le*0 III, št. 16,
Poštnina plačana v gotovini.
Trst, 1. julija 1947.
vsebine: Kjer žene omedlevajo od prahu — Navodila OOSS — Ribiške »trgatve« pa letos ne bo več — Dr. Fran Juriševič: Kmetijska dela v juliju — Dr. Danilo Kuštrin: Breskve so spet ozelenele, toda... — Josip Gortan: O našem vinarstvu in kletarstvu — Vranduk prebit —- Nabrežinci in fizkultura.
Spedizioni in abbon. postale II0 gruppo
Cena s 8 ML , 6 JL , 4 din
Nasilje v Nabrežini razkrinkano
Proka|inski odbor ES prijavil protizakonito zaplembo prostorov nabrežinskih sindikalnih
organizaci) Svetovni sindikalni zvezi
Val protestov
zaradi svojevoljnega odpuščanja slovenskih uč'teljev
Pokrajinski odbor ES je poslal te Svetovni sindikaln; zvezi Spomenko, v kateri je obsodil in ožigosal tostransko in protipravno ravnanje tglo-ameriške okupacijske oblasti, ki ,e ntalone pred mesecem dni rekvi-r'rala sedež sindikalne organizacije t Nabrežini.
I delavski denarjem
Poslopje, ki so imeli v njem svo-!e Ustanove nabrežinski ES, je de-jtsko delavsko, ki ga je delavstvo ' Phl. pravno neoporečno kupilo od nabrežinskega obrtnika Južefa Per °ta. Ob sklenitvi kupne pogodbe, P° kateri je bilo plačanih za poslopja okrog 23.000 avstrijskih kron, sta na za priči zastopnik sežanskega ^aja Rebek in komenski pupilami S°^nik Domini. Leto dni kasneje so nabrežinski delavcj s prostovoljnim alom in nemalimj žrtvami poslopje . Ifadili. Z vseh vidikov je torej j^bo, da je poslopje last nabrežin-.'h delavcev.
Piva fašislna rekvizicija
“a bo pa še bolj pojasnjeno od-.ratno dejanje anglo-ameriških po-^afieniških oblasti, ki ga je mogo-Vžporediti le *e z enakim deja-^ant ob nastanku fašizma, je prav, ie Svetovna sindikalna organiza-■{? obveščena o naslednjem:
Pričo pomena, ki so ga dobil; na-
brežinski kamnolomi zaradi stalnega povpraševanja po nabrežinskem kamnu tako v Avstro-Ogrsk; kakor v Ameriki in Egiptu, je število delavcev naraščalo, tako da se ie v letih pred prvo svetovno vojno povzpelo preko 3000. V omenjenem poslopju so zato namestili «Okrajno bolniško blagajno za nabrežinske delavce*, ki je bila samostojna in jo je upravljal poseben svet, v katerem so bili domači delavci ter dva zastopnika lastnikov tamkajšnjih kamnolomov. Takrat pa se bili v upravnem svetu še živeči delavci Jožef Marica kot predsednik, Anton Pertot, Jožef Franceschini in Anton Cimadori ter umrla industrijca Anton Radivič in Ivan Caharija.
Ko se je po prvi svetovni vojni fašizem polastil oblasti, se je druhal, ki je bila glavna opora režima, IG. februarja 1923 polastila poslopja. Tistega dne je dr. Jerabek kot sežanski prefekturn; komisar zapečatil vrata poslopja in rekviriral vse, kar je bilo v njem. Temu dejanju je bil priča fudj Karel Fronzi, tedanjj komisar okrajne blagajne.
Poslopje je bilo rekvirirano na kar najkrivičnejši in protizakoniti način. Enostavno so ga odvzeli lastnikom ter ga obdržali kot svoj fevd po »pravu* in v dejanju in sicer za ves čas fašistične oblast; prav do trenutka, ko je partizanska vojska končno osvobodila tudi te kraje.
Druga fašistična rekvizicija
5 Po osvoboditvi »Delavski dom*, Se iz nje umakne, tako da bodo
, ne 26. maja t. 1. pa je tržaški verner odredil Slovensko-italijan-sv0. untifašistični uniji, ki je našla Sla/6 pros,ore v tel' stavbi, ki je po-«aj
ijtori do 1. junija t. 1. ob 10. uri l9 ra2nient. Odredba je še zagrozi-anglo-ameriške okupacij-le 0blast; že kaj primernega ukreni-e ukaz ne bo izpolnjen, ^te^akonito dejanje, ki je močno |0 ^'uiaio na ono prejšnje, je izzva-
V	krčenje prebivalstva, ki je zato Otu no£'h resolucijah protestiralo pri fest^teui oblasti, toda doslej vsi pro-
uiso prav nič hasnili.
Ne pogodbe oe veljajo
it , nabrežinskem delavskem domu *le!! tudi okrajni sedež ES, k; so
V	■j,111'' z upravo Bolniške blagajne fr) frs,lu’ kateri je pripadlo poslopje titjeJ*'etični rekviziciji 1. 1925, redno h Svn,‘nsk° pogodbo in ji plačevali ^ %1C. Prostore vsako leto naprej
^ J ^brežinskem guvernerju je bi-\ .^bna delavska delegacija, ki Predočila zakonito veljavo z lfrja 0 blagajno sklenjene pogodbe, ^ Suverner ji je odgovoril, da 'tr	n*ma nobene veljave,
Nia 1	t**5 svojem času prijav-
k Ve((Sra.nov,an)skemu uradu. (Treba ^ni e'‘> da takega urada v Nabre-54 ie e spi°b n‘ bilo). Guverner PoslužR običajnega zvrača-Sieij?OVornosti na druge in je de-1 svetoval, naj se odpravi h
guvernerju v Tržič. Od tam pa j« prišel odgovor, s katerim so odpoved prostorov odložili za 5 dni, tako da je bilo freba izprazniti prostore do 6 junija.
Okrajni odbor ES je bil ogorčen nad takim povsem nerazumljivim in protidemokratičnim ukrepom, pa je poslal okupacijskim oblastem protestno resolucijo, v kateri je ožigosal krivično dejanje, spričo katerega je bila ljudska organizacija, ki je zastopala inferese 2800 nabrežinskih delavcev ob svoje prostore.
Delavci vseh podjetij so torej 4. junija t. 1. v znamenje solidarnosti nastopili protestno sfavko, ki je trajala od 10. ure do 10.30 in so poslale anglo-ameriškim okupacijskim oblastem nadaljnje protestne resolucije.
Kljub temu pa se je osovražena fašistična rekvizicija iz 1. 1923. sedaj 5. junija ponovila in vrata poslopja so bila drugič zapečatena, hkratu pa je bilo zaplenjeno tudi vse, kar je bilo v stavbi.
Pokrajinski odbor ES poziva Svetovno sindikalno zvezo, ki so ES v njej včlanjeni, da ukrene, kar se ji zdi najprimernejše, da bodo spoštovane pravice delavcev nasproti takim ponovnim dejanjem čisto fašističnega kova.
Kako so H uzakonili svoj rop
Spomenici je pokrajinski odbor ES priložil zapisnik o zaplembi imetja nabrežinske okrajne bolniške blagaj-
ne iz tl. 1923. Zapisnik pravi, da so Marica, Karel Koren in Marij Anlo-ninj v prisotnosti funkcionarja sežanske kraljeve podprefekture dr. Oskarja Jerabka izročili 17. jun. 1923. Karlu Fronziju in sicer na o-snovi kraljevega dekreta z dne 22. decembra 1932, s katerim so bilj razpuščeni organi omenjene blagajne in je bila odrejena izročitev vse njene imovine ter registrov:
15.552.36 lir v gotovini, hranilno knjižico Zivnostenske banke z zneskom 9.114.80 lire, hranilno knjižico Hranilnice in posojilnice na Nabrežini z zneskom 6357 lir ter hranilno knjižico Tržaških delavskih zadrug z zneskom 31.404,30 lire pa blagajniško knjigo in vse ostale registre, ki so se nanašali na finančno jn gospodarsko upravo blagajne. Zapiske so podpisali zgoraj navedeni možje.
Svojevoljni odpust 13 slovenskih učiteljev je izzval po vsem mestu in okolici ogorčene proteste prebivalstva. Na ZVU so v poslenjih dneh deževali protesti z vseh struni, od Sv. Alojzija in Sv. Justa, od nameščencev v bolnicah in delavcev po tovarnah, od mestnih nameščencev do prebivalcev na Skorklji in po ostalih mestnih o-krajih.
Protestiral je budi šolski OSS,
Polet delavske mladine
ki ga ne morejo zadržati ne kapitalistični izkoriščevalci ne njih oblastni poverjeniki
Bližnji svetovni mladinskj festival je razgibal fudi naše mladinske vrste.. Z velikim navdušenjem se je lotila priprav in ravno to nedeljo se je pričela vrsta kulturnih in fizkul-, turnih prireditev tržaškega festivala, ki je že prvega dne pokazala odlične uspehe, ki jih je mladina dosegla na področju strokovnega dela, obče ter umetnostne kulture in tudi športa.
Mladinska razstava
Preteklo je le kratek mesec dni, odkar je tržaška mladina zastavila svoje sile in se pripravila na svoj festival. Bilo bi skoraj čudno, ko bi ji delo steklo gladko izpod rok. V zadnjih dveh letih si je poleg vseh drugih ljudskih organizacij tudi sama nabrala grenkih izkušenj, da ji pot v življenje in k napredku pod sedanjimi pogoji in ta čas vladajočim režimom nj postlana s cvetjem.
Pripravila se je fudi na to. Po tovarnah in podjetjih so mladinci z vso skrbnostjo izdeloval; celo vrsto razstavnih predmetov, se družili in pripravljali na festival, naleteli so na ozkosrčno jn mrzlo nasprotsvo svojih delodajalcev, ki so jim postavljali na pot vse mogoče ovire. A so jih premagali. In z nič manjšo vztrajnostjo so premagal; tudi izmikanje in zavlačevanje onih, k; jim je poverjena oblast, da čuvajo protiljudske in tudi protimladinske interese zakrknjenih izkoriščevalcev. Tržaška mladina se je morala poleg dela in žrtvovanja za festival, v katerem ni prav nič zaostajala za mladino v svobodnih deželah, 5e dejansko boriti za pravico, da pred svetom pokaže svoje znanje in svoje sile. O tem zgovorno pri-
čajo mladinske stavke, ki si je morala z njimi krčiti pot v tovarnah, in odločni nastop; pred oblastmi, ki si je morala'ž njimi izsiliti prostor na tržaških ulicah in trgih.
Prav ta borba je znova utemeljevala tudi postulate, ki jih je postavil izvršni odbor Komunistične mladinske zveze v svojem programu za sporazum s socialistično mladino, ki naj postane prvi temeljni kamen za
pri Enotnih sindikatih
tesno sodelovanje vseh tržaških mladih ljudi. Utemeljila je pravico mladine, da aktivno poveže vse javno in politično življenje na našem ozemlju, utemeljila potrebo odgovarjajoče izobrazbe, socialne zaščite, socialnih reform in v zvezi z vsem namerno zadržanim razvojem mladine tudi nujnost, da se odpravijo brezpo-
Pogajanja za novo ureditev delovnih pogojev in za mezde, ki bodo kolikor toliko v skladu s sedanjo draginjo, sc nadaljujejo. Ze pred dobrimi 14. dnevi jo OOSS konkretno zahteval nove draginjske doklade in terjal predujme na ra. čun pričakovanega povišanja mezd.
Zastopniki indusirijcev zaenkrat ne kažejo namena, da bi načelno pristali na spremembo osnovnih plač, kolikor ne bi šlo zgolj za njih izenačenje in so pripravljeni pogajati se glede doklad. Spočetka so ponudili doklade po 366 lir dnevno, nato so popustili jn sedaj so razgovori okrog številke 470. t*4
Hkratu OOSS neomajno vztraja pri zahtevi, da sc z občimi ukrepi zajezi nadaljne naraščanje dragi-
selnost in pospeši obnova, da se ostvarj materialno izenačenje obeh spolov, da se reformira vse šolstvo v duhu tesnega sodelovanja vzgojni-kov in staršev, da se urede knjižnice in čitalnice, ustanovijo gledališča in umetnostni zavodi, omogoči Športno izživljanje vseh tržaških mladincev in mladink. Prav iz mladinskega festivala bodo izšlj najboljši mladinci, ki bodo na vseh področjih poroki mladinskega razvojnega poleta v duhu načel Svetovne demokratične mladinske zveze.
V nedeljo so bile v okviru festivala otvorjene tri mladinske razstave: pri Kraljiču, Enotnih sindikatih in v Tomažičevem krožku. Umetnostna razstava pri Kraljiču je odkrila v Klavdiju Črnigoju slikarja, ki bo prav kmalu dosegel priznanje resničnega umetnika. In nič kaj ne zaostajajo za njim Lucijan Parovel ;n Jože Ferluga. Na razstavi niso bili osamljeni. Razen njihovih so bila razstavljena se dela nadaljnih 16 mladincev. V Tomažičevem krožku so bila na razstavi dela skrbno izbranih predmetov tovarniške mladine. Pri ES je lepa razstava slik in podatkov izpričala velik obseg vsega mladinskega gibanja. Poleg tega se je zvrstila v nedeljo še cela vrsta nogometnih, kolesarskih, plavalnih, štafetnih, košarskih in šahovskih prireditev. Na Opčinah Jn v Rocolu so tekmovale posebne igralske skupine v gledališki umetnosti. Tako se bo razvijal tržaški mladinski festival še ves teden.
2e prve kulturne in športne manifestacije pa so porok, da mladinci, ki si bodo izvojevali s svojim; deli in znanjem pot v Prago, tudi ne bodo zatajili slovesa in imena tržaških demokratičnih ljudskih sil.
nje, da se postavita Sepra! in komisija za cene pod kontrolo potrošnikov, da se uvede diferencijal-ni sistem v racilctniranju živil, blokira del uvoženega blaga za ra-cionirano razdelitev, razširijo u-vozno možnosti na vse trgovce in tako odpravi črna borza.
Vsekakor bo borba pri pogajanjih še huda. O tem jasno priča glasilo takozivanih katoliških delavcev «Vita nuova., ki Jc mimo vseh načel o agitacijskem premirju podtaknila novo bombo delavski trdnjavi in brezvestno ter izdajalsko poskusila ras&iti delavsko fronto s podtikanjem političnih namer. Za delavstvo bo to samo dragocen dokaz, kdo mu izpodkopava tla in ga peha v še hujše suženjstvo.
Mezdna pogajanja
Kjer žene omedlevajo od prahu
Nevzdržne razmere v tovarni vreč pod Pončano
Poleg ladjedelnice je pri Sv. Andreju tovarna, v kateri izdeluje nad 100 delavk vreče iz jute in konoplje. V času vojne je bila hudo poškodovana. Zdaj je malone že obnovljena, čeprav prednjih delov poslopja ob cesti proti Skednju še niso na novo zgradili. Vsekakor je tovarna spet v polnem obratu.
In delo teče še prav po starem. Sredi oblakov prahu, ki se dviga iznad tkalnih strojev, delajo od jutra do no&i žene od Sv. Jakoba in s Pončane kakor sužnje. Stroji jim ne dajo, da bi si vsaj prah obrisale s potnega čela. Lega jim na lica, na roke in vsa prepotena telesa, lega jim na pljuča, da s težavo in mukoma dihajo, kakor da bi bile jetične. Ko doseza vročina med razbeljenimi zidovi tovarne 40 stopenj in še več, se zdaj pa zdaj katera zruši ob stroju v nezavest. A stroj zahteva službo in če je katera ne zmore, že čaka drugih 10, da stopijo na njeno mesto.
Zdravstvena zaščita pri delu je na psu. Zaman si ta ali ona delavka priveže robec čez usta in čez
nos. Zaman srkata dva ventilatorja prah iznad strojev, ki ga ustvarjajo vedno več, da v njem niti videti ni iz enega konca delavnice v drugega.
Zadnjič se je sestal tovarniški odbor in se je stoterič posvetoval kaj bi ukrenil. In spet je zahteval pri upravi mleka za delavke, milo pa prhe. Zaman.
Pa saj je skoraj nesmisel govoriti o takem luksuzu, ko pa se še z mezdo nobena zlepa ne prebije iz mesca v mesec. In če jo potem doma še čaka kopica otrok in morda mož brez dela in zaslužka... Kakor drugod, tako so tudi v tovarni vreč delavke potisnjene v zadnje kategorije za delo, ki je hujše od akorda in bi ga drugod niti v akordu ne preplačali. In kakor v posmeh so jim te dni napovedali še nove odtegljaje — za davke, za dohodnino, ki jim jo je naprtil pokojni fašistični režim. Pokojni? Ime režima so črtali, prah in suženjsko delo, mezda v zadnji skupini in davki pa so ostali. In ž njimi beda. ietika in obup.
BORBA BRIVCEV SE NADALJUJE
V brivski stroki vladajo razmere, ki jim bo treba enkrat za vselej napraviti konec. Ze dve leti si brivski in lasuljarski delavci na vse načine prizadevajo, da bi uredili svoje delovne odnose in dosegli primerne dohodke, vsaj take, kakor jih imajo kvalisicirani delavci po drugih strokah, pa zaman. Vedno znova zaostajajo za njimi.
Brivski obrtniki pa tožijo in se pritožujejo, da sami ne morejo ne naprej ne nazaj. Pa ne vsi. Kajti tudi med njimi sta dve kategoriji: ena, kjer jih je malo in kjer posel donaša lepe dobičke, in druga, kjer jih je v njej mnogo in imajo ti svoje brivnice nekje za vogali delavskih kolonij po tržaških predmestjih Pritožujejo pa se in jadikujejo predvsem prvi, fned drugim zato, ker jim nese. Ko so jim Enotni sindikati ponudili pošteno delitev dohodkov, so se ravno ti ujprli. Ko je misel našla plodna tla, so jo hoteli izigrati, da bi pripravili delavca do 10 in tudi večurnega dela, ob dopust in zimsko doklado, ob odpravnino in nazadnje še ob poštene procente.
Borba brivcev in lasuljarjev traja že dolge tedne. Dvakrat so se delodajalci na svojih zborovanjih po prizadevanju najpetičnejših iz svojih vrst izmaknili pogajanjem. Ko so se končno pričela in je bilo govora o delitvi dohodkov, so delavski zastopniki predlagali:	De-
lavcem, ki prejemajo mezde v odstotkih dohodkov v brivnici, se zajamčijo minimalni globalni prejemki, ki ne smejo biti nižji od redne mezde, draginjskih in odstotnih doklad drugih delavcev.
