1MM3& Katolišk cerkven list. Te^Al XIV. V Ljubljani 15. velciga serpana IS(>|. lAst 17. Bog. Strune. zadonite veličastno. ,Bog* besedo sveto vpletam v vas. Pojte. kaj mu je. kaj ni mu lastno. Ponovite pesem množili glas ! — Če Neskončnima tud čem slaviti. Ki presega kinč vsih poezij. Misel novih vendar ni dobiti. Ker le vem. kar sam vsim govori. — Toraj ponavljam le don ljubeznjivi. Ki slavopevov obsega ga cvet. Tebi, ki v luči si nedosegljivi, Čutim Te v sercu. Te priča mi svet Bog. Ti stvarnik moj. si d>ih prečisti. Ki si dal življenje vsim stvarem; Kje je bistri um. kje jezik tisti. De bi umel. rekel Te, ne vem. Lagljc bi povedal skor. kaj nisi. In ko bi naštel reči če vse. Rekel bi: rKar to ni. Bog. to Ti si.* Vendar, kaj si. bi ne vedii še. Umnosti žarki tu malo mi zdajo, Ali de vem Te saj. kak sim vesel! Z njimi pa dc Te slavim, ki spoznajo Bolj Te ko jaz. sim za strune prijel. Ti edini meriš vekovitost. Praviš: Jaz le sim od vekomaj; Kdo razume skrivno čudovitost. De pri Tebi je le — večni zdaj ! Toraj večen si. nc stvar začeta. Svoj stvaritelj — nesivaritelj sam. Kden si. pa si Trojica sveta. Vreden res. de slavo vso ti dam. Čudim svetov se neštetih svitlosti. Ino brezmerni daljavi neba. Čudne neskončno bolj Tvoje skrivnosti So in med njimi prečudna jc ta! — Kar se na vesoljnem Tvojem svetu. Bodi kadar hoče si. zgodi. V kterem koli tud prihodnjem letu. Tvoji vsevednosti skrito ni. Stejcš svojih vsih stvari kardela. Kar jih bilo je. in kar jih bo; Naj skrivnejši misli, želje, dela taleda Tvoje v>e videče oko. Naj se le skrije človeško vse znanje. Človek ve. kar m« Ti Svojiga daš: Pač se spodobi Ti občudovanje: Vekov rojenja v spominu imaš. Vse se vklanja premodrosti Tvoji, Nikdar res Ti nič ne spodleti. V vsemogočnosti si vstvaril svoji Vidne in ne\idne v>e reči; Roka Tvoja milo v>e ohrani. Jaz po Tvoji milosti živim: Cervi >kriti v tami so Ti znani. Ko pred tronam rajskim Kerubim. Bitje mogočno, premodro. dobrotno! Molim Te v prahu, pred Tabo medlim. Revše hcvredno, nezmožno, slabotno. V endar mogočen. ker v Tebi iivim. Bolj ko diamanti. vsi kristali. Bolj ko solnca samifa svitlost. >-e blišči v lepoti večni zali Tvoja neizmerjena svetost. I.astna Ti je tudi v>a pra\ica. Milost daš neskončno vsim stvaren V Tebi saina sveta jc resnica. Blaga in zveličavna ljudem. S\et si nam trikrat, tako pnuatljaj* Serali Tebi nebeški poj«. Svest si brez konca. tako tud jecljaje . Milost neskončna ! vse Ijad-tva žen« Tak. popoln, nad bitja vse mognčen Si, si bil. in boš na vekomaj. I!mu tamnimu ne zmir odročen. Jasniši enkrat mu boš. ko zdaj Cilj in konce Ti si 'iam edini. Si blagosti preobilne vir. Si vidljiv \ nebeški domovini. Sreča naša. radost. >l.»dki mir ^Sursum corda~ tedaj zadonite Strune, nazadnje mogočno nagla* . „Serra aa kviško in Njega flavit*-. Ki vas osrečil za večni bo čas 4 Okttln Btagomtorita aii z ega i matere hato-ti tihe Ver tire. ( Dalje. J P o s \ rcn u n j e »J- Posebno imenitna reč pri mn>zih cerkvenih opravilih so svete olja. Ze v -tari zavezi »«• ma/.ilili s sv. oljem kralje, vikši il u h o v n e iu p r •• r o k e. torei -o taki pogosto m a z i I j e u c i Gospodovi imenovani, ktero ime je močno imenitno in častitljivo; zato se tudi Sin Bo/ji kakoi Kralj. Veliki mašnik in prerok. Kri*iu- ali Mazil jene« imenuje. Tudi »o ma/.ilili s vele posode šot o rja in teuipeljna. ter jih tako v Rn/|.» slu/.ho odločeval! in posvečevali. Ma/.iljcnje s svetimi olji je tudi k« isaiis(vo -prejelo m ohranilo: sv. B,./.ilij imenuje to j i Ii posvecevauji itd. 'i. Olja keršeneov iu p o s v e č «• v a n e o \ j»- neba pri o b n o v I j e v a u j i kerstne vode. pri kerše\anji predenj se ker še ne c kersti (ko -e po ma/.e ua per-ih in med pleči). pri duhovskim p o s v eč e \ a nj i. pri m a-r. i Ije o j i kraljev itd 3. Olje bolnikov je odločeno za bolnike, ki se lim deli zakrament sv. poslednjima olja, in za po-svečevanje zvonov, in takrat se tudi s krizmo smeaa. S vete olja posveti škof veliki četertik med sveto mašo. To lepo, imenitno in spodbudno opravilo se tako le godi: 1. Nekoliko po povzdigovanji (po molitvi: Nobis qco-que peccatoribas, tudi nam grešnikam), gre škof od altarja bolj v sredo cerkve k mizi, ki je v ta namen pripravljeua. Dvanajst mašnikov v belili mašnili plajših škofa obdaja, v spomin dvanajsterih aposteljuov, ki jih je Jezus ta dan krog sebe imel. Zraven tih je še sedem diakonov in sedem pod-diakonov v belih levitih. kterih eni svete olja nosijo. Vsi stoje v dvojni versti od škofa proti velikimu altarja, nar bližej pri škofu mašniki, potlej diakoni iu poddiakoni, de je silo častitljivo in spodbudno viditi. kakor pri zadnji večerji. 2. Skof nar poprej opravi blagoslovne molitve nad oljem za bolnike. Pri tih molitvah škof prosi, naj bi Bog tiste, ki bodo s tem oljem maziljeni, po moči sv. Duha dušnih slabost ozdravil, jih po svojim usmiljenji z odpušenjem grehov tolažil, zoper skušnjave varoval, jih s p o t e r p e ž I j i v o s t j o in vdanostjo v Božjo voljo pri bolečinah in britkostih poterdoval. in kolikor je Bogu dopadljivo in bolniku v zveliča ii je. tudi njih telesne bolečine hladil, njih bolezen lajšal in jim zopet zdravje dopustil. — Zdaj se sv. maša nadaljeva. 3. Po zavživanji se posveti krizma in olje za kerše-nike iu posvečenee. To se tako-le opravlja. n) Sv. krizma je iz olja iu balzama, torej se nar pred blagoslovi balzam in se potem olju primeša v znamnje in spomin, de se je v Jezusu Kristusu Božja natora s človeško sklenila. b) Potem dihue škof v sv. krizmo in sveto olje za keršeuike. za njim pa tudi vsi dvanajsteri duhovni zapore-dama. S tem se naznanja, de s pomaziljenjem s sv. oljem bodo ljudje sv. Duha prejemali, kakor no ga aposteljni nekdaj prejeli no navdihnjenji Kristusovim. Nato moli molitev. v kteri prosi, naj sv. Duh z močjo svoje gnade mazili tiste, ki se pri sv. kerstu spoznajo h Kristusu MaziIjencu; naj jih pri sveti birmi v veri v Jezusa Kristusa zoper vsako skušnjavo • n zapeljan je p o t e r d i; naj tudi m a š u i k e, škofe in vladarje, ko se za višji Cerkve in deržave m a z i I i j o. x tistimi čednostmi obdaruje, ktere jih delajo pred vsim častitljive in zmožne, de bi svoj visoki poklic po Božjim namenu spolno v a I i. c) Po dokončanim posvečevanji pozdravlja škof in za njim dvanajsteri mašniki zverstaina sveto olje in sv. krizmo. ker »e po trikrat na kolena veržejo in pojo po trikrat za-poredama, pred sv. oljem keršenikov: ...A ve sanetum Oleum" (pozdravljeno bodi. sv. Olje)! in pred sv. Kriz-•no: ,.Atc sauctum C liri sin a (pozdravljena bodi, sv. Krizma)! Po pozdravu vsakteri kušne posodo sv. olja in p v. križnic ob robu. To pozdravljanje naznanuje veselje iu hvaležnost vernih kristjanov, de je Zvcličar ss. zakramente postavil, pri kterih sc te svete olja rabijo, ter se v njih po milosti Božji grehov očišujemo iu k