Poročilo štajerskega dež. odbora o njegovem delovanji od 1. sepib. 1872 do konca s&pib. 1873. Ceate. NoTa cesta do sloTeno-bistriške postaje je bila preračunana za 1625 gld. 24 kr.; ko so jo pa delati začeli, se je — praTi poročilo — Teč storilo, kakor je bilo treba, in Tse delo slo je Tnemarno spod rok. Tako so se stroški znatno poTišali in podTzetnik prejel je od dež. odbora dozdaj že 8600 gld. Za cesto k železnici v Ruaah priklada dež. blagajnica 5181 gld. 73 kr., od kterih se je 4000 gld. marib. okr. zastopu, ki je delo prezTel bil, že plačalo; ostanek 1181 gld. 73 kr. se mu pa izplača, kadar odpraTi okr. zastop nektere napake, ki so se pri ogledu pokazale. Okrajnemu zastopu se je naložilo, da odkupljenje zemljišč, ki so za 7347 gld. 59 kr. cenjene, brž ko mogoče ZTrši. Zastran ceste do kolodTora t SredišČu je srenja pri dež. odboiu prosila, da naj Telja ta cesta kot ,,priTOzna cesta", in torej dež. blagajnica dTe tretjini stroškoT preTzame. Ker je pa to ob enem srenjska cesta, in bi le treba bilo podaljšati okrajno cesto do kolodTora, kar pripada okr. zastopu, se prošnja Središčanom ni uslišala. Okr. zastop t Ormužu je pa sklenil, da se Tsa cesta od Središča do Ormuža po potrjenem načrtu popraTi, oni kosec do kolodvoia pa med ceste II. reda TTrsti; Tsled tega je d. o. zagotoTil k stroškoin 2076 gld. 16 kr. iz dež. blagajnice priložiti 700 gld, ter je poloTico tega zneska že izplačal. Most čez DraTinjo in zraTnanje okr. ceste I. reda do kolodTora v Poličanah stane z odkupljenjem zemljišča Tred 8644 gld. 19 kr. Deželo stane 4283 gld. 22 kr., kar se je izplačalo, iu le 100 gld. se je pridržalo do časa, da se nektere pomanjkljiTOsti, kiso se pri ogledu pokazale, odpraTijo. 0 b r e b k i cesti glej poročilo o III. seji dež. zbora. Za podporo pri okr. eestah I. reda prosilo je 40 okr. zastopoT, in deželni odbor je do konca sept 1873 t ta namen doTolil 59.124 gld., izplačal pa že 4950 gld. Nekterim okrajem, kakor: ormuškemu, konjiškemu, mariborskemu, rogačkemu, šentlenarakemu in šmarskemu se podpora za leto 1873 zato ni doTolila, ker še niso predložili računa, kako da se je podpora za 1. 1872 porabila. — Doplačila pri okr. cestah I. reda (Eibiswald in Ptuj) za 1. 1872 znasajo 900 gld. Od 15.000 gld., ki so doToljeni za okr. ceste II. reda v letu 1873, se je priTolilo, stranoma tudi plačalo: Judenburškemu okraja 1600 gld., za popraTljeni most pri ,,misbeku" t sloTengraškem okraju 831 gld. 34 kr., kozjanskemu 1200 gld., arnuškemu 88 gld. 30 kr. — Od doToljene podpore za tri prejšnja leta se je od konca aTgusta 1872 četirim nemakim okrajem dalo 7761 gld. 76 kr. — Meseca sept. t. 1. ce je pregledala noTa okr. cesta iz Planine t SeTnico, ter se je okr. zastopu seTniškemu izplačala četrta in poslednja STota 2500 gld., ze Tsem je stala cesta dež. blagajnico 10.000 gld. Prošnje ptujskega okr. zastopa, da se cesta iz Ptuja t Krapino v Trsto cest I. reda dene, ne more d. o. priporočati dež. zboru, ker se bo to Tprasanje tačas rešilo, kedar se predloži umno izdelani načrt Tseh cest po deželi. VraTnanja voda. Za Traraanje Aniže se je plačala STota dež. priklade za 1. 1873, namreč 10.081 gld., in tudi že posodilo 5000 gld. od prre sTote za leto 1874. PraT zanimiTO je pa poročilo glede predora DraTe pri spodnjem Dupleku. Drava Tdira in spodjeda čedalje bolj zemljiaca ob desnem bregu aent Martinske fare. Lani mesesa okt. in decemb. je poTodinj posebno Teliko zemlje odnesla. Na sredini je postal že otok nakopicenega peska, ter se je DraTa na 2 strugi razdelila, kar še bolj OTira napraTO predora. Od 1. 1871 že znašajo stroški za napraTljenje predora, kterega še pa ni, 16.402 gld. 69 kr. — Kaj pa dela marib. okrajni zastop, da ta stTar napiej ne gre? rDenarjeT nimamo za to" — je nja odgoTor. Že k dosedanjim stroakom bi bil moral okr. zastop plačati 4100 gld, 74 kr., ker jih pa ni zmogel, je d. o. še to SToto posodil proti temu, da se t 7mesečnih obrokih iz okr. priklade deželni blagajnici Trne, da le delo ne zaostane. — Kar je Toda 1. 1872 meseca dec. zopet škode napravila, se je letos m. febr. popraTiti sklenilo za 3000 gld., in zopet je d. o. preTzel 1200 gld. teh stroškoT proti temu, da tudi okr. zastop in dotični prebiTalci stojo dolžnost store, to je: Tsak 300 gld. priloži. In da bi se gotoTo že t spomladi t. 1. delo v roke Tzelo, je d. o. obema strankama še teh 600 gld. posodil. — Alj se je kaj storilo ali ne, poročilo ne poTeda, ampak le še dostaTlja, da se je dež. odbor obTezal, poloTico stroška od 5986 gld. in 55 kr. za TiaTnanje pobrežja na desni strani pri Purkhartovem posestTU in pri otoku st. Miklavža preTzeti, ter je t ta namen že 1000 gld. plačal, potem ko je zaTod za Todne staTbe drugo poloTico stroška preTzel in tudi 2000 gld. že odkazal. Za TraTnanje SaTe pri Biežicah in proti Vidmu je izplačal d. o. stoj delež 3358 gld. Zastran TraTnanja SaTine se Tleče stTar že celih 8 let, komisijoniralo, goTorilo in pisalo se je že brez konca in kraja. Slednjič se je celjski okr. zastop do miniaterstTa notranjih zadeT obrnil in stvar stoji zdaj tako-le: Po dovoljenji ministerstva se ima Savina y 10 letih vravnati in stroski so preračunani na 100.000 gld. Od teb stroškov prevzame država, oziroma fond za vodne stavbe 40.000 gld., na leto 4000 gld., ako prevzame deželni fond 2 petinki, eno petinko pa okraji in srenje ob pobrežjib. Dež. odbor se s tem sklada in pripravlja posebno postavo za to. — Ko bi Slovenci imeli svoj dež. odbor, bi že zdavno pri Savini isto bili storili, kar so Nemci pri vravnanji Aniže.