čiielf&jki Tovariš ¿m _ a. _ n n a f iMlilJnMn fMnM^iAlln M « n h IJftn f « I. a u J - .___ _ ___1___— » * „ X_____ L ]____JI. m 7 . n u Stanovsko politiško glasilo UJL — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Clanl pov. UJU plačajo list t članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112, H Internacionalni učiteljski kongres v Pragi. Internacionalni učiteljski kongres se je vršil v Pragi od 22. do 28. aprila. Naše udru* ženje je bilo zastopano na kongresu po pe* tih delegatih ki so imeli po moči naše orga* nizacije tri glasove. Na kongresu je bilo za» stopanih 24 učiteljskih udruženj iz 18 evrop« skih držav. Skupno število članov Interna* cionalne federacije učiteljskih udruženj zna» ša 600.000. Najmočnejša je nemška organiza« cija ,s 150.000 člani za njo je angleška s 130.000 člani, nato pa pride francoski uči« teljski nacionalni sind kat z 80.000 člani. Or* ganizacije ostalih evropskih držav zastajajo po številu članstva daleč za navedenimi. Najmanjša je organizacija Luksemburg s 450 organiz;ranimi člani. Mnogo se sprašuje o pomenu te inter« nacionalne učiteljske federacije in internacio« nalnih učiteljskih kongresov. Tak skeptici« zem je v splošnem dovoljen in razumljiv, pojavlja se povsod pod sličnimi razmerami, javlja se tudi med učiteljstvom drugih na« rodov. To je toliko bolj opravičljivo, ker je učiteljska internacionalna federacija za se« daj še vedno samo poskus za izvršitev težke naloge in nič ni prirodnejše in logičnejše nego to, da se v teh trenotkih upravičeno pojavlja pesim;zem in skepticizem. In kar je v taki situaciji najtežje, je ravno dejstvo, da se sedaj ne more pokazati še n:kak dose« žen rezultat vsega tega truda. Oni, ki bi v svoji kritiki vztrajali vedno le na pozitiv« nem in hitrem rezultatu, bodo imeli vedno možnost, nastopiti kritično napram temu po« skusu učiteljske internacionalne federacije in bodo našli za to vedno dosti argumentov in tudi somišljenikov. Nobeno vprašanje pa se ne sme razmo« trivati enostransko. Za pravilno in objektiv« no oceno je vedno koristno pogledati tudi nekoliko z druge strani in pretehtati druge argumente. Pri taki oceni se pa mora pri« znati, da je organizacija, ki šteje 600.000 čla« nov z internacionalnim karakterjem pojav, ki zasluži, da se mu posveča nekoliko več pažnje in da morajo, v objektivnih razme« raji naše evropske družbe, obstojati resni elementi, ki so iz idealistične misli pred ne« kaj leti, ustvarili resnično delo, organizacijo, ki se stopnjema uveljavlja v javnosti in živ« ljenju in zasluži pažnjo zaradi smotra, ki si ga je zastavila. To je v toliko pomembnejše, ker je po pravilih federacije vsem učiteljskim organizacijam omogočeno sodelovanje za ustvarjanje organizacije, za spremembo nje« nega pojmovanja ako se hoče, in ker stoji ona napram vsem svojim delom samo kot osnova, katere vsebina se more menjati po mišljenju učiteljstva o tem ali onem vpra« šanju. Internacionalen učiteljski kongres pa je sam na sebi zelo važen za šolo in za učitelj« stvo. Zanimanje za kongres ni nastalo samo zaradi tega, ker se na njem sodeluje in od« loča. marveč tudi zaradi načina dela osebno« st\ ki so v njem angažirane, zaradi poseb« nosti razumevanja učiteljstva raznih naro« dov in nazadnje zaradi tega, kar je trenutno novo, nenavadno in drugačno nego pri nas. Ko se znajde človek v tako pestri druž» bi, kjer se opaža kontakt med raznimi obi« čaji, jeziki in pojmovanji kjer se srečajo ljudje, ki so sicer tako oddaljeni ne samo po kilometrih marveč tudi po načinu živ« ljenja, po zgodovini in kulturi, potem občuti prijetno zadovoljstvo, ker se v tej različnosti pojavlja težnja po vzgoji novega človeka, ki bo imel pozitivne lastnosti vseh kultur in ki bo mogel simbolizirati sodobno težnjo po miru in sodelovanju vseh narodov zanj. Ta novi človek je še povsem pokrit s tradicijami in nacionalnimi težnjami in kdo ve koliko časa bo še mnilo do njegovega vstaje&ja, vendar je simpatično, da je uči« teljstvo raznih narodov ustvarilo organiza« cijo, ki si je sama stavila to nalogo. Nekaj skupnega je bilo v vsej tej raz« ličnosti, kar je spajalo vse delegate na kon« gresu kot z nekako nevidno vezjo, in to je bil naš poklic. Ustvarjen je in gotovo tudi internacionaliziran tip učitelja, ki se ga spo« zna ne oziraje se na to iz katere države pri« haja in kateri jezik govori. Iste nadloge in težnje, istj način dela in socialni položaj jih je internacionaliziral že pred vstopom v in« ternacionalno federacijo :n to je ona kolek« tivna osnova ki nas je zbližala na tem kon« gresu in ki nam je vzbudila čuvstvo, kakor da smo se vsedli poleg tovariša v delu in načinu življenja, ne oziraje se na to, kake narodnosti je. Kongresu v Pragi je predsedoval gosp. Wolf, predsednik nemškega Lehrervereina. To je zelo sposoben in resoluten človek, močna osebnost, pravi tipičen predstavnik svoje rase. Zraven njega je sedel Francoz Dumas, človek srednjih let izvanredno ja« sen in temperamenten v razpravljanju; vča« sih ga oddalji rasna lastnost oratorstva celo od razprave, ampak nikoli ga ni zapustila taktičnost in pripravljenost za sporazum, ki ga je včasih dovedla tudi do popuščanja. Tretji za predsedniško mizo je bil Anglež Goldston, bivši ¡poslanec delavske stranke Ha.' Angleškem, zelo ljubezniv in inteligenten človek, ki je v svoji mentaliteti predstavljal sintezo Wolfa in Dumasa. V klopeh so bile razmeščene razne de« legacije, ibrez kake posebne grupacije. V prvih vrstah se je navadno zadrževal g. Ra« pel, eden od zelo inteligentnih Nemcev, ki je tudi urednik njihovega strokovnega gla« sila »Allgemeine deutsche Lehrerzeitung«; na drugi strani je bilo videti francosko de« legacijo z gdč. Cavalier, zelo simpatično ko« leginjo, ki uživa veliko zaupanje francoske« ga učiteljstva; na drugem kraju, navadno sam je sedel naš balkanski tovariš, poslanec v sobranju in tridesetletni predsednik bol« garskega učiteljskega udruženja g. Negencov. Delo kongresa se je začelo s pedagoškim tednom. Predavanja tega tedna omenjamo na drugem mestu. — ,(D. «Nar. Prosveta«.) Anketa o „Našem rodu". Na željo uredništva »Našega roda« ter po sklepu seje širjega sosveta v Mariboru 29. aprila 1930. naj se vrši po vseh šolah anketa naročnikov »Našega roda« in »Mla« dinske Matice« o obeh publikacijah. Zaradi« tega se pozivajo vsa šolska upraviteljstva, da izdelajo in izpolnijo razpredelnico po vzorcu, ki ga objavljamo. Šola: Število učencev: Razpredelnico naj izpolnijo in odpošljejo na uredništvo »Našega roda« vsi, brez izje« me, ker je točna in zanesljiva sodba mogoča le, če se izjavijo vsi naročniki. Da bo manj stroškov in pregled lažji, naj se odpošlje le sumarična razpredelnica za vso šolo, torej ne za vsak razred posebej. ............................ Število naročnikov: ............................ Kateri trije leposlovni sestavki so najbolj ugajali Kateri trije leposlovni sestavki so najmanj ugajali IJateri trije sestavki realne vsebine so najbolj ugajali Kateri trije sestavki realne vsebine so najmanj ugajali Koliko otrok je za dosedanji način plačevanja, odn. naročeva-nja Naš. roda in Mlad. Matice po Din 150 na mesec in 10*50 ob koncu leta Koliko otrok je za združitev N. roda z Mlad. Matico, tako da bi naročniki za mesečno 2 Din prejeli 8 številk Naš. roda ter ob koncu leta knjige Mlad. Matice Koliko otrok je za združitev obeh publikacij tako, da bi naročniki za Din 2'50 prejemali 10 številk Naš. roda ter vsako četrtletje po 1 knjigo Mlad. Matice Delovanje širjega sosveta UJU — Pov. Ljubljana. (Porodilo o seji v Maribora, due 36. aprila 1930.) Seje se je udeležilo 25 zastopnikov dru« štev ter 12 članov ožjega sosveta. Oprav čilo so poslala: brežiško, belokranjsko in litijsko društvo. Po konstataciji sklepčnosti se oglasi tov. Gerlanc, da želi prečitati izjavo celjskega društva četudi nepooblaščen in neoficielen zastopnik društva. Poverjenik ga pozove, naj to izjavo poda pozneje, ko pride zadeva celjskega društva v razpravo ali pri slučaj« nostih. Tovariš Gerlanc vztraja, da poda iz« javo takoj. Navzoči glasujejo proti. Tovariš Gerlanc se odstrani. Poročilo