sv. življenju poterjujeino. Tc svete olja se potem do vsih farnih cerkev cele škofije razpošiljajo in služijo pri deljenji ss. zakramentov in obnovljevaiiji kerstne vode do ravno tistiga dne druziga leta. To posvccevanjc s«, olj se mende zato godi ravno veliki četertek. ker so v -tarih časih veliko saboto kerševali in je bilo pri »v. kerstu ss. olj potreba, ki se pa niso mogle pripravno veliki petek posvečevati, ker sveta Cerkev tisti dan žaluje zavolj Kristusove smerti. (Dal. nasled.) Pogovor Oreh protestantov od W*u-trovih naukov• Poleg nemskifa. — Bpioaje M »resi« Sesti pogovor. Od skrivne spovedi. Vilko. Sim že ušesa pripravil, povej mi Bogoljub, kje kaj Later govori od skrivne spovedi? Bogoljub. Tega mi ni treba dalječ iskati, list obernem in imam (stran 66. b): ,,Zatorej med skrivno spoved ne spada noben greh, kakor ta, kteriga človek očitno za smertin greh spozna, in kteri ob času vest tare in grize; če bi (človek) se mogel vsih grehov spovedati, bi se mogel vsak trenutek spovedovati. — Vender ni brez boljšanja. de se človek malih grehov spovedaje, posebno če se nobenih smertnih grehov ne zave in ne spomni. V. To mi je sopet uekaj noviga: Luter dela s papeževci razloček med smertnimi in odpustljivimi grehi. B. Da, dragi moj, katoličani učč dansi, kar je Later 1518 kot reformator ačil, in 1525 še poterdil, de odpastljivi grehi človeka ne pogubijo, smerni grehi pa. Vzemi če-terti zvezek v roke in iši stran 27, b, kaj je on v leta 1525 pri razlaganji sedmiga psalma pisal; beri tudi, ni dolgo; lej tukaj! V. — ,,Kajti resnično je, de odpastljivi grehi človeka ne pogubijo." — Pomozi Bog! na zadnje se bo še vic s papeževimi prijel. B. To se bo pozneje skrzalo. Zdaj hočeva od spovedi na nho, ali kakor on imenuje, od skrivne spovedi govoriti, in viditi, koliko jo je on čislal. Že ga imam pervi zvezek pred seboj; ... in na strani 512, a stoji, leta 1521 pisano: Skrivno spoved spoštujem kot devištvo in čistost. . . ." V. Tako! po tem skleneš, de jo (spoved) on visoko ceni V B. Le počakaj, nisva še pri kraji. On pravi: ,,Jo spoštujem kot devištvo in čistost, drago in zveličavno reč. O, vsim vernim bi moglo prav žal biti, ko bi skrivne spovedi ne bilo, in vsi kristjani bi mogli Boga serčno hvaliti, de nam je spoved pripušena in dana!" V. Na te verstice ui treba veliko gledati. B. Le ne bodi prenagel; naj še listek prebernem in berem str. 513, a: ,,Skrivna spoved je milosti poln zaklad, v njem Bog kaže in ponuja svoje usmiljenje in odpu-šanje vsih grehov." — Še nekaj stran 516, b, piše Luter, zakaj naj se spovedujemo: „De se pa radi in voljno spovedujemo, nas dva nagiba k temu spodbadata. Pervič. sveti križ, to jc, sramožljivost in sramota, de se človek voljno odkrije pred drugim človekum, in sam sebe toži in zaničuje; to jc drag košček svetiga križa. O, ko bi mi vedili, kakošno terpinčenje tako radovoljno osramotenje odverne, in kako Boga usiniljeniga stori, de se človek Bogu v čast vniči in poniža, bi spoved tudi jezero milj hoda iskali. . . V takim pomenu piše dalje stran 517, a: ..Noben post. nobena molitev, noben odpustek, nobeno romanje, nobeno terpljenje ni tako dobro, kakor to voljno osramotenje in ponižanje, ko v tem človek do kraja v nič djan. ponižno gnade spozna. Bog hotel, de bi bila navada, de bi se očitno pred vsim svetam skritih grehov spovedovali, kakor jc storil Avguštin! O Bog! kako gnadcpolni ljudje bi bili mi zlo zlo naglo, drugači tjekaj nc pridemo, tudi z nikakoršnim ojstrim življenjem ne. In kaj pa je. de se pred enim samim človekarn tako sramujemo, ko vender moramo o smerti v ki ni dalječ od nas) tako sramoto prestati pred Bogam, vsimi angeli in hudiči; to bo tisučkrat težje za nas; temu pridemo lahko v okom z malo sramoto pred enim človekarn. Tudi ne vem, če ima pravo živo vero, kdor noče toliko terpeti, ali se v terpljenje podati, de je pred človekam osramoten, in tako maliga koščka svetiga križa noče nositi. . . Vilka prihaja zmirej hujše! B. To je pervi nagib in vzrok, ki naj nas k spovedi nagne; drugo je na sledeči strani 517, b popisano. Drugi vzrok iu nagib za radovoljno spoved je draga in blaga obljuba božja v besedah Mat. 16.: „Kar boš odvezal, uaj je odvezano;" iu Jan. 20.: „Kterimu boste grehe odpustili , naj so mu odpušeni. . . — Kaj mislis zdaj od tega! V. Tih uagibov in vzrokov ni ovreči; kolikor pa zapazim, govori Luter le od radovoljue spovedi; meni li Luter, de je spoved potrebna? B. Odgovor tam beri v petim zvezku, stran 232, b, in 233, a. V. Oj, dolgo je to! — nič ne de. „KristU8 tukaj jasuo govori, de hoče ključe Petru dati. Ne recite, de ima dvoje ključe, temuč ključe, ktere sam ima, in nobenih druzih nima, te da Petru. Ravno kakor bi hotel reči: Kaj zijaš proti nebesam za mojimi ključi? ne slišiš, de sim jih dal Petru. Res, nebeški so ključi, pa uiso v nebesih; pustil sim jih tukaj na zemlji, ne iši jih ne v nebesih, ne drugej, temuč najdi jih v Petrovih ustih, simo sim jih položil. Petrove usta so moje usta, njegov jezik je mošnja mojih ključev, njegova služba je moja veza, njegova odveza je moja odveza, njegovi ključi. Nimam druzih, tudi ne vem za druge, kar ti vežejo, je vezano, kar ti odvežejo, je odvezano. Tu imamo tedej, kaj de so ključi, namreč: služba, oblast, zapoved od Boga dana keršanstvu po Kristusu, grehe človeku odpustiti ali zaderžati; zakaj Kristus tako govori, Mat. 16: Dc veste, de ima sin človekov oblast, na zemlji grehe odpušati, je djal mertvoudnimu: Vstani i. t. d., in kmalo po tem: ljudstvo jc hvalilo Boga, de je Bog ljudem tako ino dal. Naj te ue moti tukaj farizejsko žlobodranje, s kterim se nekteri sami sebe norce delajo, kako bi zamogel človek grehe odpustiti, ko vender ne more dati ne gnade, ne svetiga Duha. Ostani pri Kristusovih besedah, in bodi prepričan, de Bog niina nobeniga druziga načina grehe odpušati, kakor z ustno besedo, kakor je nam ljudem zapovedal. Ce ne boš v besedi odpušanja iskal, boš zastonj zijal proti nebesam po gnadi, ali, kakor pravimo, po notraujim odpušanji." B. Si spoznal, Vilko, kako Luter v zadnji verstici pika za-kramentače in Kalvincc, ki nočejo verovati, de človek namesto Kristusa zamore grehe odpušati, in s farizcjci terdijo: Nobeden ue more grehov odpustiti, kot Bog sam ? V. Dobro jih je našeškal. Pa to hočem vprašati. Je li po njegovim uku tudi potreba, de pastorju vse grehe eniga za družim povemo? Bi ne bilo zadosti, če bi se človek, kakor mi luterauci imamo navado, nekolikrat v letu sploh grešnika spoznal in rekel: Za grehe vse mi je žal? B. Ne veš več, kaj siiu ti pred uekterimi trenutki bral, kako Luter uči, de se smertni grehi morajo povedati, iu dobro je tudi, dc sc malih spovč, ce tudi leto poslednje ni ravno potrebno? Vender ti hočem še brati, kar je leta 1546, v letu svoje smerti v svoji mali katekizem zapisal; stoji v osmim zvezku, strau 351, a. „Pred Bogam se vsih grehov