Za primer socializacije dohodkov podjetja, kakor se je zanjo izrazilo precej manjših obrtnikov, se je sprožila takale rešitev: V brivnicah z enim nameščencem se temu zagotovi 45% vsega čistega dobička, v onih z dvema 30%. Da se izračuna čisti dohodek, se smejo od kosmatega dobička odračunati najemnina za lokal, pristojbina za vodo, plin in razsvetljavo, nujni izdatki za milo, mazila, kreme, barve itd. ter za socialno in bolniško zavarovanje, ne pa tudi stroški za perilo, adaptacijo in obnovo lokala, ki nanje odpade obče 10% celotnih izdatkov Nameščencem ostaneta zagotovljena dopust in odpravnina. Delodajalec mu prizna kontrolo nad obratnimi dohodki in izdatki.
A do sporazuma na tej osnovi ni prišlo. V stiski so delavci na svojem predzadnjem zborovanju sklenili, da bodo nastopili stavko, če delodajalci ne pristanejo v eni ali drugi obliki na njih zahteve. Postavili so si strokovni odbor, ki je takoj ukrenil vse potrebno, da bi se stavka ta ponedeljek pričela. Vendar je prišlo drugače. V petek zvečer je bil na lepem — delodajalci so sprevideli, da mislijo delavci zares — dosežen vsaj delen sporazum, ki ,ga je delavstvo v nedeljo dopoldne odobrilo. Sporazum1 se nanaša le na brivce, dočim sb
se prav včeraj pogajanja za lasu-Ijarje in frizerke nadaljevala.
Brivci so dosegli izenačenje draginjskih doklad, niso pa dosegli poroštva za polno zimsko doklado niti ne tega, da bi sporazum veljal od 1. aprila, kakor prejemajo odtlej enake draginjske doklade delavci drugih strok. Ta sporazum pa ne prejudicira vključitve brivskih in ostalih delavcev stroke v novi obči sporazum, za katerega se OOSS ta čas pogaja z vsemi delodajalskimi organizacijami. In do petka mora biti pod streho tudi sporazum za lasuljarje in frizerke. ★
PRISTOJBINE V BRIVNICAH so se včeraj spet povišale. Striženje las bo veljalo odslej po 100 lir v 1., po 90 v 2. in po 80 lir v 3. kategoriji, britje 40, 35 odnosno 30, oboje skupaj 175, 120, odnosno 105 lir, pristriževanje brade pa po 70, 60 odnosno 50 lir.
Tudi krajevni
javni nameščenci vztrajajo
Pred dvema tednoma so zborovali nameščenci mestnih in pokrajinskih podjetij ter raznih krajevnih in javnih ustanov. 2e pred meseci so postavili svoje zahteve po povišanju plač, ki daleč zaostajajo za plačami delavcev in nameščencev v drugih strokah. Angloameri-ška okupacijska oblast se jih je vse doslej ubranila z raznimi birokrat-skimi pretvezami. Todaj sedaj so se tudi oni vključili v občno mezdno gibanje in oblast se je znašla pred strnjenimi vrstami vsega delavskega Trsta.
Njih zastopniki so bili ponovno pri polkovniku Gardnerju in mu predočili odgovornost okupacijske oblasti za vse bolj nevzdržni položaj krajevnih javnih nameščencev. Naleteli so vselej na gluha ušesa. Na zborovanju je bil sprejet poslednji poziv oblastem, da nemudoma urede njih prejemke. Sklenjeno je bilo, da bodo vsi vztrajali pri svojih zahtevah in da se bodo za izboljšanj borili z vsemi možnimi sredstvi.
Svoje zahteve so krajevni javni nameščenci prvič postavili koncem marca. Zahtevali so: izenačenje svojih osnovnih plač s plačami ostalih strok, kakršne so bile 1. aprila t. 1.: 2. zvišanje draginjskih doklad za 70% za dobo oktober-december -946 in 50% v času od 1. junja t. 1. dalje; 3 zvišanje draginjskih doklad v vsakem drugem nadaljnem mesecu vzporedno z naraščajočim indeksom cen živilskih potrebščin: 4. stalni mesečni predujem po 6000 Hr, _ na račun pričakovanega povišanja plač; 5. posebno doklado po 5900 lir za kritje stroškov, ki so jih imeli v pretekli zimi spričo njene posebne ostrine.
Zaradi tako odločnega stališča je zastopnik okupacijske oblasti gosp. Lane pristal na pogajanja.
Antifošistične žene Navodila OOSS
glede sindikalnih volitev
prvim žrtvam v rižarni
Predzadnjo nedeljo se je vse napredno prebivalstvo Trsta oddolžilo spominu na prve žrtve nečloveškega nacističnega besa, ki jih je pred tremi leti kot prve Pognal v smrt v pečeh tržaške rižarne. Ogromna množica se je v sprevodu zbrala pred spomenikom v rižarni, kjer je nekdanji ške-denjski župnik Macarol opravil verski obred. Zastopnica antifašističnih žena tov. Clareta je spregovorila v spomin na prvih 40 žrtev rižarnskih peči in tudi vseh nedoštetih, ki so jim sledile v poslednjem letu velike osvobodilne borbe. V njihove^ imenu se ji je izvil iz srca poziv vsem, ki se še zavedajo svojega človeškega dostojanstva, naj končno pozabijo sovraštvo in mržnjo ter se združijo vsi iskreni demokrati, za kar sq milijon ljudi žrtvovali svoja življenja.
Govorili so še drugi zastopniki množičnih organizacij, med njimi tudi član mestnega odbora OS tov. Zugar. Pri svečanosti so sodelovali Renaidijeva godba in dva pevska zbora. Bila je svečano odkrita spominska plošča z imeni prvih žrtev. Pred njo so razpolo-žili domala 100 velikih vnecev.
NOVINARSKI OSS in novinarska organizacija sta odiočnp ob sod'la teroristični napad tržaških ali bolje privandranih neofašistov na dva napredna novinarja ter ga označila za barbarstvo. Kdor čita tržaški šovinistični popoldnevnik, pa ima pri tem občutek, da je tedaj pljunil v lastno skledo.
Pred tednom dni je OSS objavil v zvezi s sindikalnimi volitvami komunike, v katerem je podal vrsto podrobnih navodil v dopolnitev dosedanjega volilnega postopka.
Glede na spore, ki so nastali zaradi netočno izpolnjenih glasovnic, se mora te smatrati za neveljavne zgolj, kolikor se tiče tovarniških odborov, ki so jih volile! v danih primerih napačno volili. Kar se tiče delegatov za strokovne skupščine, ostanejo tudi take glasovnic v veljavi, ker je smatrati odgovarjajoče število delegatov razvrščenih na obeh listah, za izvoljene ne glede na to, ali se je volilec pri zabeležbi posameznih kandidatov za tovarniške odbore zmotil.
V primeru, da je volilni upravičenec izgubil svojo osebno izkaznico, velja začasno nadomestno potrdilo, ki mu ga izda pristojni občinski urad. Ako je spričo spremembe priimka volilni u-pravičenec vpisan v seznamu vo-lilcev z drugačnim priimkom, kakor ga ima zapisanega na osebni izkaznici, ne bo mogel voliti, ako na to ne pristaneta sporazumno zastopnika obeh sindikalnih organizacij v nadzornem volilnem odboru (za pripadnike kmetijskega sindikata je to vprašanje posebej urejeno; gl. članek »Se nekaj o volitvah v kmetijsko stroko,« op. ur.)
Ponovno je tudi opozoril, da imajo pri sedanjih volitvah glasovalno pravico vsi oni pripadniki sindikalnih organizacij, ki imajo svoje stalno bivališče v onih krajih cone A, ki bodo pripadli Tržaškemu ozemlju.
ZVU ovira
povratek primorskih drž. nameščencev iz Italije
Po dolgih mesecih in skrajnih prizadevanjih naših železničarjev, ki so bili v času fašističnega režima in njegovih predhodnikov po krivici premeščeni v Italijo, so italijanske ciblasti definitivno zavzele stališče glede njih povratka, ki jo v načelu ugodno, čeprav predstavlja v praksi znatno težavo. Železničarjem je zagotovljena njih premestitev v cono A ali B, če na to pristanejo pristojne upravne oblasti (ZVU ali jugaslovanska uprava). Priznajo se jim vse gmotne pravice, ki so si jih pridobili prav do te premestitve, in iste pravice, kakor jih še uživajo italijanski železničarji na Tržaškem ozemlju. Preskrbeti pa si morajo stanovanje na Tržaškem ozemlju odnosno v coni B
Železniška direkcija bo kvečjem omogočila izmenjavo med njimi in nameščenci, ki se bodo odselili s Tržaškega ozemlja v Italijo. Dejansko se Je doslej prijavilo za premestitev tudi 20 takih šelezni-čarjev, ki so si v\Trstu že zagovo-tili stanovanja. Toda medtem se je ZVU postavila na stališče, da morajo ti železničarji dobiti še posebno privoljenje guvernerja ali stalne tržaške vlade za povratek, kar je v popolnem nasprotju s pismeno izjavo pravnega oddelka ZVU, izdano meseca februarja t. 1., da je povratek državnih nameščencev na Tržaškem ozemlju mogoč le na osnovi premestite, ki jo mora odrediti italijanska vlada in ki jo odobri anglo-ameriški glavni stan na našem ozemlju. Vsekakor pa jc vse obsodbe vredna okoliščina, da je treba še njegovo osebno dovoljenje za njih povratek v domače kraje.
je Sepral pri tem celo skliceval na fašistični zakon (še izpred 1943. leta), po katerem naj bi bil dolžan vse blago dodeljevati grosistom, »njih zadrugi«, s katero si skušajo prisvojiti monopol na tržaškem trgu. Bilo je jasno, da so hoteli na tak način izločiti trgovce na drobno in spraviti blago mimo urada za cene »na prosti trg po črnoborzijanskih cenah.
Očitno je komisija za cene pristojna zgolj za blago iz Jugoslavije. In očitno Sepralu ni bilo dovolj, da ga je tržaški tisk pred tedni razkrinkal do kosti spričo mahinacij z jajci, mesom in drugim blagom, ki ga je delil svoji politični žlahti od škofovega dvorca in bank do sodišča in ZVU ter celo do demokristjanov v delavskem plašču. Sedaj se je pokazal v jarki luči kot fašistična ustanova, ki ji pridejo prav celo fašistični zakoni, da lahko služi pijavkam tržaškega delovnega ljudstva
Nove tarife
Fašistični Sepral
Ze v aprilu so si tržaški mesarji zagotovili dobavo določenih mno-
žin mesa iz Furlanije za tržaški trg. Sporazumeli so se, da bosta prevzela blago konzorcij mesarjev, ki predajajo blago neposredno konzumen-tu, in mesarski »zadrugi« ki je v rokah nekaj grosistov. Na lepem pa je Sepral vse blago dodelil ta-kozvani zadrugi in grosisti so imeli proste roke. da znova navijejo cene mesu. S pristankom ZVU se
za težake v pristanišču
Pogajanja za prilagoditev prejemkov pristaniških delavcev so se zaključila. Prvotno so hoteli delodajalci pristati le na 26,5% povišanje dosedanjih tarif. Zastopniki delavstva pa so vztrajali pri 68% za ves čas do 30. sept. t. 1. Pri nadaljnjih razgovorih so delodajalci pristali na predlog zastopnika Delovnega urada, da se tarife povišajo na 41,5%. Predzadnjo soboto ie torej delavstvo na svojem zborovanju ostro obsodilo stališče delodajalcev in Delovnega urada ter odkldhilo njih predloge Ko so se pogajanja tistega dne nadaljevala, se je delavstvo strnjeno zbralo pred Del. uradom, da podpre zastopnike. Demonstracija je bila vseskozi disciplinirana in je trajala pol ure. Mirni, a odločni delavski nastop je zalegel. Tisto soboto je bil dosežen sporazum, po katerem se prejemki vse od 1. januarja t. 1. dalje z 10. jul. t 1. povišajo za 50%. Zvišane so bile tudi družinske doklade in dohodki vred od socialnega zavarovanja. Nove tarife za delo pristaniških delavcev bodo veljale do 30. septembra t. 1
V enem in istem podjetju niso mogoče volitve v dveh ali vel strokah in so dolžni vsi voliti v oni stroki, ki ji pripada večina delavstva in nnmeščenstva. Izje ma velja v primeru, da je podjetje razdeljeno na več krajevno ločenih delavnic, kakor velja n. pr. za tovarno določenih izdet kov in na njih prodajalno.
Ze izvoljeni skupni tovarniški odbor nastopa — v odnosu do delodajalcev v imenu vsega delavstva in je podrejen strokovnemU| odnosno Osrednjemu OSS. Novi odbori prevzamejo vse naloge, ki so prej pripadale odborom ene ali druge sindikalne organizacije. Kar pa se tiče položaja posameznih pripadnikov sindakalnih organizacij, so v organizacijskein in upranvem pogledu podrejeni vsak svoji sindikalni organizacij dokler ne bosta dokončno in v celoti združeni.
Strokovni OSS so dolžni izpolnjevati odredbe in navodila OS& V vsakem glavnem vpraš inju, k> neprsredno po teh odre Ib ih za njih stroko ni rešljivo, e lahko posebej so sporazumejo, a rešitev ne sme biti v nasprotju z duhon1 odredb in navodil OSS.
OOSS je posebej opozoril, se smejo vse objave o nezdnih jn delcvnil sporazumih, stavkovnih gib; riil izdati in razglasiti vsfi' lei le v imenu str0kovnega osrednjega odbora, ne pa eno" stre riško v imenu ene ali druge sindikalne organizacije.
Medtem so se volitve tudi ^ poslednjih dveh tednih nadalic vale, čeprav spet nekoliko JO? časneje. V ladjedelnici Sv. Marka je pripadlo ES 91 delegatov z3 skupščino, DZ 45, v podjetju Rasa 2 ES, 10 DZ, pri podjetju Fac^a' noli 19 ES, 2 DZ, v podjetju Mej* 2 ES, 3 DZ, pri podjetju SICELP 4 ES 0 DZ, pri raznih podjetjih v Miljah 4 ES, 0 DZ. Pri Panfili^ 2 ES, 1 DZ, na univerzi 0 ES, ° DZ, v Javnih skladiščih 36 ES. 2" DZ, pri Chapili 1 ES, 0 DZ, pr1 bglniški blagajni 0 ES. 1 DZ.
k nehal
o volilnem postophn
Kaže, da je sedaj končno vse 0' rejeno, kar se tiče postopka Pr' sindikalnih volitvah in še posebej za pripadnike kmetijske stroke-Zadnja težava, ki je nastala v zvezi, je bila ta, da imajo ljudi® na osebnih izkaznicah mestoma & poitalijančena imena, na sindikal' nih pa svoja prvotna slovenska i' mena. Ker so pri volitvah dolžc* predložiti obe izkaznici, je nasta' lo vprašanje, kako naj se jim gl®' de na različna imena prizna voli'11® pravica. Kmečki posestniki, ki bo' do volili na osnovi davčnih izkazov, a posestvo, ki so ga podedo* vali po svojih prednikih, še ni b1' lo prepisano na njihovo ime, bi s® znašli v enaki zagati, ker bi se iz' kazali z dokumentom, ki bi se gl®' sil na drugega človeka
Zaradi tega so na eni izmed zad' njih sej strokovnega Odbora za s’11' dikalni sporazum razpravljali t!,' di o teh nevšečnostih in prišli d® naslednjih zaključkov:
Ko bi se kdo zglasil pri volitvah z osebno in sindikalno izkaz.ni®?’ ki bi se glasili na dve različni »' meni, se mu bo priznala pravica v®' glasovanja, če bo na voliln®,’! seznamu, ki ga bo imel vol d11 ’ nadzorni odbor, poleg njegove^ imena in priimka zabeležena W di številka njegove osebne odos® sindikalne izkaznice.
/n'
Zaradi tega bo moral strokov1 OSS poskrbeti, da bodo v sezname še pred volitvami vneš®11^ dotične številke za vsakega up1^ vičenca, ki ima dokumente z r®*' lično pisanim priimkom. V trenbj' ku, ko bo volil, bo nadzorni voli1' ni odbor označil upravičenč®)' sindikalno izkaznico s številko hif gove osebne izkaznice v dokaz, ®, je volil. Poleg številke se bo P®L pisal zastopnik njegove sindik®”’, organizacije v volilnem nadzorh®r odboru.
Kmečkim posestnikom, ki se ^
do zglasili pri volitvah razen^z^.
menjenuna izkaznicama še z
no karto, ki bi se glasila na
dr*
eluK'
ga*no Ime, bodo slednjo pr*--: « njali in jo prav tako označi" številko upravičenčeve osebne
kaznice.
if

Rihiške trgatve pa letos ne bo
koncu vasi je stala belo pogrnjena miza. Za njo župnik v belem ko-retlju, poleg njega inežnar s Škropilnico. Na mizi je ležal sveženj k.ljužev, ki so si bili med seboj zelo podobni. Danes bodo na slove-s®n način izročili ključe popra vi je-nih hiš 25 hišnim gospodarjem..
Milostni
gospod guverner 25 obnovljenih hiš
Po cesti od Trsta so se prikazali Avtomobili. »Sedaj gredo, evo jih«, ,e završalo med ljudmi, ki so stali P* levo in desno od mize, tako da a® z njo tvorili pravokoten prostor, ^ je bil na spodnjem koncu oa-Prt. Deklica v belem krilcu je zacepetala od razburjenja in v du-u še enkrat ponovila naučene be-? .e, s katerimi naj bi pozdravila uJega oblastnika,
»Guverner«, kakor se je mogoč-
0	imenoval ameriški oficir začasne v°jaške vlade, je zlezel iz svojega
vtomobila; obkrožal ga je roj niž-"P častnikov in novinarjev. Gu-*fner se je smehljal. Njegov smeh-isl je bil očetovsko pokroviteljski, akor se pač spodobi za mogočne-^A gospoda, kadar se poniža med »‘Prosto ljudstvo, da bi mu ^elil 'loščino. Prav tako so se menda Piehljale pred stoletji grajske go-, .^'čne, ko so obiskovale bolnike.
1	so jih malo prej njihovi valpti Pretepaii.
Župnih je v slovenščini izrekel .Podošlico in pozval guvernerja, l?1 k)i popravili še ostale porušene Saj je bilo v vasi še mnogo pdrtih hiš in vsi so enako potreb-’ Vsi so se borili za svobodo in ^Ago zaveznikov, tolmač je sproti prevajal v an-jjAščino. Guverner je kimal. De-. ‘Pi, ki ga je pozdravila v imenu Piskih otrok in mu dala šop cvet-’ 'e podal roko. Nato je sprego-^APil in dejal, da obžaluje, ker ne več dolgo ostali v teh krajih, ki mogli popraviti še ostale hi-
. župan, še mlad mož z odločnim . histrim izrazom na obrazu, ga . začudeno pogledal. »Zakaj ste ‘ako pozno začeli? Dve leti ste tukaj in več, pa sle šele zadnje
začeli popravljati naše po-šene domove. Seveda, sedaj bi k radi še ostali tukaj, ker se vam Av dobro godi,« si je mislil žu-
pan,
»ekel pa nič.
se enostavno zidani iz
«ta
kfo.storu tri tedne Midva s
nje med deskami.«
»Moj mož je bil v Nemčiji tri leta in sin je bil pri partizanih, pa nam nočejo obnoviti hiše. Pač pa so tam gori napravili vse v najlepšem redu,« je pokazala žena z roko za breg za vasjo, kjer se je šopirila obnovljena, gradu podobna hiša in se svetila v jutranjem soncu.
