Štev. 6. Y Ljubljani, junija 1901. Letnik IV. Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem y Ljubljani. fj Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Vsebina: Fr. Rojina: Praktična navodila za junij. — Urednik: Še jeden odlomek iz Janše-jevega »Podvuzhenja«. — Fr. Rojina: Kneipp o važnosti čebelarstva. — Pavel Lampret: Pričetek mojega čebelarjenja. — A. Likozar: Prezimovanje čebel v letošnji zimi. — Dopisi. — Raznoterosti. — Vprašanja in odgovori. — Listnica uredništva. Praktična navodila za junij. (Fr. Rojina.) Letošnja zima in zgodnja spomlad sta bili v nekaterih krajih za čebelarje naravnost obupni, a maj, ta letošnji res ljubi, krasni maj, je pomagal čebelam zopet na noge, in čuditi se je bilo, kako v kratkem času so si opomogle. Prvo polovico je bilo še malo malo rojev, a v drugi polovici je rojilo vse vprek. Akoravno pa je bil maj izredno lep in za našo žival zelo ugoden, vendar ni mogel docela popraviti slabih nasledkov zime in zgodnje spomladi, in smo najmanj za 14 dni zadej, kar nas naj pa ne plaši, vsaj stari čebelarji iz skušnje trdé, da sledi slabi zimi in spomladi navadno medeno poletje in jesen. In res mora biti nekaj na tej trditvi, ker — vsaj tu pri nas — vsako cvetje nenavadno močno medí, da so nekateri panji že zdaj tako težki, da bi bili lahko jeseni s tako težo zadovoljni. Trije zadnji dnevi v maju in prva dva v juniju pa so bili nekaj posebnega, kakoršnih še Ropov oče ne pomnijo. Kaj so brale takrat, ne moreva pogruntati, a letele so tako težke domov, da je, v pravem pomenu besede, kapalo od njih, tako, da se še danes poznajo na deski pred čebeljnakom sledovi brezštevilnih, razlezenih medenih kapljic. V tistem času so se godila tudi še druge nenavadne čebelarske izjemnosti. Skoraj vsi plemenjaki, ki so ravno takrat za roje sedeli, so začeli zopet satje delati, in dasi je znana stvar, da panj, ki dela satje, nikdar ne roji, 'S 74 temveč po nehanju vsaj pet dni počaka, robe podebeli in satje porumeni in potem šele roji, rojili so tistih pet blaženih dni vendar kar od kraja, in so še nekaj časa z delom nadaljevali. To je vendar čudno, zato omenjamo to posebnost, kakoršne celo Ropov oče še nikdar niso opazili. Pa še nekaj! Očetov „Štefan" je rojil ravno 1. junija. Ker se jim je nek moj prav živo-rudeče pobaravan gerštungovec posebno dopadal, kar sem sklepal iz tega, ker so jim oči večkrat nehoté uhajale nanj, sem jim ga ponudil, češ, tak velik roj zasluži res dobrega dóma, pa očetu sem tudi hotel napraviti malo uslugo in veselja, ker so tudi oni meni dobri. O peti uri popoldne ga streseva iz saka v panj, ob sedmi pa, ko odprem panjev pokrov, vidiva, da je naredil že za dlan velik satek. Da je kak roj že prvo noč napravil nekaj satja, ni nič nenavadnega, a čez dve uri po vsajenju, pa toliko, to je posebnost, katero je treba zapomniti. Naj še omenim, kako sem panj za roj opremil. Dal sem mu sedem sat-nikov in sicer: za sredo popolnoma izdelanega, nekoliko z medom napolnjenega, a na vsako stran po jeden okvir z začetki, potem po jedno popolno medsteno in potem zopet po jeden okvir z začetki na vsako stran. Čez tri dni pa sta bili obe medsteni izdelani in precej z medom napolnjeni, oba začetka na obeh straneh srednjega sata do tal potegnjena, zunanja začetka pa za jedno tretjino okvirja; zunanja sem potem