kriviga spoznaj, tudi kterih ue veš. Pred spovednikam pa samo tiste grehe povemo, ktere vemo in jih v sercu čutimo! — Kteri so ti? Poglej svoj stan po božjih zapovedih, če si oče, mati, sin, hči, gospodar, gospodinja, hlapec; če si bil nepokorcn, nezvest, len ali nepriden, če Bi komu krivico storil v besedah, v djanji; če si kaj ukradel, zamudil, skazil, škodo naredil? V. Kar kleti bom začel ! B. Nikar tega; ce hočeš biti pravi luteranec. in o ras potlej pastorju se spovedati: ..Klel sim.44 Lej, striče, kako smo dalječ! Ce hočemo le nekoliko Lutrovih naukov spolniti, bi mogli saj to storili, kar jc on zadnje leto svojiga življenja učil. V. Če še nekaj časa ta reč naprej gre. mi bo težko pri sercu. B. Pazi dobro, ljubi prijatel: Ce je ta Lutrov nauk od spovedi, kar sim ga zdaj bral, lažnjiv, se ne morem na vse njegovo popravljanje nič zanesti; ko je to malo pred svojo smertjo učil; če je pa nauk resničin, pa mi Luteranci v zmoti tičimo. ki tega nauka ne spolnujemo. V. Tukaj moramo reči, kar je naš stari profesor (učitelj ) mnogokrat ponavljal: Aut. naut. to je — al. al. B. Za nameček vzemi tam Lutrove pridige o posebnih priložnostih, odpri strau 196, tain dobiš še nekaj noviga od spovedi in od odveze. V. Pravo, tu imam: Ceterteč, moramo sc grehov serca skritih, le Bogu znanih grehov spovedati; skritih grehov se moramo spovedati, ktere smo sami pri sebi sklenili zoper božje zapovedi storiti." B. Se dve pole oberni iu beri strau 198. b. vidil boš. de ne smemo nobeniga greha zauiolčati. V. ,,Če pa kdo svoj greh in svojo sramoto uevedama kaplanu iu božjimu služabniku zamolči, iu jc tako odvezan in pušen, - naj vzame sam na svojo vest. v tem so služabuiki božji nedolžni." — Moj Bog! lo je pa veuder vse in vse katoliško! B. Se ti hočem veliko skledo ua mizo postaviti iz osmiga zvezka str. 351, a, Luter je pisal v letu svoje smerti 1546. Pazljiv bodi, zamoreš šc rabiti, če sc boš spo-vedoval, kakor naš reformator hoče. V njegovim malim katekizmu je pisano: Dragi, kako naj sc spovedujera. Odgovor. Tako reci spovedniku: „Castiti. ljubi gospod, vas prosim, poslušajte mojo spoved, iu mi recite odpu-šanje v imenu božjim. Reci. Jest ubogi grešuik spoznam, de sim pred Bogam vsih grehov kriv. posebno se pred vam obtožim, de sim hlapec, dekla i. t. d., pa nezvesto služim svojimu gospodu. kajti lega in tega nisim storil, kar so mi rekli, sim jih razžalil, v kletev napeljal, sim zamudil, škodo storil, sim bil v besedah iu v djanji nesramen, sim se s svojim tovaršem kregal, zoper 6\ojo gospodinjo godernja!. klel i. t. d. Vse to me greva, in prosim usmiljenja, hočem se poboljšali. -Gospodar, gospodinja naj reče tako. Po>ebuo vam spoznam, de nisim svojiga otroka, družiuje, zcue zvesto v čast božjo zavračal, sim klel. slabe zglede dajal z nesramnim govorjenjem in djanjem, sim svojimu bliž-njimu škodo delal, ga opravljal, predrago predajal, ska-ženo blago dajal — iu kar je še več druziga zoper božje zapovedi in zoper svoj stan storil...." Kaj lic. starče. zdaj bi lahko šel k spovedi, vest jc sprašana ? Niso li katoljčani dansi bdj zedinjeni z Linam v teh rečeh, kakor pa mi luteraui? V. De se Bogu smili! res jc. B. — Kdo uain je pa Lutrov nauk tako popačil ? Luter je to vse pisal v zadnjim letu svojiga življenja. Ko bi bil on vse to malo ca>a pred svojo smertjo prenarcdil. bi ga ne mogel nič obrajtati; če so pa to drugi pre-naredili, rad bi vedil, kdo jim je dal k temu pravico? Če hočemo po Lutrovim nauku ravnati, moramo -e >po-vedovati, kakor katoličani. V. Da! iu če je pri druzih pravdnih reččh laka. moramo šc več storiti, kakor le spovedovali sc. B. Daj mi tak pravdin člen. V. Nar iinenitniši pravdni člen je zadnja večerja, od tega od lega bi rad drujikrat kaj slišal, ic Lutrove knjige dobro poglej, dc mi boš kaj lescičuiga od tega povedal. Bog te obvari. Proleslantiška rerska sprarljirosl ali tolerancifa in ena ko pr ar nosi. S a Morav -kim je vas Z a «1 v e r i c . v kteri le protestantje prebivajo, katoličana tukaj ni nobeniga. zakaj nobeden ue sme tukaj prebivati ali posestva kupiti, in ako bi se kaj taciga vender le zgodilo, bi ga vaščani tako dražili in mu nagajali, dc bi se mogel proč pobrati. Tiroli i tedaj ne smejo protestantam braniti, pri njih se vseliti; protestantje pa sinejo to katolieauam braniti. Dalje: Letaš so kat liški romarji skozi Zadveric s prepevanjem sv. pesem in z muziko ua božjo pot sli. Zadvericani pa so stopili iz svojih stanovanj na ulice. zasmehovali romarje in klicali: ...Mati bo/.ja bo možitev imela. katoličani ze gredo na njeno žeuitnino !*• Tako se zdaj godi po avstrijanski deržavi! Kolikokrat pa -o ua pr. protcstauški pastorji na katoliških pokopali-ih svojce pokopov ali iu tam katoliškim poslušavcam pridigovali. ko jim ni noben človek nasprotoval. — V Švajcu prebiva po zadnji štetvi 1.483.292 protestantov iu 1,4140.461* katoličanov. Kako se pa tim godi? Dokler je vsak kanton zase popolnama oblast imel. to je. pred letaui IS jO, »e ni smel noben svajcar v drugi kanton preseliti, ako ga ondotua .-iciija iti gosposka ni sprejela. Tako so posamezni kantoui. posebno izvirne Svajee (to jc. Svic, l'ri. Unter-vvaldcn > do leta 1V>0 čisto katoliški ostali. Al odkar jc postava proste vselitve vcljavuost dobila, je pošel ves razloček med ci.-to katoliškimi in protcstaiišnimi kantoni. Vsled te postave ni zdaj noben kanton cisto katolik: protestantje se nekako posebno iudi vsclujejo ravno v popred čisto katoliških kantonih. Zug. l"ii. Svic. I iitcrvv alden. Fieiburg. Wallis in l.uceru. Vik-i oblast jc popi cd sc .•»••lila pore-djiua po mestih Hcm. Zuiith in l.uzern: z d -j je zmiraj v kalviu-k.m Hernu. in v nvetovav>tvu za vse kantone je pet protestantov iu le dva radikalna ( zanikarna l katoličana. Večina vradnih služba, do je v rokah protestantov in katoličan moia radikal biti. ako hoec kje kako službico dobiti. - Kakošuj tolcrancijo švicarski katoličani pri protestantih iuiajo. ka/.e tudi -avoj»ka de/ela Chahlais (Šable). Itil jo je sv. Kianti-k Salezijan od kalvinskih zmot spet katoli-ki re.-uit i prid,bil. V letu 1^00 je sarditiska vlada Savojo Kranco/jiu prepustila. Zavolj tega je bil v judovskih in piMtestan-kih < a-uikih vel.k klik. de se Svajci krivica godi. kei /.'i;-j Francozi do nje preveč odperto pot imajo; tode imenovano de/.clo Chahlais so Francozi Svajci hotli popolnama v la-t piepusiiti, de bi bila kantonu Geni piipisana. Svieai-ki glavarji pa te dežele niso hotli in /akaj ne ' ChaMai- je katoii«ka dežela, ko bi bila Gcnfu pripisana, sc jim .e bilo bati. de bi se ta kaiviuski liim utegnil prevte katoli-kiga duha navzeli. Tako sc jc znani svicai ski pi edscdu'.