»Čigava pa je tista hiša?«
»To je grad gospodov C Stara italijanska plemiška družina nekje od Benetk. Za časa Avstrije so živeli na Dunaju in uživali razne privilegije. Tudi sedaj jih uživajo. S podjetnikom, ki obnavlja, so v najboljših stikih in zato so jim tudi vse obnovili. Mi, ki smo revni, kaj takega ne zmoremo. Zato pa je naša hiša še sedaj porušena.«
Zaboj so se borili ?
»Ne bodite hudi, mati! Ne bomo prosili miloščine in si bomo sami obnovili naš dom, kakor si ga sami obnavljajo naši bratje onstran Morganovega plota,« jo je tolažil sin-partizan
»In vendar, ko je bila še borba, so nam trobili po radiu: Bijte se z okupatorjem! Nič zato, če vam požgejo domove. Zgradili vam bomo nove, ki bodo lepši in večji od starih.«
»To je bilo takrat, ko so nas potrebovali,« je trpko pripomnil drug možakar. »Sedaj pa jim nismo več potrebni. Morda smo jim celo v na-potje.«
Guverner se je z družbo vrnil od zakuske v gradu. Mimogrede je pomahal z roko in se znova nasmehnil, kakor bi hotel reči: »Vidite, kakšna čast! Sam sem prišel med vas in hiše sem vam obnovil « Ostali častniki in gostje so tudi posedli v avtomobile in se odpeljali nazaj proti mestu.
Vaščani so ostali sami s svojimi pol podrtimi in pol obnovljenimi hišami. V vasi je zopet zavladal globok mir.
I. M.
Dognanje starega Bruža in njegovih tovarišev
Ribiška posadka enega izmed šestih motornih čolnov, ki jih imajo Križani, je bilo tisto jutro še v portiču. Preko pregrade, ki ga obkroža v kamenitem loku, je bila razpeta ogromna ribiška mreža. Njeni robovi so segali čez školje in plutovinasti konci so se pozibavali na valovih, ki so se lomili ob izpranih čereh. Ribiči so se zbrali okoli svojega starešine, ki jim je še vedno drugoval, čeprav je nosil na plečih že sedem križev. Pogled mu je bil uprt v šivanko, s katero je, krpal veliko luknjo. Zazijala je v mreži po zadnjem lovu.
boš z nami prigriznila, ko nam prinesejo iz vasi jedačo,« mi je odvrnil na moj pozdrav nekdo izmed njih. Iz pogovora sem potem razbrala, da njegova beseda nekaj velja in da ga kličejo za Toneta Zgrado. Tu pa tam je kaj dodal in izpopolnil pripovedovanje starega Bruža, ki je za tisti čas odložil šivanko, se oziral zdaj v enega zdaj v drugega, kot da bi iskal v njihovem nemem pritrjevanju potrdila za to, kar bo povedal v imenu vseh.
Pijavke na ribjem
trgu
Tako sem jih našla, ko sem prišla med nje, da se pomenim o njihovem življenju in delu.
»Prišla si kot nalašč prav danes, ko barvamo mrežo in smo tu preko dne. Ce se boš dolgo mudila,
Obnovljena centrala
Delavskih zadrug
Centralni sedež Delavskih zadrug leži v predelu mesta, ki je bil med najbolj prizadetimi po bombardiranju v februarju 1. 1945. pri Sv. Andreju. Na razmeroma
Za 30 milijonov v 7 mesecih
^•Astopnik podjetja je razlagal: 25	mesecih smo obnovili
t-... 'š in porabili za obnovo 30 “'ionov lir,«
D rideset milijonov za 25 hiš! To p 'horajo biti kar čedni domovi! hj.-181! so goste v eno obnovljenih je bila najbolje popravlje-ba' Sai je staro pravilo, da je tre-, Pokazati, kar je najboljše. — r,'truVi so s^ari’ N°ve so strehe, t)v ? bi vrata Stare hiše so imele ^Jle oknice, obnovljene imajo sa-bn ehe in ko bo pozimi pihala D0l Ja • ■ . Pa kaj bi to! Sedaj je spo-j *n ni burje. Pozimi pa go-0v ne bo več tukaj, ampak se v 0 greli daleč nekje za morjem jC'!idno zgrajenih hišah.
tleh je cement. »To je bolj bn >« je kot v posmeh pripom-ti ^ t^do. Poleg hiše so štrleli pro-U raz^rtl zidovi svinjaka In
gospodarskih poslopij ne bo-#2;Popravjali?«
a to ni dovolj denarja in ne dovolj je, da imajo ljudje 0 nad seboj. Ostalo bodo že J .Pozneje popravili.«
IjlKj: 0 torej! Živina naj pogine in naj zbolijo v površno po-Jenih hišah.
, Grad nad vasjo
filj 1 Vendar so rekli, da so potro-!a (jj^eset milijonov za obnovo,« t?r0v®l možakar srednjih let. Vr0 vs°to bi lahko napravili 'fe^ ‘n bolje. Ponekod so i Dr* streho 3 starimi koriti in bo let° Puščala. Štedilniki -
- «ar
majhen prostor je padlo kakih 40 velikih bomb, ki so temeljito poškodovale stavbe, kjer so bili u-radi in skladišča ter vmesna dvorišča z železniškim tirom. Skoda je znašala na desetine milijonov.
Po vojni so se Delavske zadruge takoj lotile obnove in za nedeljo 29. junija je vodstvo povabilo svoje ustanovne člane iz 1. 1903, predstavnike oblasii in novinarje, da si ogledajo opravljeno delo. Nedvomno je to delo velik uspeh vodstva pa tudi uslužbencev, ki so se takoj lotili obnove, ne da bi čakali, kdaj bodo lahko zasedli svoja nekdanja mesta.
Povabljeni gostje so si posebno natančno ogledali veliko avtomatsko pekarno, ki je bombe po naključju niso razdejale; vendar dolgo časa ni mogla obratovati, ker so bili uničeni vsi vodi za e-lektriko in vodo.
Dr. Timeus in tov. Ferjančič sta ob tej priliki apelirala na tisk, naj tudi na tem področju deluje v smeri medsebojnega pomirjeni a.
• »Odkar sem se rodil, sem na morju in razumljivo je, da sem veliko več doživel od njih, ki so sredi poti ali pa so jo komaj pričeli. Ribiški kruh je bil vedno grenak, to ve tudi Kinjaco, ki je prišel nekaj let za menoj. Sedaj, ko bi bil lahko slajši, je ostal tak, kakor je bil, po krivdi tistih, ki krivično odločajo. Razlika med leti, ko sem začel ribariti, je ena sama. Takrat smo morali veslati po štirj, pet ur in več. Vode je steklo iz nas več, kot smo je izpili. Jadra in motorni čolni so prišli pozneje in nam olajšali naše delo, vendar je v našem pristanu še veliko barkač na vesla in se isti trud po malem še vedno nadaljuje.
Rešili bi se ga edino s tem, da bi ustanovili zadrugo, a zadrugo je težko ustanoviti, ker v Trstu ni pravice. Ob osvoboditvi smo imeli že domenjeno in prišlo bi do njene ustanovitve, če bi ne bilo tako, kot je, in če bi se na ribji trg ne povrnil fašizem, takšen, kakršen je bil vsa prejSnja leta. Na ribjem trgu še vedno gospoduje isti komisar, zagrizen fašist, ki je ob osvoboditvi bežal iz Trsta. Pozneje pa se je vrnil, ker se mu pod -zavezniki itak ne more nič zgoditi. Oni ščitijo njega in prodajalce, ki so tedaj prav tako bežali kakor on in so se prav tako vrnili. Polni so zlata, mi pa smo zlomljeni od dela.
Ce naredimo račun preko vsega, vidimo, da je naš mesečni zaslužek tolikšen, kolikršen je zaslužek industrijskega delavca — dvanajst tisoč lir na mesec, ker so meseci, ko zaslužimo dvajset
tisoč, pa tudi taki, ko služimo samo pet. Lovimo le dvajset dni v mesecu. V mesečini ni lova. Nevihte in nesreče, ko se pretrga mreža in smo ob ves lov, nam tudi odjedo marsikateri dan. Stroški pa so vsako noč isti, pet do šest tisoč lir za bencin, za petrolej, za mrežice v svetilkah, ki jih pregori pet do šest na večer in stane vsaka štiri sto lir. K temu pa še nizka cena rib, stroški na trgu in občinski davek, same stvari, ki jih moramo plačati v gotovini. Mastni dobički naših žuljev gredo v žepe velikih trgovcev, ki posredujejo med nami in prodajalci. Prav tako delajo z nami, kot pravi naš slovenski pregovor, da »velike ribe žro male ribe.«
Ko bi se tune vrnile
Odkašljal se je, izpljunil slino in nadaljeval: »Zdaj lovimo sardele, ki bodo tja do oktobra, včasih tudi do novembra; potem pridejo na vrsto sardoni in druge ribe. Najlepši je lov na tune, a po tej vojni ga je bore malo. Prepodile so jih mine in menda bo trajalo še kakšno leto, da se bodo vrnile. Našo ribiško trgatev nam je požrla vojna in še nekaj let je gotovo ne bomo slavili. Lov na tune je velik praznik, ki mu prisostvuje vsa vas. Ko stražarji vrh hriba zavpijejo, da se bližajo obali, vržemo ribiči mrežo v vodo in tri ure pozneje je polna, da jo stežka privlečemo na kopno. Vsakdo d olji za nagrado kos luninega mesa. Zvečer je potem vedno veselo.«
Roko je iztegnil, da bi mi pokazal na rtič, onkraj katerega se izliva v morje rokav Timava.
»Ob njenem ustju so spravljene Udje, ki jih rabimo samo za lov na tune. Sedaj imamo z njimi le delo, toda vse to bi bilo lahko, ne bi nas trlo, če bi imeli tukaj Jugoslavijo, ker le ona bi pravično uredila našo stvar.«
Ko je končal, se je sonce že dvignilo in obsijalo vso morsko gladino. Obrazi ribičev so bili \ njem še bolj opal j eni in zdelo se mi je, da se prav malo razlikujejo od obraza starega Bruža. Prav vse je naporno življenje že zaznamovalo.
mmm
Slikali v napredi dežel
i!1* sta '!i s*arel!a železa. Pri sose-,1'Aih dva de'avca stavila pod v
Ki A/U Postavila v ireh dneh. k*' boljši od njihovega, ki
Novi napredni demokratski režimi, ki vladajo v nekaterih državah Evrope — na Po'jskem, v Jugoslaviji, Bolgariji, Albaniji, Češkoslovaški, Rumuniji — ustvarjajo nadvse povoljne pogoje za razvoj politične aktivnosti ljudskih množic. Pojavile so se nove oblike družbenega življenja in nova vsebina tistih oblik, ki so že prej obstojale. Vloga sindikalnega gibanja v družbeno-političnem življenju teh držav se je znatno spremenila, prav tako tudi načini sindikalne delavnosti.
V Jugoslaviji je n. pr. 26 sindikatov (železničarjev, tekstilcev, kovinarjev, rudarjev in drugih). Ti sindikati imajo svoj center, »Enotne sindikate Jugoslavije«. Na Češkoslovaškem združuje Centralni svet enotnih sindikatov 21 proizvodnih sindikatov. V Bolgariji povezujejo sindikati 32 zvez v okviru Splošne delavske sindikalne zveze. Na Poljskem je 38 sindikatov,
katere vodi Centralna sindikalna komisija.
Po deinokratiči oačel
V osvobojenih državah Vzhodne Evrope slonijo sindikati od vrha do tal na demokratičnih načelih. Njihove voditelje — od tovarniških sindikalnih uprav do osrednje uprave in vodilnega organa sindikalne enotnosti — volijo na podlagi najširše demokracije. V naprednih državah takozvane zapadne demokracije (zlasti v Zedinjenih državah Severne Amerike) pa vodi reakcija odprto ofenzivo proti delavcem ter jemlje zaposlenim še tisto malo pravic, ki so jih dosegli po desetletjih trdovratne borbe. Pri vsem tem so oblasti na strani kapitalističnih monopolov, često pa se uspehi reakcionarjev v napadih na delavsko gibanje krijejo z -zakonitimi odredbami.
Poglavitna skrb demokratičnih
režimov je dviganje življenskih ravni delavcev. Po drugi strani pa se zaradi nacionalizacije težke in znatnega dela srednje industrije, prevoznih sredstev, bank, prav tako kakor zaradi likvidacije razreda veleposestnikov v vlogi poslo-davcev pojavljajo ljudske oblasti, ki upravljajo nacionalizirana podjetja. Na Češkoslovaškem je prešlo v državno last 70% vse industrije (po številu zaposlenih delavcev). V Jugoslaviji je odstotek še večji.
Po tem takem so nastali povsem drugačni odnosi med državo in sindikati. Nespravljiva nasprotja in večna borba so odstopila mesto sodelovanju z nalogo, da se dosežejo skupni cilji.
Pod vlado ljudskih oblasti so delavci zainteresirani, da ustvarijo čimprej novo gospodarsko podlago, ki bo jamčila nacionalno neodvisnost njihove države kakor tudi izvor ljudske blaginje. Zato so se delavci v množicah odzvali pozivu sindikatov, da zastavijo vse svoje sile in sposobnosti za izpolnitev petletnega načrta gospodar-
skega razvoja Jugoslavije, dveletnega gospodarskega načrta v Češkoslovaški, dveletnega načrta v, Bolgariji in triletnega načrta na Poljskem. »Teden obnove cest« in kampanja »Mesto — vas« v Jugoslaviji, vsestransko tekmovanje delavcev v Bolgariji, množično pro^ stovoljno delo pri obnovi hiš in tvornic, kampanja za pridobitev za-padnih dežel na Poljskem — vse to so značilne črte sodobnega življenja narodov, ki so čvrsto stopili na pot demokratičnega razvoja.
Primeri novih oblik delovanja sindikatov so množične kampanje delavcev in kmetov, ki so jih sami organizirali. V Bolgariji so na pr. sindikati lani organizirali 14.238 kulturno-delovnih brigad, sestavljenih iz prafesionistov, zdravnikov, žininozdravnikov, krojačov, pravnikov, igralcev in glazbenikov. Te brigade so štele 1,370.000 ljudi, ki so več deset tisoč krat obiskale podeželje. Lani je bila v Jugoslaviji izvedena analogna kampanja »Mesto in vas« Samo v Beogradu sb osnovali 77 brigad, ki so 470 krat obiskale podeželje ter popravile riad 81 tisoč kosov * poljedelskega orodja. Delovna vzajemna pomoč je. močna vez za jačanje tovarištva med delavcem in kmetom,.
k.
I
Zgledni napredek
Obdelovalne zadruge v Podragi na Vipavskem
Delo ljudske oblasti
v bujskem okraju
V lanskem novembru so ustanovili v Podragi na Vipavskem kmetijsko obdelovalno zadrugo. V njej so se združili vsi napredni kmetje iz Podrage in neposredne okolice. Večinoma so bili to mali posestniki, ki so bili svoje čase najhuje izkoriščani. V okviru so združili malone vsa svoja zemljišča in vse kmetijsko orodje. Pridržali so si le hiše in po 2000 kv. m zemlje okrog njih. Zadruga razpolaga sedaj s 100 ha zemlje, traktorjem, eivema kosilkama, sejal1-kama, mlatilnico in drugim kmetijskim orodjem. Letos spomladi se je vanjo vključil še neki napredni kmet in se je zadružna posest tako povečala za nekaj hektarjev in nekaj glav živine.
Zadružniki so si pripravili svoj delovni načrt in so ga, kar se setve tiče, že v letošnji spomladi prekoračili. Posejali so 20,5 ha zemlje s koruzo, za 8,5 ha več, kakor je bilo v načrtu. Enako so posadili krompirja za 1,7 5ha več, krmilne pese za 0,55, ha vrtnin skoraj za 1000 kv. m več, kakor je določal načrt. Pridobili so 11,4 ha travnikov. V svojem petletnem načrtu imajo namen združiti 150 posestev, pridobiti 4 velike vinograde s 50.000 trtami in pridelkom 7000 hi vina. Živina naj bi se 10 krat pomnožila. Zgradili bodo večjo vinsko klet. velik hlev, 4 silose za zeleno krmo, svinjak za 300 prašičev, čebeljnjak za 150 čebel n ih družin, stanovanlske hiše z 10 stanovanji. Nabavili si bodo 10 večjih kmetijskih strojev, si postavili svojo prevajalno in delavnice.
Zadružna polja in vinogradi so bili letos lepo obdelani in po-
Nevzdržne razmere
v straši ški to varni dežnikov
V Strašicah vladajo v tovarni dežnikov bratov Polettijev nevzdržne razmere. V tovarni je zaposlenih 27 mlajših deklet. Podjetniki so sčasoma ustvarili v tovarni tako ozračje, da živijo delavke stalno pod njihovim pritiskom. Od časa do časa odpuščajo po eno ali več delavk, tako da se teror Se stopnjuje. Dekleta, ki veljajo tudi zanje predpisi o osemurnem delavniku, so prisiljena delati devet ur na dan in čez. Delovni pogoji so zelo težki. Delavke morajo napeti vse sile, da izpolnjujejo dnevno vedno večje zahteve gospodarjev. Norme, ki jim jih postavljajo, presegajo znatno norme po vseh drugih podobnih podjetjih. Za najmanjši prestop kaznujejo dekleta z globami. Vse po vrsti plačujejo kot nekvalificirane delavke, čeprav o-pravljajo kvalificirano delo. Pri vsem tem pa je njihov zaslužek naravnost beden in dosegajo najboljše delavke od 7 do 8000 lir prejemkov na mesec.
Sindikalne organizacije so že ponovno intervenirale pri pristojnih oblasteh, da bi dosegle olajšanje delovnih pogojev v tovarni. Doslej so ostala njih prizadevanja zaman.
škropljeni, tako da se vidno ločijo od ostalih. V hlevih je dobro rejena živina. Delo je načrtno porazdeljeno. Vsa okolica se ozira na zadrugo in ljudje vsevprek priznavajo prednosti načrtnega gospodarstva in naprednega zadružništva.
Razkppali so 720 kv. m ruševin, izkopali nad 1000 velikih panjev in odstranili iz struge skoraj 130 kub. m kamenja. Delavci Rizza-tove žage so takrat postavili barako za delovno brigado. Posebno so se izkazali pri prostovoljnem delu ljudje iz Solkana, Bukovice, Volčje Drage, Mirna, Ozeljana. Kamenj, Potoč in iz Ajdovščine.