obesil med izdelani medsteni in na novo izdelana satova, da bodeta prej in bolj ravno izdelana; in kadar se to zgodi, razširjal bom polagoma vališče, kakor je bilo pred kratkem povedano. Toda vsakemu roju ni treba tako postreči, kot sem temu; za prvce zadostujejo samo začetki, ker s posebno hitrostjo hité delati. Naj se jim pa ne odloči prevelikega prostora, temveč naj izdelajo satnike vedno do tal. V začetku delajo namreč samo čebelno satje in šele pozneje trotovsko; takrat pa, ko se to zgodi, naj se pricnó vporabljati medstene, da se napravljanje tro-tovskega satja primerno omeji, kar bi se ne moglo storiti, če bi pustili rojem preveč satnikov, katere bi mogli samo doloma izdelati, in bi jih v poznejši dobri paši dopolnili skoraj s samim trotovskim satjem. Ta mesec bomo imeli še mnogo rojev in teh bomo še nekaj spravili, vsaj tja do Kresa, poznejše pa bomo dali izrojencem nazaj. Vso skrb naj obrača sleherni čebelar na to, da mu ne bodo tudi prvci porojili. Sploh je v drugi polovici junija bolje, da se tudi drujcev več ne spravlja ter rojenje kolikor mogoče omeji. V naših navadnih panjih je zabranjevanje rojenja sitno opravilo, posebno če je treba matične celice izrezavati, ker se kaj lahko katera pregleda. Če nočemo, da bi nam kak plemenjak ali kak prvec prekasno rojil, ga prestavimo na mesto kakega slabiča, in tega na njegovo mesto. Če hočemo imeti samo jeden roj, pa takoj po rojenju postavimo roj na izro-jenčevo mesto, izrojenca pa kam drugam; tako oslabljeni izrojenec pač ne bo več rojil, vendar se bo kmalu opomogel, ker ima mnogo zalege. V panjih z okvirčki se rojenje zabrani, ako se prostor vedno razširja, ali se odvzema pokrita zalega in vsa trotovska, ali se otresejo mlade čebele raz sate in se jih pusti k slabejšim sprašiti, ali se, če vse to ni nič pomagalo ter so čebele «75 ss»4- vendarle nastavile matično zalego, le-ta vsa poreže. Ako se pa hoče imeti samo jeden roj, se pusti drujca izrojiti, med tem pa, ko je zunaj ali v saku, se porežejo plemenjaku vse matične celice, prav vse, potem se pa dene drujca nazaj, ki ne bo več izletel. Gerstung pa priporoča, prvcu vzeti matico ter ga dati plemenjaku nazaj, da s pevko roji. Boljši v resnici ne more biti noben roj, pa tudi izrojenec se potem še dobro opomore. Ako je bila prvčeva matica dobra, jo shrani v posebnem panju na enem do treh satih z mladimi čebelami in godno zalego ter jo porabi, kadar jo potrebuje, ali pa jo kar takoj zameni s kako slabo; ako pa ni bila posebno dobra, jo uniči. Priporočamo pa ne samo zabranjevanja in omejevanja poznega rojenja, ampak najtopleje tudi združevanje rojev za velike panje, zlasti pa združevanje drnjcev in tretjecev, kar se lahko zgodi, če niso čez tri do štiri dni po starosti različni. Napreden čebelar mora tako ravnati, sicer vsa umetnija ne coprnija nič ne pomaga, le samo do vrha polni lonci za pitanje. Važno za vsakega čebelarja, zlasti za onega, ki ima večje število panjev, je, da ima vedno nekaj matic v rezervi, bodisi neoprašenih, ali kar je vse-kako bolje, oprašenih ali oplojenih. Neoprašene se nabenč pri drujcih in tre-kovcih ter se posamezne zapro v matične kletke, ki se postavijo kar tistim panjem nazaj, iz katerih so izrojile, ali pa takim, ki že pojo. V slučaju, da pride kak drujec ali trekovec ob matico, se mu postavi taka kletka