* F r e i - II e r o s e -am izustil. kci protestantje po \v>iriiaii-kiui zdaj toliko podporo iiuaj». se njih gibanje in ruz-iiiaii|e I olj in bolj culi. l*ro-•••stan-j\u kiivovera je od leta I.Vmi— (till v mestu iu % !ii \\ ictiei -\til-:a It veliko v ei nikov imela. (Ilidollli škoi p«>/iuj-i kaid.ii.il M c i b i o r klesc I je bil tako srečen, »le je - -vojiai; pridigami in potlui e\anjem vse ljudi v svoji skolii katoliški cerkvi nazaj pridobil. Cesar Ktidolf II. mu je ludi po moči na roko -el. \l /.daj te v \Viener-Xeu-»tadl-u »pet p r o t e s t a n š k i tempelj vstaiiovljcu: 21. mal. serp. i I jc pa-tor dr. .luli Kolaček v njem pervikral piidigovul. katoli-ke re-nicc po uioei psoval iu širokoustno obetal, »u b'» \ \\-trii. kakor ob easu l.uira in Kalviua. veljavni in »>olj«»i drl prebivnvcov brez razločka stanu, starosti iu spola kat duan-lvo zapustil in b protestantam prestopil!? Z /.alosi.o i c spomniti na čase Maksimilijana II. od leta I I — I .'»67; ko je piotestanstvo po Avsirijaiiskim huje iu huje ra-tio 11.»- daj. ile bi sedanji čas unimu ue bil podoben' - Protestantje so jeli od 1. 1804 ziniraj bolj sveto pismo, ktero oni po svoji glavi pačijo, v mnogih jezik prav dober kup po svelu med ljudi brez razločka ver- stva trositi. Katoliška cerkev taciga početja nikoli ni po-lerdila. Papež Leon XII. so leta 1824, papež Pij VIII. 1829, Gregorij XVI. 1844, in sedanji Pij IX. 1846 verne resno opomnili, de uaj se varujejo teh tako popačenih bibel (.sv. pisem). Tudi ranjki cesar Franc I. je leta 1817 prepovedal, de se po Avstrii bibliške družbe ne smejo delati. Do leta 1848 so te dobre postave veljavo imele. Leta 1848 se je bila bibliška družba na Dunaju sicer naredila, al 1840 jc mogla sc raziti. Postava za protestante od H. mal serp. je vse te katoliški cerkvi dobre in koristne overe z&vergla. Protestan-ške biblije iu drugi izdelki (Tracktallein) se smejo zdaj povsod po Avstrii trositi. Ker tako katoliška vera nima več hrambe od deržave. so pač vse te britke prigodbe duhovnim pastirjem resen opomin, čuti in delati, de sovražnik ljudske ljulike ua Kristusovo njivo ne naseje. S-n. Offletl po Slovenskim in tlopisi. Iz Ljubljane. Pervi zvezek ti. u. 2. Heft) uoviga časnika v prid Slovencov: .,S tim men aus lunerbster-reich von Andreas Kinspieler iu Klagenfurt,** obsega naslednje tvarine: Progainm; der Sprachenkampf in Karnteu : die freie Kirchc und der Staat (v tein spisu zagovarja g. pisavec „principielle Scheidung von Kirchc und Staat," lo-čenje Cerkve in deržave. Cerkev pač ne potrebuje za svoj obstoj ne Avstrije ne Avstrijanov pomoči; kako pa bota poslednja kje v ne mar pustivši Cerkev izhajala, se bo vidilo Vr. |: Buteaukratic und Selbstvervvaltung (izverstin spis v prid av tonomije ali samosvojnosti). die Landtagc, der Reichs-lath. Zeituugsrevue. Correspondenzen. Cversto in olikano pisani časnik velja (v vel. mesečnih zvezkih do koaca leta i 2 gold. 50 kr. po pošti. (■eriiiaiiiziraiijc v naših šolali jc dosihmal tako v-ravnano. de uciiisiua počasi slovcnšiuo skorej čisto spodriue. V začetnih šolali sc sliši precej slovcnšinc vštric nemšine. kteri slovenšina služi iu streže; kadar jc pa slovenšina nemšino, ji pod roko scgajc, na noge spravila, potlej prevzame nemšina gospodinjstvo, iu uianika slovenšina mora skoz vrata ven. v svoji domači hisi reva skorej kotička nima več. Kakor tega nihče tajiti nc more. tako malo bo kdo tako djanje zagovarjal, ce ima le iskrico čutila za pravico iu ravuo-piavnost. Vpraša sc tedaj, kako naj se šole vravnajo. dc bo obema stranema prav. iu se ne bo ne ena nc druga imela priložiti? Odgovor je prav kratek inkeršausk: Slovenšina i u u e m s i n a naj bote v v e č i h šolah, ktere človeka za višji zob razo učijo, skoz in skoz kakor dobri sestri; vsaka naj bo za nektere tvarine učni ali podlagni jezik. Vravna naj se tako. de se vsak učenec ncmsinc dobro nauči, ker jc potrebna avstrijancam. ne pa lako. dc bi nemšina gospodinjila iu slovcnšiuo spodrivala ; ker jc dežela slovenska, bi se saj (oliko čutiti moglo, dc jc -loveiisina slareji sc>tra. De se terminologije obojiga jezika vsakdo priuči, sc utegne učni jezik tvarin po raznih šolali menjati. Dobro bi bilo pa posebno, de bi sc mladina, zlasti v letnicah in na gimnazii iela tudi družili avstrijan-skih jezikov učiti, zlasti bolj bližnjih ali sosednjih. K temu jc prav dosti časa. ako sc tistiiuu prcsiljciiiuiu številnišivu brez vse škode skoz vse šole do konca gimnazije saj nekaj ea-a odtegne, ki /c v začetnih šolali mladinsko glavo s težavnimi številskimi nalogami brli. de jih le boljši po mnogi vaji zmoči zamorejo iu so zavolj tega mnogi v svojim napredku zaderževani. Številništvo bolj natanko naj bi sc v rcčnicah iu višjih učiliših obravnovalo, negoduc otročje glavice naj bi se s tem ne obkladale tako vratolomno in obilno in zraven tega še v nemščini, ktere še skorej nič ne umejo. Se bolj škoda je na gimnazii za toliko časa. ki sc poslednje leta v tisto greščino obrača; od ktere jc v življenji lako malo sadu. Ako bi se bili svojo lastne domače sloveušine laku poprijeli, kakor te težavne in osorne tujke, ue eden učeneov bi se ne imel pritožiti, de po dokončanih šolah ni 7. m ožin, slovensko vradovati. Tudi bi zavolj ravnopravnosli ne bilo treba pravde. Bog je dragi čas človeku dal, de bi si ga v korist obračal, iu greh je, ga s tvarino toliko potratiti, od ktere je naslednjič tako malo sadu in pri nar večini delu skorej nič ne. Od presilniga natorstva bi bilo morebiti tudi kaj reči. V latinšiui so šli nekdaj poredama dalje in se je začenjalo v 1. latinski z zdrobljenimi stavki in nadaljevalo po delili raz-niga besedja, in učenci so se naučili pošteno latinsko; po novim se hoče vse preokupirati in zblojeno je vse splaz, de od začetka si mora učenec skorej same forme in besede v glavo vtepati. kar veči del vsakiga človeka težko stane. Na vse zadnje se pa po tolikim trudu vender nič dosti ne hvalijo, de bi nastopni bogoslovci kaj posebno izurjeni latinci bili. V tem ko smo te verstice pisali, je spregovoril češki poslanec Čupr v deržavnim zboru tehtne besede za popravo gimnazialne osnove in pokazal. de žele to pr, ravo tudi svitli cesar in naj berže tudi začetniki sedanje osnove. Poslanec pravi, kar je sploh znano, dc jc nova osnova avstrijanskih gimnazij posnema prusovskih gimnazij. Ze ta reč sama na sebi je slabo znamnje, de bi se katoliška Avstrija ravnala v svojim šolstvu po prusovskim protestanštvu. Naj krep-kejši vdarec za to osnovo pa je. ker nam je poslanec razo del to posebno okolišiuo. de je na Prusovskim ta osnova zdaj ze zastarana in overžena. ktere so sc pri nas poprijeli. Poslanec svetva. de naj bo spodnja gimnazija bolj odgojivna, gornja bolj učivna. v spodnji de je treba red-nikov. v gornji pravih učenikov ( Mauucr der \Vissensehaft Po naši misli je rcduikov vse skozi potreba, ker učenih se nc manjka toliko, kolikor pa zares čedno, verno odrejenih. — Resnično je, kar govori poslanec od prcobložctiosli mladosti. ki mora po 3, včasi celo po 4 ure zaporedama dopoldne v šoli čepeti