poverjenika. Tovariš poverjenik pojasni vzrok skle« panja seje širjega sosveta, poroča o delu v poverjeništvu po objavi zakona o osnovnih šolah, omenja delo za sestavo pravilnika k zakonu in pozivlje navzoče, da vsak prispe« va z mater alom, predlogi in nasveti, da bo to delo čim popolnejše in naše stališče glede pravilnika čim preciznejše in enotnejše. Omenja sejo glavnega odbora v Beogradu, na kateri naši predlogi glede pravil UJU niso uspeli. Dotakne se avdjence pri go« spodu ministru prosvete, katere vtis nas na« vdaja z upanjem, da bodo naše letošnje po« čitnice veselej*še. K sklepu opiše turnejo učiteljskega pev« skega zbora po Češkoslovaški, ki je popol« noma uspela in dala jugoslovenskemu uči« teljstvu in njega ugledu novo afirmacijo. Tajnikovo poročilo omenja razdelitev novomeškega društva v dve društvi: novomeško«trebanjsko s pred« sednikom Pirnatom in žužemberško s pred« sednikom Mervarjem. Tako šteje naše po« verjeništvo 34 društev, ki so imela dosedaj 104 zborovanja. Opozarja ra pravočasno poš ljanje poročil ki naj se ne pošiljajo le v dnevno časopisje. Poroča o delovanju šol* skoupravnega odseka glede pravilnika. V merodajnih krogih vlada popolno razume« vanje za nadaljevalno šolstvo. Poverjeni* štvo je predložilo na pristojna mesta spo* menico in načrt zakona o tem šolstvu. Jav* Ija izstop tovariša Pahorja iz konzorcija, Mladinske Matice in odbora pevskega zbo» ra. Govori o turneji pevskega zbora in vabi učiteljstvo na koncert dne 10. maja t. 1. v Unionu. Prečita zahvalo pevskega zbora, na* slovljeno na vsa društva. Podaja poročilo o »Našem rodu«, ki izhaja povprečno v 40.000 izvodih. Poroča, da je letošnje leto Mladin* ska Matica padla na približno 15.000 naročni« kov. Vkljub temu ne bo pasivna in bo ob« držala isto število knjig, ki se bodo razpo« slale v prvi polovici junija. Pisatelja za knjigo za dekleta ni bilo mogoče najti, zato ta knjiga tudi letos ne izide. K sklepu ome« nja še cestni kuluk, ki je bil v bivši mari* borski oblasti povrnjen, in odtegljaje za 'Nabavljalno zadrugo. Za ukinitev je bila vložena že davno primerna vloga. Otvarja se debata o tajniškem poročilu. V debati se pojasnjuje zadeva celjskega dru« štva. Na predlog tovariša Schella se o tem članstvo točno informirajo o UGP, ki poš« lje na zahtevo tudi predavatelje brezplačno. Vse pristopnice je doslej poslalo edino lo* gaško učiteljsko društvo. V zvezi s tem se sprejme predlog tova* riša Šestana: Glavna točka na naši letošnji pokrajinski skupščini naj razpravlja o go* spodarski osamosvojitvi učiteljstva. Letošnja pokrajihska skupščina. Sklene se, da se bo letošnja pokrajinska skupščina vršila v iNovem mestu, in sicer 19. in 20. julija. Samostojni predloi. Vsi odseki so izdelali svoje poslovnike, ki pa se bodo obravnavali na pokrajinski skupščini. Iz razloga, da je pokrajinska skupščina pred durmi, se odlože tzanjo tudi predlogi, ki jih je prejelo poverjeništvo. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — — poverjeništvo Ljubljana, dne 5. maja 1930. Andrej Skulj, predsednik. Josip jtobal, tajnik. oziru ne sprejme nikak sklep, ker niso Ce* ljani navzoči, pač pa izjavlja poverjenik, da se bo zadeva rešila ugodno, kakor hitro bo poverjeništvu javljeno, kaki sklepi so se glede na to storili na zborovanju celjskega društva. Iznesle so se razne misli glede vse* bine »Našega roda« in se bo izdala v tem oziru posebna okrožn:ca, ki naj omogoči do pokrajinske skupščine objektivno kritiko o tem listu in nam poda smernice za nov let* nik. Poudarjala se je potreba združitve »Na* šega roda« in Mladinske Matice po vzgledu založbe Modre ptice. O stvari bo odločala pokrajinska skupščina. V zadevi povračila odtegljajev za Nabavljalno zadrugo bo od* ločeval finančno*ekonomski odsek ministr* skega sveta. — Tajniško poročilo se sprejme. Seja glavnega odbora UJU v Beogradu. O tej seji poroča tovariš Šestan. S pred* sednikovim poroč lom je bil zadovoljen. Dački dom je dogotovljen in bo v pai letih izplačan. Dolga je na njem 400.000 Din. S podporo občine in ministrstva prosvete bo tudi to krito. Dom je važen tudi za nas, ker oddaja prenoč šča učiteljstvu po 10 Din za noč. Iz razgovora z načelnikom Osnovne nastave je spoznal, da bo slovenski načrt podlaga za končno stilizacijo pravilnika. Tudi glede uradniškega zakona je vse storjeno. Baje bodo izšle v kratkem določbe uradniškega 2akona, ki se tičejo naših materialnih vpra* šanj. Končno izjavlja, da je bilo naše pover* jeništvo med vsemi drugimi prvo na delu in zasluži vse naše zaupanje. Glede na pra* vila UJU se je sklenilo, da šteje izvršni od* bor 10 članov, ki se mu pridajo še poverje* niki za seje vsaka dva meseca. V debati se pojasnjuje spor, ki je na* stal med poverjeništvom in uredniškim od* borom »Popotnika«. Tovar;š Dimnik poroča podrobno o seji činovniškega saveza. Poročilo blagajnika. Po kratkem poročilu o denarnem stanju poverjeništva, priporoča tovariš blagajnik točno plačevanje članarine za naprej. Tudi mesečne prijave naj bodo točne. Na željo tovariša Vranca se razdele listki z epilogom uredništva »Popotnika«. Vsled tega se vname zopet v tej zadevi no« va debata. Sprejme se predlog: Urednik »Popotnika« je avtonomen v toliko, v koli« kor se tiče smernic, ki jih ima ta list. Dolž« nost poverjeništva pa je da varuje načela organizacije in čast včlanjenih tovarišev. Vsled tega se odobri sklep ožjega sosveta o nadaljnjem urejevanju »Popotnika«. Učiteljska gospodarska poslovalnica. Poroča referent tovariš Lovše: UGP je pokazala takoj v začetku lep uspeh. Samo na proviziji so dozdaj plačale tvrdke nad 19.000 Din. Izmed 834 šol je pa naročnikov samo 280. Če bi vsaka šola naročila le za 1500 Din potrebščin, potem bi imeli v bla* gajni 120.000 Din. Predsedniki naj svoje Prosveta in naš materialni položaj. V razvoju vzgoje razlikujemo v glav* nem tri epohe. V starem veku se je smatral nauk o vzgoji in izobraževanju za sestavni del politike. Protagonista te ideje sta bila poleg mnogih drugih Platon in Aristotel. V sred* njem veku je bila vzgoja samo privesek cerkvenih naukov in cerkvene politike. V novejšem času se pedagogika otresa varu* štva cerkvene in državne politike in postaja odvisna od filozofije in psihologije. To dobo smemo imenovati pedagoški idealizem. Nje* ni protagonisti so bili Fichte, Pestalozzi, Frobel, Schleiermacher, Herbart in dr. Peda* goški idealizem se je obdržal do pojava Pa» torpa in Dewa, tedaj pa se je pojavil v vzgoji nov element, namreč sociologija. S tem, da se ozira pri vzgoji in izobraževanju na sociologijo, dobiva pedagogika čedalje bolj karakter avtonomne vede in se danes kot taka v moderni družbi tudi tretira. Začetniki evolucije vzgojnega in izobra« ževalnega pomena so predvsem ekonomsko socialni pogoji, vzporedno s temi pa je ra» stel tudi pomen učiteljskega poklica. Drža» va, cerkev in družba mu skušajo dati čim več svojega specifičnega. Relativno vzeto, je položaj danes tak, da so se ti trije faktorji združili v učiteljskem poklicu. Država za» hteva učiteljevo delo, za vzgojo in izobraže* vanje mladine, v skladu z njenimi interesi, cerkev zahteva zastopanje svojih, a družba, ki je poleg tega heterogena, zahteva zasto» panje svojih interesov. Zakonodajalec, ki je reševal problem, vzgoje, se je moral ozirati in se je oziral na vse te elemente,- ozirajoč se nanje, jih je normiral in jih podal uči« teljstvu v izvrševanje. Tudi napram drugim profesijam in dru« gim kategorijam uradništva niso ostale rav« nodušne država, cerkev in družba, toda njih interesiranje za delo teh javn;h delavcev od strani države, cerkve in družbe ni bilo niti zdaleka tako veliko, kot je to bil slučaj z učiteljskim poklicem. Pomiriti pojem države s pojmom ver« skega prepričanja in družabne pravičnosti — to je učiteljski poklic. Ta poklic, idealno razumevan, a v bistvu je to lep ideal zahteva celega človeka, zahteva bitje, ki žrtvuje za druge tudi zadnji živec in zadnjo minuto. A to je zelo težko... In kolikor primitivnejša je socialna sredina, toliko težji je učiteljski poklic. V kulturnih državah bi bilo danes smešno zahtevati od učitelja da je