Regulacija Lijaka je velikega pomena za Spodnjo Vipavsko dolino. Na Sempaškem polju bodo z njo pridobili 900 plodne zemlje in obvarovali vso okolico pred poplavami.
Vinarsko-sadjarska šola v Škocjanu pri Kopru razglaša:
S 1. septembrom 1947 sc otvarja dveletni tečaj za kmetijstvo. Namen tečaja je: seznaniti sinove naših kmetovalcev z znanstvenimi pridobitvami v kmetijstvu; usposobiti sinove naših kmetovalcev z znanstvenimi pridobitvami v kmetijstvu; usposobiti jih za poklic a-gramega ekonoma; dati jim možnost, da po dveh letih študija nadaljujejo študij na srednji, nato pa na visoki kmetijski šoli.
Pogoji za sprejem so: 1 Prosilec ne sme biti mlajši od 15 let, ne starejši od 24*let. 2. Pristojen nio-ra biti na Primorskem.
Nekoickovane prošnje se vlagajo pri upravi šole do 15. julija t. 1.
Učni program obsega vse važnejše stroke kmetijstva: poljedelstvo, vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, živinorejo, živinozdrav-stvo, mlekarstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, kmetijsko gospodarstvo, knjigovodstvo, zadružništvo. Poleg strokovnih predmetov sc poučujejo tudi slovenščina, računstvo, fizika kemija, geometrija, merstvo, zemljepis in zgodovina. Za praktični pouk ima šola odgovarjajoče posestvo (30 ha površine), gospodarska poslopja, drevesnico in Irsni-co. Uprava skrbi za teoretsko in praktično izpopolnjevanje gojencev, da bi tako dvignili naše zanemarjeno kmetijstvo.
Za prehrano in stanovanjc je oskrbljeno v dijaškem domu. Oskrbovalnima za gojence bo znašala 2500 lir mesečno. Oskrbovalnima bo znižana na polovico ali četrtino, če je gojenčeve družine v težkem gmotnen položaju in čc bo učenec dobro napredoval. Dovoljeno je tudi plačevanje oskrtaoval-nine v blagu, po vsakokratnih tržnih cenah. Gojenci morajo prinesti s seboj delavniško in praznično obleko ter perilo, rjuhe >n odejic.
Prošnji jo treba priložiti:	1.
k ret ni list; 2. zadnje šolsko spriče-
Sežanski udarnik
S I. primorsko mladinsko brigado je bil na mladinski progi Sa-mac-Sarajevo tudi Stefan Zadnik iz Slop v sežanskem okraju. Doma ima majhno posestvo in 6 otrok Najs!arejšemu je 22. najmlajšemu 10. et. Pri Žužemberku mu je pred tremi leti padel najstarejši sin Jože v osvobodilni borbi.
Ze lani sta bila dva njegova sinova z Vojkovo brigado na mladinski progi Bnčko-Banoviči. Letos se je odpravil še sam na progo Samac-Sarajevo in ž njim sin Marjan ter hčerka Katarina.
Stefan Zadnik je star že 60 let in je ves navdušen spričo dela na mladinski progi, ki ga je poživilo, da je bil ves tak, kakor mladina okrog njega. Sam je popisoval, kako je s svojo brigado tekmoval v delu z brigado iz Zemuna, kako se je udeleževal vsakdanje mladinske, telovadbe, kako je sodeloval celo v pomladanskem teku čez drn in strn na progi. In ves je ponosen na svojo udarniško diplomo, ki si jo je priboril na delu.
valo; 3. potrdilo davčne uprave o višini dohodkov in velikosti posestva staršev: 4 potrdilo staršev ali oskrbnikov, da se obvežejo plačevati oskrbovalnino v določeni višini; 5. potrdilo o vedenju prosilca in njegove družine za časa okupacije; 6. kdor prosi za celotno, polovično ali četrtinsko štipendijo, mora predložiti potrdilo krajevnega ljudskega odbora. Vse priloge mora prej potrditi krajevni ljudski odbor.
Regulacija Lijaka
Velika regulacijska dela za ševico se naglo nadaljujejo, mladinski brigadi, Stenjkova Kosovelova, sta že več tednov na delu. Predzadnjo nedeljo so organizirali po vsej Goriški množično udeležbo pri teh delih. Dejansko se je odzvalo 3500 ljudi, ki so se pripeljali na Sempaško polje z vozovi, tovornimi avtomobili in kolesi, vsi slavnostno razpoloženi, z zastavami in godbami. Tisto nedeljo je bilo opravljeno veliko delo. Očistili so vzdolž Lijaka vse nizko rastlinje na površini 10.562 k v. m.
Prašiči dobro uspevajo
Pred 6 tedni so v koprskem okraju po prizadevanju gospodarskega odseka okrajnega ljudskega odbora razdelili spočetka med kmečko prebivalstvo nad 3000 odojkov iz Krvatskc. Nekaj ljudi z njimi ni bilo zadovoljnjih. Sedaj pa se Jc izkazalo, da odojki izgredno uspevajo. Tako so v Pobegih ugotovili, da sc je neki domači odojek, ki je pred 6 tedni tehtal 6 kg. v tem času zredil komaj za 4 kg, medtem ko so hrvatski odojki dosegli v 40 dneh že po 40 in 50 kg. Izkazalo se jc. da so hrvatski odojki mnogo manj izbirčni pri hrani in tudi drugače manj delikatni. Zaradi tega so ljudje sedaj s temi prašiči prav zadovoljni.
O skrbi ljudskih oblasti zs gospodarski in kulturni napredek prebivalstva v bujskem okraju pričajo pedatki, ki so bili pred kratkim objavljeni na zasedanju okrajnega ljudskega odbora. Nedvomno so se ljudske ustanove v okraju prav s svojim uspešnim delom močno utrdile. In jih bo ljudstvo branilo, tudi ko bo okraj vključen v: Tržaško ozemlje.
Na kmetijskem področju je bito letos razdeljenih med ljudstvom nad 62 stotov umetnih gnojil, 86 stotov žvepla in 84 stotov modre galice. Agrarna komisija je dovršila svoje delo in zavarovala kmeč-
v vzhodni Primorski
V	Vzhodni Primorski, ki bo pci-ijučena Jugoslaviji, so v teku velike priprave za vključitev dežele v jugoslovansko petletko. Predvsem bo dežela do kraja elektrificirana Ze letos se bodo pričela večja dela v sežanskem, goriškem, tolminskem, postojnskem in idrijskem okraju. Za ta dela znaša letošnji obrok kreditov 270 milijonov lir. V okviru petletke bodo v gornji Soški dolini zgradili nove hidrocentrale. ki bodo zagotovile deželi zadostne množine električne energije.
V	sežanskem okraju bodo postavili tri daljnovode za Vrhoplje, Sent Mihci, Krvavi potok, Groča-no, Potok in Skamdanščino. V goriškem okraju bodo postavili daljnovod za 626 km in trasformator-sko postajo v Podkraju. Na Tolminskem bodo elektrificirali Lo-Karščc. Sitržlšče, Čadrg, Kuk in Kal. V postonjskem okraju Sv. Mihel in okolice. V idrijskem o-kraju bodo podaljšali daljnovod Žiri - Idrija. Elektrificirali bodo okolico Cerknega.
PRI SAFOGU v Gorici so pred dvema tednoma vsi delavci in nameščenci nastopili enourno stavko y protest proti prenizkim mezdam in plačam in vedno večji draginji. Delavstvo je zahtevalo od podjetja začasna posojila po 5000 lir, da bi moglo odoleti vsaj najhujši stiski. Podjetje doslej ni dalo nobenega odgovora na to zahtevo. Vznemirjenje se še ni poleglo. V vsakem primeru so delavci in nameščenci podjetja skle-'.lili, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah in ukrenili vse, da bodo izpolnjene.
V GORICI je bil med udruže-njem trgovcev in DZ sklenjen sporazum o mezdah za delavce, ki so zaposleni pri sortiranju sadja. Po tem sporazumu, ki velja od 15. maja t. 1. dalje, prejmejo specializirani delavci po 25, pomožni po 21, delavci pod 18. leti po 17, vezalni po 38, težaki pa po 34 lir na uro. Oni, ki delajo v me stu Gorici, bodo prejemali po 10% višje mezde. Delavstvo s tem sporazumom nikakor ni zadovolj-
ko prebivalstvo pred slehernini nadaljnim izkoriščanjem. V okviru agrarne reforme je bilo razdeljeno med kmečke proletarce 7500 ha zemlje. Za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo je bilo izdanih več milijonov lir, tako
300.000	za dom starih in onemoglih v Bujah in 200.000 za enak dom v Umagu. Za družine v svo-bodilni borbi padlih borcev in s'-rote ter za siromake je bilo izdanih 3,2 milijona lir. Med nje ie bilo razdeljenih tudi 1360 kosov oblačil. Na področju prehrane ie bilo v zadnjih 5 mesecih razdeljenih skoraj 8000 stotov racioni-; ranih živil v skupni vrednosti 29,3 milijona lir ter 250 stotov nera-cioniranih živil za 2,7 milijona lir. Razdeljenih je bilo tudi 61.14® m tekstilnega blaga v vrednost' malone 25 milijonov lir.
Žetev v Istri
Žetev v Istri je v polnem teku. Čeprav je zima mnogo ozi"1' nega žita uničila in je suša še do ma ja zadrževala rast, vendar kaže, da žetev v splošnem ne bo tako slaba kakor lani. Deževje v zadnjih dneh je žitu dosti pomagalo. Mnogo si obetajo zlasti kmetje v D6" kanih in sosednih rižanskih vaseh. Zelo dobro kažejo koruza, f>’ žol in vrtnine. Ponekod napovedujejo, da bodo pridelali letos t0-liko grozdja, kakor že 10 let ne.
Medtem je koprski izvršni od' bo orrganiziral delo pri miačvi je bilo na sestanku mlatičev sklenjeno, da bodo prejeli za vsak stot žita po 130 lir. Jri vsake’" krajevnem ljudskem ..ibiru b° po en nadzornik nadzora zal v;e delo. Vso žico za povezavo slaniei pogonska sredstva za nla:'i.!e h1 ostale potrebščine bo »o z i 11 t'” sameznim vasem gospodarski -seki koprskega okrajnega odbora po znižanih cenah.
no. Veletrgovci s sadjem dosegajo prav ta čas velike dobičker DZ je pri pogajanjih popolnoin® odpovedala. Za pecializirane d6-lavce je dosegla mezdo, ki zado-stu j e komaj za en obed.
POTOK KOROTAN bodo regulirali v Postojnskem okraju. KrediK>v je 1,86 milijona lir. Z regulacijo Potoka bodo pridobili 50 ha plodu® zemlje. Pozneje bodo regulirali Re™ pri Ilirski Bistrici. Na vrsto prid® tudj regulacija Pivke pri Pr®' stranku.
V ČEPOVANU dokončujejo gr®?' njo stanovanjskih in gospodarsk'" poslopij. V kratkem bodo priče' nadaljnih 10. Postavili so tudi n0', transformator, ki bo znatno prip0’ mogel k rednemu obratovanju žaž® in strojev v mizarski delavni®1’ kjer izdelujejo stavbno pohištv®’ Obnovitvena zadruga v Dolenj®"' Lokovcu pa je letos pripravila ’ drugo apnenico, ki bo dala okr°» 300 stotov apna. Za tretjo je aPnfJ nec pripravljen. Zadruga obnavll tudi več poslopij.
Vinarsko sadjarska šola
v Škocjanu pri Kopru
Ai- Elektrifikacija se bo izvedla pod Dve gcsltcm, da mora v vsaki hiši sijati in električna luč.
Križem po deželi
Za časa Avstro-ogrske monarhije nismo imeli enotnega sindikalnega gibanja. V delavskih organizacijah je prevladovala nacionalna in verska smer. Avstrijska buržuazija in vladajoča fevdalna klika sta imeli interes, da ostane delavsko strokovno gibanje razcepljeno. To je pomenilo šibkost delavskega razreda. Sami delavski voditelji so bili nasprotni vsakemu skupnemu in odločnemu delavskemu nastopu. Bili so oportunisti in so zagovarjali zgolj potrebo, da se delavstvo bori samo za gospodarske pridobitve. Po razsulu betežne monarhije, v času ko je ruski proletariat z o-rožjem v roki branil pridobitve revolucije, so ostali jugoslovanski narodi brez enotnega vodstva v tako kritični in odločilni zgodovinski dobi prepuščerfi samim sebi. Omeniti moramo, da je takoj po zedinjenju Jugoslavije« val ruske revolucije zelo močno zajel tudi ne-
katere jugoslovanske pokrajine. Iz Rusije so prihajali bivši avstrijski ujetniki, prepojeni z novimi revolucionarnimi gesli naroda, ki so takoj spoznali, da je rešitev delav skih, kmečkih in razumskih ljudskih množic v njihovem enotnem nastopu.
Tako je nastala leta 1919. v Beogradu delavska revolucionarna organizacija. Partija je bila tista sila, ki je prebudila stoletja zatirane množice in jih usmerila v enoten hudournik, ki je hotel odnesti vse, kar je bilo gnilega in nasprotnega delavski stvari. Samo ob sebi je umevno, da je vladajoča klika uporabila ves državni aparat, da bi onemogočila razvoj slehernega revolucionarnega gibanja. Njen nastop pa je povzročil val nezadovoljstva in ogorčenja. Sledile so stavke železničarjev, krvavo udu-šena stavka rudarjev i. t. d. Buržuazija v službi domačega in tuje-
ga kapitala ni popustila. Nasilje nad delavsko množico je doseglo vrhunec, ko je bila izdana zloglasna »obznana« (dekret) 30. dec. 1920., s katero sta bila razpuščeni KP in delavska sindikalna organizacija.
Po „obznani“
Tedaj so postale delavske organizacije ilegalne. Nastopil je čas terorja in ječ. Delovni čas so podaljšali od 8 na 10 ur dnevno, mezn niso več redno izplačevali, ukinili so po vrsti kolektivne delovne pogodbe med delavci in delodajalci. Ti so delavce izkoriščali na bestialen način. Nobenega zakona ni bilo ne oblasti, ki bi ščitila interese delovnih ljudi. Delavce, posebno ženske in mladoletne so jemali na pre-iskušnjo in jih po 15, 20 dneh spet odpuščali brez vsake odškodnine. Delavske strokovne organizacije so se razcepile. Intelektualno delavstvo se je vedno bolj odtujevalo od ostalih delavcev. V Sloveniji so nastale klerikalno socialistične, liberalne, pozneje fašistične sindi-
kalne organizacije (Jugoras). Slednji so imeli nalogo, razdvojiti in čim bolj oslabiti delavsko gibanje. Izven Jugorasa in klerikalnih sindikatov je bila Združna * delavska zveza (URS) sindikalna organizacija v pravem pomenu besede. V njej so se organizirali člani bivših revolucionarnih sindikatov, ukinjenih z znano »obznano«. Nadalje so bile v Jugoslaviji še razne manjše sindikalne organizacije kot n. pr. Udruženje brodarjev, železničarjev, na Hrvatskem HRS (Hrvatski rad-nički savez) i.t.d. V Sloveniji so hoteli reakcionarji preprečiti sporazum med delavskimi silami, toda delavstvo jih je prisililo (stavka v Trbovljah 1. 1934. in 1. 1935. stavka jeseniških kovinarjev), da so to namero opustili. Te stavke je vodilo vodstvo združene delavske zveze.
V osvobodilni borbi
Leto 1941. je združilo delavske mase v enotno fronto, kateri se je pridružilo vse, kar je bilo zdravega med našim narodom. Delavska organizacija URS je mnogo dopri-
nesla za združitev jugoslovansk1" narodov. Povezala je različne str®] ke, verska prepričanja in politih" tendence v enoten blok OF.
Jugoslovansko sindikalno udr"ž£ nje se je že v času borbe prip'-'1, ijalo na delo v mirni dobi. Sindik® na organizacija »Delavska enoto"' si je takoj po izgonu okupatorja njegovih hlapcev zadala nove " loge. Z enakim udarniškim P° tom kot v borbi je vrgla vse s® je sile v obnovo porušene in stošene domovine. JugoslovaOs);| sindikati, ki so .se odlikovali P.0 uničevanju protiljudske oblasti, , takoj priskočili na pomoč l}ud*jj oblasti pri utrjevanju. Jan"8"-1945. leta so se v Beogradu us j, novili »Enotni sindikati Jugoslavvj je’. 2e prej in takoj po ustanov' ES se je sindikalno vodstvo P0.^-ževalo iskušeni sindikalnega g1" nja v Sovjetski zvezi, ki je zalo, da pomeni enotnost in z1" ,0-delavskega razreda. Zato so slovanski ES zajeli vse ročno 'n intelektualno delavstvo vse Ju8° vije v svoj skupni okvir. T (Se nadaljuje.)	D-
Kmetijska dela v juliju
Nekaj padavin je v preteklem mesecu zelo ugodno vplivalo na stanje posevkov. Huda pa bo v tem letu kakor lani za krmo. Se-^a bo v splošnem primanjkovalo m zato bomo morali ukreniti vse, kar bo v naših močeh, da nadomestimo primankljaj.
Poljedelstvo
Kakor smo že v navodilih za ju-'['ij omenili, ne odlašajmo z žetvijo- Takoj po žetvi moramo preorati strnišča in njive zasejati s krmilnimi rastlinami. Takoj po *'tu in zgodnjem krompirju moramo posejati koruzo — činkvan-tin (pitnik) ali repo. Zelena krma bo rešila marsikaterega kmeta. Zemljišče, namenjeno za jesensko setev, preoriimo globoko tako, da brazde občutijo blago-oejen vpliv sonca! Plevimo in o-kopavajmo koruzo, peso, para-“‘žnik in pozni fižol! Uničujmo vedno in povsod plevelne rastli-te! Sejmo po okrajih, kjer uspe-va ajda!
Vinogradništvo
Nadaljujmo po potrebi škropljenje in žveplanje vinogradov! Cepimo trte v zeleno! Ta način cep-‘lenja se je že udomačil po naših krajih. Paziti pa moramo pri CePljenju, da cepič in podlaga ni- • sta preveč olesenela, na drugi prani pa ne smeta biti preveč ze-e.na, nezrela. Odščenimo nerodo-Vltne in divje poganjke! Ce opa-t'mo molje ali ličinke grozdnega n°lja (druga generacija), dodaj-nj0 škropilu proti peronospori na sakih 100 1 raztopine, po 1,5 kg nnačnega izcedka (ekstrakta).
Vrtnarstvo
Preidimo v lehe kapus, bro, f0>. cvetačo, luk in zeleno. Česen n čebula sta zrela, ko listje po-U|heni. Rast podtalnih delov pospešujemo tako, da pripognemo tt Povežimo nadzemni del rastli-Obirajmo zrelo seme radiča, keteršilja, špinače, redkvice in dru-Povrtnine! Vse vrtne in druge
dvoriščne odpadke, pomešane z gnojem, zložimo v plasti ter večkrat zalijemo z gnojnico. Na tak način si pravočasno pripravimo izvrsten kompost, brez katerega ni uspela v vrtnarstvu.