itd. — Lepo je slišati, kako Čupr pii-poroča, de naj se mladost avstrijanskih jezikov priučujc, iu pristavlja: ..Lejte našiga junaškiga cesarja, kako lep zgled nam daje. On govori na Češkim češko, na Ogerskim oger-sko. z Lahi laško. Mi stari naj berže tega nc bomo več dosegli, naši otroci pa naj se deržavnih jezikov že v šolali naučijo, dc budo mogli kdaj z narodi govoriti, s kteiimi bodo imeli opraviti." (To je misel, ktero je Danica že pred nek erimi mesci bila sprožila.) — Zastran narodnosti pravi Cupr: Prava olika (Huuianitat). resnično verno scrcc naravnost tirja, de naj se ljudstvo ne sili umreti, dc naj sc pusti živeti, popolnama živeti. . . . Torej vas na cesarsko obljubo povabim, de veliko pravilo ravnopravuosti zastran sol tukaj izrecite. in pa nc samo v oziru ljudskih, ampak tudi za višji učen ustne šole. . . . Dajte nam šol. in pa višjih sol. in serce vam bo poskakovalo, viditi. kako delec bomo v 25 letih.4. Iz kamniške okolice 5. vel. serp. BI S. Sprejmi, ljuba ..Danica." radovolino moj spis in razznani ga po široki Slovenii. ker utegne nekoliko pripomoči v spričevanjc >ta»c resnice, de značaj naroda slovenskiga jc unetost za ll..žjo # reč iu pobožnost. Ne le. de z vsaciga količkaj višjiga klanca pri nas na Slovenskim. ako sc o' oli nzicš. ugleda* po višina4' in ravninah množico lepih večjih ali manjših Božjih hiš, pobožnost in živa vera se po Slovenskim posebno tudi s t i m v djanji spolnuje, de se cerkve in cetkvc-ne poslopja ali nove napravljajo, ali pa popravljajo in olep-suiejo. lu priložnost imam. ob kratkim povedati nekoliko od zidanja nove cerkve sv. Neže na Selili pri Kamniku in omeniti lepo slovesnost o blagoslovljevanji te cerkve, ktero smo imeli 4. t. in. Pod fara Selška je sicer majhna (v zadnjim šematizmu šteje samo 799 duš), tode pobožni duh. dobra volja in zedi-njena inoč vse zmaga, tudi nar veči težave in ovčre. Ljudje v tih krajih so bolj revni in ubožui. le malo ali celo no-beniga ni v celi soseski. ki bi se zamogel kaj bolj obnesli; — al v>e te zapreke je presegla umnost in znajdenost !jub-Ijeniga visokočast. gosp. fajmoštra Blaža Artel-ua, kteri so si vse prizadjali in niso se bali ne potov, ue druzih sitnost in težav. de so ubožnosti faranov in njihov e cerkve pomogli ter so bistriga uma vse prevdarili. kaj in kako bi se bolje, pa vender ceneje dobilo in storilo Polni zaupanja so se obernili do radodarnih sere Nju Vclič. prcsvitl. cesarja Ferdinanda iu cesarice Marije Ane, in kmali jim pride iz Zlate Prage lepa pomoč, za ktero bodo Selrni s svojim fajmostram vred visokima darovavcama gotovo hvaležni. Bog Ju živi še mnogo let v podporo potrebnim ! Vse to jc toraj pripomoglo , dc so spomladi leta 1S5«J staro cerkev podcrli in de so Belo nedeljo ravno tiste pomladi muogospoštovani kamniški dekan in patron Selške lokalije, visokočastiti gosp. Janez Fink, vpričo obilne duhovšine vkladui kamen slovesno postavili. Zdaj pa se Sc-lani veseli poprinicjo dela. akoravno dobro spoznavši svoje slabe rnoči. vender zaupajoči na pomoč od Boga, kakor v psalmu beremo, ..ako gospod hiše nc zida. zastonj delajo delavci." Hitro je šlo ozidje kvišku, in lo jim je dajalo večji pogum, dc so še večji težave in nevarnosti lozjc zmagovali. Gotovo tavžent iu tavžent voz kamnja iu druge mnogotere priprave so mogli skupaj zvoziti, iu pa vse z ubogimi volički v hudi vročini iu sopariei: koliko iu kolikokrat so mogli po visokim odru v nevarnosti težke bremena nositi! In — ali veste, kaj k vsimu tiuiu danes pravijo in govore? Ali mar tožil jejo in zdihujejo zavoljo vsiga tiga prestaniga terpljenja? Jim je morebiti /al /.a deuarie. kar so jih že za cerkev šteli'' O kaj še! Slišal sim jih. dc pravijo: ..žal mi jc. de nisiin vec storil pti ccikvi. ce bi bil vec terpel. bolj bi bil danes vesel, ko tako veseli praznik obhajamo." Drugi mi jc rekel: nič nismo ubožneji, če smo tudi veliko mogli plačevati iu zda>ati k ceikvi; satu nc vem. kako jc to. pri meni vsaj se nik|«r nie ne pozna; dobro vrni. de bi nič lozej ne i/.haial. ce bi tudi uc bili cerkve stavili." Ko bi si pač marsikicr drugi lako govorico k sercu vzel, de bi se prepričal, de ne bo nikoli bo-gateji. akoravno svoje dolžnosti d » cerkve ne spolnuje in vselej godernja. kidar je treba k cerkvi za kako popravo kaj dati. ali pa še celo nič dati noče. lu kat so Sela nje tako zelo želeli, so dosegli. Cerkev, v*a v nar lepši lepoti, jc dodelana; gotovo bo vsakimu dopadla. kdor j» bo ogledoval. Oskerbcli so si novo kaj lepo vbrano zvonenje, veliki zvon je nov. Nova jc priznica. kakor tudi veliki altar. dc bi ga človek le gledal; -tran-ka altarja. orgije in klopi po ctrkvi s« sc v delu. Po trudnim tednu pride nedelja. Prišla je tudi za Se-lane veseli nedelja, nedelja posvečevanja novo dodelane cerkve. Vse sc veseli veselica dneva, vse se giblje in pripravlja za vredno nhhajaiijc praznika, ki jc fakn icdek. Napovedali so milostljivi knez in skof. de mislijo /e v sa-boto popoldne priti na Sela in tam v cerkvi opraviti z du-hovšino vred večcrnicc. lu res. 1 | popoldne -e sliši iz bližnjiga Kamnika strel in zvoncu e. V-c l..:?i k cc-ti. sprejet apostoljski blagoslov in vidil obličje Višnja pastirja. Na vec krajih med Kauii ikain in Silami vihrajo čez cesto sla-viIni venci, iz cvctlic spleteni. Kanton-ki predstojnik, žl. gospod Rocdcr. gre Vjih milo-ti knezu -kofu »lo kantonske meje naproti, kakor tudi visokočastiti go>pod dekan, ktoii Jih tudi z drugimi duhovni spremijo do Sel. Dolga procesija faranov v praznični obleki gre /. haudcram naproti in strel in zvonenje naznanja Njih prihod. Pred cerkvijo na visncib stebrih se jc lepo odlikoval škofov gerb in slavilni napis: SaCerllotl Maguo VMiantl LoCaLla SeLcns|s! Drugi dan. v nedeljo že zgodaj, se snidc obilna množica ljudstva iz bližnje okolice, se udeleževat redke in lepe slovesnosti. Zbralo se jc do H. ure 17 gg. duhovnov v duhovšnici. kjer «o se pripravili za sv. opravilo. Ob 8 pa zaavonijo zvonovi, iri strel naznani začetek s\etiga blago- slovljevanja. Vikši pastir »e podajo z duhovnim spremstvam k pripravljenima šotoru, kjer so shranjeni sveti ostanki svetnikov, iu tam se začnejo sveti obredi, kterih pa, ker jih ravno „Zgodnja Danica" kaj lepo in mikavno razlaga, tukaj ne ponavljam. Ko po posvečevanji cerkve prineso ostanke svetnikov pf?d cerkvene vrata, stopijo visokočastiti gospod Janez Toman, dekan Moravški, na prižnico zunaj cerkve, nagovore s krepko besedo Selane in jih spodbujajo k veselju, molitvi in posebno k častenju in spoštovanju njih nove cerkve, ter jim v ta namen razlože vse obrede ali ceremonije pri posvečevanji cerkve, in njih globoki pomen. Jim priporočajo v molitev posebno našiga Višjiga pastirja Jerneja, ki so to hišo Božjo posvetili, dalje domačiga duš-niga pastirja, ki so se za izdelovanje te cerkve toliko trudili in posebej, dc naj se še večkrat spomnijo