z matico v panj, in se drugo jutro, ali že čez nekaj ur spusti med čebele. Pač večje vrednosti pa so oprašene matice, posebno še, če vemo, da so iz kakega najboljšega plemenjaka, na kar naj se vsakdo posebno ozira. Oprašene matice izgojevati učil je prvi na Dunaju naš slavni rojak Janša, svitla zvezda med čebelarji vseh časov in narodov! Učil je najpripro-stejši način, a ob jednem najboljši, namreč pri drujcu ali trekovcu iz najboljšega plemenjaka poloviti vse matice, jih dejati v prav majhne panjičke ter jim jednakomerno porazdeliti rojeve čebele. Navadno se vsaka taka matica oplemeni in ni načina, po katereiu bi se mogla matica bolje izgojiti, vsaj je bila vendar v najboljšem panju izležena in od čebel, ki so bile na višku moči, hranjena in vzgojena. V novejšem času so izumili razni, tudi sloveči čebelarji, različne metode in načine, po katerih se umetno vzgajajo plemenske matice, a tu ni prostora, za natančneje opisovanje tega opravila. Za prihodnjo številko je obljubil nam vsem znani, vešči praktik g. Žnideršič opisati švicarsko metodo vzgojevanja plemenskih matic, katero tudi sam z velikim uspehom uporablja. Pri tisti priliki se bomo lahko o raznih metodah kaj več pomenili, in tudi o različnih načinih, kako pridevati matice raznovrstnim brezmatičnim panjem. Da je treba poznim rojem in sploh vsem, če ni dobre paše in slabo vreme, pomagati s krmljenjem, da čim več satja napravijo in se bolje po-množe, mi skoraj ni treba priporočati, le-to hočem opomniti, da se o Velikem Šmarnu prične ajdova paša, da čebela od jajca do izletavanja potrebuje šest tednov, da bo treba o pravem času špekulativno pitati. Kdaj ravno, si vsakdo lahko sam izračuna; najbolje pa pita špekulativno narava sama tam, kjer je dovolj lipe, in tudi o pravem času. js 82 Kok 'ti fe snajo take Matize sanuzat. — Eno tako novo Plemenitenzo snafh 1. is zliebijllami vr^d v' eniga Jalovza, zhe katirga imafh, prekaditi, al pa 2. farno Matizo vunk§j vs^ti, inu Jalovza dati, t^mo malimo Pajnovo pa supet eno Divizhenzo sa Plemenenje noter poftavit al pa 3. snafli ta mejhni Pajnizh na Jalovza poftavit, inu na tako visho en Naftavik na njega naredit. -*- Kneipp o važnosti čebelarstva. (Fr. Rojina) Ime Kneipp je splošno znano ime, in ni mi treba omenjati, kdo je bil ta slavni mož. Skorej v sleherni slovenski koči poznajo ranjkega Kneippa kot največjega človekoljuba, ki je iz zgolj ljubezni do bližnjega pomagal stotisočerim bolnikom do ljubega zdravja, po povsem novih, po njem izumljenih načinih, ki so zbrani v Mohorjevi knjigi „Domači zdravnik", za najrazličnejše bolezni. Vendar ni vsakomur znano, da je bil župnik Kneipp tudi znamenit čebelar, ki je imel uzorno urejene čebelnjake ter da je spisal čebelarsko knjižico, sicer majhno po obsegu, a polno najboljših naukov o racijonelnem čebelarstvu, polno samih klenih zrn. Prebravši to knjižico, dopal mi je zlasti poslednji odstavek, katerega hočem v naslednjem, sicer ne doslovno, vendar kolikor mogoče po vsebini, tudi našim č. čitateljem podati: rAko opazujemo vinograd in premišljujemo, kako srkajo posamezne trte žlahtni sok iz zemlje, kako cvetč, kako se pokažejo grozdi, se moramo čuditi čudoviti poti, po kateri dobiva človek poživljajoči pridelek. Prav tako je pri čebeloreji. Če gledamo panjove v čebelnjaku, li niso prav kot trte v