem delu tekmovanja v sezoni 2009/2010 v tretji nogometni ligi zbrala 25 točk in bo »prezimila« na petem mestu prvenstvene lestvice. Odigrala je tudi že prvo kolo spomladanskega dela in premagala do takrat vodilno Čardo. Se obeta boljše nadaljevanje prvenstva, kot je bil začetek? Je peto mesto razočaranje? Na ta in še nekatera druga vprašanja smo poiskali odgovore pri začasnem trenerju ekipe Petru Irmanu.
Glede na napovedi vodstva kluba so bila pričakovanja klubskih delavcev in seveda nogometnih zanesenjakov v kraju najbrž boljša kot peto mesto.
»V sezono 2009/2010 je članska ekipa vstopila s ciljem, da se uvrsti v drugo ligo. Ta cilj je zanesljivo še dosegljiv, saj za vodilno ekipo zaostajamo le za tri točke ali za
eno zmago. Je pa res, da je malo slabši začetek sezone nekoliko zamajal samozavest klubskim delavcem in igralcem, vendar smo skozi prvenstvo uspeli vzpostaviti stik z vrhom prvenstvene lestvice. Po mojem mnenju imamo odlično izhodišče za nadaljevanje sezone in s tem za osvojitev prvega mesta.«
Od začetka do konca jesenskega
dela je prišlo do sprememb v ekipi.
»Ekipa je zamenjala trenerja. Prevzel sem jo po Dragu Kostanjšku in kot vsak trener imam tudi sam svoje poglede na igro, svoj način treniranja. Nekatere stvari smo spremenili. Dejstvo je, da smo v 12 krogih, odkar sem na trenerskem stolu, izgubili samo eno tekmo in osvojili 25 točk. Je pa treba priznati, da bi z malo več sreče, znanja in nekoliko večjo učinkovitostjo pri polnjenju nasprotnikove mrež lahko imeli 5 ali 6 točk več, kar bi pomenilo v tem trenutku vrh prvenstvene
Peter Irman:»Imamo odlično izhodišče za dosego zastavljenega cilja -uvrstitev v drugo ligo.«
lestvice.«
Pomembno je tudi razpoloženje v ekipi.
»Drži in to je zelo dobro. Fantje so postali dobra družba, družijo se na igrišču in zunaj. Pričeli so
dihati kot eden. Tudi za kaj takega je potreben čas. Lahko rečem, da so pravi in iz pravega testa.«
Odigrali ste že prvi krog v spomladanskem delu prvenstva in premagali nasprotnika. So obeti torej boljši, kot je bil začetek? Kako boste izkoristili čas do naslednjega kola?
»Do sredine marca, ko se običajno začne drugi del sezone, je še veliko veliko časa, ki ga bomo morali pametno izkoristiti. Ekipo s tako velikim potencialom, kot je naša, je potrebno dobro pripraviti. V njej je nekaj izkušenih nogometašev, kot je Mujanovič, ki je s 16 zadetki daleč pred vsemi na listi strelcev v ligi. Potem je tu veliko mladih obetavnih nogometašev, ki so še lani igrali v mladinskih vrstah. Z njimi bo potrebno veliko dela, potrpljenja. Zanesljivo se da iz tega kadra sestaviti izredno zanimivo ekipo, za katero sem prepričan, da lahko osvoji vrh lestvice v tretji ligi.« Torej ne predvidevate ničpočitka? »Tega bo res bolj malo. Z aktivnostmi še nismo prenehali in tudi takoj po novem letu bomo začeli zavzeto. Mislim, da se bo vsaka ura vloženega truda vodstva kluba ter igralcev kasneje bogato obrestovala.«
NA KRATKO
Prvi zmagi
Namiznoteniški igralci Tempa iz Velenja so v šestem in sedmem krogu dosegli prvi dve zmagi v letošnji sezoni. Doma so doma premagali Melamin iz Kočevja (5:0), v Ljubljani pa Ilirijo (5:4).
Proti Kočevcem sta že v prvih dveh dvobojih Slatinšek in Kljajič poskrbela za dober začetek, zato je bil konec še lepši. Jure Slatinšek je premagal Gregorja Vidmarja s 3:0, Kljajič pa se je veselil zmage proti Timu Zajcu s 3:2. Patrik Rosc je Tiborju Ožaniču, ki sicer prihaja iz sosednje Hrvaške, a že vrsto let igra v Kočevju , dovolil vzeti samo en niz in rezultat je bil po več kot pol tekme že 3:0 za Tempo iz Velenja. V zadnjih dveh dvobojih pa sta se pomerila še Slatinšek z Ožaničem in Kljajič z Vidmarjem. Slednji je Kljajiču vzel samo en niz in ta je slavil s 3:1 medtem ko je Slatinšek dobil dvoboj s 3:0..
Tekma proti Iliriji je bila veliko bolj dramatična in napeta. Že prva dva dvoboja med Mirzo Tvrtkovicem in Juretom Slatinškom (1:3) ter med Sašo Ignjatovicem in Žigom Jazbecem, slednji je izgubil z 2: 3, sta pokazala, da bo ta tekma zelo izenačena. Dvoboja, ki sta sledila sta napetost samo še stopnjevali, saj je Miha Kljajič izgubil z Juretom Koščakom z 0:3, a je zato Slatinšek izenačil in z enakim izidom premagal Ignjatovica. V nadaljevanju je Tvrtkovic premagal s 3:1 Kljajiča, Jazbec pa Koščaka s 3: 2 in rezultat je bil ponovno izenačen 3:3. Zadnji trije odločilni dvoboji pa so bili prava poslastica in hkrati drama. Mladi Patrik Rosc je premagal izkušenega veterana Ignjatovica s kar 3:1 in od tu je šlo nekako vse bolj na stran domačih igralcev. Slatinšek je sicer izgubil s Koščakom (0:3), a je z enakim izidom Jazbec premagal Tvrtkovica in Tempu priigral zadnjo odločilno točko za zmago z izidom 5:4. V soboto, 5.12., ob 17.uri, bodo gostili v telovadnici OŠ Gustava Šiliha ekipo Mengša.
Veterani uspešno začelo jesenski del
V	Zasavsko-savinjski ligi rekreativcev in veteranov nastopata tudi dve ekipi iz Velenja. V skupini A, kjer našo ekipo sestavljajo Ivan Zera, Tadej Vodušek, Zoran Gajšek, Damijan in Alfred Vodušek ,so naši rekreativci začeli s tremi zmagami. V prvem krogu so premagali Rogaško Slatino s 6 : 5, v drugem ekipo Hrastnik1 s kar 11 : 0, prav tak je bil tudi rezultat proti Vrhovem, nazadnje pa so bili boljši tudi od ekipe iz Petrovč. V letošnjem letu jih čakajo še tri tekme, ki - upamo, bodo prav tako uspešne in da bodo jesenski del zaključili brez poraza. Prav tako dokaj uspešno je na polovici jesenskega dela ekipa B, ki je sicer dve tekmi dobila, v dveh pa morala priznati premoč nasprotnikov. Ekipa Velenje B, ki jo sestavljajo Slavko Kovač, Boris Močilnik, Rado Rednjak, Jusuf Salkič, Boris Rampre, Janez Pejovnik ter Anton Abramovič je sicer začela uspešno z zmago proti Esu iz Laškega z 8 : 3. V drugem krogu so jim s tesnim rezultatom 6 : 5 za las zmago odvzeli rekreativci iz Šoštanja in lahko bi rekli, da je lokalni ''derbi'' tokrat pripadel njim, a že v tretjem krogu so igralci ekipe Velenje B pokazali, da so še kako konkurenčni, saj so premagali Marijo Gradec s kar 11 : 0. Zadnja tekma, ki so jo prav tako izgubili s tesnim rezultatom 6 : 5, pa je bila proti Cinkarni Celje. Do konca imajo tri kroge in upamo, da bodo tako uspešni kot prvi in tretji, in če gre verjetni vraževernosti, je sedaj na vrsti zmaga.
Dobre uvrstitve
V	nedeljo se je končalo prvo letošnje odprto prvenstvo Kranja za slovensko jakostno lestvico. Squash Klub Velenje je s svojimi mladimi tekmovalci spet segel po najvišjih odličjih na tekmi. Rezultati: U 11: 2. Žiga Lorger, 3. Tilen Kadliček; U 13: 4. Damjan Oblak.
Presenečenje Šoštanjčanov
Šoštanjčani so v zadnjem jesenskem krogu napravili to, kar nihče ni pričakoval. Drugouvrščeno ekipo Škofje Loke so na domačem kegljišču premagali z visokih 6 : 2. Domači igralci so srečanje začeli izredno slabo, saj so gostje povedli z 2 : 0 in prednostjo 61 kegljev. V igri drugega para pa se je pričel preobrat srečanja, domača igralca sta izenačila na 2 : 2 in nekoliko zmanjšala zaostanek kegljev. Za popolno presenečenje pa je poskrbel domači tretji par. Goste sta z odlično igro na polno kot tudi na čiščenje spravljala v obup. Razlika se je topila iz lučaja v lučaj, na kraju srečanja pa je na semaforju bila razlika 53 kegljev v korist Šoštanjčanov.
Jesenski prvaki so igralci Ljubelja, ki so osvojili vse možne točke (18), na drugem mestu ostajajo Škofjeločani skupaj z Litijo s po 10 točkami. Le tri točke manj imajo Šoštanjčani, ki bodo prezimili na šestem mestu skupaj z Konstuktorjem in Rudarjem iz Trbovelj.
Slavil Goršek
Na jubilejnem šahovskem turnirju, pripravili so ga ob 25-letnici šoštanjskega kluba, je v nedeljo med 39 šahisti in šahistkami slavil Milan Goršek, član Šahovskega kluba Velenje. Po sedmih kolih je zbral 6 točk. 2. je bil Zdravko Burjak iz Črne na Koroškem (5,5 točke), 3. pa Simona Orel iz Škofje Loke (5,5 točke). Turnir je hkrati štel za medobčinsko oziroma občinsko prvenstvo. Medobčinski ekipni prvak je postala ekipa Šahovskega kluba Velenje, občinski pa okrepljena ekipa Krajevne skupnosti Šoštanj in občinski prvak Aleksander Ferenc iz Topolšice.
Predavanje o Everestu
Sobota, 28. 11. 09 ob 18. uri: Predavanje Vikija Grošlja: Mount Everest - ob 30-letn. prvega slovenskega vzpona - dvorana Krstnikove-ga doma ob cerkvi v Vinski Gori. Lahko se za odhod v Vinsko Goro pridružite planincem ob 16 h pri Kavčiču v Šaleku.
VABLJENI!
S pištolo streljal v lokalu
Odbito zrno v glavo zadelo gostjo -Strelec v preteklosti že večkrat obravnavan za kazniva dejanja z elementi nasilja
Velenje, Celje, 20. novembra - Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so v petek zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju privedli 22-letnega državljana Kosova s stalnim bivališčem v Izoli. Dan prej so mu na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, kamor je prispel s Kosova, odvzeli prostost.