velicih dobrotnikov \ju Veličanstev cesarja Ferdinanda iu Marije Ane cesarice. H koncu priporoče v varstvo sv. Neže, patrone te podfare, vse farane, posebno pa mladi deviški stan, kteriga posebna pomočnica je ona. Upam, de izverstni govor, ker iuie znaniga govornika gospod dekana Tomana nam je porok za to, ne bo brez dobrotljiviga sadu. Po vsih cer-kvenib obredih so Njih milost knez in škof imeli še tiho sv. mašo in lepa slovesnost je bila dokončana. Pri veselim obedu, pri kterim je bilo tudi nekaj svetnih gospodov, smo zraven mnogih zdravic posebno Njih Milosti, našima knezu škofu Jerneja navdušeni „Bog Jih živi!" vošili in ponavljali, ter se z vošilaui domačiga gospod fajmoštra zedi-nili, „de bi namreč Njih Milost še veliko lepih cerkva po Kranjskim posvetili!" — Ob 4 popoldne so knez in škof 61 birmancam sakrament sv. birme podelili in so bili po tem pri pefih litanijah pričujoči. Kmali po vsih opravilih smo se poklonili Njih Milosti, ker so se odpeljali nazaj proti Kamniku in dalje v Ljubljano, Selanam pa bo la dau gotovo ostal v vednim spominu. Is Mengša. A. K. V četertek, to je. 1. vel. serp. je bil pri nas zopet hud ogenj, 11 hiš razun veliko druzih pohištev (hlevov, podov, i. t. d.) je pogorelo. Ker je zraven še veter pihal, je ogenj silno naglo okoli segal, in ljudem ni bilo mogoče razuu živine veliko druziga oteti. Žito na podih, za mlacvo pripravljeno ali že omlačeno, je kar vse zgorelo. Tudi nekako triletin fantiček je v ognji žalostno smert storil; v hrupu in šumu ni inogel revček mater več najti, beži na pod. se stisne v kotiček, in upa, de bo zavarvau, ali nemili ogenj je pod z njim vred do tal požgal. Le nekoliko vpepeljenih košic so našli in jih potlej v blagoslovljeno zemljo djali. Ogenj se je, kakor dostikrat, meude s tobakaiu zatrosil. Škoda je okoli 19.000 gold. Zavarvani so bili sicer vsi zunej dveh, pa so vender pri vsim tčm veliki reveži, ker zavarvanje pri toliki škodi se nc bo dosti, torej bo vsak gotovo dobro delo storil, kter bo hotel tem revežem kaj podeliti. Gospodarji in starši, ne dopustite delavcam, hlapcam in sinovam, po podih in hlevih tobaka piti, de sebi in drugimi škodo odvernete **). Posebno naj bi starši te razvade svojim otrokam nc dovolili, saj bi lini s tem lepo doto prihrauili. otroci bi jim enkrat hvalo vedili iu Bog bi jim njih skerb povernil. Iz Vodic, 9. vel. serp. Ker se perva zmed gospod Riharjcvih. letaš na svitlo danih šmarničuih pesem pod št. I\ ..Marija v rajskim vertu," nekterim pevcam posebno prileze, sim slišal že tožbo: ..Škoda, de ui daljši." In za-ies, če se že pevke po mnogim trudu v muzikalnim delu ene pesmi za potrebo zurijo, so rade žalostne, ko jim v petji prijetne pesmi, teksta prehitro zmanjka. Ker so navadni Pegazi radi po ceni, kaj velja! ako tud jest kljuse kupim in ga vprežem , de mi omenjeno njivo za kaki dve brazdi razpotegne. Za silo bo že. •) Tudi po Ljubljani je viditi toliko smerkolinov § pipo ali pa tmndkn v uMih. de je I«- rudo. de se večkrat kaj strašnima ne igodi. — Knako je v Ceraomlji te dni okoli 2« ia v Polji v torek do hiš pogorelo, in sliši se še od druzih požarov Ko bi bil skladavec te pesmi prihodnji poklic svojik dveh odstavkov, ko nji je drugima listu vlanskiga leta „Zg. Danice" zročil," naprej vedil, bi bil gotovo sam rad svojo snovo, in gotovo boljši razširil, kakor ptnja lira t« zamore. Kdor potrebuje — ako mu je po volji — naj pristavlja : V rajskim vertu isvoljenih Kdaj še pride srečni čas, . Slana škode ne stori De nas duh na dom hiti, Žlahtnih rosic ne mori, Ko telo se v prah zdrobi, — Tam vihar ne lomi jih; — <>ledat večne rož'ce, vas! Tamkej je savetje srečno, De v aavetje bomo skriti Tamkej vse, cvete lep6 ia večno. Tam, kjer več ni moč grešiti9 Ni je konca pomladi. Is Kraljice vsih cvetlic. In aje Sina svetih lic Lije žar, ki vse siti Po aesmerjenih prostorih. Po nebeških vsih šotorih. Zda) še iuga boj skušnjav, Žlahtnih rožic cvet smodi; Britko žalost nam rodi Slana greha in zmotnjav. O Marija, pelji proti Svet'ga raja nas lepoti! L. Bk. Z Gorenskiga, 11. vel. serp. — Katoliška cerkev ima veliko sprelepih obredev ali šeg; v versto naj prijazni-ših za mladost pa se sme šteti delitev zakramenta sv. birme. Ne le nedolžna mladina, tudi odrašena in siva starost željno pričakuje tacih dni; — ue le posamezne cerkve iu vasi, cele okolice se o tacih priložnostih opravijo v zalih oblek lepotije. Mesticu Loki, Prifari iu Selški dolini je bilo pre-tečeni teden redko veselje in velika čast, sprejeti med-se Njih Milost, našiga serčno-ljubljeniga prečastitiga gospoda kueza škofa Jerneja. — S kako ginljivo pobožnostjo je bila iiežna devičica Marija Kemperle, sestra slovečiga raj-niga bogoslovca Gregorja Kemperle-ta, sprejeta v loški nunski samostan; s kako slovesnostjo so bili posvečeni trije novi zvonovi pri romarski cerkvi Marije Device v Cernigroba; kako lepo se je opravljala sv. birma tudi v Selcih, to ljuba Danica, upamo, nam boš gotovo po kakih druzih dopisih uaznanila; — če pa povem, kako so premiliga in prebla-giga Nadpastirja sprejele Železnike, mislim, da mi tega ne bo nihče zameril, saj je vsakimu človeka njegov rojstni kraj mil iu ljub. — V Selcah je bilo 601, v isleznikib 476 otrok biruianih. (Konec nasl.) Is Vrema, 10. vel. serp. K. Pri nas imamo bolezen grižo in otroci had kašelj (volovski); po trikrat na dan siui mogel včasi z Bogam iti, in po ti strašni vročini. Dežja uimamo že davno nič, slaba letina se nam kaže za zadnji pridelek. Is Štajarskiga. (Sreberna nova maša v Studenicah na spodnjim Štajerskim 30. mai. serp. 1861.). Imenitna in vesela je zlata nova maša al 501etni jubilej, al redek je te sreče in milosti Božje deležen; zato smo mi, ki smo 1836. leta po dokončanih bogoslovskih šolah slovo vzemši se ua vse kraje razkropili v odločene vinograde Gospodove, in se veči del potem več vidili nismo, sklenili se čez 25 let, ako nam Bog doživeti da, se snidti in se zopet v bratovski ljubezni pozdraviti in objeti, kakor v zlati zarji veselih šolskih let. V ta namen se nas je ua večer 29. mai. serp. t. 1. 