Ob suši zalivajmo povrtnino čim bolj kasno zvečer, da na ta način preprečimo izhlapevanje.
Sadjarstvo
V	tem mesecu bomo po sadovnjakih gotovo naleteli na različne škodljivce. Kako se je treba boriti proti raznim škodljivcem sadnega drevja, je bilo in bo še govora v »Enotnosti.« Razno golazen uničujemo s svinčenim arze-niatom, listne uši s tobačnim izcedkom. Proti boleznim glivične narave (rja, kodravost, fusikladii) škropimo z navadno bordoško juho. Pridno obirajmo po tleh vse odpadlo sadje, ker so v njem razni škodljivci!
Živinoreja
V	tem mesecu moramo posebno paziti na čistočo v hlevih. Uničujmo v hlevu in v hiši z vsemi mogočimi sredstvi muhe, ker raznašajo kali raznih bolezni! Krmimo zadostno in pravilno posebno vprežno živino, ki naj ima tudi nekaj ur počitka! Ne pokladaimo živini preveč sveže ali segrete (oparjene) krme. Po več okrajih smo imeli primere prašičje rdečice in perutninske kuge. Zato se ne branimo cepljenja!!
Čebelarstvo
Zračimo čebelne panje In pazimo, da čebelam ne zmanjka vode v bližini panjev. Trčajmo med le v zaprtem prostoru in re puščajmo neopranih posod, v katerih smo hranili med na odorte o, ker s tem silimo čebele na ropanje! Na vsak način mor mo preprečiti pozne rejce. Umni čebelarji si preskrbijo nekaj rezervnih matic v matičnicah. Bodi previden pri prevažanju čebel na pašo! Dr. Fran Juriševič
Goli In poseke
v naših gozdovih
Uvodno smo omenili, da tič; naj-Vei'ia ovira nagle obnove posek in 8°li v prvi vrsti v pomanjkanju gozd-nitl sadik, ki si jih nj mogoče ^variti kar čez noč. Drevesnice se ^°vsod obnavljajo in urejajo za nove Rečane potrebe, kljub temu pa e moremo računati, da bodo prej ko lreh ali Štirih letih krite vse po-rebe po sadikah. Vendar bi bilo ?.U|no, da se goli jn poseke pogozdijo J”1 Prej, na kar smo že večkrat fc>zorili. Vsako odlaSanje bi naSe 0 Pozneje samo obremenilo.
Kako tedaj nadoknaditi pomanjk 9 sadik iz drevesnic? Ob ugodn ^bierah bi lahko nabirali samose td J2 8°zc*n'h predelov. Toda to ni _a ni idealna reitev vpraSanj. °80l'a je le v izjemnih primerih. j0 aradi tega moramo posvetiti svi j0 Vernost pogozdovanju s pomo Ha$?.etVe- Na ta način bomo more 1 izhod iz zadrege.

rečemo, da predstavlja
ti5s	--------, — r—-—
&lav'^OZ<*ovan'e s setv'i° novo P i^trV V P080zd°vanju in Se nepr kate .n teren. Gotovo zavisi od n Has^j. Zal'etnih neuspehov, ki so ] Ha, ,' ne foliko zaradi sistema sam kilo Pjpkir zaradi načina, kako Kg ° 0Prav'ieno-Zn Po8°zclovanie s setvijo ni z vanjaan°’ bomo ta način razmnož mR?zdnega drevja kratko opisal ^oht,0- nos(i bomo stvar drugič p ^ee|e obrazložili.
,1itni pV Se ,abko opravi z vsakovrs b0(?Zdnirn' semeni, bodisi Z igla' lePio ls' z listovci. V splošnem si r\ ^mreko, jelko, razne vrste bi %j j a,st> bresf, javor, jesen, k( ^kjo • Se druge vrste. Za naše po< Prvj z®n']jišfa pridejo v poSte t>tiOrSLrsti 'R'avci. Med temi so 2 ttli t k.rate najbolj prikladni a a Vjjj bor in primorski boi leEe jelka in smreka. Bor
sejemo v poznem poletju, tako da rastejo semenke do zime in pofem še ob koncu zime ter so do nastopa poletne suše že tako razvite, da jo z lahkoto prestanejo. Jelko in smreko, ki uspevata v vlažnejSih in hladnejših krajih, lahko sejemo jeseni in spomladi.
Setev opravimo na ava načina:
1.	Z motičico površno zrahljamo zemljo v obliki krožnika in v razdalji do enega mefra. Seme zamešamo med razrahljano zemljo. Ta prav preprosti način setve velja za precej globoke jn razmeroma dobre terene.
2.	S krampom krčimo tla v globini 15 do 20 cm in sicer po vsej površini ali pa v vrstah, 50 cm širokih, ki so ena od druge oddaljene po 1 m. Seme posejemo z roko. Nato pobranamo z železnimi grabljicami ali z vejami. Ta način setve velja za plitva in slabša tla.
Stroški za pogozdovanje s setvijo dosegajo komaj tretjino onih, ki jih moramo plačati pri običajnem pogozdovanju s sadikami.
Res je, da si moramo za setev nabaviti alj nabrati primerno seme. Pri tem sj lahko vsak posestnik sam pomaga z lastnoročnim nabiranjem semena, ko to dozoreva.
Pri obnovi zapuščenih posek in go-Ijav, je pogozdovanje s setvijo, kjer je le mogoče, še najbolj primerno in priporočljivo.
Primerni bodo fudi poizkusi v manjšem obsegu, ker se bo na tak način lahko vsak in brez velikih ž.r tev prepričal, alj je sistem priporočljiv ali pa ne odgovarja zahtevam pogozdovanja na njegovem posestvu.
Vsaka najmanjša izkušnja pa bo doprinesla dragoceno gradivo za razvoj modernega gozdnega gospodarstva in bo koristila ne samo zasebniku, ampak vsej skupnosti.
Dr. S. Oblak
Naša gruda
Kmetijska priloga št. 1.
Breskve so spet ozelenele, toda...
V drugi polovici letošnjega aprila se je na naših breskovih nasadih pojavila zelo nevarna bolezen, kodravost. List; so se začel, grbančiti, kodrati, porumeneli so, nekateri tudi pordečili. Napadeni nasadi so se zaradj spremenjene barve že od daleč razločili od zdravih.
Marsikateri sadjar je s skrbjo gledal na zgrbančene liste, katerih je bilo vedno več, ker je iz prakse vedel, da bo ravno zaradi fe glivične bolezni odpadlo mnogo plodov, tisti, ki bodo ostali, pa bodo slabo dozorel; in ostali neokusni.
»Avtarkična- sleparija
»Saj sem vendar škropil pozimi, ravno^ proti tej bolezni, pa vseeno nj nič pomagalo«, je na moje vprašanje, zakaj ni pravočasno uporabil ustrezajoče škropivo, odgovoril mali kmetič iz koprske okolice. »2%tno modro galico sem rabil pri prvem ^kropljenju v januarju, nekoliko po-zn,e* Pa 3%hio škropivo Ramital«.
Možjček je bil kar jezen. Toda kmalu se je potolažil, ko je v nadaljnjem razgovoru zvedel, da je 2-ctna koncentracija modre galice premajhna in da bi bil moral vzeti najmanj 3 do 5 kg galice na 100 ]. vode ter primešati še 10 kg živega apna. Poleg tega je škropivo »ramital« avtarkično in ga je Italija med vojno proizvajala ;z raznih zmesi, bakra pa je bilo v njem presneto ma-Se 'e Povedal, da je imel nekaj ramitala že nekaj let doma, ker si ga je nekaj več kupil zaradi tega, »ker je bil bolj po ceni« in ga ni hotel zavreči | Tudi lani in predian-skim mu je ista bolezen — kodravost — hudo napadla breskve Ogledala sva sj še ostale nasade. Nisi Mij povsod tako močno napa-
Jfšjlh V'a*nih legah boI> v
vis,.h in suhih manj. Tudi sosedni nasad,- so bih v enakem stanju, tak0 ase ,e "aS sadiar prepričal, da je bilo napak storjeno že takrat, ko so
^e*kve ®adili' Niso iih namreč smel, saditi v vlažna tla, iz katerih a ztirad' slabe lege ne more od-
ž£ •' .Breskve seveda ne morejo ‘V6** brez vode, vendar pa lepše
Zdravi listi
co, toda to prav malo pomaga, ker ne smemo uporabljati več kot pol odstotne raztopine. Zaleglo b; le škropljenje z močno koncentracijo modre galice (najmanj 3%), toda s feni bi tudi nenapadeno listje ožgali, tako da b; še to odpadlo in bi drevo ostalo popolnoma golo, ker ie breskovo listje zelo občutljivo.
Bolezen
je treba preprečiti
Vendar se tudi « tem času lahko opravi zelo važno delo. V notranjosti kodravih listov so glivice, ki jih lahko uničimo s tem, da vse napadeno listje potrgamo in sežgemo. Delo ni težko, toda zamudno. Prav pa je, da ga opravimo, ser s tem uničimo
glivice, ki bj sicer naslednje leto povzročile novo škodo. Nekatere vejice so tako močno napadene, da ni na njih sploh nobenega zdravega lista več. Take vejice je naiboije kar odrezati. Preostale vejice poženejo novo listje, tako da se drevo prehrani do jeseni.
Letošnja pomlad je bila tudi nekaj kriva, da se je kodravost razvila v toliki meri. Vlažno vreme, ki je trajalo precej časa, je poveljno vplivalo na razvoj bolezni. Razen vremena in vlažne zemlje je tudi od vrste breskev odvisen večji ali manjši napad. Žlahtne vrste so občutljivejše, zato je treba posvečati zelo mnogo pažnje pri izbiri terena za nasade. Saditi se morajo raje v višji legi in v suha tla, drugače ,ih bo kodravost napadla po vsaki nekoliko bolj vlažni pomladi.
Dr. Danilo K vitrin
JABLANOV MOLJ
List napadeni po kodravosti
uspevajo na suhih tleh kakor v mokrih in ilovnatih.
Da preidemo spet na kodravost. To bolezen povzroča gljivica, imenovana exoascus deformans. Na tržaškem ozemlju se pojavlja že v drugi polovici aprila, v bolj mrzlih krajih v začetku maja. Listi se zgrbančijo, skodrajo, porumenijo in deloma pordečijo. Napaden; listi se čez nekaj časa posušijo in odpadejo. Pri tem ne trpi samo drevo, ker ne dobiva od preostalih listov dovolj asimilirane hrane, ampak tudi plodovi. Večina plodov odpade zaradi pomanjkanja hranilnih snovi, tisti, kj ostanejo, pa se počasi razvijejo in ne dosežejo tiste velikostj in okusa kot na zdravem drevju. Ko je drevo napadeno, ne moremo bolezni več preprečiti. Sicer ga lahko škropimo v začetku maja ponovno z modro gali-
Jablanov molj je majhen metuljček, ki povzroča škodo našim našim sadovnjakom. Metuljček meri z odprtimi krili okrog 18—20 mm širine in 8—9 mm dolžine.
Prednji krilci sta belo-črno pikasti, zadnji pa rjavkasti ali sivi ter neopazni, kadar metuljček počiva, ker sta pokriti s prednjimi krilci. Crv je rumeno-zelenkaste barve; ima telo črne barve in dve vrsti črnih pik .po hrbtu. Ko dorase, mer; 14 do 15 mm v dolžino.
Metuljčki izletijo iz bube v juniju — juliju, se sparijo ter odlože 25 do 50 in tudi več jajčec rumenkaste barve na eno- ali dveletne vejice jablane in to prav blizu popja.
Jajčeca so v skupinah, zložena kakor strešna opeka; vsaka skupina je podobna majhnemu ščitu, ki zavzema površino 12 do 20 kv. mm; po nekaj dneh postanejo temne barve, zelo podobni barvi vejice, na katero so bila odložena. Zaradj tega jih pri površnem pregledu zlahka ne o-pazimo.
Kdaj ga zatiramo
Nekateri še danes svetujejo zatiranje jablanovega molja na ta način, da te skupine jajčec kar oberemo. Toda jajčeca, kakor rečeno težko o-pazimo in zato je tak način zatiranja le malo koristen. Ta način bi primoral naše kmetovalce, da zapravijo pr; iskanju samo mnogo časa. Brez uspeha je tudi lov na metuljčke.
Nekoliko časa po odložitvi jajčec se izležejo ličinke, ki pa ne gredo na prosto, ampak ostanejo pod streho, napravljeno iz jajčnih lupin, pajčevine in izjedkov lubja. Tako sj izdelajo udobno zavetišče, kjer prebijejo poletje, jesen in zimo. Spomladi, ko poženejo listi, ztezejo gosenice skozi eno ali dve luknjici zaklonišča in se z vso spretnostjo zalezejo med listje ter se začno hraniti z njegovim staničjem.
Cez nekaj časa preneha drugi Stadij njihovega življenja. Gredo na odprto, še vedno v gručah ter začno presti gnezdo, kj ga spočetka oprejo samo na en list, a ga sčasoma razširijo in povečajo. V gnezdu gosenice dorastejo, se ztpredejo in iz njega izletijo v naslednjem juniju ali juliju novi metuljčki. Tako imamo vsako leto nov rod. Iz listja izležejo koncem aprila ali pa prve dn; maja. Dober pregled listja, ki ga hočemo obvarovati, nam bo tedaj pokazal prve gosenice in prva gnezda. Tedaj je tudi naiprikladnejšj čas za zatiranje.
Sredstva za zatiranje
Kot zatiralno sredstvo ptoti jabolčnemu molju se danes priporoča zastrupljanje listja, s katerim se moljeva gosenica hrani. To zastrupljanje pa lahko dosežemo s tekočinami in prahom.
S tekočimi sredstvi ravnamo tako, da škropimo krono jablane z raztopi-
no svinčenega alj pa kalcijevega arzeniata.
Ti dve raztopini sta se ze o obnesli zaradi svoje lepljivosti, posebno v vlažnih krajih. Čeravno so izkušnje pokazale izborne uspehe, ni rečeno, da je uporaba teh dveh tekočin vedno najboljša. Se pred kiatkjm prašna sredstva niso bila znana. Proti ja-blanovemu molju so bilj z njimi napravljeni prvi poizkusi spomladi leta 1928., ponovno leta 1929., ki so pokazali odlične uspehe.
Za prve poizkuse so uporabljali poseben arzenikov prah, znan v trgovini pod imenom Meritol.
Meritol - sredstvo v prahu
Poleg tega, da je meritol neškodljiv tudj v dobi cvetenja, ima v primeri s tekočinastimi sredstvi nekatere prednosti, ki jih je potrebno omeniti.
Poleg manjše okvare na obleki, ki je običajna prj vseh tekočinastih sredstvih, prihranimo na delu in vodi. Zakaj pri delu ? Zato, ker za uporabo meritola ni potreba nikake priprave in njegova uporaba je takojšnja. In vode? Ker je sredstvo v prahu. Kdor ima sadovnjak kje v rebri in v krajih brez vode v bližini, bo znal ceniti to sredstvo, čeprav je navidez tako neznatno. Vprašamo se, kakšelt je prav za prav ta mentol? Meritol je fin prah, belo-sive barve in za njegovo uporabo se lahko poslužujemo navadne Zveplalnice na meh, ki ji dodatno še nekaj cevk kot podaljšek, da lahko s prašnim; oblački meritola dosežemo vrhove drevja.
Število opraševanj je različno in zavisi od'vremena, predvsem spomladi in od več ali manj številnih moljev. Nikdar pa ne prašimo več kot trikrat. Kadar je vreme ugodno, lahko smatramo dve opraSttvi kar za zadostni.
Prvo prašenje opravimo takrat, ko gosenice izležejo iz listja in ko začno presti gnezdo, torej v prvih dneh maja. Prašenje ponovimo navadno vsakih 14 dni nato. V primeru da dež izpere listje, prašenje ponovimo.
Da dobro oprašimo jablanovo krono, rabimo približno 150 gr meritola za vsako prašenje posebej; pripominjamo pa, da se množina spreminja skladno z velikostjo drevja in s skrbnostjo delavca, kj delo opravi. Delo pa mora biti opravljeno tako, da ne ostane noben list krone ne-oprašen.
Pri takem ravnanju bo uteklo le malo gosenic in še manj bo tistih, ki bodo lahko napravile zapredek in nadaljevale svoj ciklus življenja. Kajti tudi če ne pomro takoj, gosenice, ki so požrle strup, ne bodo mogle doseči Stadija metuljčka, torej se ne bodo več množile.
S pomočjo meritola je ‘bila borba proti jablanovemu molju zelo olajšana. Pomislimo, da se Skoda, ki jo povzroči jablanov molj, ne omeji samo na splošno okužbeno leto, ampak tud; na poznejšo dobo. Dr. I. B.
Stran 6__________ _______ Delavsko-kmečka enotnost
0 našem vinarstvu in kletarstvu
Nobena kmetijska panoga na Primorskem ni tako zaostala kakor vinarstvo. Ni čudno. Ce se ozremo nazaj še v avstrijsko dobo, bomo ugotovili, da so bila naša vina ne glede na kakovost prodana vselej v času od novembra do marca, torej v najbolj mrzlih mesecih. Seveda se niso mogla pokvariti, tudi če niso bila pripravljena, kakor to zahteva umno kletarstvo. Kar pa se tiče kakovosti, se nanjo niso dosti ozirali. Naša primorska vina so prodajali največ v sosednjih severnih deželah, največ na Kranjskem. To je bil tudi vzrok da naši vinogradniki niso nikdar stremeli za tem. da bi pripravljali tipizirana vina. V svojih kleteh so imeli toliko sodov vina, kolik jr Je pač bilo sodov. Prav v tem je vzrok, da je ta panoga tako zaostala. Pridelovanje vina je bilo prepuščeno nekemu vinogradniku. Res je, da so že pred prvo svetovno vojno začeli delati na to, da bi naše vinarstvo zboljšali z novimi pridobitvami. V ta namen so urejali vzorne vinograde, prirejali razne tečaje in predavanja za vinogradnike, toda s svetovno vojno je bilo konec vsega tega prizadevanja.
Zastoj v Hi tašizma
Ko je Italija leta 1918. zasedla Primorsko, je naš domači trg preplavilo italijansko vino, katero je bilo dosti cenejše od našega. Obenem so naša vina izgubila svoj glavni vinski trg, namreč Kranjsko, ki je pripadla Jugoslaviji, in tako je nastala vinska kriza. V naše kraje je prihajalo italijansko vino in sicer po tako nizkih cenah, da se našim ljudem vinograd ni več izplačal. Ker je bilo v Italiji preveč vina. je italijanska vlada nameravala sploh prepovedati vinogradništvo povsod tam, kjer niso imeli dobrih tipiziranih vin, in navesti take vinorodne kraje, da bi se ljudje v njih raje ukvarjali s pridelovanjem žita. Tako je vinska trta na Primorskem izgubila svoj pomen. Seveda tudi kletarstvo ni moglo napredovati, ampak je za 100 let zaostalo.