Osumljen je, da je 24. oktobra v nočnih urah v enem od gostinskih lokalov v Velenju s pištolo večkrat ustrelil v strop in stene lokala. Eno od odbitih zrn izstreljenih nabojev je zadelo 37-letno gostjo v predel levega temena glave in jo lažje poškodovalo. Zdravniško pomoč je iskala v Zdravstvenem domu Velenje in kasneje v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Poškodovana sedem-intridesetletnica je najprej zatrjevala, da jo je neznani izstrelek zadel na enem od parkirnih prostorov v Velenju, policisti pa so z zbiranjem obvestil in ogledom kraja dejanja ugotovili, da je do streljanja ter poškodovanja Velenjčanke prišlo na zabavi v enem od lokalov, kjer naj bi se več oseb sprlo. V prepir se je vmešal osumljeni in pri tem večkrat ustrelil s pištolo.
Po dogodku je pobegnil iz Slovenije. Zanj je bilo razpisano policijsko iskanje. V času, ko je bil na begu, je bilo opravljenih več hišnih preiskav z odredbo sodišča, pri čemer so našli in zasegli pištolo, s katero je osumljeni streljal.
Preiskovalni sodnik je zoper osumljenega, ki je bil v preteklosti že večkrat obravnavan za kazniva dejanja z elementi nasilja, omenjeno kaznivo dejanje pa je storil med pogojno obsodbo zaradi nasilnega kaznivega dejanja, odredil pripor.
TRGOVINA KOŠARICA
Praznična ponudba!!!
Čokolada MILKA 100 g za samo 1 cent!
Sončnice za ptice 5kg Krmni krompir 1 kg Kolofonija 1 kg Riž Splendor 1 kg Sol kamena 1kg
4,95€ 0,12€ 1,99€
1,29€ BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. 0,25€
Tel.: 03/ 572 80 80
Pri vsakem nakupu nad 20 € lahko kupite čokolado Milka za samo 1 cent. Akcija velja od 30.11. do 15.12.2009.
Pernovo 8 572 80 80 Pasje S 891 91 40 Gaberke 8 891 32 10 Šoštanj 8 588 2410
www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
POLAK ŠTEFKA s.p.
Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65, Gsm: 051 607337 Fax: 03 891 51 90
Email: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si
SUPER AKCIJA DO RAZPRODAJE ZALOG!
r
STRESNIKI POLAK E (ekstra) = vrhunski slovenski strešnik
izdelan z najsodobnejšo švedsko tehnologijo in iz
najkvalitetnejših surovin.
Sivi strešniki m2 4,77 EUR z DDV
Barvni strešniki m2 že od 6,39 EUR z DDV
59 LETNA TRADICIJA
NAJBOLJ RAZŠIRJENI STREŠNIKI NA ŠVEDSKEM VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHO BREZPLAČNO SKLADIŠČENJE! PRVIH PET STREH PREVOZ GRATISI
UGODNE CENE ZIDAKOV VSEH VRST. NOVO! BETONSKE CEVI fi 30 do fi 150!
Zagorelo v hotelu Paka
Povzročil ga je kratek stik pri stropni svetilki - Trije zaposleni poškodovani
Velenje, 23. novembra - Nekaj minut pred 12. uro je v ponedeljek zaradi kratkega stika pri stropni svetilki v Hotelu Paka v Velenju izbruhnil požar. Ta se je prenesel na instalacije pod stropom in prostore hotela zadimil preko ventilacijskega sistema.
Posredovali so gasilci PGE Gorenje Velenje in PGD Velenje, ki so požar pogasili in prezračili zadimljene prostore.
V požaru so bili poškodovani trije zaposleni. Eden od njih je zaradi zadušitve z dimom poiskal pomoč v Zdravstvenem domu Velenje. Po nestrokovni oceni je nastalo za približno 10.000 evrov škode.
Bo zdaj delal?
Velenje, 23. novembra - Med
vikendom je bilo vlomljeno v objekt na Koroški cesti, ki je trenutno v fazi prenavljanja. Vlomilec je odnesel več različnega orodja in izvajalca del oškodoval za okoli 2.000 evrov.
V	trojki tatov dva Zalčana
Celje, Žalec - Na širšem območju mesta Celje je bilo v oktobru in novembru čutiti porast kaznivih dejanj velikih tatvin. Predvsem je šlo za vlome v hiše.
V	zadnjih dneh so policisti odvzeli prostost trem osumljencem, 26-letnemu Zrečanu ter dvema Žalčanoma, starima 27 in 23 let. Sumijo jih storitve sedmih
kaznivih dejanj velikih tatvin, dveh kaznivih dejanj tatvin ter kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter enega kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog.
Neprevidno kurjenje
Letuš, Žalec, 23. novembra -
Zaradi neprevidnosti pri kurjenju je zagorel nadstrešek stanovanjske hiše v Letušu. Požar so lokalizirali in pogasili gasilci. Višina gmotne škode še ni znana.
Zaradi igre otrok je zagorelo listje na nadvozu preko obvoznice na Velenjski cesti v Žalcu. Gasilci so goreče listje na manjši površini pogasili, gmotna škoda pa ni nastala.
Iz policistove beležke
Čez dve uri doma
Policisti so policistom naznanili pogrešano osebo. A se je ta kmalu po prijavi, dve uri in pol pozneje, vrnila domov, tako da iskanje ni bilo potrebno.
Pet pijanih pridržanih
V času od 16. do 22. novembra so policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali pet oseb.
Pozimi pogostejše kontrole opreme
Velenjski policisti napovedujejo, da bodo v zimskem času pogosteje izvajali kontrole opremljenosti vozil na zimske razmere. Prvič so poostren nad-
zor izvedli 16. novembra. Opravili so tudi pogovore z vzdrževalci javnih cest in površin.
Nasilje v družini
Skoraj ne mine teden, da ne bi policisti obravnavali kaznivih dejanj nasilja v družini. Na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje so v zadnjem tednu dve. V enem primeru so policisti poleg kazenske ovadbe izrekli tudi ukrep prepoved približevanja.
Denarnice kradejo
Prejšnji teden je lastnike »zamenjalo« kar nekaj denarnic. Ena v lokalu Pri Brigiti, druga skupaj s torbico v DK, ena denarnica pa je bila ukradena v glasbeni šoli.
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78,3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 129, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1.12. - 20% Telefon: 03 8982 129.
Z vsem, kar je v državnih rokah, se zatika
V zvezi z ureditvij o središča občine, mostu v Rečici ob Paki v občini Šmartno ob Paki naredili vse, kar j e v njihovih močeh, zatrj uj ej o
TatjanaP odgoršek
Že pred dob ri ma dve ma mesecema je župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek v enem od pogovorov dejal, daje pogodba glede ureditve središča občine že podpisana in da naj bi, po rokovniku, izbran izvajalec predvidena dela končal do konca letošnjega oktobra. Center še danes ostaja »na celem«. Nezadovoljstvo pri občanih je veliko. Poleg omenjenega pa jih »žuli« še most na republiški cesti Šmartno ob Paki-Letuš, v kraju Rečica ob Paki. Most postaja vse bolj nevaren, saj mu je »potekel rok trajanja«, kot se izražajo krajani. Zob časa gaje pošteno načel, vprašljiva naj bi bila statika, za krajane spodnjega dela Rečice, ki se želijo vključiti na omenjeno republiško cesto, pa je že tako slabo pregleden ovinek zaradi razpadajoče ograje že preveč časa še bolj nevaren. Sprašujejo, ali se bo res moralo zgoditi kaj hudega, da bodo pristojni ukrepali. Poleg omenjenih je tema pogovorov tudi industrijsko-obrtna cona, za ureditev katere je občina že pridobila nekaj državnega denar-
Direkcija RS za ces te
V zvezi s težavami glede ureditve središča občine in mostu v Rečici ob Paki smo se obrnili na Direkcijo RS za ceste.
Tina Bučic iz službe za odnose z javnostjo pri direkciji je v pisnem odgovoru zapisala, da so v zvezi z naložbo ureditve regionalne ceste skozi Šmartno ob Paki pridobili projekte za izvedbo prve faze, dokazila o razpolaganju z zemljišči, sklenili so tudi sporazum o sofinanciranju med ministrstvom za promet, direkcijo in lokalno skupnostjo. »Na podlagi javnega odpiranja ponudb in izbora izvajalca smo oddali poročilo o izboru najugodnejšega ponudnika za gradnjo, vendar je eden od neizbranih ponudnikov vložil zahtevek na Državno revizijsko komisijo. Ta je konec prejšnjega meseca razveljavila našo odločitev o oddaji naročila. Pripravili smo novo poročilo o oddaji del in šele po preteku pritožbenega roka bo mogoče z izbranim izvajalcem skleniti pogodbo o izvedbi del.« Po naših informacijah naj bi
Poškodovao graja nap oškodovanemm ostu
ja, aktivnosti pa stojijo.
"Z vsem, kar je v 'državnih' rokah, se pri nas zatika," nam je povedal Podgoršek in nadaljeval: »V lokalni skupnosti smo naredili vse, kar je v naši moči, in še več. Lani pred državnozborskimi volitvami so naš program ureditve centra 'vrgli ven', ker je bilo verjetno 'treba' delati kje drugje. Za letos je bilo že vse podpisano, do konca prejšnjega meseca - kot ugotavljate - bi moralo biti že vse končano. Pa ni še nič iz tega." V centru kraja naj bi uredili nov dovoz do novega trgovskega centra, prehode za pešce, pločnike, skratka, središče kraja naj bi dobilo novo podobo. "Vsega tega še ni in moram priznati, da mi ni vseeno."
Še zdaleč mu ni vseeno tudi glede drugega »žulja«. Že velikokrat je občinska uprava pristojne na Direkciji RS za ceste opozarjala na težave, a za zdaj neuspeš no.
se to zgodilo šele konec leta oziroma v začetku prihodnjega.
Poškodbe na mostu v Rečici ob Paki pa po mnenju direkcije ne ogrožajo statičnosti mostu ter prometne varnosti na njem. Direkcija naj bi izvajala redne preglede vseh objektov na 6000 kilometrov dolgem državnem cestnem omrežju in ob ugotovitvah poškodb, ki bi lahko ogrozile varnost v prometu, takoj ukrepa. Za poškodbe, ki nastajajo predvsem zaradi starosti objektov, naj bi že naročila izdelavo projekta za sanacijo mostu, ki bo dokončan predvidoma v prvi polovici leta 2010. Bo pa sama sanacija odvisna od finančnih sredstev v republiškem proračunu. Teh ta za zdaj ne predvideva. »Na terenu bomo preverili, v kolikšni meri poškodovana ograja ovira polje preglednosti in skladno s tem ukrepali,« je še zapisala Tina Bučic.
UTRIP
m
oroskoo
Oven od 21.3.do21.4.