istočasno dober vzgojitelj, prvi ekonom in edini ini^ c;ator mnogih socialnih in kulturno prosvet* nih ustanov — od našega učitelja se vse to zahteva. Od njega se zahteva, da mora biti živa enciklopedija, a ne da obvlada vse to samo teoretično, marveč tudi praktično. —• Ali obstojajo ljudje s tako univerzalnimi sposobnostmi? V kaki dovršeno primitivni sredini ni končno niti težko biti povsod prvi, a k sreči takih dovršeno primitivnih sredin pri nas sploh ni, ali pa jih je zelcj malo. Na« sprotno obstojajo pri nas zelo napredne dasi jih je morda zelo malo. Tendenca družbe je, dvigniti se na yišji kulturni nivo; s tem dvi* ganjem se vrši istočasno tudi selekcija spo* sobnosti — in prišel bo čas, ko ne bodo mo* gli biti poedinci več encikloped;sti niti v teoriji, še manje pa v praksi. Ampak, mi jugoslovenski učitelji mora* mo računati s takim faktom kakršen je pri nas danes ... Zakonodajalec nam je naložil, poleg dolžnosti, ki veljajo splošno za vse učiteljstvo (pouk) tudi specialne dolžnosti, ki niso nič lažje od splošnih in ki so posledica naših socialno«kulturnih razmer, to je izven» šolsko delo. Sprejetje enotnega šolskega za» kona je zahtevalo tudi sprejetje novega uč* nega načrta. Momentano je ta še v projektu. Posetite koncert pevskega zbora UJU, dne 10. maja v UNIONU! Dasiravno ne predstavlja projekt nekaj deti« nitivnega, vendar predstavlja gotovo osnovo, ki bo služila za definitivno redakcijo učnega načrta. Ekonomske razmere učiteljstva so take, da ustvarjajo skrbi; šolanje je zvišano na tri* najst let; število službenih let za penzijo je zvišano na tridesetpet; upraviteljske doklade LISTEK. •{• Tovarišici Kolnikovi. Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka. Fr. Prešeren, Sonetje. Marsikdo iz naših krogov se poslavlja — naše vrste se redčijo ... Večinoma tiho in neopaženo odideja tja, odkoder ni več vrnitve, kjer ni več trpljenja. In tako si nas zapustila še ti, draga to« varišica. Poklicali so te tja nenadoma, da se nisi utegnila posloviti od nas. Nikdo ti ni stisnil roke v slovo. — Zagrebli so te, veliko in močno, kakor si bila in skoraj ne mo> remo verjeti, da spiš ti tam zunaj mesta pod to malo gomilo. In vendar nas nisi zapustila popolnoma, saj duh tvoj bo živel med nami — :n vedno se te bomo spominjali. Vse, ki smo te poznale, vemo, da si bila dobra, predobra tovarišica. Najbolj pa smo spoznale tvojo blago dušo šele sedaj, ko smo po tvojem odhodu zvedele za tvojo oporoko. so ukinjene; ako sta zakonca oba v državni službi, prejema eden samo polovico draginj; skih doklad — in tako materialno stanje, po* večano z ogromnimi dolžnostmi, nas mora dovesti do tega, da o tem problemu resno razm šljamo. D. M. P. Ginjene smo, ker vidimo, kako si mislila na nas na svoje sotrpinke in si zapustila »Dru* štvu učiteljic« svoj težko prihranjeni denar in imetje. Položila si nam temelji za dom in na tvojem kamnu hočemo zidati svojo stavbo. Spomnile se te bomo, kakor smo te po* znale, živahno, temperamentno in polno hu* morja. Kdor te je poznal, te ne pozabi tako hitro. Nisi imela dosti službenih mest, saj si vztrajala v Radečah v lepem solnčnem Po» savju celih 35 let. S hvaležnostjo se te spo* minja tamošnja mladina, saj ji ji vcepila toliko lepih naukov za življenje. Spominjale se te bodo članice in prijate* Ijice raznih ženskih društev, fcaj si prišla rada med nje — in se nisi bala dolgih vo* ženj k raznim kongresom. Povsod so te rade sprejele, pri vseh si bila priljubljena. S svojo živahnostjo si kratkočasila vse, saj nikdar nisi bila čemerna. Po trudapolnem 391etnem službovanju si uživala pokoj le malo let. Ure so ti bile štete, in morala si v večnost k Njemu, ki ti je vdihnil življenje. Počivaj v miru, tovariš šica draga! A. C. Nova doba za narodno vzgojo. »Učit. Tov.« št. 36., z dne 3. IX., str. 2. Naše stališče k novemu načrtu zakona o narodnih šolah. (P. Flere — resolucije na zgo* dov. zborovanju »Zavezine« delegacije 4. IX. 1919.). V načrtu prosv. odbora se ni oziralo na načrt, ki ga je sestavilo slov. učiteljstvo, zato je načrt nesprejemljiv. »Uč. Tov.« št. 37., z dne 10. IX., str. 1. I. Načrt zakona o narodnih šolah (izdelan od »Prosv. odbora« v Beogradu) v razpravo v učit. društvih in stavljanje predlogov. »Učit. Tov.« št. 38., z dne 17. IX., pr loga. Stališče »Zaveze« do načrta zakona o na* rodnih šolah — brez nas se ne sme odločati. »Učit. Tov.« št. 40., z dne 1. X., str. 2. in 3. Zahteve a) francoskih in b) čeških vzgo* jiteljev pri reformi šolskega zakona. »Učit. Tov.« št. 44., z dne 31. XII. 1920.: Načrt šol. zakona za Čehoslovaško repu* bliko — izdelan od učit. organizacij. »Učit. Tov.« št. 2., z dne 14. I., str. 2. Stališče črnogorskega učiteljstva napram načrtu šol. zakona. (Hude). »Učit. Tov.« št. 4., z dne 28. I., str. 1. Poročilo odseka o načrtu šol. zakona (na seji uprav, odbora Zaveze). »Učit. Tov.« št. 17., z dne 29. IV., str. 1. Stališče socialnega učiteljstva v Srbiji k načrtu novega šol. zakona. »Učit. Tov.« št 18 in 19.. z dne 6. V. in 20. V., str. 1. Krajni šolski sveti (odprava teh). »Učit. Tov.« 22., z dne 3. VI., str. 1. III. Načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Skjvencev. (Na temelju zak. načrta »Prosv. odbora« piedelala »Zaveza jug. učit. v Ljubljani). Pripombe k gornjemu načrtu. — Uvod — načela. »Učit. Tov.« št. 23., z dne 10. VI., priloga. Resolucija na I. kongresu jug. učit. v Beo* gradu: Zahteva, da sodeluje učiteljstvo pri osnovnošolski zakonodaji. »Učit. Tov.« št. 28., z dne 29. VII., str. 2. Reforma "učiteljske izobrazbe. »Uč. Tov.« št. 28., z dne 29. VII., str. 4. Ustanavljanje nadaljevalnih tečajev (te* za: gospodarsko*nadaljevalne šole — ustanavs ljanje). »Učit. Tov.« št. 31., z dne 19. VIII., str. 2. Organizacija kmet. nadaljevalnih tečajev. (Rohrman). »Učit. Tov.« št. 36., z dne 23. IX., str. 2. Učni načrt za kmet. nadaljevalne tečaje (Rohrman). »Učit. Tov.« št. 37., z dne 30. lX„ str. 1. Učni načrt za kmet. nadaljevalne tečaje (Rohrman). »Učit. Tov.« št. 38., z dne 7. X., str. 2. (Dalje prihodnjič.) Splošne vesti. — Mednarodni učiteljski kongres v PragL V dneh od 22. do 28. aprila se je vršil v Pragi mednarodni učiteljski kongres, ki so se ga udeležili delegati 24 učiteljskih udruženj iz 18 držav. Udruženje jugoslovenskega učitelj* stva je zastopala 5članska delegacija pod vodstvom predsednika UjU tov. Petroviča. — Savez češkoslovaškega učiteljstva je ukre* nil vse, da uredi vsem delegatom prijetno in obenem tudi koristno bivanje v Pragi. Kon* gres so pozdravili češkoslovaški prosvetni minister dr. Derer, praški župan dr. Baksa in generalni tajnik Internacionalne federa* cije učiteljskih udruženj. — Prvi dan kongres sa se je razpravljalo o temah: »Češka refor* macija in njene pacifistične ideje« in »In* ternacionalni značaj pedagoškega dela J. A. Komenskega.« Obe temi sta bili izčrpni in nad vse zanimivi. — V nadaljnih dneh se je raz* pravljalo še o slednjih temah: i»Laiška šola na Češkoslovaškem« in »Obvezna pošolska vzgoja«. Predvajal se je tudi češkoslovaški šolski film »Iz delavnice človeštva«. — Od* rejen je b:l tudi čas za ogledovanje vseh prosvetnih in socialnih ustanov mesta Prage. — Dne 25. aprila je sprejel predstavnike uči* teljstva g. predsednik Masaryk, ki se je zelo zanimal za delo kongresa in se pustil infor* mirati o vsem. Ob slovesu je delegatom še rekel: Delajte, ker vaša moč je v vzgoji mla= dine. — Dne 26. aprila dopoldne se je vršil kongres Internacionalne federacije učiteljskih udruženj a popoldne so bili delegati sprejeti pri prosvetnem ministru g. dr. Dererju. — 27. aprila pa so se odpeljali vsi delegati v Karlove Vare. kjer so bili gosti udruženja nemških učiteljev na Češkoslovaškem. — Učiteljstvu, ki poleti koncert. V so* boto 10. t. m. se bo vršil v 'Unionu koncert pevskega zbora UJU. Ker je pričakovati precejšnjega obiska ravno od strani učitelj* stva, se sestanemo po koncertu v prostorih restavracije Union. — Učiteljski dom v Ljubljani se naj* iskreneje^ zahvaljuje tovarišem in tovariši? cam z Vrhnike in okolice, ki so priredili 27. aprila 1930. na Vrhniki dramo v 3. de* janjih »D u š e« in čisti dobiček 900 Din poslali domu. Da bi le našli mnogo posne* movalcev! — Jos. Kobal blagajnik. — Razstava UJU v Beogradu. Na mno* ga vprašanja naših članov odgovarjamo, naj se ravnajo glede razstave in pošiljanja pred» metov zanjo po navodilih, ki j h je izdala prosvetna oblast. Opozarjamo jih ponovno na uvodni članek v zadnji številki »Učit. Tovariša«, kjer najdejo vse potrebno. — Praktični učiteljski (usposobljenostni) izpiti se prično na državnem moškem učite« ljišču v Mariboru v ponedeljek dne 16. ju* nija ob 8. uri zjutraj. Le popolnoma pravilno opremljene prošnje naj pr.ispo v roke komi* sije uradnim potom vsaj do 5. junija. Posebna vabila k izpitu se ne bodo razpošiljala. Vse drugo bo razvidno od 8. junija dalje raz črne deske v vestibulu državnega moškega učite* ljišča. — Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se pr.