Italija ni niti toliko pospeševala vinogradništva na Primorskem, kakor ga je Avstrija. Njen načrt, da naše vinogradništvo v glavnem uniči, pa je le še toliko bolj zmoten in krivičen. Upoštevati moramo, da ima naša dežela zemljo in podnebje, ki sta zelo pripravni za vinogradništvo in daje vino boljše kakovosti, kakor ga pridelujejo v Italiji, le je treba vinogradništvo in kletarstvo izpopolniti
In vendar so tla ugodna
Primorska ima ugodno podnebje in zemljo za pridelovanje prvovrstnega vinskega pridelka.
V naši deželi imamo po večini suha leta, tako da drugi poljski pridelki zaradi suše zelo trpijo, medtem ko trta, ki je globoko u-koreninjena v zemljo, sušo dobro prenese. Zemlja je po večini la-pornata in kraška, tako da je kar
Ce bo ostalo, kakor kaže, bomo imeli letos na Primorskem mnogo sadja.. Posebno v nekaterih krajih so slive in jablane tako polne, da se že sedaj pripogibajo in jih je treba podpreti. Marsikateri kmet se že vprašuje: Kam s sadjem? Pred nekaj dnevi sem bil na sestanku v brkinski vasi. Sklican je je bil zaradi popisovanja zemljišča, toda kot je po navadi, je ob koncu sestanka bilo govora tudi o drugih problemih. Kmetje so skrbeli, če se kdo in še posebej Napreza zanima za odkup sadja v jeseni, posebno sliv, ki prav dobro obetajo. Vsi so bili za to. da sliv enako kakor drugih pridelkov ne bodo prodajali raznim prekupčevalcem in špekulantom, ampak ga oddali zadrugi, ker vedo, da bo to tudi njim v korist. Zato so stari izkušeni možakarji priporočali, naj zadruge poskrbe že sedaj, da se bo lahko vse sadje prodalo pod najboljšimi pogoji in za dobro ceno, da si bodo. kmetje nekoliko opomogli in bo v korist skupnosti. Kmetje so v skrbeh, ker nimajo posode. Mnogo vasi je bilo požganih, zgoreli so tudi sodi, bačve in zaboji
najprimernejša za vinogradništvo. Treba je samo popraviti stare napake v vinogradništvu in kletarstvo pravilno urediti. Obe panogi sta tako tesno povezani, da se vzporedno izpopolnjujeta. Poglejmo Spodnio Štajersko, kjer se vina pridelujejo največ za izvoz. Ali imajo na Štajerskem boljše podnebje in zemljo za trto kakor pri nas? Ne! In vendar, če pogledamo na splošno, so na Spodnjem Štajerskem vina, ki z našimi lahko konkurirajo, in priznati moramo,
V predzadnji Številki »Enotnosti« nam opisuje tovariS jz Brkinov, kako so strokovnjaki ugotovili, da primanjkuje brkinski zemlji apna in kako se z apnen jem — peskanjem lahko za 100% poveča pridelek na njej. Zanimalo nas je, kaj je z naSimi zemljišči na tržaSkem ozemlju. V ta namen smo se podali s tov. agronomom v najbolj oddaljeno vasico koprskega okraja, v Labor. TovariS se je predvsem porazgovoril z domačini o suši in slabih letinah ter o načinu, kako bi bilo mogoče vsaj omejitj to vsakoletno skrb našega kmeta. Kmetje so se pritoževali, da če le nekaj dni ne dežuje, težka rdečkasta ilovnata zemlja razpoka, a po razpoklinah se izgublja tako dragocena vlaga.
Zares so težave s to našo zemljo. Po nekaterih krajih imamo meter debelo zemljo. Težko jo obdelujemo. Ce dežuje, se oprijemlje orodja, ob suši pa je zbita kot kamen.
»Zakaj«, so vprašali agronoma, »po nekaterih deželah suša zemlji ne škoduje, pa čeprav po več tednov ne dežuje in je zemlja plitvejša od naše ?«
»Poglejte,« pravi drugj kmet, »z druge strani pa imamo v bližini vasi nekaj njiv druge vrste. Tam je zemlja še prerahla. Lahko jo je obdelovati, toda tej škoduje suša še več kot prvi. Pravkar sem pripeljal,« pravi, »nekaj košev te peščene zemlje domov. Material uporabljamo za omet.«
Po teh zelo važnih ugotovitvah je agronom naročil, naj mu prinesejo v enem kozarcu pest težke ilovnate zemlje, v drugem pa pest rahle zemlje, prav tiste, ki jo uporabljajo za pripravljenje ometa. Ljudje so se začudili in z zanimanjem pričakovali kaj bo. Ko se je tovariš vrnil z vzorci zemlje v kozarcih, je vzel a-gronom iz aktovke steklenico z rdečkasto tekočino in vlil nekaj tekočine v kozarec, ki je bil do polovice napolnjen z rdečkasto ilovico. Kmetje so bili razočarani, ker se ob poskusu ni zgodilo nič posebnega. Tekočina se je pomešala z zemljo brez sleherne opazne reakcije. Agronom je poizkus ponovil s sivkasto peščeno zemljo v drugem koza-cu. Tedaj se je tekočina zapenila in zavrela, ka-
KAM
Ko govorimo o slivah, mislimo takoj na slivovko. Kadar kaže dobra letina sliv, se nekateri muzajo in vesele, češ letos pa ga bomo pili. Posebno sedaj, ko je kuha žganja po tolikih letih prosta, se je ta misel zelo ukoreninila po naših vaseh. A je zelo napačna, škodljiva in zapeljiva. Na svoje veliko veselje pa sem opazil že na sestanku in tudi v pogovoru po vaseh, da v marsikateri kmečki glavi že roji druga pametnejša misel.
Ni vse v žganju in ne teče samo slivovka iz sliv. Slive se lahko u-porabijo vse koristneje. Dobro, da jih nekoliko skuhamo za domačo rabo ali za prodajo, toda nespametni bi bili, če bi mislili in se omejili le na žganjekuho.
žalostno je videti v jeseni in vse tja do božiča, kako je v nekaterih Vaseh vse pijano od ranega jutra do večera. Povsod ti ponujajo žga-nie, kakor da bi bilo voda. Ni mere tukaj. Koliko truda in denarja gre takrat po nepotrebnem v nič.
da so boljša in bolj okusna. To pa zaradi tega, ker imajo tam samo izbrane vrste in pridelujejo grozdje ter vino, kakor uče kletarski strokovnjaki in nove pridobitve v tej panogi. Neukemu kletarju je lahko pripraviti iz dobrega grozdja slabo vino, kakor je lahko pripraviti dobro vino iz slabega grozdja tistemu, ki se na to razume.
V naši pokrajini imamo res tako zemljo, na kateri ne uspeva nobena kultura, da tudi za naj-
kor da bi v kozarec nalil nekaj »šampanjca« ali pa sode. Pri drugem poizkusu so kmetje segali po kozarcu in vsak se je hotel prepričat' in videti, kako se zemha v kozarcu »kuha«. Nekateri so pristavili kozarec k ušesu, da so slišali čudno šumenje.
»Ni se zgodil nooen čudež«, je razlagal agronom, »nobena čarovnija V kozarec sem vlil nekaj močnega kisa (oeta). Bolje bi bile, ko bi imel pr; rokj nekaj solne kisline (acido cloridrico). Za take približne poizkuse pa zadostuje tudi navadni vinski kis- Kislina ima to lastnost, da se poveže z dragoceno snovjo, brez katere rastline ne morejo živeti in brez katere ostane zemlja težka — zbita —- neplodna. Ce pa je v zemlji preveč te snovi, dobi zemlja ravno nasprotne lastnosti: postane rahla, prepušča vlago in je zelo podvržena suši. Ta snov, ki tako menjava lastnosti zemlje, je — apno. Kislina ima torej to lastnost, da se poveže z apnom in pri tem vre in Sumi. Cim več apna je v zemlji, tem bolj zemlja vre jn se peni. Ce zemlji primanjkuje apna, ne pride do nobene reakcije. Težkj rdečkasti ilovnati zemlji primanjkuje apna in zato je zbita, v suši trda za obdelavo. V deževnem vremenu se oprijema orodja, ko jo obdelujemo. Ce ne dežuje nekaj dni, razpoka, po razpoklinah pa se v zemlji izgublja dragocena vlaga«.
Kaj sledi iz tega ? Težko ilovnato zemljo moramo pognojiti z večjimi množinami apnenega materiala. Na ta način postane naša zemlja bolj rahla. Pri obdelav; n; nobenih tež-koč. V sušj ne razpoka — torej ne izgublja vlage. Obenem dobi zemlja dragoceno hranilno snov apno, brez katerega rastline ne morejo uspevati. Apnenega materiala je prj nas povsod dovolj, treba ga je le poiskati. Vsak naš le malo napredni kmetovalec lahko takoj poizkusi na manjši njivi ž gnojenjem ali »peskanjem« svojih zemljišč — njiv in travnikov. Ker pa gre za tako važen gospodarski problem, bomo v našem tedniku še obširneje govorili.
Zapustili smo majhno koprsko vasico, zadovoljni s svojimi ugotovitvami, kmetje pa so nam obljubili, da bodo že letos pričeli s poizkusi.
slabši pašnik ni, vinograd pa u-speva in daje prvovrsten pridelek. Zakaj torej te okolnosti ne bi izkoristili?
Na poli v boljšo bodočnost
Naš kmet je pod Italijo žalostno gledal, kako njegovi vinogradi propadajo, a nič ni kazalo, da bo mogel izkoristiti svoja slaba zemljišča in z njih obdelavo preživljati sebe in svojo družino.
Na vso srečo je bil fašizem premagan, naša dežela osvobojena. Tudi naše vinogradništvo se bo končno razvilo. Vedeli smo, da bo za to izteklo dosti krvi, toda tega se nismo bali. Naše žilavo ljudstvo si je hotelo priboriti politično in gospodarsko svobodo. Vedelo je dobro, da mora žrtvovati vse, da se reši fašizma in njegovega gospodarstva. Krvava borba je končana. Pred nami je sedaj druga borba: Povzdigniti moramo kmetijstvo, posebno vinarstvo pa izpopolniti z vsemi prdiobitvaml, tako da bodo naši vinski pridelki zasloveli ne samo po Primorski, ampak po vsej Evropi in preko nje. To pa je mogoče samo, če bomo naše vinograde prenovili z odgovarjajočimi boljšimi sortami in bo predelovanje grozdja v vino res sodobno ter bo v skla-' du z zahtevami domačega in svetovnega vinskega trga.
Gortan Josip
Bombaž
Bombaž bodo pričeli pridelovati letos v Makedoniji, Dalmaciji, Črni gori in Hercegovini. Ta surovina je važna ne le za tekstilno, marveč tudi za kemijsko in druge industrijske panoge. Pred vojno je Jugoslavija uvažala letno po 260.000 stotov bombažnega vlakna in izdala zanj okrog 270 milijonov din. Leta 1938. je bilo v Jugoslaviji posejanih komaj 5300 ha zemlje z bombažem in pridelek je znašal
12.000	stotov v takratni vrednosti 18 milijonov din. Letos so samo v
D E LAVCI
KMETJE
RAZUMNIKI
vaša dolžnost je, da se vsi udeležite
sindikalnih volitev
Makedoniji posejali 15.000 ha z bombažem. V prihodnjih letih se bo obdelovalna ” površina za bombaž povečala na 30.000 ha. V obmorski Črni gori je 14.000 ha zemlje godne za bombažne nasade. Ko bodo tam osušili močvirja, bodo pridobili nadaljnih 20.000 ha zemlje. Bombaž bo mogoče pridelovati ponekod tudi v Srbiji in v Vojvodini.
Takoj po žetvi
bomo preorali in žasejali vsa strnišča
Stojimo pred težkimi problemi, kar se tiče prehrane našega ljudstva. Noben košček zemlje ne sme ostati neobdelan. Žetev je v teku in kmalu bo izkopan tudi zgodnji krompir. V Ljudski republiki Jugoslaviji pomagajo kmetom traktorske postaje povsod tam, kjer sami ne morejo vsega opraviti v pravem času. Pri nas se moram') zanesti le v svoje lastne sile In vendar je potrebno, da priskočimo na pomoč vsaj najbolj prizadetim in potrebnim družinam. Sebičnost bi v tem pogledu zelo škodila vsej skupnosti.
Takoj po žetvi je na dnevnem redu preoravanje strnišč. Zakaj moramo takoj preorati strnišča? Vsakdo izmed nas se lahko prepriča, kako neobdelana zemlja razpoka, posebno če je težja: ilovnata ali glinasta. Skozi razpoke izhlapeva iz nje vsa tako dragocena vlaga. Preorana tla hranijo vlago, posebno če so večkrat o-kopana in zrahljana delj časa In rastline na teh zemljiščih ne (r-pijo zaradi suše. Zbita In neobdelana, zanemarjena tla ne prepuščajo vlage v notranjost. Deževnica zlasti ob hudih nalivih, ki v vročem poletnem času niso redek pojav, odteka in se izgublja v jarkih in kraških jamah. Ce torej zemljo vsaj plitvo preorjemo. odpravimo na površini zemlje in preprečimo izgubo vlage, ki jo rahla in razkopana tla laže vso upljejo.
Obdelano zemljo moramo torej smatrati za svojevrsten vodni ie-zervoai. pri katerem moramo p8’ žiti, da gre čim manj vode brez potrebe v izgubo. Globoko jelensko preoravanje zemlje in piitvo oranje takoj po žetvi sta najboljši sredstvi v borbi proti suši in obenem zelo učinkovit način za povečanje produktivnosti naših njiv.	n
Takoj po žetvi se je osipalo po naših njivah nešteto različnega semena plevelsklh rastlin. Iz semena v?klijejo nove rastline, črpajo iz zemlje vlago in hranilne snovi brez katerih ne moreio uspevati-S plitvim oranjem takoj no žetvi prisilimo ta semena, da Likcj ika' lijo. S poznejšim oranjem ali, če njive posejemo, z brananjem pred setvijo uničimo ves ta nadležni plevel.
Končno je treba omeniti, da 5 plitvim oranjem pospešimo razvoj bakterij v zemlji, brez katerih se organske snovi v njej n® morejo razkrojiti in se ne bi imelo nikake koristi od njih.
V Sloveniji zelo propagirajo aP' nenje in peskanje. Najboljši čas za peskanje ali apnenje zemlji^ je takoj po žetvi.
To leto bo huda s krmo — P° nekaterih krajih še hujša kot la' ni. Kaj nam je torej i kreniti' Preoraimo strnišča in sadimo koruzo za zeleno krmo, repo in druge krmilne rastline. Vsak košček zemlje mora biti obdelan, če hočemo prebroditi ta kritični čas-Pri delu se ne smemo ozira*1 zgolj na svoje interese. Delovno ljudstvo trpi danes pomanjkanj6. Kmet spričo njegove bede ne si"6 ostati ravnodušen.	Dr. J-
nje in skrbi, da sadje pravilno P°' sušimo. Nad vse moramo paziti, d8 ne pride dim do sliv, ker nam sl' cer pokvari vse sadje.
Poleg izvoza, kuhanja in sušeni8 lahko uporabimo slive za mezgo 8 1 marmelado. Na Češkem je tak8 predelava sadja zelo razvita. .
Kako otožno gledajo otroške °6 v izložbena okna v Trstu, kjer 88 jim smeje marmelada, toda t6‘ jo visoka, za kmečke in delavsk. ^ žepe nedostopna cena. In vendar prišla marmelada iz afriških dev ali prekoceanskih trustov.
Nekateri bi poskusili, a ne gre. k6 1 ni dovolj sladkorja. Lahko pa k1’ hamo Iz sliv marmelado tudi br6 sladkorja. Češplje morajo biti z J lo zrele. Za kuhanje naberemo orJ | ki so bolj sladke in z dreves na 8 sojnih legah. Kuhamo jih olup1* ne ali tudi ne, toda počasi. kuhane, jih precedimo in odstr811^ mo olupke z njih. Shranimo ju,..t, stekleni ali lončeni posodi in 1^ v njej pokrijemo na tanko z ljt*m ter posodo tesno zaprem0- a Jj Kdor si je kdaj posušil sliv6 napravil marmelado za domačo ■	^
bo, se do danes še nikoli ni Pl>	J,
sal.
S SLIVAMI?
bi bili taki samo odrasli! Celo šolska deca prihaja ponekod pijana v šolo.
To je zločin nad zdravjem naroda. Tega bi se moral vendar vsakdo zavedati
O božiču pa slivovka kmalu zgine. Le malo je prodajo. Tedaj je cena po navadi nizka, ker je je povsod dovolj. Največ je popijejo in razlijejo. Spomladi, ko bi je kosec rad popil kozarček, pa je ne dobiš več v vasi.
Dono izvozno Nago
Kaj lahko napravimo s slivami, kadar je letina dobra? Sveže lahko izvozimo. Posebno na Primorskem, v okolici Trsta lahko zalagamo tržaški trg. Kar pa sadja še ostane, ga lahko izvozimo v Avstrijo, na Di^naj in drugam.
T?voz v tujino moiajo prevzeti velika podjetja. Poskrbeti morajo pravočasno za zadostno posodo, košare in zaboje za sadje ter za zadostno pažnjo pri nakladanju. Sad-
je za izvoz mora biti lepo, zdravo, prebrano. Slive morajo imeti tisti značilni beli prah na sebi. Na sadežu, ki ne sme biti prevod zrel, se ne smejo poznati odtisi prstov.
Poleg Izvoza v tujino, za katerega se morajo pristojni organi že sedaj zanimati, pridejo v poštev tudi suhe slive. Pri nas in posebno v rodovitnih krajih žal še nimamo sušilnic za sadje. V gradnji je moderna sušilnica v Bitinjah v okra ju Ilirska Bistrica. Potrebne so še v Brkinih, na Vipavskem in Goriškem. Posušene slive lahko shranimo in jih prodamo, kadar hočemo. Nihče jih ne bo oddal vseh, saj so vsem dobre. Kuhane radi jedo otroci in odrasli, še lažjim bolnikom ugajajo. Gospodinja pa se večkrat reši iz zadrege, če Ima v shrambi nekaj suhih sliv. Bolj so koristne zdravju naših otrok kakor pa žganje.