Razganjala vas bo od energije In valje da dela. Polni boste Idej, uspešna Izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo, ki jo potrebujete za njihovo uresničitev. Največja težava bo v tem, da vam bodo sodelavci kar težko sledili, saj sami nimajo toliko energije kot vi. Pa tudi čisto drugačne interese imajo, saj ne vidijo pravega smisla v garanju. Vam pa vsak poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov elan. Tudi zato, ker ste spet sami in osamljeni. A vseh vaših težav in bolečin delo ne bo dolgo reševalo. Se sploh zavedate tega?
Bik od 22.4. do 20.5.
Približuje se obdobje, ki zna biti precej naporno tudi za vas. In tega se že vnaprej bojite. Tolažili se boste na različne načine, še največkrat s tem, da se boste kmalu lahko več ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času zase naredili veliko za svoje dobro počutje. In to kljub pomanjkanju časa. Dokazali boste, da kjer je volja, je tudi pot. Rezultati vam bodo dali nov polet in željo po še več in še bolje. Kar pa sploh ne bo slabo. Počutje bo za ta letni čas odlično. Tokrat res po vaši krivdi. In veseli boste tega.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Vreme se bo kmalu pokvarilo, čeprav vam je sončna In topla jesen močno godila, vaše počutje pa žal tudi. Partner bo postajal nestrpen, ker še nista uspela uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila. Zato bodo kar na dnevnem redu prepiranje in očitki, ki jih ne bo čisto nič prijetno poslušati. Nekaj časa boste še tiho poslušali, tu In tam kaj odgovorili, potem pa vam bo čisto vsega zadosti. Ni dvakrat za reči, da bo vaša partnerska zveza zašla v najhujšo krizo doslej. Sicer pa ste to že nekaj časa pričakovali, zato boste vi pripravljeni prav na vse. Sorodniki pa ne, zato bo kar nekaj težav.
Rak od 22.6. do 22.7.
Rolj ko bo zunaj mrzlo, mračno In pozno jesensko, bolj ko bo dišalo po snegu, bolj si boste želeli poletje. V naslednjih dneh pa se vam bo kar nekajkrat poleg mraza v dušo naselila otožnost. Še sami ne boste vedeli, kaj je pravi vzrok zanjo, a tako bo. Sreča je, da imate tako dobre prijatelje, ki vas znajo razvedriti In vam tudi vrniti voljo do življenja. Tudi tokrat bo tako, že kmalu boste pozabili na težave. Tudi zato, ker se boste nagradili z nakupom, ki si ga že dolgo želite. In to brez slabe vesti, saj ste zanj vse zaslužili sami. Duša bo zadovoljna, bančni račun pa skoraj prazen.
Lev od 23.7. do 23.8.
Počutili se boste, kot da ste padli v gnezdo med dvema ognjema. Tako se boste obnašali tudi do vseh okoli vas, saj bo počutje vplivalo tudi na odnose in vaše obnašanje. S takšnim odnosom se boste zagotovo marsikomu zamerili, česar se trenutno še ne zavedate. Vedeli boste le, da slabo vreme in mrki dnevi ne vplivajo dobro na vas, saj ste vse bolj odvisni od vremena. Utrujeni in brezvoljni boste, če že ne kar naveličani vsega in vseh. Smeh bo v teh dneh bolj izjema kot kaj drugega. Poskrbite, da se boste spet bolje počutili. Razvajanje dela čudeže.
Devica od 24.8. do 23.9.
Po dolgem času ste bili veliko doma, karvam je celo zelo odgovarjalo. Sedaj pa vam bo postalo malo dolgčas. Tudi zato, ker družabno življenje ne bo najbolj na višku, saj se nikomur od vaših kolegov ne bo dalo kaj veliko družiti. Zato boste z veseljem sprejeli ponudbo za odhod v tuje kraje. Ugotovili boste, da vam v teh dneh gre od rok predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja, ampak le vaše fizične sposobnosti. A za to ne bo prav veliko priložnosti. Glava bo polna težkih misli tudi zato, ker jo boste ves čas potrebovali.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
November se hitro Izteka, kar pomeni, da se bliža čas veselja In veselega pričakovanja. Tega pa letos sploh še ne čutite. Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli se sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih tednih, tudi, ko bo najhujše delo in gneča mimo, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. Med njimi so vaši najbližji, ki včasih sploh ne upajo več poseči v vaše življenje. Zakaj že?
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Zdelo se vam bo, da se s partnerjem oddaljujeta, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Morda je vzrok tudi v vas, čeprav tega nočete videti. Lahko, da ste prezahtevni, zato se je začel umikati v svoj svet in bežati od obveznosti, ki mu jih nalagate. Poskusite s prijaznostjo in hudomušnostjo rešiti rahlo načeto zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih močno poglabljala. Sploh, ker boste zelo malo doma. Dela boste imeli ogromno, še več pa bo slabe volje, ki jo bodo povzročali tisti, ki svojega dela ne bodo opravili do dogovorjenega dne. Zdravje? Bleščeče ne bo, prav slabo pa tudi ne.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Denarja, ki ga pričakujete že nekaj časa, ne bo od nikoder. Vsaka napakica na denarnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam bo to dober nauk za prihodnost - bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnati z družinskimi financami. Marsikdo bo molčal, nekateri se boste zaupali partnerju. Ki bo imel popolno razumevanje za vas. In skupaj bosta našla tudi pot iz nastale situacije.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Vi boste svoje delo korektno opravili, nasprotna stran pa ne bo pokazala nobenega navdušenja. Še manj, sploh ne bo odziva nanj. Čeprav veste, da se ljudje tako zelo pogosto obnašajo, vsa bo tokrat to močno jezilo. Bolj kot sicer. Reševalo vas bo to, da si boste znali vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo umirila tudi duša. Nič vam ne bo pretežko, edina težava zna biti manjša zdravstvena težava, ki jo boste končno odpravili v nekaj naslednjih dneh, saj vam na rahlo teži že nekaj tednov. Partner vam pripravlja lepo presenečenje.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
V naslednjih dneh boste res lahko zadovoljni, saj bo odziv na vaše delo več kot pozitiven, kar vas bo celo malo presenetilo. Pohvale boste deležni tudi iz tistih smeri, ki vam doslej niso kazale prav nobene naklonjenosti. In tega zagotovo ne boste pričakovali. Ker pa delo ni vse, kar vam lepša dneve, si boste v teh dneh privoščili zanimiv obisk, ki vam bo odprl oči. O nekom, ki vam je blizu, boste dobili povsem drugačno sliko. K sreči še pravi čas, da ne boste naredili velike napake. Družina bo sicer vaš varen pristan, ki vam bo pomenil vse na svetu. Sploh v prihajajočih dnevih.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Sploh ne boste vedeli, kaj se zadnje čase dogaja z vami. Spoznali boste, kako dolge so lahko noči. Kje je vzrok vašemu počutju, pa ne veste. Čeprav slutite, kaj delate narobe. Poskusite si pomagati s povsem naravnimi metodami, če ne bo šlo, pa nikar ne oklevajte z obiskom pri zdravniku. Še bolj pa vam bo pomagal popoln odklop v času, ki ga ne boste preživljali v službi, saj vam ta ne pomeni več tako velikega izziva kot vam ga je. Skorajda vam gre že na živce in v tem je lahko tudi vzrok vseh težav. Ali pa v partnerstvu, ki tudi ni takšno, kot si ga želite. In to traja že vse predolgo.


ni ko L i sam i J^Q y g:
Nagradna križanka Mexico pizza
lastnost, značiln. nelepe-ga
haitski
Črnski
pisatelj-jacques stephen
skupek, celota vseh izvršen. deliktov
reka v srbiji
in bosni
bosansko moško ime
alice cooper
tr0p-
o"
hruška z
rjavo hrapavo lupino
zvezdaš,
npr. igloko-2EC
mesto v sibiriji
robert redford
strupena evropska kača
del jahalne opreme
vzdevek balonarja
Sorna
N
sejšelski predsednik-rance alber '
francoska igralka-francoise
roparski
kit ubijalec
zrak (lat.)
električna morska riba
odprtina za vstop v prostor
lupa, povečevalno steklo
kratica
za kilokalo-rijo
podzemni žužkojed
lojze kumer
trdi del veje v deblu, lesu
ime treh pergams-
kih kraljev
Edina prava pizza je mexico pizza!
Pestra ponudba mehiške hrane in veliko različnih vrst pic. Pizze:
brezmesne / vegeterijanske , mesne, pikantne, morske, otroške
Mehiška hrana:
-	predjedi (chilitos, nacho, guacamale ...)
-	juhe (chili con carne ...)
-	tortilje (taquitos, quesadillos, fajitas ...)
Hišne specialitete po mehiško:
perutničke, puran v cheddar omaki, plošča
Sladice:
posebnost - banana chimichanga Delovni čas:
torek - četrtek: od 10.00- 23.00 ure petek - sobota: od 10.00 - 24.00 ure Ponedeljki in prazniki zaprto. Kuhinja obratuje od 12.00 ure dalje Telefon: 03 897 44 94
tVdnccOr.ifhi
Lit-r Knbrjl
duuttt
Uferta
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš Čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka Mexico Pizza«, najkasneje do 7. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade: pizza na vaš način, perutničke po mehiško (10 kosov) in tortilja - quesadillas.
Zgodilo se je
• • •
od 27. novembra do 3. decembra
■	27. novembra 1989, ko so
odprli prizidek k SDK in Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje, je tekoče trakove zapustil milijonti Gorenjev barvni televizijski sprejemnik;
■	28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave;
■	28. novembra 1974, ko so se vse osnovne šole v Velenju združile v Vzgojno-izobraže-valni zavod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic;
■	28. novembra 1978 so se dijaki v Velenju veselili otvoritve novega dijaškega doma, ki danes počasi spreminja
■	28. novembra 1979 so stekla pripravljalna dela za izgradnjo nove glasbene šole v
Velenju; - po smrti šoštanjskega župana dr. Bogdana Meniha je 28. novembra 1999 v Šoštanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana; v drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago
v drugem krogu postal župan Šoštanja;
-	29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev;
-	29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse svečano odprli kulturni dom;
-	29. novembra 1976 so v bolnišnici Topolšica predali namenu preurejeno zgradbo Planike;
-	1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist,
pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Koran Koželjski;
-	decembra leta 1956 je Društvo rudarskih inženirjev in tehnikov Velenje sprejelo sklep o ustanovitvi premogovniškega muzeja v Velenju; s podpisom svečane listine je bil Muzej slovenskega premogovništva ustanovljen 3. novembra leta 1957, za sedež novega muzeja pa so določili Velenjski grad;
-	2. grudna 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega
blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;
- 3. decembra 1995 se je v
velenjski Rdeči dvorani končal devetdnevni mednarodni teniški turnir Nika Crystal Cup Velenje; v finalnem dvoboju turnirja je Romun z nemškim potnim listom Alex Radulescu premagal Uzbekistanca Olega Ogodorova.