čno na državnem mo* škem učiteljišču v Ljubljani dne 16. junija 1930. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni pre* izkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno sreskemu šolskemu nadzor» niku, da bodo najkasneje do 31. maja v ro* kah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; pos sebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. Izpraševalna komisija za osnovne šole v Ljubljani. — Seja širjega odbora Pedagoške centrale v Mariboru se bo vršila 17. t. m. na deški me* ščanski šoli v Mariboru. Začetek ob 14-30. Na dnevnem redu je predavanje oblastnega šolskega nadzornika v pok. g. Senkoviča: »Poizkus združitve glavnih ciljev nove šole« in delovni program za prihodnje leto. Člane š rjega odbora (društva do 50 pri Pedagoški centrali včlanjenih članov imajo po enega odbornika, 50 do 100 članov po dva, nad 100 članov po tri) vabimo k polnoštevilni ude* ležbi. Z ozirom na važno predavanje vabimo tudi vs£ drugo članstvo Pedagoške centrale. Odbor. — Bolgarska učiteljska predi zobrazba. Ko dovrši učenec progimnazijo vstopi v prvi razred pedagogičeske gimnazije (po naše uči* teljišče), ki traja 5 let. Prva tri leta je učni program te gimnazije isti, kot na ostalih gim* nazijah (realnih in humanist.čnih) in na re* alki. Zato lahko vstopijo učenci tudi v 4. razred pedagogičfcske gimnazije, ko dovršijo tri razrede realke ali katerekoli gimnazije, ker se šele v zadnjih dveh letih vrši čisto strokoven pouk. Ves pouk od ljudske šole do učiteljske mature traja 12 let. Absolvent ped. gimnazije postane le prvonačalni učitelj (poučuje le prva štiri šolska leta). Že par let nimajo po dveh letih prakse uvedenega dr* žavnega izpita. A prosvetno ministrstvo ga namerava vpeljati nanovo. — Takoj, ko kdo dovrši pedagogičesko ali kako drugo gimna* zijo, lahko vstopi v dvoletni pedagogičeski kurs (pedagoško šolo). Absolventi te šole so učitelji na progimnaz alni šoli (po naše: višji narodni šoli). Tudi ti sedaj nimajo pred* pisanega državnega izpita. Polagati ga mo* rajo le g mnazijalni učitelji (profesorji). — Splošno so bolgarski učitelji sila ukaželjni in porabijo vsako priliko za izpopolnitev stro* kovne izobrazbe. Pri temu j h podpira tudi prosvetno ministrstvo, ki prireja vsakoletne obvezne dvomesečne pedagoške tečaje da se učitelji izpopolnijo v posameznih učnih stro* kah. Iz tega vidimo, da strokovna izobrazba bolgarskih učiteljev prav nič ne zaostaja za našo. Skoraj bi trdil, da gredo z duhom časa hitreje kakor mi. —zič. — iZadnji opomin članstvu učiteljskega društva za kočevski okraj! Proti zamudni* kom, ki do konca maja ne poravnajo svojih obveznosti napram društvu, se bo sodnijsko postopalo. To naj velja kot zadnji opomin zlasti starim zamudnikom. — Blagajničarka. Obleke kemično čisti, barva, plisira ia lika tovarna JOS. REICH. Pokret učiteljic. Vsem tovarišicam! Na zadnjem zborovanju društva učite* ljic so tovariš:ce spoznale na podlagi mnogih dejstev in primerov, da nam je to društvo za enkrat še nujno potrebno poleg skupne sta* novske organizacije UJU. Da se bo pa dru* štvo moglo dvigniti v pravo delavno zajed* nico, je potrebno sodelovanje vseh učiteljic. A k temu je treba predvsem da pristopijo vse tovar šice v društvo kot članice. Člana* rina je minimalna — 10 Din letno — zato pač ne more biti nobene ovire, da ne bi mogle stopiti v društvo vse tovarišice. Obr* nite se na poverjenice svojega sreza, ki jim je odbor poslal posebno okrožnico z neka* terimi navodili v to svrho, ali pa direktno na društveni odbor, dokler delovanje pover* jenic še ni zadostno organizirano. Odbor, ki se je pojačil z mnogimi dela* voljnimi tovarišicami, ima najboljšo voljo, da realizira delovni program, da stori po možnosti vse za podvig društva. A ves na* por odbora bo ostal brezuspešen, društvo mrtvo, če ne bodo naše tovarišice z dežele stop le v živ kontakt z nami, nam .pomagale v našem delu nam svetovale ter nas opo* zarjale na vse. kar se jim zdi potrebno, da ukrenemo, bodisi z ozirom na naš prosvetni ali stanovski delokrog. Zato apeliramo na tovariško in žensko solidarnost in vas po* novno vabimo, da prstopite k društvu čim preje, da bomo imele točen pregled o našem članstvu. Za slučaj, da je katera od tovarišic v zadnjem poročilu prezrla seznam naših po* verjenic, jih navajamo ponovno: Za srez Črnomelj: Mimi Korenova, Drašiči pri Met* liki; za srez Kamnik: Marija Rupnik, Kam* nik; za srez Kočevje: Slava Zupanec, Rib* niča; za srez Kranj: Karolina Zupančič, Križe pri Tržiču; za srez Krško: Slava Vidmar, Leskovec pri.Vidmu; za srez Laško: Marija Omerza, Trbovlje; za srez Ljubljanska oko* lica, vzhodni del: Obersnu Petra, Vrhnika; zahodni del: Mara Jarc, Hrušica; za Srez Logatec: Dolenc Marija, Planina pri Rakeku; za srez Novo mesto: Sušnik Milena, Novo mesto in Tavželj Saša, Hinje; za srez Ra* dovljica: Milena Bratina, Radovljica. Ponovno tudi sporočamo, da je vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer nekaj društve* nih odbornic na razpolago tovarišicam, ki žele kakih informacij ali razgovora, in sicer v I. nadstropju Učiteljske tiskarne, sprednje poslopje (čitaln;ca). A. V. Delo UJU Poverjeništvo Ljubljana in „Učiteljskega tovariša" za čimboljši šolski zakon. (¿'laitki in razprave o šolskem zakonu objavljenih v „Učiteljske» tovarišu".) Leta 1918.: Za'slovenske obrtnike in naše obrtno šol* stvo. »Učit. Tov.« št. 1., z dne 11. I., str. 2. O reformi šolstva. J. Pahor. »Učit. Tov.« št. 1., z dne 11. I., str. 2. O reformi šolstva. (Nadaljevanje). J. Pa* hor. »Učit. Tov.« št. 2., z dne 25. I., str. 2. O reformi šolstva. (Konec). J. Pahor. »Učit. Tov.« št. 3., z dne 8, II„ str. 2. Podržavljenje okrajnih šolskih nadzorni* kov. »Učit. Tov.« št. 5., z dne 8. II., str. 1. Načrt za preustrojitev našega šolstva. (P Flere — poročilo na Zaveznem deleg. zboro* vanju 28. XII. 1917.) »Učit. Tov.« št. 6., z dne 22. III., str. 6. Istrsko učiteljstvo v boju za kruh in po* državljenje okrajnih šolskih nadzornikov, »Učit, Tov,« št. 7., z dne 5. IV., str. 1. Perspektiva mladih. «Učit. Tov.« št. 12., z dne 31. V., str. 1. Načrt o preustrojitvi šolstva. »Učit. Tov.« št. 12., z dne 31. V., str. 2. P»espektiva mladih. »Učit. Tov.« št. 13., 14„ 15., z dne 14., 28. VI., 12. VII., str. 1. Reforma učiteljišč. »Učit. Tov.« št. 15., z dne 12. VII., str. 1. Vladni načrt o reformi učiteljišč in naše stališče napram njemu — izpreminjevalni predlogi. (P. Flere), »Učit. Tov.« št. 16., z dne 26. VII. Priloga. Par odlomkov iz brošure »O šolski re* formi«. (Dr. Lončar). »Učit. Tov.« št. 16., z dne 26. VII. Listek. Par odlomkov iz brošure »O šolski re* formi«. (Dr. Lončar). »Učit. Tov.« št. 17., z dne 9. VIII. Listek. Načrt o preustrojitvi šolstva. »Učit. Tov.« št.17., z dne 9. VIII., str. 2. Reforma šolstva in naše stališče k Vladne* mu predlogu o reformi učitelj šč. (I. Dimnik). »Učit. Tov.« št. 18., z dne 23. VIII., Priloga. Lex mag stri — Predlog glede zakona o občinskem tajništvu in šolski kmetiji. »Učit. Tov. št. 23., z dne 26. X.. str. 1. Spomenica narodni vladi SHS (preurediš tev šolstva in obče nanodne vzgoje — izdes lava okvirnega zak. načrta našega šolstva in obče narodne vzgoje) Zaveza Jug. učit. in Slomškova zveza. »Učit. Tov.