11 sošoleov suidilo v Studenicah pri Poljčanuh. Da je bil pozdrav poln serčno-ginljive radosti, si vsak lehko misli, kakor tudi, da je lepo število 25 duhovskih let telo, značaj, mišljeujc močno premenilo; vse se je pri nas postaralo, le serce je mlado ostalo, in bilo ravno tako zvesto v bratovski ljubezni in prijatelski edinosti kakor nekdaj. Serčno bi bili radi, da bi bili tudi naši koroški bratje in sošolci te ginljive veselice z nami delili! — Po skupnih duhovskih molitvah v cerkvi smo slovesen vhod iz duhovske hiše v cerkev obhajali, kjer je bila po serčnim govoru našiga ljukljeniga nekdanjiga prefekta slovesna sv. maša s pesmama: Veni s. Spiritus ... in Te Deum .. v Zahvalo Bogu za toljko prejetih dobrot. Potem so sledile mertvašnice s peto čeruo sv. mašo in Libera ... za petero umerlih sošoleov, ker zvesta ljubezen seže tudi unkraj groba ... Kadar smo se v veseli družbi šc marsikaj prijazno po- govorili, smo si zopet slovesno roke podali v zastavo zveste ljubezni in bratovskiga spomina v življenji in smerti. Z Bogam ! Pošljem tudi dve pesmi o ti slovesnosti. Živela ljubezen sošolskat (_0 25letnim soidu 30. mal. serp. 1861.) i. Veseli ou 3. Je sdruiil nas. Prijatle v radosti kolo; Ko is serca Iskrenima Se i ves to Ijabimo; Zapojmo mi Prgateli, Ki se ii serca ljubimo: Zivjo! iivjo ! Naj veno slavit, 4. V ljubezni vit. Is naših sere poganja ovet. Kir v ljuba vi Smn združeni Čez pet in dvajset let; Zapojmo mi Prijatel! Ki se is seroa ljubimo: Zivjo, iivjo! Na vse steze Ljabesoi le Naj rajske zvezde sijejo. In blagri vsi Življenja dni Rasveselojejo! Zapojmo mi Prijateli, Ki se is serca ljubimo: Živjo, iivjo! Še mnogo let Naj rosni cvet Nam spleta venec krasnih trot. In v svetim raj' Spet Bog nam daj Ljubezni venec slnt! Zapojmo mi Prijateli, Ki se is serca ljubimo: Živjo, iivjo! G. provikar razodeva veselo upanje, de bo general seralin-skiga reda ves misijon v svoje roke sprejel, afri-kanske misijonarje pa pooblastil, misijonarjev po frančiškanskih okrajinah nabirati. S prepisa pisma prečast. generala O. Bernarda žl. Montefranko vidimo, de so visoki gospod posebno prijazni do afrikanskiga tolikanj silo sku-šaniga misijona. Upamo v kratkim iz Rima nadaljnih naznanil , in sam g. provikar upanje daje. de utegne nas Slo-vena obiskati. Lepota Merice Marije. &. Podajmo še Desne roke V sastavo serca svestiga. Naj drnii nas Na večni oas Ljubesen bratovska ! Kteri so tu, Al niso ta, Ki nas is serca ljubijo: Živji, iivjo! J. V. Iz Maribora ima „Volksfreund" te-le verstice: (Čitavnica.) Tukaj se je zbrala slovanska družba za branje, ki se čitavnica imenuje. Dosihdob ima čitavnica 30 udov. med kterimi so tudi knez škof Martin Slomšek, ki he-čejo družuik ostati zmiraj; ako ne bodo družbne prizadeve katoliški Cerkvi in „pravičuim postavam" deržavnim na-sprotvale. Z Gorogranske doline, 9. vel. serp. f. Naš v. c. gosp. Mihael Plaskati, gorogranski dekan, so v sredo 7. vel. serp., prevideni s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspali. Dans po vsi gornjosavinski dolini premilo pojejo zvonovi in oznanujejo britko zgubo, za nas prezgodnjo smert njihovo. Kako ljubi so bili duhovnim in svetnim, priča obilna množica pogrebcev, ki so jim skazali zadnjo čast. Bilo je 37 duhovnov pričujočih, z Maribora v. č. kanonika Mih. Piki in Jan. Vošnak, in Celjski opat so jih pokopali ter jim nagrobno žalnico govorili, pri kteri so vsi poslu-šavci na glas jokali. Imeli so gosp. dekan komej 48 let, so bili močne postave, mož bistriga uma iu krepkiga djanja; pa dolgoletna bolezen je na njih življenji glodala, dokler jih ni pod grudo spravila. Bili so vse časti vredin, gosto-ijubin duhoven in veri domorodec, ki so tudi v naših Drobtinicah I. 1857 kaj lepo popisali slovečo božjo pot sv. Frančiška, za katero so celih 14 let delali in se trudili. V kratkem so veliko storili in terpeli; — upamo, da bo velika tudi njih prihodnja čast. Naj v miru počivajo — za nas Boga prosijo. Amen. Janez Modic, kaplan. Is Goriee. Dans, t. j., 1. vel. serp. ob 8mih zjutrej so tukajšnji bogoslovci v semeniški kapeli obhajali zahvalno sveto mašo zavolj dokončaniga šolskiga leta. Ekonomiške okoljnosti so jih pritnorale, letašnji šolski tečaj skoraj za mesec prikerčiti. Is Kaire nam je ravno došel list od provikarja gosp. M. Kirchnerja od 31. mal. serp., v kterim naznanuje, de se bo 6. vel. serp. iz Aleksaudrije proti Rimu odpeljal. Z njim popotva č. O. Reintbaler, serafinskiga reda iz Gradca. Zapojte jeziki Vse semlje sladko. Vsi Boiji svetniki la celo nebo: O lepa, Marija! Vsa lepa si res . Lepot lepotija Si lepih nebes ! Na sijonski gori Se vtrinjaš lepo, Vsi angelski kori Ti slavo pojo: Od Tebe, Devica! Ni lepši stvari, Za Bogam Kraljico Nar lepši si Ti! Is solnčniga svita Svoj tron Ti imaš. In c zarjo ovita Se vsa lesketaš; Al lepši še sije Tvoj iarni obraz, Čez vse lepotije Je dnšni Tvoj kras. Ti lirja blišeča Bres ternja cvetiš, Vertnica sloveča, Ljubezni goriš; In čudo lepote Je Tvoje serce, Nebeške milote Z obličja dahni. Is svesd osnovana Ti krona miglja. Nevesta isbraaa Si svefga Duha Marija! cvetlica Brea madeia vsa. Nar lepši Devica Si Mati Boga! Marija! pretiaga, Vsa lepa si Ti, -Si Mati predraga Nas revnih Ijndi; -Daj milost siroti, Pomagaj v nebd. De v večni lepoti Moj delež mi bo. J. V Razgled po herianshim svetu. Svitli cesar so une dni na Dunaji prednikam rokodelske kat. družbe v posebnim zaslišanji dovolili, posebno poslopje zidati za rokodelske družete. Pri ti priložnosti so Njih veličanstvo pohvalili katoliško družbo, kako imenitna je za nravno odrejo rokodelstva. Ta družba je druge leta tudi iz dunajske mestne kase po 300 gld. na leto za svoje potrebe dobivala. Letašnje svetovavstvo ji je to pomoč odreklo, desiravno je protestantam za zidanje njih reč-nice ali realne šole 50.000 gld. naštelo. Tako djanje pa katoličanam nič ne škoduje; s tem se mestno svetovavstvo nar bolje razodeva, kdo de jc ? „lz njih del jih bote spoznali;" in dunajsko ljudstvo se bo morebiti še zdramilo, ako ga popolnama egiptovska tema ne pokriva. Komur kdo služi, tistiga suženj je on. Dunajski srenjski svet je sklenil prošnjo do derzavniga zbora „za prenarejo ljudskih šol v duhu samosvojne sre-nje (? ?). Ta prošnja izhaja nar veči del iz peresa prote-stauškiga pastorja Parubskiga, judu Kurandatu pa se ima zročiti, de jo bo deržavnimu zboru zročil. — Lepa reč l Kdo je na Dunaji gospodar? V kakošnih rokah jc glavno mesto katoliške Avstrije? Ta prošnja toži, de jc po dosihda-njih postavah imela v e r a preveč moči do učilnih t variti in do učila in govori od ..sploh človeške olike na nravno-verski podlagi." V tako osnovo se pa turške in judovske šole ravno tako lahko dajo vverstiti. kakor kersanske. — Kakor so krivoverske in judovske modrovanja sploh preprežene z zopergovori iu lažmi, tako tudi ta prošnja. Po pravici vpraša ..Gcgenvv." svetovavstvo : „So li cerkvene postave tako dolgo zlogovanje branile in glaskovanje (lautiranje) odvračevale? So li cerkvene postave steviljenje z desetkami (decimali) vse predolgo ljudski šoli kratile? So li cerkvene postave velevale zastarano slovnico (Sprachlehre) v šoli na pamet se učiti v muko učenikov in učencov?—" Očetje duuajskiga mesta so tedaj b pobujeno l« ros njo laž poterdili, in se pognali za vpeljavo brezvernih šol. to je. tacih milovanja vrednih šol, ki so za vsakover.