Pripravlja: Damijan Kljajič
Dom kulture Velenje (arhiv Muzeja Velenje)
„„„„„„„„„„ .T....................J
j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j j . |
Nagrajenci nagradne križanke "Čistilni servis Panhygia", objavljene v tedniku Naš čas dne 12.11.2009, so:
-	Gorazd Nardin, Splitska 66, 3320 Velenje (globinsko čiščenje sedežne garniture);
-	Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj (globinsko čiščenje preproge);
-Neja Kubale, Ravne 15, 3325 Šoštanj (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: Z NAMI BOSTE ZASIJALI
ČETRTEK, 26.no vembra
Tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Telebajski, 4. del
09.35	Risanka
09.45	Pod klobukom
10.15	Berlin, Berlin, 11/27
10.45	Turbulenca: mediacija, izob.
odd.
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Snubač, gled. dela
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 35/40
16.05	Nazaj v šolo, dok. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Dolgcajt, odd. za mlad. kult.
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
21.00	20 let po padcu železne zavese: Zgubljeni svet komunizma, 3/3
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmi dan
23.35	Globus
00.05	Strasti, 18. del
00.35	Tv dnevnik 26.11.1991
01.00	Dnevnik
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
09.40	Tv prodaja
10.10	To bo moj poklic: pek, 2. del
10.35	To bo moj poklic: mizar, 1. del
11.00	Globus
11.30	Tv dnevnik 26.11.1991
11.55	Nefetetina odisejada, dok. odd.
12.45	Knežji zakladi
13.35	Bleščica, odd. o modi
14.05	Slovenska jazz scena
14.55	Pozdrav Afriki, nogometna odd.
15.,30	Tv prodaja
16.00	Evropski magazin
16.30	Pomagajmo si, tv Koper
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: mesar, 1. del
18.00	Slovenski vodni krog: Rinža
18.25	Potepanja: denar
19.00	Družinske zgodbe: družina Lah, ponov.
20.00	Novembrski mož, nem. film
21.30	Tranzistor, 5. oddaja
22.05	Govori z mano, 3/4
22.50	Družinske zgodbe: družina Kocbek
23.45	Gospod Leon, franc. tv film
01.20	Zabavni infokanal
pop
06.45	Tv prodaja
07.15	Ricki Lake, pogov. oddaja
08.10	Angeli brez kril, nad.
09.05	Jutri je za večno, nad.
10.00	Tv prodaja
10.30	Do zadnjega diha, nad.
11.35	V ringu, am. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Ricki Lake
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Na kraju zločina, nan.
21.55	Zakon in red, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Krvavi sladkor, nan.
00.05	24 ur, ponovitev
01.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop com, glasbena oddaja.
Gostje: Zaklonišče prepeva 11.25 Videospot dneva 11.30 Odprta tema, pogovor 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Maja in čarovna skrinja,
ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Osebna in duhovna rast,
kontaktna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna
oddaja, ponovitev 21.30 Koncert Slavka Ivančiča,
posnetek 2. dela, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
27.no vembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Srebrnogrivi konjič, 28/39
09.35	Risanka
09.45	Nazaj v šolo, dok. film
10.00	Enajsta šola
10.35	Dolgcajt, odd. za mlad. kult.
11.30	To bo moj poklic: vzdrževalc
tekstilij, 2. del
11.55	To bo moj poklic: mesar, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zlata doba, 4/6
14.10	Pogled na ... konstruktivizem
Avgusta Černigoja
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.00	Mihec in Maja: vrana, 9. del
16.05	Iz popotne torbe: posladkajmo se
16.25	Slovenski vodni krog: Cerkniščica, dok. nan.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Anica in zajček, 7/10
18.35	Vipo, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor, 1. del
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub: odprta dlan
00.15	Duhovni utrip
00.30	Strasti, 19. del
01.00	Tv dnevnik 27.11.1991
01.25	Dnevnik, non.
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni Infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni Infokanal 10.35 Tv prodaja 11.05 Glasnik, tv Maribor 11.30 Evropski magazin 12.00 Pisave
12.30 To bo moj poklic: mizar, 2. del 12.55 To bo moj poklic: polagalec
keramičnih oblog, 1. del 13.20 Črno beli časi 13.35 Tv dnevnik 27.11.1991 14.05 Sport špas, 9/9 14.35 City folk: Porto 15.00 Na utrip srca 15.25 Tv prodaja 15.55 Circom regional, tv Maribor 16.25 Primorski mozaik 17.00 SP v nord. smuč., smuč. skoki,
ekipno, prenos 19.00 Zlata šestdeseta: Kameleoni in
Vanja Valič 20.00 Apollo 13: zgodba preživelih, dok. odd.
20.55 Zakon v modrem: nevarni um, 4/12
21.50 Pot do Alexandra, kanad. film 23.30 Carrie, am. film 01.05 Jasnovidka, 3/22 01.50 Zabavni infokanal
POP
06.55	Tv prodaja
07.25	Ricki Lake, pog. oddaja
08.20	Angeli brez kril, nad.
09.15	Jutri je za večno, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Do zadnjega diha, nad.
11.40	Kimberly, am. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Ricki Lake
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Ful gas 2, am. film
22.40	24ur zvečer
23.00	Štirje bratje, am. film
01.00	24ur
02.00	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Osebna in duhovna rast 11.30 Koncert Slavka Ivančiča,
posnetek 2. dela, 12.45 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice,
svetovalna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Pod drobnogledom, 3. TV mreža
22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu
23.35 ___________________
23.40 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 28.no vembra
tv SLO rr
06.10	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž: Ostržek, 2. del
sledi	Špela marela, otr. odd.
sledi	Notkoti, lutk. serija
sledi	Ribič Pepe, nad.
09.20	Rad bi postal musliman,
danski film
10.40	Polnočni klub, ponov.
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.20	Bitka za kegljišče, avstralski film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in li
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.25	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.40	Na vrtu
18.05	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Pozabljeni igrači, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.00	Politični obraz leta 2009,
prenos slavnostne razglasitve
22.30	ARS 360
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Usodna nesreča, 3/13
00.25	Strasti, 20. del
00.55	Tv dnevnik 28.11.1991
01.20	Dnevnik, pon.
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Tv prodaja
07.30 Skozi čas
07.40 Tv dnevnik 28.11.1991
08.05 Posebna ponudba, potroš. odd.
08.30 Circom regional, tv Maribor
09.00 Primorski mozaik
09.30 ZGNZ - big father/2, 11. odd.
09.55 Slovenski vodni krog:
Cerkniščica, nan. 10.20 Apollo 13: zgodba preživelih, dok. odd.
11.15 Samo bedaki in konji, 42/45 12.10 SP v nord. smuč., smuč. teki,
sprint (M+Ž), prenos 14.00 Nogometni magazin Fifa 14.55 SP v nord. smuč., smuč. skoki,
prenos 16.45 Tv prodaja 17.15 Claudia Bombardella trio, 2. del
17.55 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja
19.25 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos
20.55 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja
21.45 Bleščica, odd. o modi 22.15 Slovenski magazin 22.40 Danny Rose z Broadwaya, am.
00.05 Številke, 22/24 00.40 Tranzistor, 5. odd. 01.20 Zabavni infokanal
POP
07.15	Tv prodaja
07.30	Slonček Benjamin, ris. ser.
08.00	Art Attack, izob. odd. 08.25 Brata Koalček, ris. serija 08.35 Veseli avtobuski, ris. serija
08.40	Mojster Miha, ris. serija
08.50	Jaka na Luni, ris. serija
09.00	Winx klub, ris. serija
09.30	Ben 10, ris. serija 09.55 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.20	Ed in Eppa, ris. serija
10.35	Stanko, ris. serija
11.05	Dirkalni pujsek Rudi, nan.
11.40	Planet znanost: smrtonostni
planeti, dok. odd.
12.40	Ljubezen skozi želodec, ponov.
13.20	As ti tud not padu?!, ponov.
15.10	Lepi ljudje, nan.
16.05	Moški v krošnjah, nan.
17.00	Zbogom, sinko, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Dan po jutrišnjem, am. film
23.15	Lahko noč in srečno, am. film
01.00	Johnny lepotec, am. film 02.45 24ur, ponovitev 03.45 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k c
3.45	Popotniške razglednice, svetovalna oddaja
10.40	Hrana in vino, kuharski nasveti
11.10	Videospot dneva
12.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Nanovo, mladinska oddaja
18.40	Duhovni vrelec
18.50	Videospot dneva
18.55	Asova gibanica, informativna
19.25 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 1791. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vabimo k ogledu
Dorijev večer, posnetek 2. dela koncerta
, pogovori Helena Blagne in Globus Band, posnetek koncerta 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
20.35
NEDELJA, 29.no vembra
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 343/90
sledi	Cofko Cof, 254/26
sledi	Marči Hlaček, 254/39
09.50	Mulčki, 1/5
10.20	Na krilih pustolovščine, 8/25
10.50	Sledi, tv Maribor
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi.
15.00	NLP s Tjašo Železnik
sledi	Glasbeni troboj
15.15	Športne novice
15.20	Glasbeni troboj
15.35	Glasbeni troboj
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.50	Šport
16.00	Družabna: modni spektakel
Mavrično v Ljubljani
16.25	Za prste obliznit, 30. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedr. oddl.
17.30	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.35	Prihaja Nodi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.45	Pot v šolo Ruše - Mustang,
dok. film
22.40	Poročila, vreme, šport
23.05	Diamanti, 1/2
00.35	Strasti, 21. del
01.05	Tv dnevnik 29.11.1991
01.35	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.10 Tv prodaja 07.40 Skozi čas 07.50 Tv dnevnik 29.11.1991 08.20 Globus
08.50 Pomagajmo si, tv Koper 09.20 39. mednar. festival Beltinci, 2/2
09.55 SP v nord. smuč., smuč. tek 10
km (Ž) klasično, prenos 11.10 Turbulenca: mediacija 12.00 Slovenski magazin 12.25 Rad igram nogomet 12.55 Tv prodaja 13.30 Nogomet, prva liga, Luka Koper - CM Celje, prenos 15.45 SP v nord. smuč., smuč. tek 15
km (M) klasično, posnetek 17.20 Miting resnice, dok. feljton 17.55 SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja
19.10 SP v alp. smuč., SVSL (M), prenos
20.50 SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. vožnja
21.45 Pred 20. leti je nastal Demos
22.40 Na utrip srca
22.50 Na juriš in the mood!, posnetek
koncerta 00.45 Deadwood, 11/12 01.40 Zabavni infokanal
POP
07.15	Tv prodaja
07.30	Slonček Benjamin, ris. serija
08.00	Art Attack, izob. odd. 08.25 Brata Koalček, ris. serija 08.35 Medved Rupert, ris. serija 08.45 Mojster Miha, ris. serija 08.55 Jaka na Luni, ris. serija 09.05 Winx klub, ris. serija 09.35 Ben 10, ris. serija
10.00	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.25	Ed in Eppa, ris. serija
10.40	Stanko, ris. serija
11.10	ŠKL, mlad. odd.