« ,št. 25., z dne 4. XI., str. 1. Krekov načrt o novi šoli (ustroj in usta* navijanje šol). »Učit. Tov.« št. 26., z dne 15. XI., str. 3. 1919.; Reforma narodne šole in kmetijski pouk. »Učit. Tov.« št. 2., z dne 10. I., str. 3. Enotnost našega šolstva. »Učit. Tov.« št. 4., z dne 24. I., str. 1. Nov šolski zakon (izdalo uredništvo »Uč. Tov.« — Beseda narodni vladi SHS v Ljub* ljani — poverjeništvu za uk in bogočastje. »Učit. Tov.« 'št. 5., z dne 31. I., str. 3. Ustanovitev meščanskih šol. »Učit. Tov.« št. 7., z dne 14. II., str. 3. DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA 4 . ... MIKLOŠIČEVA CESTA 14/91. V En gros. En detail. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno Dajte narodu meščanskih šol (po našem načrtu novega šolskega zakona — narodnih višjih šol). »Učit. Tov.« št. 8., z dne 21. II., str. 2. II. Načrt novega šolskega zakona. (Izdalo uredništvo »Učit. Tov.«). »Učit. Tov.« št. 9., priloga. Kmetijski p.ouk na ljudskih šolah. »Učit. Tov.« št. 9., z dne 28. II. K načrtu šolskega zakona. »Učit. Tov.« št. 10., z dne 7. III. O učnih načrtih za meščanske šole kot tip narodne višje šole. »Učit. Tov.« št. 8. in 10., z dne 21. II. in 7. III. O učnih načrtih za meščanske šole kot tip narodne višje šole. »Učit. Tov.« št. 12., z dne 28. III. Školska anketa v Beogradu. »Učit. Tov.« št. 12., z dne 28. III. Zakon o telesni vzgoji na Francoskem. »Učit. Tov.« št. 12., z dne 28. III. Obris reforme slov. srednjih in meščan* skih šol. »Učit. Tov.« št. 12., z dne 28. III. Okrajni šolski sveti (teza — Načrt no* vega šolskega zakona). »Učit. Tov.« št. 14., z dne 2. IV., str. 2. O učnih načrtih meščanskih šol. »Učit. Tov.« št. 14., z dne 2. IV., str. 2. Zgradba slov. šolstva. — Dr. Dragan Šanda. »Učit. Tov.« št. 14., z dne 2. IV., str. 2. Za izobrazbo učiteljstva. — Spomenica vseučiliški komisiji — teza načrt novega šol. zakona. »Učit. Tov.« št. 15., z dne 9. IV. O učnih načrtih meščanskih šol. »Učit. Tov.« št. 15., z dne 9. IV. Misli o načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje. (Ljud. Potočnik). »Učit. Tov.« št. 16., z dne 16. IV., str. 1. O učnih načrtih meščanskih šol. »Učit. Tov.« št. 16., 19. in 19., str. 3. Gospodarsko in gospodinjsko šolstvo na Koroškem. (Zdr. Kovač), (teza — ureditev in reorg. šolstva). i»Učit. Tov.« št. 17. z dne 23. IV., str. 1. O preosnovi naše ljudske šole v kmetij* skem oziru. (Skulj A. — referat dne 13. IV. na sestanku kulturno*gospodarskega odbora za mokronoško okrožje. (Resolucija: Enotna ureditev šole in nje vzdrževanje; prilagoditi jo težnjam ljudstva; ustanoviti na vsaki šoli obvezno kmetijsko*izobraževalno šolo za šoli odraslo mladino, isto za dečke in deklice; v vsakem sodnem okraju naj se ustanovi kme* tijska šola. »Učit. Tov.« št. 17., z dne 23. IV., str. 2. O pouku in vzgoji gluhonemcev. (Fran Grm). »Učit. Tov.« št. 18.,' z dne 30. IV. str. 2. Telesna vzgoja — šport in šola. »Učit. Tov.« št. 19., z dne 7. V. Predlogi o reformi telesne vzgoje. (Iv. Bajželj v imenu ankete). »Učit. Tov.« št. 21., z dne 21. V, K načrtu šolskega zakona. (Ženska vzgo* j a). »Učit. Tov.« št. 24., z dne 11. VI., str. 2. K šolski reformi. »Učit. Tov.« št. 26., z dne 25. VI. Debata o načrtu zakona narodnih šol v Narodnem predstavništvu. »Učit. Tov.« št. 28., z dne 9. VII. Nekaj o gospodarskih šolah — teza, pro* dužna šola. »Učit. Tov.« št. 29., z dne 16. VII. K vprašanju šolskega obiska. »Učit. Tov.« št. 33., z dne 13. VIII. Srbski načrt zakona o narodnih šolah v kraljestvu SHS (ofio jelno besedilo prosvet* nega odbora. »Učit. Tov.« št. 34., z dne 20. VIII. str. 1.) Sedma točka erfurtskega programa,(teza šola posvetna in obvezna). »Učit. Tov.« št. 35., z dne 27. VIII., str. 1. K novemu šolskemu zakonu (načrt pro* svetnega odbora v Beogradu, nesprejemljiv za Slovenijo). »Učit. Tov.« št. 36., z dne 3. IX., str. 1. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: = BREŽIŠKO OKRAJNO UČITELJ« SKO DRUŠTVO bo zborovalo 10. maja t. 1. v Senovem. Začetek ob 9. ;uri. Važna poro« čila! Pridite vsi! = LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v soboto 17. maja 1930. ob %9. uri v telovadnici II. deške osnovne šole na Cojzovi cesti s sledečim dnevn m redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Zdravstve« no«vzgojno predavanje g. dr. Misa. 3. Vo« litve delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 4. Slučajnosti. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA bo zborovalo v. soboto dne 17. maja 1930. ob 10. uri pri Sv. Juriju na Goričkem. Na dnevnem redu je poleg zelo aktualnih poročil tudi predavanje tov. An« tauerja o praktičnem delu v elementarnem razredu ter predavanje o Učiteljski gospo« darski poslovalnici. Udeleženci naj se pri« glasijo radi obedov tov. Č e r n i j u. Iz Mur« ske Sobote vozi poseben avto, reflektanti na vožnjo se priglasite tov. tajniku. Tov. bla« gajnik je razposlal vsem obračune za I. pol« letje. Prosimo, da vsak poravna zaostale obs veznosti do 10. maja 1930. Kdor ne bo porav« nal vseh obveznosti napram društvu, se mu s 1. junijem ustavijo časopisi. — Odbor. = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v soboto 17. maja 1930. v Komendi. Začetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Otroška psihologija s posebnim ozirom na začetni stvarni pouk. (Predavatelj g. sreski šolski referent tov. Lukežič). 2. Poročilo o seji širjega sosveta. 3. Stanovske zadeve. 4. Učiteljska gospodarska poslovalnica. (Re« ferent g. šolski upravitelj tov. Štravs). 5. Pred« logi. 6. Slučajnosti. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« ČEVSKI OKRAJ napravi v soboto dne 17. maja 1930. pešizlet na Krko, kjer se vrši zborovanje s sledečim dnevnem redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Predavanje: »Za« kon o narodnih šolah in kmetijstvo«. 3. Slu« čajnosti. — Po zborovanju obiščemo Mu« ljavo (Jurčič) in se vrnemo preko Stične. — V slučaju slabega vremena se bo vršilo zbo« rovanje v Dobrepoljah — osnovna šola. — Za kosilo se je javiti tov. uprav telju deške osnovne šole v Ribnici najkasneje do 14. maja. H. Kmet, t. č. preds. Čokova, t. č. tajnica. Poročili: -f POROČILO O REDNEM OBČNEM ZBORU SAVINJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA, ki se je vršil dne 13. februarja 1930. ob 13. uri na Gomilskem. Navzočih izmed 36 članov(ic) 22, t. j. 61%. K 1. Predsednik pozdravi vse navzoče, . zlasti pa predavatelja g. prof. Srečka Bro« darja, ki se je radevolje odzval vabilu; dalje novo članico go. S Ivo. Rojnik.Turnšek. Za« pustila nas je tudi večletna članica gdč. Ela Križeva, ki je bila premeščena v Maribor; brez vsakega vzroka in pojasnila pa je iz« stopil tov. Adolf Polanc iz Polzele. K 2. Z ozirom na prečitane dopise se sklene: a) Pevskemu zboru UJU za turnejo po Češkoslovaškem se nakaže iz društvene bla« gajne celoleten znesek. b) Glede stanja in položaja v organiza« ciji, odnosno o akciji Izvršnega odbora pri sestavljanju pravilnika k novemu šolskemu zakonu _sledeče: Splošno mnenje je, dokler uživa pciverjeništvo zaupanje svojega član« stva, naj ne zahteva informac j v tako nuj« nih slučajih od posameznih društev, temveč naj ulcrene vse potrebno poverjeništvo samo po svoji uvidevnosti. K 3. Predsednik poda nato poročilo o seji širjega sosveta v Celju dne 5. jan. 1930. K 4. Posamezni funkc onarji podado na« to svoja letna poročila. Izvoli se soglasno prejšnji odbor. Konstituiral se je takole: Predsednik Jože Jarh. podpredsednik Bogo« mir Zdolšek, tajnik Makso Tomažič, blagaj« ničarka Mar. Puncerjeva, odbornika Sevnik in Lojze Lušin. pregledovalca računov Šega in Rožanc, namestnika Virantova in Urek. K 5. Nad vse zanimivo pa je bilo preda« vanje prof. celjske gimnazije g. Srečka Bro« darja o .»Prazgodovinskih najdbah na Ol« ševi«. Predavanje je obsegalo dva dela: a) V uvodu nas je predavatelj seznanil v glavn h potezah z razvojem zemeljske oble kot take. b) V drugem delu pa nas je na podlagi skioptičnih" slik v duhu vodil po okolici in končno po jami sami ter nas seznanil s svo« jimi odkritji. Trditev, da je v tej jami pre« bival tudi pračlovek. je skušal podpreti in