vinogradu? Te srkajo najžlahtnejši sok iz zemlje ter ga polnijo v male posodice, grozdne jagode, čebele pa nabirajo iz brezštevilnih cvetlic in cvetov najslajši sok ter ga polnijo tudi v male posodice, v satovne celice. Nopolnjen in pokrit sat se lahko primerja zrelemu grozdu. Pa ta v satje napolnjena sladčica nima kar nič manjše vrednosti in cene, kot jo ima ona v grozdu, samo ako jo zna človek dobro izkoristiti in porabiti. Iz grozdja se dela vino, pa tudi iz medu se more napraviti vino, katero ni nič manj močno in nič manj zdravo, kot grozdno vino. Grozdni sladkor ni nič boljši, kot oni v medu. Naši pradedi so bili zdravi ljudje, ki so uča-kali visoko starost, četudi niso uživali ne piva, ne vina; zdravje in visoko starost krepilo jim je vživanje medenega vina, medice. Nekaj let zaporedoma napravil sem po 3000 do 4000 litrov medenega vina, kateri je poživljal bolne in zdrave, in celo takim je prijal, ki niso mogli ne trsnega vina, ne piva prenašati. Le škoda, da „čebelni nogradi" še zdavnej niso tako razširjeni, kot bi morali biti in bi lahko bili ter da je med kot zdravilo in živež med ljudstvom še premalo znan, vsled česar tudi premalo rabljen. Med je tudi v gospodinjstvu zelo velike važnosti. Stari, še zdaj živeči ljudje so imeli nekdaj navado, devati v poletnem času v pivo med ter notri *s 83 podrobiti črnega kruha, kar so s slastjo vživali. Taka jed je bila hladilna, jako redilna in zdrava, hitro pripravljena in po ceni. Prav bi bilo, da bi se ta navada zopet oživila. Med je redilen in pokrepčevalen. Stari ljudje menijo, naj mladina ne vživa preveč medu, ker je premočen in pretečen. Stari in opešani ljudje pa naj ga redno vživajo, in pomagal jim bo zopet na noge. Namesto sladkorja naj se rabi v kavi med. Po nekoliko dneh se Človek navadi medu, da ga ravno tako lahko in še celo lažje prenaša, kot sladkor. Če se pa še pomisli, kako se sladkor pripravlja, nam je med gotovo ljubši. Razno poletno sadje se vkuhava navadno v sladkorju; veliko bolje, zdravejše in trpežnejše pa je v medu vkuhano sadje. Zdravniki naših prednikov so rabili pri pripravljanju zdravil veliko več medu, kot ga rabijo zdaj, ker so bili mnenja, da so tako pripravljena zdravila močnejša in bolje učinkujoča; tudi so bila taka zdravila trpežnejša. Razni čaji, ki se v gospodinjstvu napravljajo za domača zdravila, so nedvomno boljši, če se oslajajo z medom. Za zdravljenje vratnih bolezni je med izvrsten, ako se v četrt litra vode vkuha žlico medu, česar se vsako uro povžije 2 do 4 žlice. To zdravilo je dobro in se lahko jemlje. Kdor je povžil kak strup, naj vzame 2 do 4 žlice medu, ki mu bo pomagal, ker med ne trpi nikakega strupa v želodcu. Žlico sladkega janeža in žlico medu v četrt litru vode 20 minut kuhano in vsako uro po žlici vžito, pokrepča in ozdravi slab želodec. Slabotni otroci naj vsak dan vživajo mleko, v katerem je vkuhano nekoliko medu, in kmalu si bodo opomogli. Med se v gospodinjstvu lahko še na različne načine uporablja. Le to bodi povedano, da naj se, kadar se rabi za zdravila, prej prekuha, ker je sicer preoster. Kdor ga rabi neprekulianega zoper kašelj, temu ne bo pomagal, zato naj ga v vodi, mleku ali čaju vkuha, in kašelj se mu bo omečil ter v kratkem izginil. Tudi vosek ima veliko vrednost: a) za prodaj, ker se skupi zanj lahko lep denar; b) za