Ker nimamo še povsod sušilnic, si jih lahko napravimo za silo. Pri sušenju je potrebno nekoliko paž-
Apno - za gnoj in vlago
V Tržaški Istri bo peskanje še velikega pomena
Vranduk prebit
Silen uspeh jugoslovanske m adine
V soboto dopoldne ie bil ‘na •"ladinski progi Samac - Sarajevo prebit veliki predor pod planilo Vrandukom. Jugoslovanka mladina je v tem dosegla silen u-speh, ki mu v zgodovini ni primere. Navdušenje, ki je prevladalo na progi ob preboju Vrandu-planine, je težko popisati. Si-rene vlakov na ozkotirni progi in eksplozije nabojev na sosednjih vrhovih so razglasile prvo veliko ••'nago združenih naporov jugoslovanske mladine na njeni drugi Progi. Mladinci so zaplesali in se objemali od navdušenja, ko so miner Rudi Ravnik in za njim 5ri)e mladinci preskočili odprtino vhcdnega v izhodni rov v sredi pod ogromnimi kremenastimi skladi Vranduka. Ves prizor so snemali filmski operatorji in hkra-
	površina	geološka
	spodnjega	sestava
Simplon	kopa	zemlje
	6	apnenec
	5,	kvarcit
Arlberg	5,5	gnajs kremenec
Albula	5,5	granit
Vranduk	8 apnenec	lapor
ti ga je opisal spiker mladinske radijske postaje na progi.
V zadnjih dneh so mladinci delali s, podeseterjenim poletom. V dneh od 16. do 22. jun ja so pre bili na obeh straneh 73.85 m skale. 22. junija so napredovali za 13.85, tri dni kasneje celo za 17.35 m Tistega dne so na vzhodni strani predora postavili svetovni rekord v prebijanju predorov. Izvrtali sq 9’5 tn v globino.
Predor, ki je dolg 1528 m, so pričeli vrtati 12. marca. Računali so spočetka, da bodo gor0 prevrtali v 130 dneh. Pozneje so si mladinci postavili rok: do 15. julija. Prebili pa so ga v dobrih 108. dneh. Kak^ velik je uspeh, ki je bil dosežen s prebojem Vranduka, pričajo naslednji primerjalni podatki o gradnji največji evropskih predorov:
povpicčno	največje
dnevno	dnevno
napredovanje napredovanje	
5,7	—
5,4	—
5,8	9
6	9.5
Jugoslovanska mornarica
V vojni je plovni park jugoslovanske trgovinske mornarice utrpel °gromne izgube. Uničenih je bilo jugoslovanskih ladij. Tako se je znašla jugoslovanska trgovinska mornarica ob osvoboditvi pred Ogromnim nalogami, ko je bilo tre-prevoziti silne množine blaga in materiala za obnovo opustoSene domovine. Jugoslovanska mornarica je svojo nalogo sijajno izpolnila. Ce-Prav je imela na razpolago 2 in pol krat manj ladij kakor pred vojno, k vendarle vzpostavila vse pomor-?ke proge ob jugoslovanski obali. *akoj po osvoboditvi so pričeli dvigali iz morja potopljene stare ladje. Ladjedelnice so razvile silno delovanje, delavci so postali heroji požrtvovalnosti.
Spričo dejstva, da je bil ladijski
park zastarel, se je znašla jugoslovanska mornarica pred nujno nalogo, da ga nadomesti z modernimi ladjami in da se hkratu vsa prilagodi pridobitvam sodobne tehnike. Jugoslavija je skušala doseči gradnjo ladij tudi v tržaških ladjedelnicah. Znano je, da so ostala ta njena prizadevanja brez uspeha. Zato se je morala omejiti na sedanjo kapaciteto svojih lastnih ladjedelnic, obenem pa je pričela kupovati ladje v tujini.
Na Norveškem si je zagotovila gradnjo dveh modernih potniško-to-vornih ladij, k; ji bosta dobavljen; v prihodnjih dveh letih. Ladji bosta razvijali brzino po 40 milj na uro. Nosilnost ladje bo znašala po 4100 ton. Ladji bosta dolgi po 110 m. Opremljeni bosta tudi vsaka z 8 potniškimi kabinami.
^♦rokovna knjižnica
^gosiovanskih sindikatov
. ^ted najvažnejše prosvetne na-°Se, ki s0 si jih nadeli jugoslo-LPski Edinstveni sindikati, spada euvomno dviganje strokovne rav-delavca, vzgajanje novih ka-j.0v- Poleg neštetih tečajev, ki so j9 organizirali po vsej državi, so 'mlali v okviru izdajateljsko-ti-j^rskega podjetja „Rad“ doslej že Priročnih strokovnih knjig. y njih obravnavajo strokovnjaki i 0 vrsto posebnih strokovnih (j ^hnoloških vprašanj: o kovinah, t tr>nu, prezračevanju rudniških VaV°v’ električnih inštalacijah in tis nju, o železniškem stroju, teh-slak m risanju v strojništvu, o vr-žita, o gorivih, usnju, lesu, (j .Ltričnih motorjih, orodju za ob-‘avo kovin itd.
ja 0'ikega pomena so te knjižnice, ^ Potrdil tudi tov. Boris Kidrič, m v nekem svojem predavanju
posebej omenil pomen te pobude. Dejansko so naletele na veliko zanimanje v delavskih vrstah, tako da bo treba nekatere izdati že v drugi izdaji.
Pionirska proga
Na Košutnjaku blizu Zagreba grade prvo pionirsko progo. Do 15. junija so bila vsa pripravljalna dela dovršena Proga bo merila 11 km in bo speljana od nemškega vojnega pokopališča preko slemena Košutnjaka proti Kneževcu skozi Košutnjačko šumo. Med Knežev-cem in Kijevom bodo zgradili pionirsko mesto, na Košutnjaku pa pionirsko letovišče. Na progi delajo same pionirske brigade. Po načrtu bodo progo dovršili do jeseni.
ZADRUŽNIŠTVO V JUGOSLAVIJI se naglo razvija. Tik po osvoboditvi jih je bilo še 5140. Zdaj jih je že nad 14.000. Največ zadrug je v Srbiji in sicer 6635.
It j Leni dopisom izpolnim obljubo, ot>iSenJ jo vam dal z dopisom, pri-^ him v tem listu 21. maja.
Prostih urah ob nedeljah in ^i*1 čitam poleg časopisja dobro knjigo. Včasih na-•llttj111 razgovor s sosedi. Tako vi-'-'i j’ kaj in koliko znamo, koliko °no razumemo. Zdi se mi, da 8t) Manjka še mnogo in je mno-^s^Lrašanj, ki nam niso dovolj (•t, ' ®aj res niso besede, kot n. Ll j °hoda, demokracija, reakcija ge po svojem resničnem po-Vo \ak° lahke. Nismo poskusili, ^e uživali ne enega ne dru-jHv jln ne uživamo niti danes. h%8i ^o pa občutimo reakcijo, k? svr,M Lo in ono razlagajo čisto 1 ‘bteJe’ k°L jim kažejo njih oseb-resi (zato so poskrbele tem-
je in platno
ne sile že prej, zato skrbi reakcija tudi danes). Njih zabijanje in obračanje stvari nas samo meša.
Svoboda za gospoda in svoboda za hlapca
Kjer je gospoda, tam so neizogibno tudi hlapci. Lahko bi rekel tudi obratno: kjer so hlapci, tam je gospoda. Kjer vidimo krasne palače v privatnih rokah, so ob njih tudi podrtije (koče ali krtine) si-romakov-hlapcev. Hlapec je »svoboden«. Ce hoče dela ali tudi ne, lahko svobodno menja gospodarja, se ž njim spre, godrnja, zakolne; svobodno kupi in proda, je in pije, če kaj ima. Z eno besedo: hlapec »uživa« svobodo.
Kako je Jugoslavija
rešila invalidsko vprašanje
Sfavkano zapadu
V	Ameriki se je v zadnjih dneh močno razvilo stavkovno gibanje rudarjev. Nastalo je v navalu protestov proti delavskemu zakonu senatorjev Tafta in Hartlya V u državah, med njimi tudi v Pensilvaniji in v Zapadni Virginiji, kjer pridobivajo največ ameriškega premoga, je delo obtičalo v več sto rudnikih. Zaradi tega se je produkcija silno omejila tudi v velikih jeklarnah okrog Pittsburga. V Illi-nisu v rudnikih jeklarske družbe Carnegie se je skrčilo pridobivanje premoga na 25%. Delo počiva tudi v vseh rudnikih družbe John & Lafly. Stavkovni pokret pa še narašča in se je sredi preteklega tedna dnevna produkcija premoga zmanjšala že za pol milijona ton.
Hkratu so pričeli stavkati tudi ladjedelniški delavci v New Yer-sevu. Tam stavka okrog 25 000 delavcev. Vsak čas bo nastopilo stavko tudi 100.000 delavcev v ameriških pristaniščih ob atlanski in pacifiški obali ter v Mehiškem zalivu.
V	protest proti finančnim načrtom francoske vlade je izbruhnila v vseh rudarskih revirjih severne Francije velika stavka, ki v njej sodelujejo okrog 180.000 rudarjev. V Parizu se jim 'e pridružilo tudi nameščenstvo nekaterih velikih trgovskih podjetij.
Zaradi terorističnih napadov na prostore Komunistične partije na Siciliji je izbruhnila preteklo sredo po vsej Italiji velika protestna stavka, ki jo je organizirala Splošna zveza dela. Zveza je objavila resolucijo, v kateri zahteva najod-ločnejše ukrepe, da se zatre ban-ditstvo na Siciliji, ukinejo neofašistični tisk in stranke ter likvidira delovanje fašističnih veleposestnikov. Pri protestni stavki je sodelovalo 6 milijonov ljudi.
Ob zaključku svojega zasedanja v Pragi je Generalni svet Svetovne sindikalne zveze na osnovi poročila generalnega tajnika Louisa Saillanta sprejel resolucijo, v kateri obeležuje naloge zveze v bližnji bodočnosti.
Sile reakcije, pravi resolucija, so prešle v vrsti držav v napad, Uničiti hočejo demokratično gibanje ljudstva in ga opehariti za sa-dove zmage nad nemškim in japonskim fašizmom. Reakcija je napadla predvsem sindikate. V Grčiji, Kitajski in v Iranu so jih razpustili, njihove voditelje ostro preganjajo. Pravice delovnega ljudstva so bile v teh državah omejene Drugod, kakor n. pr. v Južni Afriki in v ZDA si reakcija prizadeva, da bi oslabila in potem u-ničila sindikalno gibanje. Delovnim ljudem vsiljuje protidelavske zakone.
V takih okoliščinah pada na SSZ velika odgovornost. Njeno delovanje mora postati vse bolj učinkovito. Zveza mora ’ mobilizirati svoje organizacije in voditi njihovo borbo proti vsem oblikam fsšizma ir. proti vsem novim vojnim hujska-
On dobro ve, vidi in voha, da ima njegov gospodar preveč kruha, da je njegova miza vedno polna dobrot, njegove zaloge polne, da tudi njegov gospodar je in pije, govori in se oblači ter gre kamor hoče.
Narod — hlapec kapitalistične države
Ali pa sme hlapec vzeti sitemu gospodu samo kos kruha, da uteši svoj glad in glad svojih otrok? Ne sme, ker ga doleti kazen in lega ne dovoli zakon, ki je za vse »enak«, za gospoda in hlapca. Ce bi gospod vzel kos kruha, bi bil tudi kaznovan, pa mu ni treba. Tako je tudi z narodom. Neka močna, velika država, pa tudi sploh vsaka država po današnjem kapitalističnem kovu, in majhen narod, ki pripada taki državi, sta si drug drugemu kot gospod in hlapec. Čemu narodu so navidezno zajamče-
2e v prvem letu svojega obstoja je ljudska skupščina Jugoslavije sprejela zakon o vojnih invalidih. S tem zakonom je Jugoslavija uredila invalidsko vprašanje in se oddolžila tistim, ki so žrtvovali za svobodo svoje zdravje, in svojcem onih, ki so za isti cilj žrtvovali svoje življenje. V stari Jugoslaviji pa tudi po drugih državah se je po prvi svetovni vojni invalidsko vprašanje po polževo urejalo celih 25 let. V novi Jugoslaviji, kjer se pereči problemi naglo rešujejo, pa je ureditev invalidskega vprašanju postala nujna in neodložljiva skrb oblasti. Ljudska oblast Je uvidela, da je treba takojšnje pomoči žrtvam osvobodilno vojne, da zaradi malomarnosti in počasnosti ravno tisti, ki so največ žrtvovali, ne bodo trpeli škode.
Oioanizaciia iavalidskega skrbstva
Ljudska oblast je prav zaradi tega poverila reševanje invalidskega vprašanja vojski; ker je bila mnenja, da bodo ravno tovartši padlih in onesposobljenih borcev najvest-njc uredili vso zadevo. Nobenega dvoma ni, da Je ravnala prav, kajti Jugoslovanska armada vestno in ekspeditivno rešuje ta problem. Pri vsakem armijskem štabu je bila osnovana invalidska komisija, sestavljena iz predsednika in dveh članov-pravnikov, ki v prvi stlcpnji rešuje invalidske prijavo ter odloča o tem, komu se priznajo položaj vojnega invalida in kakšna stopnja invalidnosti ter kolika invalidnina. Kot pomožni organi poslujejo invalidske sekcije na sedežih okrajnih odborov, ki dajejo nasvete, pomagajo prosilcem pri
Sindikalne zveze
čem. Z odločnejšimi ukrepi mora zaščititi pravice in svoboščine sindikatov povsod, kjer jih omejujejo. Zveza mora okrepiti borbo za zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi, za zboljšanje delovnih pogojev in socialnega zavarovanja Posebno pozornost mora posvetiti vprašanjem kolonialnih, polkolonialnih in odvisnih držav ter v njih podpreti delovno ljudstvo v njegovi borbi proti izkoriščanju.
Nekaj vlad se še nadalje upira sodelovanju SSZ v Organizaciji združenih narodov. Zveza pa vztraja na svojem stališču, da ji pritiče mesto v OZN in v njenih ustanovah. V ekonomsko socialnem svetu OZN bo zveza postavila na dnevni red naslednja vprašanja:	enake
plače za enako delo za vse moške in ženske: zatiranje plemenskega in nacionanega razlikovanja, zagotovitev minimalnega življenjskega minimuma za slehernega delovnega človeJfa; borba proti brezposelnosti; izenačenje delovnih ljudi iz vrst razseljencev z delavci države, v katero so prišli; učinkoviti ukrepi za omejitev in končno likvidacijo monopolov in trustov.
ne vse pravice in svoboščine. A kaj ima v resnici od tega?
Kaj pa z njegovo demokracijo/
Vsak ima svoj razum in svojo prosto voljo, ki jo izraža kakor hoče, z njo lahko soodloča in sodeluje. Pravijo, da je to volja ljudstva, soodločba, sodelovanje, prava demokracija. Pa izrabite svojo voljo, soodločajte, ako morete! Odloči delovni človek, da dobiš boljše plačilo, bolj poceni blago, da boš sodeloval pri razdelitvi blaga in tako dalje! Tudi gospoda in njeni hlapci, kjer in kadar treba dobro plačani hlapci, odločajo! In kako odločajo? V svoj prid. Ali pa morete ugoditi gospodu in hlapcu, da bo volk sit in koza cela? Ni mogoče! Ker volk hoče kozo. Ali moreta torej sodelovati gospod In hlapec? Gospod ima vendar večje pravice od hlapca in hoče te pravice za vsako ceno tudi ohraniti.
(Nadaljevanje na 9. strani)
vlaganju prošenj, zbirajo potrebno dokumente ter sploh skrbe, da pridejo prošnje, opremljene z vsemi p:trcbnimi dokazali do invalidske komisije v rešitev. Na najvišji stop^ nji pa posluje pri ministrstvu narodne obrambe v Beogradu vrhovna invalidska komisija, ki bodisi sama ali na pritožbo prizadetih dokončno potrdi ali spremeni prvotno rešitev.
Komu pripada invalidnina?
Pri reševanju invalidskih stvari pomagajo tudi sodišča, ki zaslišujejo kot priče ljudi, ki vedo kaj bistvenega o pripadnosti prosilca k posameznim vojaškim edi-nicam, kako Je bil ranjen ah pa je padel.
Invalidski zakon ščiti predvsem vse neposredne žrtve vojne in sicer one, ki so bili onesposobljeni pri opravljanju vojaške službe ali drugih dolžnosti za vojaške cilje. Zaščito uživa torej borec iz narodno osvobodilne vojne pa tudi organiziran aktivist, ki je dela! po nalogu vojaških edinic in je bil pri tem onesposobljen. Potrebno pa je, da je oncsposobljenje tako, da je danes njegova pridobitna sposobnost zmanjšana najmanj za 20%. V odstotkih se namreč meri in izraža, koliko je zmanjšana pri doitaitrna sposobnost Invalidov, ki sy glede na to razdeljeni v 10 skupin. Zaščito uživajo tudi družine padlih borcev, vdove, otroci, starši in v danem primem tudi dedje in babice. Na prvem mestu je vdova. Otrokom pripada samostojna invalidnina le v primem, da jo mati umrla ali se ponovno p:iročila; staršem gredo koristi le, če padli borec ni zapustil svoje lastne dmžine. Pn vsem tem je važno poudariti pravičnost, ki je vsebovana v novem Jugoslovanskem invalidskem zakonu. Invalidi iz prejšnjih vojn, tako taki, ki jim je oblast že priznala svojstvo invalidov, kakor tudi na novo prijavljeni; so popolnoma izenačeni z invalidi te vojne, borci bivše Jugoslovanske vojske, vojnimi ujetniki ali borci — partizani. Njih pred vojno ugotovljeni in priznani odstotki nesposobnosti se v celoti prevzemajo in se z novimi rešitvami prevajajo le na nove invalidnine. Isto velja tudi za vdove ali starše, katerim je bila invalidnina po padlih možeh alj sinovih priznana že prod t);. vojno.
Koiisti, ki pitejo invalidom
Glavna korist, ki jo novi zakon o vojnih invalidih priznava osebnim invalidom in drugim upravičencem, je invalidnina, ki jo invalid mesečno prejema. Kot že omenjeno, so invalidi glede na pridobitno nesposobnost razdeljeni na 10 skupin, po katerih se ravna tudi višina invalidnine, in sicer od 400 do 4000 din. Invalidom, ki so zaposleni in imajo stalne mesečne prejemke, ali tudi onim, ki imajo od samostojnega dela nad 1700 din mesečnega zaslužka (Obrtnikom), pripada invalidnina vsake skupine v polovičnem znesku. Za invalide kmete Je odločilen davek in tvori zato mejo davek v znesku 200 din. Vdovi pripada invalidnina po padlem možu, če je stara nad 40 let ali ima nedoletne otroke; cela znaša 1200 din mesečno, a se ob enakih pogojih kot pri osebnih invalidih zniža za polovico. Invalidnina pripada otrokom, do 17 ali, če sc šolajo, do 23. leta In znaša 1000 din. Staršem pripada invalidnina po padlem sinu le, če so nad 60 let stori in siromašni, za kar je odločilna višina letnega davka. (Mejo tvori tudi tu znesek 200 din). Tudi pod 60 let starim staršem gredo invalidski prejemki, potrebno pa je, da so za pridobitno delo nesposobni, kar se ugotovi z uradnim zdravniškim pregledom.