12.10	Preverjeno, ponov.
13.10	Moja Kitajska, dok. oddaja
13.40	Drevo za obešanje, am. film
15.40	Lepi ljudje, nan.
16.35	Pepelkina zgodba, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!, gost Igor
E. Bergant
21.45	Življenje ni šala, nan.
22.40	Dolores Claiborne, am. film
01.05	24 ur, ponovitev 02.05 Nočna panorama
©
PONO VI TEV ODDAJ TEDEN SKE GA SPO RE DA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev
09.40 1790. VTV magazin, regionalni -
informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1791. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec
11.10 Gost v studiu VTV: dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Dorijev večer, posnetek 2. dela koncerta
13.15 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 14.15 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu
18.05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše. Ptičja jedilnica in uokvirjena jesen
18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.35 Jutranji pogovori 21.20 Vabimo k ogledu
PONEDELJEK, 30.no vembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Smrkci, 20/30
10.30	Animalija, 35/40
10.55	Risanka
11.05	Mulčki, 1/5
11.35	Iz popotne torbe: posladkajmo se
12.00 13.00 13.15
Ljudje in zemlja Poročil
oročila, šport, vreme Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom 13.40 Gušti in Polona, posnetek
koncerta 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška
15.45	Bine, čuvaj parka, 4/4
16.10	Ajkec nri restavratorjih, 7/10
16.30	Ribič Pepe, 10/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Hupko, trobilka in pihec,
risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tarča
21.05	Umazani ples, 10/13
21.30	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetni raj
23.30	Glasbeni večer: Irena
Grafenauer
01.05	Strasti, 22. del
01.35	Tv dnevnik 30.11.1991
02.00	Dnevnik,nonovitev 02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.05 Infokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
09.50	Tv prodaja
10.20	To bo moj poklic: p(
keramičnih oblog, 2. c
10.45	Sobotno popoldne
12.55	39. mednarodni festival
Beltinci, 2/2
13.50	Tv dnevnik 30.11.1991
14.15	Kaj govoriš?-So vakeres?
14.30	Slovenci v Italiji
15.00	Posebna ponudba, potroš. odd.
15.20	Osmi dan
15.50	ARS 360
16.05	Slovenski magazin
16.35	Rad igram nogomet
17.05	Prvi in drugi
17.30	To bo moj poklic: mesar, 2. del
18.00	Jesenin. 4/11
18.50	Derren Brown, miselni triki
19.05	Zdravje, usoda, nasvet
20.00	20. obletnica združenja sever, prenos iz Cankarjevega doma
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki, nogometna
galec del
ga
22.30	Knjiga mene t
22.50	Citytolk: Minsk, dok. odd.
23.15	Kmalu ozdravi, am. film
00.55	Zabavni infokanal
POP
06.40	Tv prodaja
07.10	Ricki Lake
08.05	Angeli brez kril, nad.
09.00	Jutri je za večno, nad.
09.55	Tv prodaja
10.25	Do zadnjega diha, nad.
11.30	Rjavi sladkorček, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
21.00	Kmetija slavnih
22.00	Razočarane gospodinje, na
22.55	24ur zvečer
23.15	Krvavi sladkor, nan.
00.10	Šest modelov, nan.
00.45	24ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1791. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Helena Blagne in Globus Band,
posnetek koncerta 12.10 Videospot dneva 12.15 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja -Ženska za štedilnik, mož pred TV ?
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačnost - razlog za
strpnost Gosta: Vojko Gašperut Gašper in Benjamin Žnidaršič 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Nogomet, posnetek tekme,
Rudar Velenje : Nafta 22.35 Videospot dneva 22.40 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.10 Vabimo k ogledu 00.15
TOREK, 1.de cembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Na potep po spominu
10.20	Zlati prah: o čudežnem zdravilu
10.25	Škofja Loka in šumeči S, 10/26
10.50	Oddaja za otroke
11.05	Ajkec pri restavratorjih, 7/10
11.25	Zgodbe iz školjke
12.00	Pot v šolo Ruše - mustang,
dok. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetni raj
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Marči Hlaček, 28/34
16.05	Notkoti: harmonija, 10/10
16.25	Na krilih pustolovščine, 11/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Pogled na ... Opatijsko cerkev v Celju
17.40	Pogled na . Carpaccievo sliko
17.50	Pogled na ... gledališko scenografijo
18.00	ZGNZ - Bigfather/2,12/15
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Mednarodna obzorja:
Afganistan
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Kraja identitete, dok. odd.
00.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.25	Pogled na . Opatijsko cerkev v Celju
00.35	Pogled na . Carpaccievo sliko
01.00	Strasti, 23. del
01.30	Tv dnevnik 1.12.1991
01.55	Dnevnik, ponovitev
02.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.55	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.15	Tv prodaja
07.45	To bo moj poklic: orodjar, 1. del
08.10	Dober dan, Koroška
08.40	Na lepše
09.05	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
10.00	NLP s Tjašo Železnik
13.05	Bleščica, odd. o modi
13.35	Studio city
14.30	Tv dnevnik 1.12.1991
15.00	Pozdrav Afriki, nogom. odd.
15.30	Sledi, tv Maribor
16.00	Koš, magazinska odd.
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Brat bratu, 8. del
18.00	V dobri družbi s Smiljanom
19.00	Večerni gost: Tony Lenko
20.00	Muzikajeto: pesmi španskih
judov
20.35	Globus
21.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Miting resnice, dok. feljton
22.00	Dediščina Evrope: veliki
Charles, 1/2
23.45	Zaradi užitka, franc. film
01.10	Derren Brown, miselni triki
01.25	Zabavni infokanal
POP
06.45	Tv prodaja
07.15	Ricki Lake
08.10	Angeli brez kril, nad.
09.05	Jutri je za večno, nad.
10.00	Tv prodaja
10.30	Do zadnjega diha
11.35	Sestrična Bette, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Preverjeno
22.00	Zdravnikova vest, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Krvavi sladkor, nan.
00.10	Sest modelov, nan.
00.45	24 ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama
©
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Drugačnost - razlog za
strpnost Gosta: Vojko Gašperut Gašper in Benjamin Žnidaršič
11.35	Nogomet, posnetek tekme.
Rudar Velenje : Nafta
13.05	Videospot dneva
13.10	Hrana in vino, kuharski nasveti
14.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Dorijev večer, posn. 1. dela, pon.
18.40	Videospotdneva
18.45	Hrana in vino, kuharski nasveti
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1792. VTV magazin
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Športni torek, športna inf. odd.
20.50	Znamo zmoremo, izobraž. odd.
21.25	Videospot dneva
21.30	Turizem in mi, inf. oddaja
22.00	Asova gibanica, 3. TV mreža
22.30	Iz oddaje Dobro jutro, pon.
00.00	Vabimo k ogledu
00.05	Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
SRE DA, 2. de cem bra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči Hlaček, 15/34
10.35	Notkoti, 10/10
10.55	ZGNZ - Big father/2, 12/15
11.25	Pogled na ... Opatijsko cerkev v Celju
11.35	Pogled na ... gledališko
scenografijo
11.50	Pogled na ... Carpaccievo sliko
12.00	Mednarodna obzorja:
Afganistan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tarča
14.25	Slovenski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Skrivni svet medvedka
Benjamina, 6/13
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.00	Soba 408, tv film
21.00	Trst je naš, kratki film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	Turbulenca
01.10	Strasti, 24. del
01.40	Tv dnevnik 2.12.1991
02.05	Dnevnik, ponovitev
02.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.10	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.20	Tv prodaja
10.50	To bo moj poklic: orodjar, 2. del
11.15	Spet doma
13.00	Hri-bar
14.00	Tv dnevnik 2.12.1991
14.25	Prava ideja!
14.50	Knjiga mene briga
15.10	Glasbena oddaja
16.40	Tv prodaja
17.10	Mostovi
17.40	Črno beli časi
18.00	Samo bedaki in konji, 45/45
18.50	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.05	Na vrtu, tv Maribor
19.30	Z Damijanom
20.00	Sport
20.25	Odbojka, tekma lige prvakov, Rzeszow - ACH Volley Bled, prenos
22.30	Prevzgoja srca, SLG Celje
00.40	Slovenska jazz scena
01.30	Zabavni infokanal
POP
06.40	Tv pro da ja
07.10	Ricki Lake
08.05	Angeli brez kril, nad.
09.00	Jutri je za večno, nad.
09.55	Tv pro da ja
10.25	Do zadnjega diha, nad.
11.30	Odrska lepotica, ang. film
13.30	Tv pro da ja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Grof Monte Cristo, ang. film
22.30	24ur zve čer
22.50	Grof Monte Cristo, nad. filma
23.45	Krvavi sladkor, nan.
00.40	24ur, ponovitev
01.40	Nočna panorama
©
06.45	Tv prodaja
07.15	Ricki Lake
08.10	Angeli brez kril, nad.
09.05	Jutri je za večno, nad.
10.00	Tv prodaja
10.30	Do zadnjega diha, nad.
11.35	Svatba, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Številke za umor, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Številke za umor, nad. filma
23.30	Krvavi sladkor, nan.
00.25	Šest modelov, nan.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
v
PRIREDITVE
Knjižnik otiček
Roald Dahl: Poljubček
Knjiga Poljubček znanega angleškega pisatelja norveškega rodu Roalda Dahla je izšla pri založbi Sanje. Sodi med avtorjeve najbolj znane in priljubljene zbirke za odrasle.
V knjigi je zbranih enajst kratkih, nenavadnih zgodb. Vsaka zgodba zase je zabavna in napeta, včasih mrakobno duhovita in včasih strašljivo smešna. Polno je presenetljivih	zapletov,
stopnjevanja napetosti, poigravanja z različnimi človeškimi šibkostmi, kot sta pohlep in nezvestoba. Pa še nekaj namigov za branje-zgodbe nam razkrijejo kruto smrt tiranskega soproga, kazen za pohlepnega trgovca, nenavadno maščevanje zatrte soproge, ironičen konec vegetarijanskega kuharja ... po en zabaven in presenečenj poln poljub za vsak dan, ki si ga vzamete za branje.
PiliC, Sanja: Sem se zaljubila?