gospodinje; c) je v zdravilstvu velikega pomena. Zoper grižo ni znano nobeno boljše zdravilo, kot vsako uro vžiti za grah debelo kroglico rumenega voska. Vosek, čista smola in sirovo maslo v jednakih delih na majhnem ognju stopljeno in dobro zmešano, je najboljša maža za stare, gnojne rane, zastarele otekline in podobne bolečine. Vosek se toraj lahko na razne načine rabi, le žal, da tako malo ljudi pozna njegovo vrednost. Zato se zboljšanja čebeloreje ne more dovolj toplo priporočati." Tako mnenje je imel toraj ta modri mož o važnosti čebelarstva in njega pridelkih. Zavedajmo se tudi mi te važnosti in bodimo napredni čebelarji! Pričetek mojega čebelarjenja. (Pavel Lampret.) Lep, jasen dan v prijazni spomladi! Narava je prenovljena in pomlajena; tisočero raznobarvnih cvetlic leze radovedno iz zemlje, razširjajoč do-brodejni vonj. Solnce greje in vzbuja vse iz dolzega zimskega spanja, — vse je veselo te izpremembe. Glejte, tudi jaz se veselim mile vigredi in se solnčim. Pa kje? Tamle pred čebelnjak sem se spravil, gledat kaj delajo — čebelice. Po dolgem času zopet vidim njihovo neutrudno veselo letanje v prosto naravo. Stegnil sem se po mehki travi, gledam in — premišljujem. Kaj neki, si bode mislil marsikateri. Vse povem! Nebroj misli kroži po glavi, toda vse se sučejo le okoli poželjenja, prijeti se čebeloreje, te prijetne in koristne zabave. Sleherni dan težje krotim to željo, kajti ljubke živalice me kar čarajo s svojim tajnostnim šepetanjem. In potem še čebelnjak s svojimi raznobarvnimi panjovi! To je vaba! O da, tudi jaz hočem stopiti v krog čebelarjev, kajti brez te krotke, priljubljene živalice ne bom vstrajal dolgo. Kako je prijetno ob lepeui solnčnem dnevu iti po šoli k čebelam ter tam pogledati in poslušati življenje in vrvenje uzora pridnosti. Opazujoč to pridno živalico, hočem si tudi odpočiti od napornega dela. Res krasno bi bilo! In pred ulnjakom R6povega očeta, posedam ter tuhtam, na kak način je prišlo to veselje v mojo kri. Kako sem se neki navdušil za čebele? Pomislite, da sem „mestna srajca", da sem v mestu preživel svoja mlada leta. Kje morem videti tam kak čebelnjak in v njem marljive čebelice? Zatorej mi ni ugajalo življenje v mestu, zatorej sem želel vun iz mestnega zidovja. Vun iz mesta, tja med prosto naravo, tja na sveži zrak, to je bila moja želja že od nekdaj. In kjerkoli zagledam čebelnjak, obide me veselje, čut radosti, da je še kaj poljedelcev, ki se poleg svojega obilnega dela, pečajo s čebelorejo, to prijetno in koristno zabavo. Obiskaval sera še ljudsko šolo, in o počitnicah prosil sem očeta, da me puste na Gorenjsko, na počitnice k stricu. In ne zastonj! Šel sem z bratom na Gorenjsko ter preživel tam z veseljem in zadovoljstvom marsikatere počitnice, Kajti tu sem opazoval divno polje, zelene livade in poslušal milo ptičji' petje. Najbolj pak sem se veselil čebelic, kajti moj stiic, Jeklinov oča, imeli tudi precejšno število panjev te marljive živalice, ne daleč od doma. In te čebelice so me vabile dan na dan; prišel sem petkrat, desetkrat in še večkrat. Ko pa je bilo prevroče, hajd v ulnjak na slamo, in ni trebalo dosti, — zaspal sem ob prijetnem šumenju. Pa ne zamerite mi tega, kajti takrat sem bil še „frkolin". In prišli so Jeklinov oča ter me odnesli „na stalo", kjer sem se prebudil šele drugo