-tue verce iu so povsod nar bolj puškav sad rodile, kjer koli so jih poskusili. V In^lirilku so imeli 13. mal. serp. velieansko in slovesno procesijo, dc bi llog tirolski deželi ohranil edinost vere iu brambo zoper protestauštvo. Do 20 srenj in še da (•000 ljudi iz mestuiga okroga se je (e procesije vdeležilo. Prtd vsako srenjo sc je nesel križ. bauderu so vihrale iu njen lasiui duhoven jo je spremljal. Silo ginljivo je bilo to proccsijo viditi. — Ako pri tem naznanilu dunajski frei-maurerski časniki niso jeze in togotc počili, utegnejo še kak dauck pozi veti. Mestna iiauicstnija v JičillU je v očitnim zboru 2T. mal. serp., spoznavši potrebe časa in pomanjkljivo vravnavo dosedanjih rečuic ali realk, zapovedala, de naj se odsihma! vse tvarinc učijo zgolj v češkim jeziku, uem-šina pa naj se uči. kakor zapovedaua ali zavezua tvarina. Tega sleherni ue zapopade, ako sc pa v ozir vzame, dc ravno rečnice bi mogle pred vsim drugim v prid lastue dežele vravuanc biti. dc bi mogle bili studence, ki naj rosi i z učiluiee po vsi deželi; — ako se to prevdari, je prav lahko zapopasti, dc se namen da le sauio v domačim jeziku dovoljuo doseči. Rečnice (kakor sploh šole) v samim ptu-jim jeziku so tudi izobrazi douioroduiga jezika škodljive, ker se z njimi neka godlja v jeziku po deželi razširja, de bi inu moglo hudo se delati, kdor sliši in je nekoliko čed-nišiga guča vajen. Montalenihert, slavni branivec katoliške Cerkve, ki je une tedne po Avstrijanskim in druzih krajih hodil, je bil ua Poljskim prav prijazno sprejet. VHoviči, na meji velike Poljske. so prebivavci iu duhovni pozdravili slovečiga junaka za katoliške pravice, ker jc namen njegoviga popotvanja, zbirati tvariuo za zgodovino duhovnih redov na zahodu, torej se je glasil zlasti po samostanih, kakor v llostini, v l.ubini, v t emi vasi iu drugod. „lllas" pravi, de se ne da misliti, kolike neumne menitve zavolj te proste popotve uapoluujejo nemške liste; besedno čeljustauje pa. de je šc cudniši. V nekiiu meslieu je neki gospotlič popotniku za-lerdoval. de ta iu ta dan bo Moiitalcmbert v lubinskim samostanu pridigal. Tista nesramna ,.1'resse" je katoliško dunajsko časništvo v nekim spisu gerdo obrckovala. ,,Volksfrcund" jo je pred vsim poštenim svetam poklical, de naj svoje dol-ženje z dokazi opraviči, ua kar pa ,,Presse** ni čerhuila. Na to pravi ..Volksfrd.**: Dcmzufolgc erkliircn vvir sic der geuieiueu Veileumduug fur uherfiihrt und vverden hinfort aut eineii persoulichcn AugrilT diescs infamcii Blattcs mit keiuer Silbe mehr entgegnen. — Čudno je, de ta cu-ujarski list. ki saiu več do poštenja ne derži. pošteni A v-sirijanci. celo Slovenci. — še podperajo. V Karlov iii toplicah, piše ..lllas." jc umeri izverstni katoliški učeni Gfrorer. poprej protestant. Gospod ga je po poli uceniga preiskovanja, kakor pač že marsikoga, pripeljal k spoznanju resnice, de se je s celim sercaai oklenil katoliške Cerkve. .\ar več sc je peeal s cerkveno zgodovino. ktera mora vsaeiga odkritoserčniga protestanta v naročje katoliške Cerkve nazaj peljati, ako jo pošteno preiskuje. V cerkveni zgodovini, ki jo je šc ko protestant pisal, je ve.- prav i« en iu popolnama spozna zasluge, ktere si je katoliška Cerkev piidobila v odreji evropejskih narodov. .Naj slavniši njegovo delo pa je zgodovina slavniga papeža Gregorija VII. Itil je tudi Slovanam piijazeu iu brez vsake strasti, kjer koli je govoiil od lega naroda, toliko preter-pivšiga v blagor človeštva, in vender tolikanj zanicevaniga. Skala s\. IVtra in peklenske vrata. Pod tem napisani ..Miincli. Sonntagsbl." imeuitniši rimske zadeve navadim uazuanuje. iu pravi v poslednjim listu med drugim: „Nar bolj veselo naznanilo v vsi kolobocii raznih novic in govoric, ki časnike napolnujejo, je pač ta, de so sv. Uče neprenehama stanovitni iu mirni. V pogovoru s francoskim žlahlnikam, ki je bil pri njih, so rekli: Z veselim očesam gledam prihodnosti naproti. Viharji, ki jih mora Cerkev terpeti. so sedanji čas hujši kakor navadno; imam pa terdno prepričanje, de bodo mem šli. Začetniki vse te nesreče so ta trenutek v veči zadergi kakor jest; naj veljavniši zmed njih nasledkov zanesljivo niso previdili. Spričljej, de so v takih zadergah. mi je to, ker so mi nar poslednjiši čas vsaktere pohlevniši predloge sporočevali. v ktere pa ravno tako malo zamorem privoliti, kakor v poprejšnje bolj pre-kucuhovške. ko se na Francosko veruete, povejte tamkaj vsaki živi duši. de jest odjeujati nič ne morem, de te dežele in te zročila (pravice j niso moje. Ril sim bolan in sim se spet ozdravil, hvala Bogu! Moji sovražniki so mislili, de bo volitev noviga papeža vsim pritežnostim konec storila. Pa se motijo: moj naslednik bo natanko delal, kakor jest.'4 — Milošnje za sv. Očeta so tako obilne, de so za to leto na lerdim. ako se kaj posebniga ne dogodi, katoliška ..Armouia" v Turinu je dosihmal 700.000 frankov nabrala in vsak dan ji pride do 1000 fr. Trije drugi listi na Sardinskim dobivajo ua mesec do 40.000 fr. — Bratovšiua sv. Mihaela v prid sv. Očeta se silo močno razširja po Laškim; samo v Bolonjo so si te dni 6000 zapisuih listov s podobo sv. Očeta iz Pariza naročili. — Po naddvestoletni navadi jc sardinski kralj vsako leto za god sv. Petra poslal papežu zlat kelih z vrednostjo do 2.000 tolarjev; kavur pa je bil to že skoz več let odvernil. Tedaj je letaš vredni-štvo „Armoiiie*' v god sv. Petra poslalo sv. Očetu 5.000 tolarjev s prošnjo, de naj si 2.000 tol. tega zneska odločijo za kelih. ki ga jc kralj odrekel. — Škofija l.aval na Francoskim, ki ima le 350.000 duš, jc od Binkošt 18.200 tol. nabrala za sv. Očeta. Mali in revni kanton Wallis na Švicarskim je dal blizo 5.000 fr.; odbor v London-u je poslal že nekaj tavžent funtov šterlingov v Rim : nadškofija je darovala 2. in 3. kvatre 17.000 gld. itd. MMuhor*ke zadere. V goriški nadškofi i pride čast. g. Andrej Jnh za administratorja v kožbano. — č. g. Jož. Ceriatii za kaplana v Sdravšino, — č. g. Peter Fabris za duhovn. pomočnika in učitelja v Chiopris; —č. g. Jan. Del con te bo zavolj deržinskih okolščiu doina bival. V ljubljanski škofii. Cmerla sta vv. čč. gospoda: Blaž kersnik, fajmošter v pokoji, 7. t. m. v Scl-cah; — in Anton Mart i nec. mestni fajmošter v Loki, t. m. Skofja Loka je tedaj 10. razpisana. Pogovori z gg. fiopisorarei. Slav. vred. „Hlasovimuu: S hvaležnostjo liste prejeli; upamo dc Vain tudi Dan. dohaja. — G. O.: Slava Vaši čisti Modrici, s ktero Slovenijo in svojo mladost postav-Ijujete! Niste je še skalili in zanesljivo je ne bote. Prosimo večkrat kaj. — O. R.: Spis bo prišel na versto; Vaše prizadevanje je hvale vredno. — G. V.: Za zdaj se je nekaj zajezilo, pa preccj prihodnjič dalje. — G. BI. S. na G.: Ilvala za popis! kar pa zastran Vclehrada in ss. Ciril-Metoda podob pišete. jc g. J. St. v posled. listu (štev. 16.) obširno razložil. — Gg. F. in k.: Nove ude ss. Ciril-Metoua hvaležno prejeli. -- Gg. V. v k. in B. v V.: Serčna hvala! — G. F.: Vse sprejeli; tudi naslednjič naročeni reči bomo opravili. — G. ki.: Prav tako! — G. J. M. na R. : Bomo poskcrbcli. Hvala za dopis. — G. L.: Prav lepa hvala! tode več za zdaj nismo mogli, ker je bilo prepozno.