Zlatka je trinajstletno dekle. Z lahkoto se uči in ima rada svojo mamo, očeta in mlajšega bratca Zanzija. Po naravi je trmasta in uporniška, a je v bistvu zelo nežno dekle. Na prvem šolskem plesu v sedmem razredu jo leto starejši fant Tomo prosi za ples. S fanti se do takrat ni družila. Plesanje s Tomom, klepetanje in nasploh druženje z njim Zlatki postane všeč. Ves čas razmišlja o Tomu in izgublja čas za sanjarjenje. Ugotovi tudi, da Tomo že ima svojo punco. Zlatka se čez noč spremeni. Začne se bolj urejati, spremeni si frizuro, začne zahajati v družbo. Postaja, kot sama pri sebi ugotavlja zavistna, ljubosumna in dolgočasna, kot vsa zaljubljena dekleta! Ugotavlja, da je odraščanje zares naporno, naporno je tudi, če se pretvarjaš in nisi iskren, do sebe in drugih. »Ko ljubijo ali sovražijo, so vsi ljudje enaki: ko nam ljubezen vračajo - smo srečni in dobri, če nam je pa ne - smo žalostni.«
Mitterer, Felix: Superkokoš Hana
To je zgodba o kokoški, ki ni čisto običajna kokoš. Ime ji je Hana, zna govoriti in pisati knjige, razume vse ljudi in živali. Ima rdeče perje, leseno nogo in že dolgo ne nosi več jajc, saj je že dokaj v letih -stara je skoraj sto let in obvlada umetnost letenja. Z zelo dobrimi ljudmi živi na majhni hribovski kmetiji.
Nekega lepega poletnega dne Hana spet poleti. Kakšna dva kilometra iz vasi odkrije veliko betonsko halo na gozdnem obronku in izve, da so v njej zaprte njene sestre. Zaprte so v tako imenovanih baterijskih kletkah brez oken, ves dan jim sveti
umetna luč. Hana je pretresena in besna, da lahko kje živijo kokoši, ki nikoli ne vidijo sonca, nikoli ne gredo na svež zrak, nikoli ne brskajo po pesku... Hana se odloči, da bo pomagala svojim sestram. Napiše ogorčeno pismo v časopis, se sreča s človekoma, ki sta zaprla kokoši in z njimi služila. Na koncu skuje načrt. Kokoši bi rada spravila iz proizvodnje hale, Zvezanšek pa mora postaviti nov, velik hlev z
velikimi okni in z izstopom na prosto namesto dosedanjega »zapora«. Pri izvedbi načrta ji pomagajo živalski in človeški prijatelji.
Pustolovščin kokoške Hane pa s tem še ni konca. Če vas bo knjiga pritegnila, si lahko preberete še nadaljevanje te zgodbe z naslovom Superkokoš Hana ne popusti.
Likar, Matevž: Otroci in vrt
Z urejanjem in delom na vrtu se v glavnem ukvarjamo odrasli. Ne smemo pa pozabiti, da je to lahko zabava tudi za otroke. Otroci so zelo radi v naši bližini in nam pomagajo, nas posnemajo pri vseh opravilih. Na vrtu potrebujejo svoj prostor, kjer lahko po mili volji divjajo, preizkušajo svoje zamisli in se igrajo.
Avtor knjige Matjaž Likar nam svetuje kaj upoštevati, da otroke
obvarujemo pred nevarnostmi, sebe pa pred slabo voljo. Predlaga nam, da razvijamo pri otrocih ljubezen do rastlin in vrta, da jih pritegnemo k igri in raziskovanju na prostem, da jim namenimo majhno gredico, ki bo samo njihova. Vrt naj vsebuje rastline, ki bodo primerna za vsa naša in še bolj otrokova čutila. Rastline naj bodo čim bolj odporne, da jih otroci ne morejo prehitro poškodovati, strupenim rastlinam pa namenimo prostor, ki ga otroci ne morejo doseči.
Tako lahko skupaj z otrokom vzgojite bučo velikanko, jagodni stolp, bučke, potaknjence, gredo polno sonca, polepšate lončke, spoznavate živali na vrtu in izveste, katere rastline so primerne za igro in delo z otroki.
■ Pripravila: Edita Prah Šincek
VELENJE
Sreda, 25. november
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje: Uravnotežena prehrana Četrtek, 26. november 10.00 Knjigarna Kulturnica Srečanje z mladimi bralci Slavko Pregl: Geniji brez hlač 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 19.30 Dom kulture Velenje
Premiera - gledališče Velenje Zakon je zakon (komedija) Vstopnice: 10 EUR
Petek, 27. november
12.00 Muzej Velenje
Vodstvo po stalni Zbirki slovenske sodobne umetnosti Gorenje na Velenjskem gradu 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev zbornika: 75 let Knjižnice Velenje 21.00 Mladinski center Velenje
Koncert Gatuzo (HR), Harry ter Real Live Version
Sobota, 28. nov.
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 9.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno prvenstvo v taekwando 5. Skala - Union Open 9.00 -15.00
Kdaj - kje - kaj
Vila Mojca
10. Novoletni darilni bazar 9.00 - 13.00
Knjižnica Velenje Knjižni sejem - Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarije Festival Velenje - Lutkovno gledališče Velenje - O ljudeh, živalih in kamnih 18.00 Krstnikov dom pri cerkvi v Vinski Gori
Predavanje - Viki Grošelj: Mount Everest
18.00 Mladinski center Velenje
Potopis - Skandinavija 19.30 Dom kulture Velenje - Zeleni abonma in izven - KUD Teater G. In Showart Company - Prva dekleta (muzikal) - Vstopnina za izven: 15 EUR 21.00 Mladinski center Velenje
Klubski večer - Glasba in klepet X Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar Velenje: NK Nafta Nedelja, 29. november 17.00 Dom kulture Velenje
Dobrodelni koncert za Karitas Velenje
Torek, 1. december
15.00 Titov trg Velenje
Postavljanje praznične jelke
Ustvarjalne praznične delavnice in bazar
Petek, 27. novembra
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer - Literarni gost
Sobota, 28. novembra
15.00 Hotel Vesna Topolšica
Mednarodni bridge turnir parov za 8. pokal mesta Šoštanj
16.00 Trg bratov Mravljak
Advent v Šoštanju - dvig in blagoslov adventnih vencev
19.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Esotech : TCG Mercator Škofja Loka (1. A SKL oz. Liga Telemach)
ŠMARTNO OB PAKI
ŠOŠTANJ
Četrtek,2 6. nov.
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure 17.00 avla OŠ Šoštanj
Petek, 27. novembra
18.00 Hiša mladih
Legende na velikem platnu
Sobota, 28. novembra
Kleti odprtih vrat; Ivo Rakun, Mali vrh; Karli Žibret, Mali vrh 19; Jože Kugler, Mali vrh 63/a 11.00 Hiša mladih
Izdelava adventnih venčkov in aranžmajev
Nedelja, 29. nov.
Kleti odprtih vrat; Ivo Rakun, Mali vrh; Karli Žibret, Mali vrh 19; Jože Kugler, Mali vrh 63/a
Torek, 1. decembra
18.00 Hiša mladih Joga
Zakon je zakon
Premiera nove komedije Gledališča Velenje bo drevi ob 19.30 v dvorani kulturnega doma
Velenje, 26. november - Ansambel Gledališča Velenje je zadnje dni na trnih. To je za čas pred premiero nove gledališke igre nekaj čisto normalnega. Drevi bodo namreč na odru velenjskega doma kulture predstavili komedijo z naslovom Zakon je zakon, v kateri igra 11 igralcev: Karl Čretnik, Irena Stiplovšek, Matej Mraz, Petra Hribernik, Cveta Koprivnikar, Roman Vrabič, Branko Drk, Drago Seme, Predrag Mitrovic, Božica Cerar, Valentina Čas.
Igro avtorja Curtha Flatowa je priredil in režiral Jože Kranjc. O njej je v gledališkem listu zapisal: »Bolj in_ manj modrih o zakonu je še ogromno. Še več je izkušenj in še več mnenj. Tudi naša odrska zgodba
jih skozi svoje junake ponuja kar nekaj, jih duhovito prepleta, zapleta in razpleta. In o tem se bo tudi porodilo kar nekaj mnenj, sodb, morda celo obsodb. Kajti besedilo je zelo življenjsko, zato bodo odrski liki in njihove življenjske izkušnje opazovani in dojeti prav skozi prizmo posamičnih tovrstnih izkušenj, mnenj, pogledov ... In prav je tako.« Kranjc pravi, da so z velenjskimi gledališčniki postavili na oder besedilo t. i. "bulvarskega" žanra v žlahtni maniri. Z veliko pastmi, ki so nastavljene zato, da se v njih ujame spontan in sproščen smeh občinstva. In tega bo drevi zagotovo veliko.
■ bš
Pisane, zdrave in dobre buče
Velenje, 21. november - Jedilne buče so vse pogosteje na slovenskih jedilnikih. Tudi tistih, ki jih gojijo na svojih vrtovih, je vse več. V soboto dopoldne pa so v velenjski Kulturnici predstavili knjigo z naslovom Pisane buče avtorice Tatjane Krejan Košan s Koroške. V knjigi, kije prava poslastica za vse ljubitelje buč in lepega, so različni recepti za jedi iz različnih jedilnih buč, predstavljene pa so tudi okrasne buče. Imenitne fotografije za knjigo sta prispevala Tomo Jeseničnik in Nace Zavrl, avtorica knjige pa je na predstavitvi tudi v živo predstavila nekaj vrst buč, iz katerih je pripravila tudi okusne, dokaj nepogoste jedi iz buč, ki jih je sama pripravila.
■ Bš
Velikon ovega ov zgoji inp ripravij edilnih in okrasnih buč soo biskovalcii zvedeli oda vtorice knjigeP isane bučeT atjaneK rejan Košan.
KINOVELENJE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:
POČITNICE ZA ODRASLE
(Couples Retreat) Komedija, 107 minut Režija: Peter Billingsley Igrajo: Vince Vaughn, Malin Akerman, Jon Favreau, Jason Bateman, Kristen Bell, Faizon Love, Jean Reno, Kristin Davis, Peter Serafinowicz, Tasha Smith idr. Petek, 27.11. ob 20.30 v mali dvorani
Petek, 27. 11., ob 21.45 Sobota, 28. 11., ob 19.45 Nedelja, 29. 11., ob 20.00
SLOVENKA
Kriminalna drama, triler, 87 minut
Režija: Damjan Kozole Igrajo: Nina Ivanišin, Peter Musevski, Primož Pirnat, Maruša Kink, Uroš Fürst, Andrej Murenc, Dejan Spasic, Aljoša Kovačič, Primož Petkovšek, Ivo Godnič, Aleš Valič, Marjuta Slamič, idr.
Petek, 27. 11., ob 20.00 Sobota, 28. 11., ob 18.00
FAME: SANJE O SLAVI
(Fame), Glasbena romanca, mjuzikal, 107 minut. Režija: Kevin Tancharoen Igrajo: Naturi Naughton, Kay Panabaker, Anna Maria Perez de Tagle, Kelsey Grammer, Megan Mullally, Bebe Neuwirth, idr.
Sobota, 28.11., ob 21.45 Nedelja, 29.11., ob 18.00
WALLACE IN GROMIT:
PREKLETSTVO
STRAHOUHCA
(Wallace & Gromit in The Curse of the Were-Rabbit) - PODNAPISI Družinska animirana komedija, 85 minut . Režija: Steve Box, Nick Park Igrajo: Peter Sallis, Ralph Fiennes, Helena Bonham Carter, Peter Kay, Nicholas Smith idr.