dokazati s številnimi izkopanimi predmeti, katere je napravila roka pračloveka kakor: razna bodala in drugo orodje in orožje. Članstvo je bilo za redko in nad vse za« nimivo predavanje zelo zadovoljno, kar je predsednik v svojem zahvalnem govoru tudi poudaril. Jos. Jarh, preds. Makso Tomažič, tajnik. + SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoje 3. zborovanje dne 8. marca 1930, pri Sv. Lenartu v Slov. go« ricah. Statistika: Učiteljstva v okraju 51, včla« njenih 51+2 upokojenca, navzočih 27, t. j. 51%. I. Tov. predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče, ki se niso ustrašili slabega vremena ter prihiteli, da se sestanemo tret« jič v tekočem šolskem letu. Omenja, da sta zaradi premestitve zapustili naše društvo tov. Beloglavec«Krajnc Draga in Penko«Čonc Ela. — Na novo so pristopile v naše dru« štvo tov.: Kotnik Emilija, Škerlj Darinka in Zorko Valerija. Tov. predsednik jim želi, da bi se prav dobro počutile med nami. Prečitajo se došli dopisi. Sprejmejo se sledeči predlogi: 1. Potni stroški delegatov za skupščine se naj plačujejo iz skupne bla» gajne poverjeništva, ker društva ki imajo majhno število članov in so vrh tega še od« daljena od prometnih središč, ne morejo pošiljati mnogokrat svojih delegatov, ker jim tega ne dovoljujejo finančne razmere. 2. Potrebno bo, da se uredijo poverjeni« štva po sekcijah, ki odgovarjajo banovinam. 3. Članstvo se stavi na stališče, naj bo društveni aparat UJU čim enostavnejši. . 4. Pevskemu zboru se nakaže celoleten prispevek. 5. Zaradi sporov glede člankov »Popot« nika« se odobri postopanje poverjeništva, kajti v naši pedagoški reviji se nikakor ne sme blatiti naš stan. 6. Tov. predsednik poziva učiteljstvo, da naj posveča nabiranju naročnikov za Mla« dinsko Matico vso skrb, da bo letošnje šte« vilo naročn;kov doseglo vsaj število lanske« ga leta. Prečitata se zapisnika zadnjega zboro« vanja in odborove seje, ki se soglasno sprej« meta. Iz blagajniškega poročila se je povzelo, da so obveznosti napram poverjeništvu po« ravnane. Poročilo o seji širjega sosveta, ki se je vršMa meseca januarja v ]Celju, je podal tov. predsednik. II. Poročilo o samoizobraževalnem giba« nju zaradi kratko odmerjenega časa odpade. III. Tov. Grogl je podal nekaj misli o delovni šoli. Primerjal je staro šolo z novo aktivno; mestne šole s šolami na deželi. Raz« vila se je živahna debata, v katero je po« segajo vse učiteljstvo. IV. Tov. Štuhec poda statistiko o izven« šolskem delovanju učiteljstva v našem dru« štvu. Razveseljivo je, da se učiteljstvo z malimi izjemami udejstvuje pri Sokolu, pri razn;h pevskih društvih, pri čitalnicah, na kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šo« lah, na obrtnih šolah itd. V. Prihodnje zborovanje bo meseca maja. Kraj in datum zborovanja se objavi pravočasno v »Učit. Tovarišu«. Velnar, 1. r. preds. Žigart Avgusta, tajnica. + NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je zborovalo 6. aprila v Novem mestu. Tovariš predsednik pozdravi navzoče ter otvori zborovanje. 1. Prečitajo se došli dopisi, katerim je sledila krajša debata. 2. Načrt pravil UJU. Tovarišica Koželje« va in tov. L. Ivanetič sta temeljito preštudi« rala pravila. Poročevalec tov. Ivanetič je med drugim mnenja, da ostane tudi še na« dalje 5 poverjeništev z dosedanjimi sedeži. K temu predlaga tov. V. Menard, naj bi se 5 poverjeništev izpremenilo v 9 sekcij, ki naj bi se krile s teritorijem banovin. — Ve« čina zborovalcev soglaša s tem predlogom. Članstvo se nadalje obveže, da prispeva mesečno primeren prispevek sekciji Dravske banovine UJU v ta namen, da nosi isto vse stroške za delegate in predsednike k sejam širjega in ožjega sosveta ter pokrajinske in glavne skupščine. Po projektu naj bi se društveni funkcio« narji volili z vzklikom le tedaj, ako se stri« njajo s tem vsi navzoči ako pa je le eden navzočih proti temu, tedaj naj se voli z list« ki. Zborovalci pa so mnenja, da je možna volitev z vzklikom že tedaj, ako soglaša s tem 2¡3 navzočih. 3. Kmetijsko«nadaljevalno šolstvo. Tov. Iv. Kržišnik je izčrpno poročal o važnosti takih šol, o težkočah njih ustanovitve itd. Kmetijsko«nadaljevalne šole ne koristijo le narodu, korist jo tudi učileljstvu, ker mu je dana tu lepa prilika in velika možnost spo« znati narodovo dušo, narodove težnje, nje« gove slabosti in zahteve. Vsled sodelovanja v taki šoli pravi referent, je spoznal, da nudi osnovna šola mnogo premalo za življenje. — Razpravljal je nadalje tudi o takih šolah v Nemčiji in Avstriji. Namen kmetijsko«nada« Ijevalnih šol v Nemčiji je vzbuditi v Ijud« stvu ljubezen do domače grude ter tako za« braniti ljudstvu beg v mesta; Avstrija pa se hoče potom njih kolikor mogoče osamosvo« jiti. Referent je mnenja da se ni bati pri nas, da bi kmet pustil svoj dom ter odšel v mesto, zato je namen naših kmetsko«nada« ljevaln:h šol le ta, dvigniti kmetijstvo koli« kor mogoče visoko. Referatu je sledila jako živahna debata. Med drugim so bili zborovalci mnenja, da se je začel tudi pri nas beg v mesta in naloga teh šol bodi poleg drugih tudi ta, vzbuditi v mladih ljudeh ljubezen do doma in domače grude. Sleherni naj se zaveda, da je nafcodu prav tako potreben, kakor je potreben obrt« nik, uradnik itd. Tov. predsednik se je zahvalil predava« telju za njegovo predavanje še posebno zato, ker je izzvalo živahno debato. 4. Slučajnoti. Tov. predsednik je opozoril zborovalce, da praznuje upok. učitelj, in mla« dinski pisatelj Janko Leban (Kandija) v krat« kem 75. rojstni dan ter 601etnico literarnega dela. Učiteljstvo je zbralo takoj majhen dar, katerega mu bo izročil tov. predsednik. Referat tov. Tince Rodičeve je odpadel vsled smrti v njenem ožjem sorodstvu. — Zaradi pomanjkanja časa se je odložil tudi referat tov. Žukovča. Obleke za gospode zadnjih vzorcev in najnovejših krojev, boste najugodneje kupite pri Ljubijaiia, Stritarjeva nI. 9 j FLUKIČ Prihodnje zborovanje bo v maju ali j-uniju. Ker ni bilo drugih predlogov in nasvetov, je tov. predsednik zaključil zborovanje. Pirnat Viktor, preds. Smolik Mar., tajnica. + SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto dne 22. marca v Slov. Bistrici. Število učiteljstva v okraju 60, število članstva 60, navzočih 52, t. j. 86%. Manjka 8, opravičeno 4, neopravičeno 4. — Zopet ni bila zastopana po nobenem članu šola Zgor. Poljskava in Venčeselj. Predsednik društva otvori ob določeni uri zborovanje, pozdravi navzoče, osobito še tovarišico Bračičevo iz Maribora ki se je odzvala naši prošnji ter prevzela predavanje »O svetovnem kongresu učiteljstva v Hel« singforu«, katerega se je sama tudi- osebno udeležila. Tajnik prečita zapisnik zadnjega zboro« vanja in zapisnik odborove seje. Predsednik poda pojasnila k obema zapisn koma in po« roča o izvršitvi sklepov, storjenih pri zad« njem zborovanju in odborovi seji. Po daljši debati se oba zapisnika odobrita. Nato poda predsednik splošno situacij« sko poročilo. Vzpodbuja članstvo k vztraj« nosti, naj ne bo malodušno vsled začasnih neuspehov v borbi za naš gmotni položaj. Naše delo v organizaciji se- mora podvojiti, v strnjenih vrstah vsi na delo za naše pra« vice. Poroča o seji širjega sosveta UJU. Ome« ni obširno poročilo tov. poverjenika Skulja o nesoglasju med poverjeništvom in neka« terimi društvi, ki že dolgo časa razjeda naše vrste ter je tudi našemu ugledu mnogo ško« dovalo ter nas postavilo v čudno luč needin« stva. Omeni, da je bistvo celega spora boj osebnosti. Članstvo je poseglo živahno v de« bato in ponovno je bilo poudarjeno stališče, da se naj slične zadeve razpravljajo pred na« šim razsodiščem in ne v časopisju v nejasnih člankih, ki članstvo samo begajo in ustvar« jajo nezdravo psihozo. Nadalje poroča po« drobno o delu poverjeništva za izboljšanje materialnega položaja učiteljstva. Kar se ni doseglo z zakonom, se skuša dobiti s pravil« nikom, ki bo v najkrajšem času izšel. Po« verjeništvo tudi pazno zasleduje preureditev obč. činovniškega zakona da pride tudi pri tem učiteljstvo do prave veljave. Dopisi: Razpravljalo se je o sledečih do« pisih poverjeništva: a) Prispevek za učiteljski pevski