Invalidi uživajo poleg invalidnine tudi druge ugodnosti; tako imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnicah in zdraviliščih, pravico do protez in drugih pripomočkov, polovične vožnje na železnici, prednost pri sprejemanju v službe,
R. 7.
V borbi proti fašizmu
ftalogc Svetovne
Plavanje, naš najboljši šport
Kopalna sezona je že v polnem poletu. Na tisoče kopalcev mrgoli ob obalah, posebno ob nedeljah ih praznikih jih je vse črno. Vse, kar leze in gre, se v vročih poletnih dneh kopa in hladi. Seveda so tudi tisti, ki gojijo plavanje kot šport, že krepko na delu in se pripravljajo na celo vrsto plavalnih prireditev. Zato se bomo v današnji številki ustavili pri pregledu plavalnega športa.
Pod pojmom plavalnega športa razumemo sledeče panoge: 1. plavanje, 2. vvaterpolo, 3. skoke v vodo. Pri plavanju razlikujemo tri vrste tekmovalnih slogov, in sicer: prosti slog (stil), prsno in hrbtno plavanje ter reševalno plavanje, ki sestoji v vajah v potapljanju, v reševanju in prenašanju ponesrečencev iz vode.
Plavalne proge delimo v kratke in dolge. Proge do 400 m so kratke, od 400 m dalje pa dolge. Najvažnejše in hkratu olimpijske proge plavanja so prosti slog na 100, 400 in 1500 m; hrbtno na 100 in; prsno 200 m ter olimpijska in mešana štafeta. Pri olimpijski štafeti p'avajo moški 4 x 200 m, ženske pa 4 x 100 m. Pri mešani štafeti 3 x 100 m plava prvi plavalec prsno, drugi hrbtno in tretji prosto.
V	športnem plavanju ločimo tri faze, in sicer začetek plavanja to je start ali odriv z obrežja; o-brat in spurt ali finiš.
Po starosti ločimo plavalce v subjuniorje, otroke do 13. leta; juniorje, to so mladinci do 18. leta, in seniorje plavalce, ki so dopolnili 18. leto starosti.
Waterpolo je posebna igra z žogo, ki je podobna hazeni ali rokometu. Posamezno moštvo je sestavljeno iz 7 igralcev.
Skoke v vodo pa delimo v dve vrsti, v skoke s prožne deske, ki je 1 m ali 3 m nad vodno gladino, in v skoke s stolpa, ki je visok 5 odnosno 10 m.
Mi sioo ali ml
Marsikdo bi mislil, da je cra\vl moderno plavanje. Vendar pa ni na svetu nič novega in tudi crawl ne. Plavali so ga že stari naredi. Na antičnih slikah vidimo, da so že stari Grki in Asirci poznali ^najmodernejši« plavalni slog — cravvl. Tudi danes vemo za primitivne narode (Indijance), ki plavajo neke vrste crawla. Japonci imajo veliko tradicijo v crawlu, ki sega 700 let nazaj.
V	Evropo pa je crawl prvič pri-
šel leta 1906, ko je v Hamburgu na nemškem državnem prvenstvu Avstralec Cecil Healy zbudil c-gromno navdušenje s crawlom in seveda tudi zmagal v takrat fantastičnem času 1. 11. 6 na 100 m. Sest let pozneje so Evropci na o-limpiadi v Stockholmu videli prvič hrbtni crawl, ki ga ja pokazal Američan Hebner, ki je premagal vse nasprotnike. Rezultati olimpiade leta 1912. v Stockholmu so bili: 100 m prosto: Kaha-namoku (Amerika) v času 1.03.4; 100 m hrbtno: Hebner (Amerika) v času 1.21.4; 200 m prsno: Bathe (Nemčija) v času 3.01.8;	400 m
prosto: Hodgeson (Kanada) v ča-
su 5.24.4; 1500 m prosto: Hodgeson (Kanada) v času 22.00.
Važen mejnik v razvoju cravvla pa je postavil Američan Jonny Weissm011er, ki je v enem samem letu, to je od pomladi 1922. do 1923. postavil kar 21 svetovnih rekordov. Jonny WeissmUller se je tudi nepremagan umaknil iz športne arene ter dolgo časa ni mogel nihče prekositi njegovih rekordov.
Metuljčkov slog ali ButMy
Kakor v prostem slogu crawl tako je v prsnem slogu butterfly (metuljčkov slog) postavil plavanje v novo dobo. Seveda je bil v začetku izredno naporen ter se z njim ni moglo preplavati več ko 50 m. Pozneje se je najmlajši plavalni slog uveljavil in danes po 12. letih — so z njim postavili že vse svetovne rekorde prsnega
plavanja tudi one na daljše proge.
V metuljčku so izgradili sovjetski plavalni strokovnjaki, kot Butovič, Cernov in drugi .povsem lastno tehniko. Sovjetski plavall-ci, posebno Bojčenko in Meškov sta dosegla take svetovne rekorde, kakor jih ni nihče prekoračil. Tako so sovjetski plavalni strokovnjaki preko plavalcev Bojčen-ka in Meškova dali svetu svoj novi in vzorni butterfly — sovjetski metuljčkov slog.
Sovjetski butterfly se zelo približuje crawlu, tako da plavalec, ki obvlada butterfly, odlično plava tudi crawl. Najboljši dokaz za to je sovjetski plavalec Meškov, ki je v crawlu dosegel tele rezultate: 100 m prosto v času 0.58.0; 200 m prosto v času 2.08.9; 430 m prosto v času 4.45.4.
Zaradi zanimivosti si oglejmo še tabelo svetovnih in sovjetskih rekordov.
100 m . 200 m . 400 m . 500 m .
Svetovni rekordi:
... D. Hough (ZDA) 1.07.3 (1939) i < . D. Verdour (ZDA) 2.35.6 (1946> i i . Heine (Nemčija) .	5.43.8 (1938)
« . . Heine (Nemčiia) 7.13.0 (1939)
Sovjetski rekordi — boljši Bojčenko .... Meškov 1.05.4	(1941)	.	.	.	1.05.1	(1946)
Bojčenko .... Meškov 2.29.8	(1941)	.	.	.	2.33.4	(1941)
Bojčenko .... Meškov
5.40.0	(1946)	.	.	.	5.38.4	(1940)
Meškov 7.10.6 (1940):
Se uekai o Ireoiogo
Kakor pri vsakem drugem športu in pri plavanju še bolj je vsak uspeh odvisen od pravilnega treninga. Vendar pa v tem ne smemo pretiravati. To velja predvsem za mladino. Koliko torej sme plavati deček, star 10, 11, 12 tet itd., koliko deklica, koliko ju-nior in koliko senior? Najprej splošen odgovor, ki velja za vse: Dekleta naj plavajo krajše proge kakor pa fantje, začetniki krajše od izvežbanih, mlajši krajše od starejših, vsakdo pa naj plava tako dolgo, dokler plava z lahkoto, torej do meje utrujenosti. Dvakrat na teden pa naj plava preko meje utrujenosti, da bi postal vztrajnejši in odpornejši. Seveda je naloga trenerja, da plavalce točno študira in ugotovi, koliko lahko plava poedinec.
Posebna previdnost pa je potrebna pri ženskah, in to zlasti v času spolnega dozorevanja .V tem času se dekleta ne smejo po mili volji udejstvovati v nobenem športu. Pri odmerjanju treninga se
mora vedno upoštevati dejstvo, da se mladina razvija, da rase in da moramo naravo pri tem podpirati. Le tako se bo plavalec brez škode za svoje zdravje razvil do viška svojih možnosti.
Plavalec naj bo vsak dan v vodi. Sistematično pa naj trenira po 5 dni v tednu, dva dni pa naj ima prosto (četrtek in nedelja). Najprimernejši čas za trening so jutranje ure. Pri vsakem treningu naj gre plavalec po dva do štirikrat v vodo in odplava svoje proge. Najprej naj vadi samo z nogami, zatem samo z rokami, nato nekaj prog za slog in odmor. Po odmoru pa naj vadi obrate in kratke sprinte, na koncu pa naj vedno plava počasni slog.
Sistem za vse tri vrste tekmovalnega plavanja je v glavnem isti.
To bi bilo v kratkem nekaj misli o plavalnem športu na splošno in o treningu. Seveda je naloga trenerja, da preštudira posameznega plavalca in nato določi individualni trening, kajti le tako bodo plavalci dosegli dobre uspehe.
V
Škarje in platno
Tako on razume enakopravnost, tako tudi prej omenjeno svobodo in demokracijo.
Surovo nasilje in prekanjena laž
Surovo nasilje in prekanjena laž
Dobro! Ampak imamo nekaj hlapcev, ki mislijo, da niso hlapci in bi radi, da bi še nadalje ostala taka svoboda, demokracija in enakopravnost. Hočejo, da bi nas še dalje bičal njihov bič. Mislijo, da mora za vedno ostati in kraljevati kapitalizem, ki res hodi, kot sem slišal ob neki priliki, po dveh nogah: ena je surovo nasilje, druga prekanjena laz. Dobro sem si zapomnil tudi besede nekega tovari-ša-predavatelja, ki je na množičnem sestanku dejal:	»Kdor ima
škarje in platno, ta vlada!« Škarje in platno pa imajo bogataši. Oni posedujejo najboljšo zemljo in jo obdelujejo s stroji, ker je ceneje ih bolje.
Imajo gozdove in njih les, ki igra v gospodarstvu, posebno v industriji tako veliko vlogo. Imajo ogrom-
ne pašnike z desettisočglavo živino (n. pr. Argentina), rudnike, tvornice, prevozna sredstva, denar (kapital). Vse imajo, s čimer lahko narekujejo cene. Samo eno jim manjka:	delovne roke, ki so še
svobodne, tako svobodne, kot je n. pr. ribica v kozarcu vode, kos v kletki, pes na verigi.
Borba za oblast
Nad to svobodo pa je druga svoboda. Mnogo, mnogo večja, mnogo bolj pomembna in odločilna. To je gospodarska svoboda s škarjami in platnom, ki deli svobodo po mili volji in želji. Ta svoboda si svobodno podredi svobodo delovnega ljudstva.
Mi pa tarnamo: Kje so pravica, vest, poštenje, zakon? Vse je, a tako kot razumejo oni s škarjami in platnom. Vse je, a zanje. Saj to poznamo menda vsi. To poznajmo, nečesa pa še ne znamo. Ne znamo namreč, da s to svobodo, demokracijo ne bomo nikoli dosegli resnično enakopravnost. Večno bomo dobivali od teh napisanih ali
tudi nenapisanih pravic samo toliko, da ne poginemo, ker če bi nas ne bilo, bi tudi gospode ne bilo.
Kdor izkorišča, noče, pa tudi ne more priznati enakih pravic onemu, ki živi. Nikoli ne bo teh priznal prostovoljno ali po svoji vesti. Bori se za oblast in sicer v prvi vrsti za gospodarsko oblast, za škarje in platno. Zato čutijo mogotci samo strah in se grozno bojijo naše enotnosti, strnjenosti, naše organizacije. Mislim, da smo nič in vse, ničeva vejica in orjaško deblo. Ničla smo vsak zase, združeni mogočno deblo. Zato takšen krik in napadi na naše stanovske in politične organizacije. Samo združeni in enotni bomo dosegli gospodarsko svobodo, to se pravi neodvisnost od gospode! Z gospodarsko svobodo ali demokracijo bomo tudi končno spoznali, kaj pomenita demokracija in enakopravnost v političnem in kulturnem pogledu.
Zdi se mi, da sem za danes povedal dovolj. Bilo bi mi v zadoščenje, če bi me bralci pravilno razumeli in kateri k temu tudi kaj dodal.
'Janko Furlan
Tržaške mladinske v Beogradu
Fizkulturni zlet v Beogradu
V nedeljo 22. t_ m. so fizku,(urniki vseh jugoslovanskih republik in tudi fizkulturnikj Tržaškega o-zemlja proslavili v Beogradu svoj fizkulturni dan, praznik mladosti, zdravja in lepote ter prikazali o-gromne sile jugoslovanske mladine, ki si gradi novo in lepše življenje. Na stotisoče Beograjčanov je ta dan prihitelo na ulice in bilo priča ogromni fizkulturni paradi, v ke-teri so jugoslovanski fizkulturnikj izpričali svojo silpo moč in doslej neslutene uspehe, ki jih dosega fiz-kultura. Ta ogromna fizkulturna parada pa je tudi dokazala, da bo petletni gospodarski načrt v Jugoslaviji izvršen.
Ko so mimo častne tribune, kjer je bil tudi maršal Tito, prikorakali tržaški fizkulturnikj, je ogromno množico zajel val navdušenja. Na čelu tržaške skupine so nosili slovensko, hrvaško in italijansko zastavo z rdečo zvezdo, tržaško zastavo in tržaški grb. Sprejem, ki so ga Beograjčani priredili tržaški
mladini, je bil tako lep, poln topline in ljubezni, da ga ne bo mogel nihče več pozabitj.
Popoldne se je vršil na stadionu telovadni nastop, na katerem so nastopili z vajami na godbo »Na juriši Hej brigade, Garibaldijevo himno in Chopinov »Brilijantni valček. Po končanih vajah so Tržačani odkorakali s stadiona ob pesmi » E anche 1’tram de Opčina«.
Popoldanski fizkulturni nastop so zaključili jugoslovanski vojaki, kt so oblikovali več krogov in peterokrako zvezdo. Iz srednjega kroga se je dvigala piramida vojakov, najvišji pa je vzdignil jugoslovansko zastavo. V istem trenutku se je na stotine zastav sklonilo proti pl" ramidi, godba pa je zaigrala himno »Hej Slovani«. Fizkulturni dan je bil s tem zaključen, ljudje pa so bili očarani nad mladostjo in le* poto jugoslovanske mladine, ki s« bo z vso vnemo vrgla v delo obnove za napredek fizkulture.
Nabrežinci in fizkultura
Po osvoboditvi so se tudi Nabrežinci naglo znašli sredi fizkultur-nega dela. Posebno nogometaši in ljubitelji nogometa so se resno ba-vili z mislijo, da bi ustanovili lastno nogometno enajstorico, ki tri zastopala Nabrežino v bližnjem tekmovanju. In res se je v Nabrežini nekako ob istem času kot Zveza društev za telesno vzgojo ustanovila tudi nogometna sekcija, njena enajsterica pa je dobila ime po Nabrežini. Seveda so se morali tudi nabrežinski nogometaši boriti s stoterimi težavami: Igrišče je bilo neuporabno, opreme ni bilo. A ljubezen do športa je premagala vse težave, katerih bi se marsikdo u-strašil. Najprej so se vrgli na i-grišče, ki je bilo v žalostnem stanju in prepotrebno popravila. Skupno z mladinci in mladinkami so se nogometaši vrgli udarniško na delo in ga popravili. Odprto je o-stalo še vprašanje opreme, ki so ga s pomočjo nabrežinskih ljubiteljev nogometa tudi kmalu rešili.
Mlada nabrežinska nogometna e-najstorica se je tedaj takoj uvrstila med tekmovalce enajsterice in se je udeležila že nogometnega turnirja, ki ga je organizirala ZDTV. 2e pri prvem aktivnem posegu na nogometnem polju so prejeli nabrežinski nogometaši in njihovi navijači prvo moralno zadoščenje, ki je obilo poplačalo njihov trud. Nabrežinska enajsterica se je plasirala v finalno tekmovanje. Seveda so nato še z večjim poletom in veseljem igrali. V okrožnem nogometnem turnirju »Coverlizza« so častno zastopali nabrežinske športne barve. V okrožnem nogometnem prvenstvu so zasedli 4 mesto, ven-uar pa jih je pri tekmovaniu spremljala smola, če ne bi gotovo dosegli boljše mesto. Trenutno pa igra nabrežinska enajstorica v turnirju za pokal »Vatovec Zvesti«, kjer bo nedvomno zasedla eno iz-med prvih mest. Enajsterica igra lep m hiter nogomet ter je tehnično dobro podkovana. Z marljivim treningom in dobrim strokovnim vodstvom bo gotovo dosegla še lepe uspehe in delala čast nabrežinski lizkulturi.
y?n^ar Pa se fizkulturno društvo »Nabrežina« ne misli ustaviti samo pri nogometu. Svoje športno udejstvovanje hoče razširiti tudi na druge fizkulturne panoge. K' življenju namerava zbuditi tudi ko
šarsko sekcijo, kajti v Nabrežini je dovolj mladine, ki ljubi to vrsto športa, ki zavzema vedno piiši obseg v fizkulturi. Dalje misli »Nabrežina« ustanoviti tudi lahkoatletsko in plavalno sekcijo.
Glavni namen in naloga fizični' turnega društva pa :o, dati mladini možnosti vsestranskega fizkul-turnega udejstvovanja ter vzbudit* med njo še več ljubezni in veselja do zdrave fizkulture Pri tem njenem vzgojnem delu j’i želimo mnogo uspehov in moralnega zadoščenja.
v
Šport doma ^ k in po svetu
Košarka:	moški- Reprezentanc3
dijakov-školjet 41:36; DSZ-Sv. lojzij 27:23; Tomažič K-Skedcnl 33:22; Sv. Marko-Opčine 2:0; zenal-Skorklja 2:0. Zenske: Rib3' di-Tomažič 19:7; DSZ-Flent ‘2^’ Barkovlje-Revido 2:0; Col-Skoi*' Ija 24:4
Plavanje 100 m prosto: 1. Terra" ni Cesco (Trst) v času 1.11.5, 200^ prsno: 1. Predonzani Guido (Trs* v času 3.42.2, 400 m Prosto: 1-netti Peter (Piran) v času 6-*l. .
Tek: 1. Faidutti; 2. Tessera; 3. Gasperi.
Kolesarstvo: 1. Stefilongo SiN (Olimpia); 2. Sošič Emil (Opčin?'; 3. Kravos (Olimpia); 4 Sosič * nest (Opčine).
Pokrajinsko prvenstvo Krmin-Skedenj 3:0; Gaslini'“ per 4:1; Izola-Gorica 2:1.
Finale okrožnega prvenstva Rojan-Costalunga 2:1; Prim0 P-Rdeča zvezda 2:1.
Vatovčev pokal	..(j;
Tovarna strojev B-Greta Skorklja<flojanB 1:0.
Mednarodni nogomet	p
Madžarska-Jugoslavija 3:2. J
slovanska nogometna reprezen j ca je doživela po lepi zmagi 0 , Romunijo v nedeljo nezasl0 poraz v tekmi z madžarsko n^-metno reprezentanco, ki ji )e V velo. čeprav so imeli Jugoslovani iti | čji del. igre v svojih rokah.	j
8’ pred koncem odločilni	,
*AGAR B08TJAr,tl)
Tiska Zadružna tiskarna v T** Odgovorni urednik