Nedelja, 29. 11., ob 16.00 otroška matineja
Malce čudaški izumitelj Wallace, ki brez sira preprosto ne bi mogel živeti, in njegov zvesti pasji prijatelj Gromit sta končno našla pravo tržno nišo za svoje nenavadne iznajdbe. Zaradi bližajočega se praznika zelenjave meščani divje
Koledar imen
November/listopad
26 . četrtek - Valerijan, Konrad
27. petek - Virgil,
Leonard,
28	. sobota - Berta,
Katarina, Jakob
29	. nedelja - Nino,
Blanka
prva avdentna nedelja
30	. ponedeljek -
Andrej, Justina, Friderik
December/gruden
1.	torek - Natalija (Nataša), Eligij
2.	sreda - Bibijana (Živka)
Luni ne mene
iff <4
2* novembra, Lunin ščip v biku (polna luna), ob 20.14
Advent v Šoštanju
Šoštanj - Turistično olepševalno društvo bo tudi letos pripravilo prireditev z naslovom Advent v Šoštanju. Dvig in blagoslov vencev devetih podružničnih cerkva, s katerim se bo prireditev začela, bo v nedeljo, 29. novembra, ob 16. uri na Trgu bratov Mravljakov.
■ mkp
Tradicionalni Miklavžev sejem
Šmartno ob Paki - Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki in tamkajšnji vrtec se že lep čas pripravljata na tradicionalni Miklavžev sejem. Ta bo v četrtek, 3. decembra, ob 16. 30 pri tamkajšnji Hiši mladih. Organizatorji obljubljajo, da bodo na osmem sejmu po vrsti razstavili številne izvirne in domiselne izdelke, ki jih izdelujejo učenci in učenke skupaj s svojimi učitelji. S tem na svojstven način prispevajo v šolski sklad Z roko v roki, ki je doslej pomagal prižgati marsikatero iskrico v otroških očeh. Poleg izdelkov bodo dogajanje popestrili z bogatim srečelovom, kulturnim programom, seveda pa bodo priklicali tudi prvega od treh dobrih decembrskih mož.
■ tp
kupujejo njune strojčke, ki odganjajo zajce, toda od nekod se pojavi skrivnostni velikanski požiralec vrtnin, ki se zna izogniti vsem pastem. Wallace in Gormit se odločita raziskati, kdo ali kaj stoji za vsem tem, seveda na svoj zelo nevsakdanji in komični način.
Naslednji vikend od 4.,12. do 6.,12. napovedujemo:
slovenski film leta 9:06, ZF akcijski spektakel 2012, animirano družinsko komedijo MALI PIŠČEK (sinhroniziran)
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
KOMPA5S
Connects business to business worldwide
KOIHPA
Spletni iskalnik za medpodjetniško poslovanje
Vodilni svetovni ponudnik poslovnih informacij.
>	Zanesljivi in natančni podatki, 2.5 mio podjetij iz 63 držav.
*	Najbolj obiskan svetovni poslovni imenik, 300.000 obiskov na dan.
>	Internetni prostor, kjer se sklepajo svetovni posli.
>	Stičišče ponudnika in kupca.
*	Enostavno do novih poslovnih partnerjev, kupcev, dobaviteljev.
*	Direktni kontakti: e-pošta, telefoni, faksi, naslovi.
www.kompass.com
eGV, d.o.o. I Likozarjeva 3 11000 Ljubljana e-pošta: info@kompass.com | tel: 01 620 2810 | faks: 01 620 2819
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo!

RADI O V ELEN J E
www.uniforest.com
¿t*. (gípíüít) _
□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do lOOkN (od 31 do 101)
□	NAPRAVA ZA ODVIJANJE ŽIČNE VRVI
-	za vse nove elektrohidravlične vitle UNIFOREST, od 40H prodo80H pro
-	možna nadgradnja rabljenih vitel UNIFOREST
O agroscope ENTAM
fattânikon
Ci
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas I4a, 3301 Petrovce, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si
ČETRTEK, 26. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 27. novembra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 29. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 30. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 1. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 16. nov. 2009 do 22. nov. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 16. nov. 2009 do 22. nov. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 08/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
NUDIM
ga do 48 let iz omen. skupin 04 ali 02 z vozniškim izpitom, ki bi prišel živet k meni na dom. Alkoholiki, kadilci, avan-turisti in ločenci izklučeni. Ponudbe na gsm: 040/897-944.
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.Ž
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica za vse osamljene Zaupanje ima vseskozi preko 1700 oglasov, reklam in veliko ponudb na vseh starostnih obdobjih, ki so za mlajše dame zastonj, ostale plačajo 19 evr, moški pa dobijo številne ponudbe že od 50 evr dalje. Telefon: 03/5726-319, gsm: 031/505-495. OSAMLJEN, skromen privatnik išče punco za skupno delo in življenje. Skupaj nama bo lepše. Gsm: 041/240-403. 49-LENTA podjetnica iz Velenja, urejena, želi spoznati prijatelja do 56 let. Resno. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
SIMPATIČNA 26-letna urejena ženska želi spoznati prijatelja do 45. let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.super-alan.si
44-LETNO dekle iz 03 išče fanta stare-
NEPREMICNINE
TRI gradbene parcele, možnost zazi-dave takoj, velikost ene parcele je 500 m2, prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 041/624-878.
2,5-SOBNO stanovanje, 68 m2, v Šaleku, prenovljeno prodam za 79.800,00 evr. Gsm: 041/593-737.
RAZNO
ODDAM
3-SOBNO stanovanje na Stantetovi ulici oddam. Gsm: 051/242-363.
VOZILA
KIA sportage 2.0L crdi vgt/103kW, z opremo ex active plus 4x4, 14.000 km, l. 2008, črne barve, prodam za 18.000 evr. Gsm: 041/281-899
PRIDELKI
JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. SADIKE vrtnic in cipres prodam. Dolinšek (Bevče). Telefon: 5870-600, gsm: 041/354-575. VINOTOČ Furlan, Kidričeva 57, Velenje
INVALIDSKI voziček, električni, kot nov, ugodno prodam. Gsm: 031/854-030. HLADILNIK prodam po simbolični ceni. Gsm: 031/372-737. MOTORNE sanke bombarder, rotax motor, z veliko dodatne opreme, prodam. Gsm: 040/648-720. PREKUCNE vile za bale in suha bukova drva prodam. Gsm: 041/863-141, tel.: 03/5869-940.
MODNA zimska oblačila št. 40 - 42 in skoraj novo otroško obutev št. 3234 prodam po simbolični ceni. Gsm: 041/438-836.
ZAŠČITO za havbo peugeot 206 prodam za 25 evr (rabljena eno sezono). Gsm: 041/438-836.
KUPIM
BREJO telico simentalko ali sivko
Draga MAMA, Je čas, ki da in čas, ki vzame. Je tudi čas, ki celi rane, in je čas, ko se zazremo v naše najlepše spomine in si zaželimo, da ne mine. Naj najlepši spomini oživijo in živijo. Luba
MARIJA MAGDALENA ŠIBANC
Zidanškova 3, Velenje 1935 - 2009
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, sin Marjan in hčerka Luba z družino
Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
ALOJZA LINDIČA
s Šlandrove 10 v Velenju 13. 5. 1932 - 19. 11. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje. Hvala Premogovniku Velenje, osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu župniku in ostalim, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Karla in hči Milena z družino
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage sestre in tete
MARTE MAJER
1926 - 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospreminili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala g. Stuparju, dr. med., in pevskemu zboru »Bratje in sestre« iz Šmartnega ob Paki ter govorniku g. Filipu. Imejte jo v lepem spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
DEŽURSTVA
nudi ugodne cena za vino soauvignon (0,99 evr), cabernet soauvignon (1,10 evr), malvazija (1,25 evr) ter še brezplačna pokušina refoška, merlota in mladega vina. Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Vabljeni!
VINO (soauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671.
kupim. Gsm: 031/852-334. ŽIVALI
DVE telički, sivi, stari 10 dni, prodamo.
Gsm: 041/753-450.
BIKCA sivca, težkega 145 kg, prodam.
Gsm: 031/640-369.
HIMALAJSKE kozličke prodam. Gsm:
041/776-351.
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo in fižol sivček prodam. Gsm: 041/783-825. BIKCE, stare 10 dni, čb in sive pasme prodam. Telefon: 03/897-43-53. PRAŠIČA, težkega 130 kg, prodam. Gsm: 031/542-798. ODOJKE in odraslega prašica za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041/577-305, tel.: 03/5886-267. PRAŠIČA, krmljenega z domačo krmo, okoli 160 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/358-605.
Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zava rovan ci, obve šča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, pred pi sa ne iste ga dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
28. in 29. 11. - JERNEJ DOBELŠEK, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA
o<->	habit nepremičnine Haut Kmnltanra 11. Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO/ODDAMO
AKCIJA NOVOGRADNJE - PO ZELO UGODNI CENI ZA VSAK ŽEP! PRODAMO: 10 stanovanj v Gorenju pri Šmartnem ob Paki, mirna okolica, od 30 do 87 m2, v treh etažah, s pripadajočimi kletmi v kletni etaži v novi, popolnoma adaptirani večstanovanjskl stavbi. Možnost nakupa In vselitve do konca leta 2009.3 km do Šmarlnega ob Paki, do Velenja, Šoštanja In Mozirja 5 km. Cenaod900do 1.100€zam2.
AKCIJA NOVA LUKSUZNA STANOVANJA - NA VODO LE ŠE NEKAJ STANOVANJ!
na odlični lokaciji v Velenju v VILA BLOKU v 4 etažah, z urejenimi kletnimi garažnimi prostori. Stanovanja so klimatizirana, opremljena s centralnim sesalnim sistemom. Velikosti od 51 do 132 m2. Cena od 86.000 do 228.000 €
več na
*** ■ im	|	■ ■ ■	■
www.habit.si
Upravna enota Velenje
Poroke
Porok ni bilo.
Smrti:
Budna Roman, roj.1926, Celje, Nova cerkev 110; Ivanovic Josip, roj. 1942, Nazarje, Zadrečka c. 19; Milec Jožefa, roj. 1922, Škofja vas 31; Lešnik Marija, roj. 1935, Velenje, Cesta pod parkom
25; Mesojedec Angela, roj. 1923, Obrežje 46, Radeče; Kozar Karol, roj. 1926, Gornji grad, Otok 21; Kristan Jože, roj. 1929, Velenje, Kersnikova c. 5; Nikolic Milutin, roj. 1930, Petrovče 41; Lindic Alojzij, roj. 1932, Velenje, Šlandrova c. 10; Drev Anton, roj. 1921, Slatina 10; Freisteiner Janez, roj. 1930, Pletovarje 6; Sešel Alojz, roj. 1944, Lipje 44.
nikoli sami
107,8
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, tete
JOŽICE MILEC
iz Škofje vasi 16. 3. 1922 - 17. 11. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste
jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja g. Pavlu Grošlju, dr. med., medicinskemu in ostalemu osebju Doma za varstvo odraslih v Velenju za nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njeni
iT
Jesen se že v škrlatne
barve je ovila,
deževje in hlad je
spet prinesla s sabo.