zbor. Z ozirom na predstoječo turnejo v ČSR, se nakaže celoletna članarina temu odseku. b) Razpravljalo se je o načrtu pravil UJU ter so se k istemu dostavili dodatni predlogi. c) Nesporazum med uredniškim kon« zorcijem .»Popotnika« in poverjeništvom. Popolnoma soglašamo s poverjeništvom. d) Glede članarine za Učiteljski dom. — Vsak član tukajšnjega učiteljskega dru« štva je tudi član učiteljskega doma v Ma« riboru. Predsednik apelira na članstvo, da tudi letos z vso marljivostjo delujejo za našo »Mladinsko Matico« in naš mladinski list »Naš rod«. Voli se nov odbor tukajšnje sreske uči« teljske knj žnice, in sicer: Miloš Tajnik, Oti« lija Feigel. Metlika Florentina, Logar Nita in Čeh Branko. — Sklene se, da ta odbor se« stavi seznam vseh v knj;žnici se nahajajo« čih knjig in ga pošlje vsem šolsk m upravi« teljstvom v okraju. Sledi predavanje tov. Bračičeve »O svef tovnem kongresu učiteljstva v Helsingforu«. Predavanje je bilo podano temeljito z raz« nimi slikami, knjigami in ilustracijami. Prav zanimivo je bilo tu opazovati na raznih na« rodih sveta, po kakšnih metodah stremijo doseči čim popolnejšo vzgojo in izobrazbo naraščaja. Za zanimivo predavanje se ji predsednik, kakor tudi članstvo najlepše zahvali. Prihodnje zborovanje se vrši 10. maj« nika ob 10. uri v Spod. Poljskavi v šoli. Miloš Tajnik, preds. Čeh Branko, tajnik. + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 7. aprila v Ptuju. Situacijsko poročilo. V okraju je 165 učiteljev in učiteljic, od teh je včlanjenih v L JU 152 in navzoči so bili na zborovanju 103 člani, t. j. 67*76%. Po otvoritvi zborovanja se spominja to« variš predsednik umrlega upokojenega tov. Klemenčiča Ivana, ki je bil dne 4. marca v Mariboru položen k večnemu počitku. Došli dop:si so se prečitali ter se je o vsakem posebej debatiralo. V debato so po« segali tov. Lešnik, Musek, Sel, Šterk, Rusjan. Jurančič, Šestan, Jančič Kaukler. Glede Mladinske Matice se je sklenilo, da napne učiteljstvo, kljub vsestranskemu pobiranju denarnih prispevkov med učenci vse sile, da se doseže, če ne več vsaj lan« skoletno število naročnikov. Glede potnin za delegate se sklene, da se bo delovalo na to. da se v novih pravilih UJU, ki se bodo sprejela na skupščini v Beogradu, zn ža število delegatov za posa« mezna društva tako da naj pride na vsakih 100 članov po 1 delegat. V principu je društvo za predlog pover« jeništva. Le, ako bi društvo poslalo manj delegatov, kakor mu jih po številu članov pripada, naj bi se. društvu preostala potnina vrnila, ali kako drugače vračunala. Ker je b;lo dosedaj učiteljstvo prezrto glede izboljšanja gmotnega položaja, naj se javnosti pokaže, da je učiteljstvo tisti stan, ki izven svoje službe največ dela za pro« svečevanje naroda. Morda se končno tudi učiteljstvu izpolnijo srčne želje. Pozdrave mariborske sokolske župe je prinesel zbranim tov. Šterk. Orisal je delo« vanje Sokola pred in med vojno ter po voj« ni, strnjenje vseh sokolskih mas v Sokolu kraljevine Jugoslavije ter je pozval navzoče, da se v čim večjem številu lotijo sokolskega dela med narodom. Samoizobrazba. O tej točki dnevnega reda se ni razpravljalo. Šolska reforma. Tov. Hasl Drago, me« ščanskošolski učitelj, je govoril o pouku petja, kakor si ga je zamislila nova šola. Razložil je stališče, ki ga zavzema šola na« pram petju. Razdelil je dobo otroka glede petja na razna razdobja, ki zahtevajo vsako posebej posebno obravnavo petja. Slednjič je pa praktično pokazal z učen« ci svojega zavoda, kako na podlagi skale na« uči učence, da strumno zadenejo vsak glas, kako si na podlagi skale ustvarjajo po na« reku in sami različne arije. Pokazal je, kako se pojo pravilno vokali. Slednjič so učenci našli danemu besedilu napev, ki se je po« tem z notami napisal na tablo. Da so učenci dospeli v petju tako daleč, je trebalo gotovo obilo truda, časa, pa tudi ljubezni in dobrote od strani učitelja. Učiteljstvo mu je izreklo s priznanjem zahvalo za predavanje. Izvenšolsko delo. O tem se je govorilo le toliko, da se bo zbrala statistika izven« šolskega dela v okraju. Slučajnosti. Tov. Musek je poročal o občnem zboru Učiteljskega doma v Mari« boru. Članarina za posameznika znaša letno 10 Din. Sprejet je bil predlog tovarišice Kancler, da pristopi celokupno učiteljstvo kot član k Učiteljskemu domu ter da se ta članarina pobira skupno z društveno članarino. Tov. blagajničarka poda kratko poročilo ter prosi, da se plača še 11. rok članarine, da ne bo primanjkljaja. Sklene se, da o tem odloči izredni občni zbor, ki bo pred pri« hodnjm zborovanjem. O Gospodarski poslovalnici govori tov. Jančič ter sporoči navzočim vse želje iste. Tov. Kaukler pa prosi zastopnika uči« teljstva tukajšnjega okraja v poverjeništvu, da opozori tov. uredn'ka »Učit. Tovariša«, da opusti uredniške opombe pri člankih, ki se tičejo gmotnega položaja učiteljstva ker take opombe vzamejo člankom učinkovitost. Glede stanarin učiteljstva pa predlaga tov. Janč:č, da naj se pridruži tukajšnje učiteljstvo izjavi šmarsko«rogaškega učitelj« stva. — Predlog je bil sprejet. Prihodnje zborovanje bo 12. maja 1930. ob K10. uri. D. Iv. Šestan, preds. Kaukler V., t. č. tajnica. + BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 12. aprila 1930. v Črnomlju. Tovariš predsednik otvori zbo« rovanje in poziva navzoče, da pazno sledijo vsem predavanjem, da bodo v debatah stvarni in izčrpni. Graja pojave v društvu, ki so cesto brez idejne in ideološke osnovanosti in imajo za posledico izstop iz društva. Nato prečita dopis tov. Tončiča, s katerim odlaga funkcijo podpredsednika in izstopa iz dru« štva in ki je bil brez vsake debate sprejet, m ostale dopise, došle od zadnjega zboro« vanja. V srezu je 97 učnih moči, od teh organi« ziranih 86, na zborovanju navzočih 42 kar znaša 49%. Dr. Basaj je v svojem predavanju »Za« druzništvo« izčrpno in v primerni obliki ori« sal gospodarski liberalizem katerega konse« kvenca je b:l kapitalistični sestav/ki pa bo nujno rodil socializacijo gotovih produkcij« skih sredstev in gotovih produktov. To pa ne v obliki kolektivizacije, kakor jo iz« vaja boljševizem, temveč v obliki zadruž« ništva zapadnega, predvsem angleškega tipa. Zadružništvo pa ne bo samo obvarovalo gospodarsko slabih od premoči gospodarsko jakih, temveč vsebuje in razvija v človeku tudi moralne et čne in socialne pozitivne vrednote, treznost, varčevanje, čut odgovor« nosti in druge, ki so elementi prave oseb« nosti. V debato sta posegla tov. Ljubic, ki je na podlagi tega referata pokazal pot naše sa« moizobrazbe, ki jo naj v tej smeri vrši OIO; le na podlagi gospodarske in kulturne struktu* re raznih razvojnih dob, vlkaterih koreninijo tudi današnje razmere, nam bo mogoče pro« učevati in spoznati vse negativne in pozitiv« ne vrednote današnje dobe današnjega člo« veka, njegove potrebe in zahteve; tovariš Mencej ki je poudarjal, da je spričo nera« zumevanja važnosti zadružništva, njega raz« voj iluzoričen vse dotlej, dokler ne bo ljud« stvo spoznalo bistva zadružništva. Tov. Mencej je v svojem referatu »Glav« ne struje v sodobnem šolstvu« pokazal V ideološkem in didaktično=metodološkem po« gledu sodobne struje v pedagogiki. Pod vodstvom tov. nadzornika Vizjaka se je razvila nato ž vahna debata o postopku pri posameznih predmetih v šolski praksi. Potem ko je dal še nekaj navodil upravite« ljem v administraciji, je bilo zborovanje za« ključeno. Ljubic M., t. č. preds. Dolenc St„ t. č. tajnik. Fl UDA paiMt pil Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stari trg 9. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA* RIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je zboro* valo dne 9. aprila t. 1. Statistika: Število članov ?. navzočih 74. Tovariš predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče, graja mlačnost in nezani* manje odsotnih, apelira na točnost in prosi članstvo naj posveča več pažnje poteku zbo* rovanja. Nato poda kratko sliko o poteku in razpletu društvene krize, katero je dru* štvo srečno prebolelo. Dop'si: Glede obveznega mesečnega pri* spevka za Učiteljski dom v Mariboru se sklene, da pristopi vsak član z letnim zne* skom 10 Din. Glede poravnave stroškov društvenim delegatom se .sklene, da naj plačujejo to društva sama. O spremembi pravil se je razvila daljša debata. 