jutro, dihajoč sveži gorenjski zrak. Ob nedeljah pa smo presedeli vse popoldne pred čebelnjakom. Tja po zeleni travi smo se stegnili in srce nam je radosti poskakovalo, ko sva občudovala marljivost čebelic. Seveda ni manjkalo pri tem tudi raznih povesti in pravljic iz preteklega življenja. Včasih so pa pravili kako uspeva: „Cer- -n»sa 85 b®+- kvica", „Soldat", „Poba" in drugi; vmes pa so se jezili nad „Hribčkom", „Šiflcem" in „Polžem", češ, da ne napredujejo po njihovi volji. Solnce pa je zašlo za gore in mrak je legal že po naravi, ko sva bila z očetom še vedno tam pri čebelah. Nič ne de, saj sem bil rad, kajti slišal sem mnogo, mnogo; marsikaj sem si zapomnil iz onih prelepih dni. Posebno pa mi je ostalo v spominu, da znajo tudi čebele biti hude, če se jih razdraži. In to so pokazale na meni prav na neljub način. Ker sem šel preblizu, so me pošteno opikale, češ, tu imaš, ker si presiten. Zamerile so se mi v prvem trenotku, toda kmalu sem pozabil to zamero. Pokora je pokora! In rečem vam, da sem tam pri stricu dobil veselje do čebel. Pa kaj! Ker sem moral zopet v Ljubljano. Težko sem čakal vselej počitnic, da zagledam zopet marljive čebelice. In tako je šlo dalje. Sedaj sem pa tu 1 Sedaj sem na deželi, v prosti naravi in vrh tega še — pri čebelarju. Nič boljše se ni mogla izpolniti nekdanja želja, kakor da pridem v obližje čebel. Tu postavim lahko temelj uresničenju davnih idejalov; tu osnujem začetek svoje čebeloreje. In kot učitelj storim to lahko ter se posvetim najzanimivejši stroki kmetijstva. Tam najdem zabavo, ki je koristna in prijetna ob jednem. Kdo se ne bi potem lotil tega? Pač res! Prilika je tu. Svoje prvo leto posvetil sem bolj čebelarskemu slovstvu, teoriji, kakor praksi. In prvi učitelj ste mi Vi, gospod urednik, pa Ropov oča. Tu slišim mnogoterne stavke, ki so umnemu čebelarju neobhodno potrebni. Da sem se seznanil z raznim pripravnim čebelarskim orodjem, to je umevno samo ob sebi. Po zimi sem vzel lepe čebelarske knjige v roke in nekoliko proučil čebelorejo, ravnajoč se po veleznamenitem izreku slavnega Berlepša: „Vor allem lernet Theorie, sonst bleibt ihr praktische Stumper euer Leben lang." Gotovo! Kakor brez gotovega znanja o čebeli in njenem življenju, tako tudi brez opazovanja in dobrih nasvetov izkušenih čebelarjev ni moči doseči pravega cilja: postati pravi čebelar. Da berem razne čebelarske liste, teafa ne bom posebej še poudarjal, saj sem že zgoraj omenil, da sem učenec vrlega našega gospoda urednika, ki vendar ni brez takih listov. Ali ni to zame ugodna prilika? In sedaj spomladi skušam včasih teorijo prilagoditi praksi, posnemajoč vrlega učitelja, ki uči nazorno. Saj je nazorni pouk najboljša metoda učenja; en sam nazorni pogled je boljši kakor desetkratni površni popis. In mislim, da je prav, če rečem, da potrebuje začetnik mnogo prakse, a teorije več izkušen čebelar. V teh razmerah so torej pričetki mojega čebelarjenja, katero smatram kot plemenito opravilo. Marsikatero uro se zabavam naj prijetnejše pred čebelnjakom in ogledujem malo živalico, ki tako neutrudljivo dela in skrbi. Toda že slišim Ropovega očeta, ki s svojimi cokljami drsajo proti čebelnjaku, malo pogledat svoje čebelice. „Bravo, zopet ste tukaj, da le nisem sam", s temi besedami so pričeli pogovor in naredili konec mojemu — premišljevanju. ►H 86 K