Deževne kaplje pa je v solze
spremenila,
v grenke solze,
ki jih točimo za tabo,
saj vse naše upe je v žalost
pretočila,
ker od nas odšel si, vendar ne v pozabo!
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
MIHAEL OBU
21. 5. 1944 - 12. 11. 2009
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, ključarjem, znancem in ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Posebna zahvala vsem trem bratom z družinami ter družini Dobnik za nesebično pomoč ob najtežjih trenutkih. Hvala duhovnikom g. Mihevcu, g. Horvatu in g. Furmanu za lepo opravljen obred in mašo zadušnico, pevcem, g. Francu Vedeniku za ganljive besede slovesa, Premogovniku Velenje, rudarski godbi, častni straži in praporščakom ter Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija ter hčerki Irena in Marinka z družinama
Srečko ali Peter?
Le še z današnjim kuponom lahko sodelujete za osebnost meseca oktobra. Na lestvico smo na osnovi vaših predlogov uvrstili župana Mestne občine Velenje Srečka Meha, ki uspešno vodi Velenje, ki letos praznuje 50-letnico in Petra Rezmana, ki je prejel nagrado »Fabula« in oktobra izdal knjigo Beseda me gleda. To pa je tudi zadnji mesečni izbor. Že v prihodnji številki, prvi decembrski, bomo namreč objavili kandidate (zmagovalce posameznih mesecev), ki se bodo potegovali v velikem finalu za osebnost leta 2009.
Glasujete lahko na kuponih Našega časa (upoštevali bomo vse kupone številka 5, ki bodo v naše uredništvo
Srečko Meh,
župan Mestne občine Velenje -uspešno vodi Velenje, ki praznuje 50-letnico
PeterR ezman,
publicist - prejel je nagrado dnev-nikova fabula in izdal knjigo Beseda me gleda.
prispeli do torka, 1. decembra do 10. ure) ali pa vsak delovni dan malo pred 17. uro v živo na Radiu Velenje (107,8 in 88,9 MHz) po telefonu 897 5003 in 897 5004.	■
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5 bomo izžrebali dva glossa za nego ustnic Revlon, pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World - glosa za nego ustnic Revlon prejmeta Simona Krajnc, Koželjskega 5, Velenje in Maja Vrečar, Šaleška 2 a, Velenje.
107,8 MHZ	
r	Kadio Velenje
Ekskluzívní pokrovitelj
DROGOUe /Qh, PARftJílGRIJG \Ji!pRLD
mßdQ
» [IHIBSOMiniitoCEÙâ Qlzoin3C£öteIl tígUS
Velenje, Standard tn Center Nova
i Šal«
I tal.)
Salctka ccsta t a, 1*157*0
toi.: Iti 57 91
Celle. Planet Tuš In Celelapark
Mariborska c. 111 Aiktricva c. 14, t«l.: 03/ 4» 1915 Id.: 03/ 419 !110
Obnova ceste proti Škalam
S spremembami prometne signalizacij e do manj zastoj ev v krožišču pri starem kinu? Prva faza obnove končana letos, druga do poletj a 2010
Na regionalni cesti proti Škalam bodo semaforji promet urejali še nekaj časa. Brez strpnosti ne bo šlo, intervale pa naj bi spreminjali, da bi preprečili »zabijanje« krožišča pri starem Kinu.
Velenje - Šalečani, sploh tisti, ki so se v zadnjem mesecu dni pogosteje odpravili proti Škalam, so verjetno že stali v koloni, saj cesto od križišča s Stanetovo cesto za starim kinom obnavljajo. Investitorja obnove regionalne ceste proti Škalam sta slovenska Direkcija za ceste in MO Velenje.
Cesta bo po obnovi širša, nov pabo tudi pločnik ob njej. Obnav-
ljati naj bi jo začeli 1. oktobra, a so jo zaradi manjših tehničnih zapletov sredi oktobra. Odsek v dolžini 850 metrov - obnovili ga bodo do odcepa za Komunalno odlagališče odpadkov - bodo obnavljali v dveh fazah, ker gre za zelo prometno regionalno cesto. Zato v času obnove brez strpnosti voznikov ne bo šlo.
Nov levi zavijalni pas
V prvi fazi obnove bodo cesto razširili in popolnoma obnovili del ceste od križišča s Stanetovo do dovoza proti Škalskemu jezeru. Na tem delu jo bodo tako razširili, da bodo lahko uredili levi zavijalni pas proti jezeru. Ob njej bo tudi nov
pločnik, ki ga bodo številni obiskovalci rekreativnega območja ob Škalskem jezeru zagotovo veseli. Sploh, ker bo pločnik po dokončanju obnove urejen tudi na drugi strani ceste, na delu ob cesti proti odlagališču, od gozdne poti, ki se spusti z leženjskega hriba. Sedaj so pešci tam dobesedno skočili na ces to, po obnovi pa bo povsem drugače, predvsem pa bolj varno.
Semaforji s krajšim intervalom
Promet proti Škalam je trenutno urejen enosmerno, s semaforjem. Signalizacijo, ki povzroča precejšnje zastoje in težave tudi v krožišču pri starem kinu, pa naj bi že v nekaj dneh spremenili. Interval iz smeri proti Škalam naj bi bil krajši kot v obratni smeri, kjer zastoji ne motijo prometa. A brez strpnosti in občasnega 'zabijanja' kro-žišča vsaj v prometnih konicah verjetno ne bo šlo. Daljši intervali naj bi bili v prvi fazi obnove potreb ni predvsem zato, ker so ob trasi ceste podirali drevesa.
Letos do novega leta naj bi na prvi del razširjene in obnovljene ceste položili vsaj grob asfalt. Drugo leto spomladi naj bi položili še finega in obnovo nadaljevali do odcepa za odlagališče odpadkov, kjer bo v pri hod nje sor tir ni ca odpadkov. Hkrati bodo ob cesti uredili tudi odvodnjavanje. Obnova naj bi bila končana do začetka poletja 2010.
■ bš, Foto: vos
Najlepše urejen blok Prešernova 20
V Mestni četrti Levi breg - zahod v Velenju so tudi letos ocenjevali in nagradil i najlepše urej eno okolje in balkone
Vele nje - Da je Velenje v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije doseglo 1. mesto po urejenosti med večjimi mesti v Sloveniji, ima zasluga tudi krajanom iz mestne
četrti Levi breg, ki tako skrbno, z ljubeznijo in vztrajnostjo skrbijo za lep izgled.
»Pri nas znamo poiskati in nagraditi tiste, ki skrbijo, da okolica izgle-
da lepo,« pravi predsednik sveta Robert Podpečan.
Komisija, sestavljali so jo predsednik Ivan Merc in članici Olga Hriberšek in Nežka Fric, je ogled
opravila dvakrat, prvič v drugi polovici julija, drugič zadnje dneve septembra. »Ocenjevali in ogledali smo si fasade stanovanjskih blokov, zelenice, parkirne prostore, prostore za odlaganje smeti ter urejenost balkonov. Kot najlepši se je tudi letos ponašal stanovanjski blok na Prešernovi 20, za najlepše urejen vhod stanovanj skega bloka je komisija spoznala vhod na Rudarski 2 a, za najlepše urejeno hišo Gorogrančevo na Kopališki,« pravi Merc.
Dvaj set družin so nagra di li za lepo urejene balkone. Zaslužijo si, da jih naštejemo: Hudomalj in Jol-dič s Foitove 8 in 10, Tkavc z Jenkove 5 ter Krajnc in Novosad z Jenkove 11, Lepko s Prešernove 7, Strmčnik s Pre šernove 9 b, Viš-ner, Kaligaro in Satler s Prešernove 6, Brčina in Pavič s Prešernove 4, Mernik s Prešernove 2, Štrigl in Golijan iz Kridičeve 1 in 3, Šišari-ca iz Šaleške 18, Štraus in Rozman s Šaleške 2a, Vivod s Šaleške 2 b ter Florjan s Šaleške 2c.
■ MilenaK rstič -P laninc
V Ravnah novi metri asfalta
Ravne pri Šoštanju, 21. novembra - V soboto so v Ravnah odprli 180 metrov dolg asfaltiran odsek javne poti Vodušek-Ravne. Naložbo je v celoti - z 28.000 evri - financirala Občina Šoštanj. Predsednik sveta KS Ravne Jože Sovič je ob tem poudaril, da so v kraju veseli vsakega metra novega asfalta. Otvoritev ceste je z glasbenimi vložki popestrila ravenska godba.
O blokih v Metlečah še enkrat
Šoštanj - V prostorih občinske zgradbe v Šoštanju bodo danes, 26. novembra, ponovno razgrnili občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za blokovno gradnjo v Metlečah. Javna obravnava bo potekala v sredo, 9. decembra, ob 16. uri v veliki sejni sobi Občine Šoštanj.
Kot je znano, je bilo na dokument, kot je bil sprva zamišljen, veliko pripomb. Krajani Metleč so se burno odzvali zlasti na dve zadevi, cesto do novih objektov, za katero so ocenili, da bi bila preveč pretočna in bi namesto kot ulica funkcionirala kot tranzitna cesta, in višino blokov. Ti dve zadevi OPPN zdaj na novo opredeljuje. Kjer je bilo smiselno, pravijo predlagatelji, so višino objektov znižali. Na javni obravnavi bodo predstavili tudi ureditveni načrt, prometno študijo in obvoznico Šoštanj.
Občani in pravne osebe lahko svoje pripombe na dokument podajo na javni obravnavi, lahko pa tudi pisno, najkasneje do ponedeljka, 28. decembra.
■ mkp
Raziskave na trasi bodoče hitre ceste
Velenje - Družba Geoinženiring, d. o. o., je v teh dneh začela geotehničine raziskavei na območju načrtovane trase III. razvojne osi na relaciji Šentrupert-Velenje za investitorja Dars, d. d. Družba Geoinženiring bo izvedla sondažne raziskovalne vrtine. Potrebne podatke bodo skušali pridobiti s čim manjšimi posegi v okolje. Prebivalce mestne občine Velenje, občine Šmartno ob Paki in občine Polzela zato prosijo za razumevanje in strpnost.
Ob tem pa še to. Helena Šolar z ministrstva za okolje in prostor nas je opozorila, da v zapisu o Simpoziju o tretji razvojni osi, ki je bil konec oktobra v Velenju, nismo točno povzeli njene izjave o poteku trase hitre ceste skozi Šaleško dolino. Zapisali smo, da bo trasa tekla med obema jezeroma in naprej proti Mislinjski dolini. Šolaijeva pa je govorila o poteku trase čez območje ob velenjskih jezerih, saj natančnejši potek trase še ni določen. Zato se za napako opravičujemo.
■ bš