'Sprejet je bil predlog, da naj se sek* cije UJU krijejo z upravnimi enotami 9 + 1 (Beograd) = 10. Nadalje se je izrazila želja, da naj bi imela organizacija svoje centralno glasilo ki naj bi bilo nekaka duhovna vez med sekcijama. Sekcije bi ohranile svoja do* sedanja glasila. Slučajnosti: Tovariš Vrane pojasni vzrok zapoznelosti »Popotnika« in zvrača krivdo na poverjeništvo. Tovarišica Tomažičeva predlaga, naj poverjen:štvo na merodajnem mestu urgira povračilo odtegljajev za na* bavljalne zadruge in za kuluk J. Lukman, preds. Cibic, tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA iSREZ MURSKA SOBOTA je imelo dne 5. aprila zborovanje v državni osnovni šoli v Murski Soboti. Tovariš predsednik je otvoril zborova* nje s tovariškim pozdravom. Spomnil se je pri otvoritvi onih, ki so bili premeščeni v naš srez, a tovarišem, ki so zapustili naše društvo, pošilja pozdrave in zahvalo za delo v Prek* murju. V imenu zveze »Kulturnih društev« bo predaval popoldne ob 2. uri tov. Skala. Zapisn.k zadnjega zborovanja se je odo* bril. (Izostal je samo poziv, da se nevčlanjene tovariše povabi k pristopu). Tovariš predsednik je podal situacijsko poročilo od januarja naprej. Po zakonu o na* rodnih šolah bi moral iziti tudi poslovnik. Poverjeništvo ni držalo rok križem! Inten* zivno je delalo pri sestavi predlogov k po* slovniku, pa tudi dostavke k še nejasnim toč* kam v zakonu. Tudi naše društvo je odpo* slalo poverjeništvu več predlogov. V izvaja* nju se je dotaknil tudi nesporazuma med »Popotnikom« in poverjeništvom{ Dopis št. 716 natančno navaja vzroke nesporazuma. Korak, ki ga je napravilo poverjeništvo, je bil takten in je zavzel edino pravo stališče za očuvanje stanovskega ugleda. Predsednik se je obenem spomnil trium* faln^ turneje učiteljskega pevskega zbora ki je ponesel slovensko pesem med severne brate Čehe in Slovake. Ta pesem odpira slo* venskemu učiteljstvu vrata časti in slave, ugleda in ponosa. Kaj doprinaša moč organizacije, je po* kazal dne 25. marca občni zbor Učiteljskega doma v Mariboru. Učiteljski dom bode v letu 1932. že stal. Morda bode zbudil iz za* spanosti tudi one, ki le malobrižno gledajo uspehe organizacije. (In Učiteljski dom v Ljubljani? — Op. pov.). Tovariš tajnik je prečital došle dopise, katere je društvo pretreslo in rešilo, kakor sledi: Glede okrožnice št. 666 je izjavilo dru* štvo, naj se plačuje kot do sedaj. V zvezi z dopisom 613, je prejel blagajnik naročilo, da izplača pevskemu zboru celoletni pr spe* vek. Okrožnici št. 730 glede propagande Mla* dinske Matice bode posvetilo učiteljstvo vse moči. Dosedanji količnik 10% se mora po* večati vsaj na 15%. Osvojil se je tudi predlog, da se samo* izobraževalni tečaji, kakršni so bili do sedaj, ukinejo. Dopis dolnjelendavskega učiteljskega društva: Domoznanstvo za Prekmurje. Skle* nilo se je referirati pri domač h konferencah na vseh šolah in zbirati gradivo. V jesen* skem času se bode zbralo gradivo in predalo tov. Benkoviču, ki bode snov uredil in od* stop 1 dolnjelendavskemu društvu. Razen teh sklepov je sprejelo društvo tudi resolucijo v zadevi stanarine. Tovariš blagajnik poroča, da dolguje društvo do danes poverjeništvu okoli 6000 dinarjev, a neporavnane članarine je 12.000 Din. Tovariši upravitelji morajo odtrgati od mesečnih prejemkov znesek za društvo, dru* gače bo vladal vedno nered. Učiteljsko društvo je dosedaj prispevalo za Učiteljski dom v Mariboru 7000 Din. Pri* spevke se pa lahko odrajtuje, ako se redno prejema članarino. Ob sklepu se je določilo pr hodnje zbo* rovanje v mesecu maju in sicer pri Sv. Ju* riju. Natančneje se določi v stanovskem glasilu. Ciril Hočevar, preds. Fr. Gabrijelčič, tajnik Nove knjise. —k Kulturna izložba Julijske Krajine. 27. aprila do 7. maja 1930. Izdao Odbor za Kulturnu izložbu Julijske Krajine, f— Beo* grad 1930. g. V katalogu so po številkah urejena imena vseh razstavljenih umetniških del, priobčenih pa je v njem tudi 21 renro* dukcij razstavljenih slik in skulptur. —k Bridges T. C.: Na pomoč! — Gia* zia Deledda: Novele. Ljudska knjižnica, 33. zvezek. V Ljubljani, 1929. Založila Jugo* slovanska knjigarna. Str. 301, cena 30 Din, vezana knjiga 42 Din. Ljudska knjižnica, ki je objav la zadnja kta toliko upra\^ izbranih povesti in roma* nov, ter se je uvedla že v najširše plasti na* šega naroda, nas je zopet razveselila z no* vim, velezanimivim ter od prve do zadnje strani enako napetim delom »Na pomeč«! Prepričani smo, da bo našel tudi ta z/ezek Ljudske knjižnice enako zveste in navdu* šene bralce in kupovalce kakor prejšnji saj je tudi cena glede na obseg okusno n trpež* no izdajo skrajno nizka. —k Radio Ljubljana, ilustrirani tednik za radiofonijo št. 18. od 4. do 10. maja 1930. _ Pravkar izišla 18. številka edinega našega tednika za radiofonijo ima sledečo vsebino: Televizja (F. B., se nadaljuje). Na domačem valu (Razgovor z Antonom Šubljem). Pro* svetni radio. Najboljše iz etra. Val Omega. Izviren slovenski radio*romajman)f uuek Din S'—. Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže. 18 Din likanje moške, damske obleke, Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gaide« robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. Priporoča se tvrdka v „PRI NIZKI CENI" LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Najnovejši modeli. Oglejte si igračne in otroške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., — . tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovsksta 4.a ce • *WWW \UW WWWUÍWW U/ y/W U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/W U/U/ \U Mainiški izlet na Bled Vsem šolam, šolskim vodstvom in zavodorfi naznanjamo, da smo tudi letos napravili najnižje cene, da omogočimo Vaši mladini izlet na Bled. Hotel in restavracija na Blejskem gradu, nudi vsakemu še tako skromnemu učencu možnost udeležiti se lepega izleta na Bled. Očarljivo lep razgled na jezero in Triglavsko pogorje! Velika grajska terasa primerna za igre na prostem! Prepričajte se in čitajte naš CENIK Zajtrk ali jnžina: kava, čaj ali mleko z 2 kruhoma .... Kosilo: I. vrste: juha, pečenka, 2 prikuhi, močpata jed..... II. vrste: juha, govedina, 2 prikuhi III vrste: juha, prazen krompir, salata Večerja: I. vrste: pečenka, krompir, salata II. vrste: rižota s salato ali golaš s krompirjem .... Okrepčila: Malinovec, limonada Vil . . Prenočišče: Ležišče s perilom za osebo . ležišče na žimnicah .... Din 3 — „ 16"- . io-- , 6"-» io-- , 8"-» 2— » 6— „ 3- Sobe so čiste in snažne, kuhinja izborna, porcije velike!!! Pri udeležbi 30 učencev in naročilu hrane I. ali II. vrste dobita 2 revna učenca isto hrano zastonj kakor tudi prenočišče. Za obilno udeležbo in pravočasno napoved se toplo priporoča UPRAVA HOTELA GRAD, BLED IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE „ELITE" D. Z O. Z. LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA9 prodaja damske, moške in deške konfekcije. NA DEBELO! NI DROBNO! PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI I i F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 »...••»•«••»•..••••••••.•••••.••••••••.••••t ......., Kdor oglašuje ta napreduje! ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TROSI. Ii DEŽNIKI N* malo. Na veliko. Dttanovljeno leta 1839. Tßlefon it eg. 2.282. ¥ Najboljše kupite! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo Josip Peteline, Ljubljana M ^me^^mnBmemamm^ jI blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. i ( v ■ Gostilna s senčnatim vrtom in kolonialna trgovina ■ I T. MENCINGER —m^m LJUBLJANA ■ I SV. PETRA CESTA 43. S £ C £ m g g E E E S g Uvažujte in priporočajte pri gospodinjskih tečajih po svoji kakovosti izborne in priznano najboljše testenine S Dobijo se povsod! flllllllRailllBIIIIIIIBIHIIIIB^l^llilflllllllllilllllllllllllii Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist .Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani IHMMHMli IIIII9IIIIBIIII1IHIIIIIIIIIIK