126. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. junija 1898. XXXI. leto. tekaj« »tak dan »veeer* isimli nedelj« in praanikc, ter velja po polti prejemun ta avstro-ogerske detel* ca m leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden t gld. 40 kr. — Za Ljubijo i. Kres pošiljanja na dom ea vse leto 13 gld., aa tet rt leta 8 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Zatajedeiela toliko veo, kolikor poštnina anafia. — Na naročbe, brez istedobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plaču,«* a* od stn-istopne petit vrst« {.u 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr , Če *e dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiaka. Dopis; naj ae isvole frankovati. — Eokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo in opravniitvo jo na Kongresnem trga st. 12. D p t h v iMftt v a naj se bligovoujo pošiljati naročnine, rek laman ie oznaula, t. j. vb? administrativne stvari. Telefon 6t- Odločitev. Na Dunaj i, 5. junija. Sodi ae, da bode jutrišnji dan zanimiv in ob jednem pomemben la naodo poslanske zbornico. V jutrišnji seji odgovori namreč vlada na interpelacijo radi razpuata graškega občinskega a veta in jutri ae tudi izreko načelniki parlamentarnih klubov o predlogu poalanca Mdevvakega, naj ae določijo po aebne aeje za rešitev raznih važnih ali nujnih vladnih predlog. Odgovor miniaterakega predsedn'ka na interpelacijo radi razpusta graškega obČ. sveta bo važnega upliva na nada I j no taktiko obstrukcijskih Strank, od usode predloga posl. Milew*kega pa je odvisno, bo H parlament ae nadalje zboroval, ali ae kar odgodi ali — eventuvalno — razpusti. Že sedaj ni dvoma, da nemške stranke Mi-levfakega predlogu niso naklonjene. Pripravljene eo pač privoliti, da ae odrede posebne seje za rešitev vladnih predlog o odpravi časnikarskega in k de darakega kolka, o odpravi mitnic in o znižanju propisnih pristojbin za kmetska posestva, vaem drugim vladnim predlogam pa ae ustavljajo in ne privolijo njih rešitve, zlasti ne rešitve budgetnega provizorija. A prav budgetni provizorij je vladi najbolj pri srcu. Vse druge predloge uveljavi lahko s § 14. predloženega budgetnega provizorija pa zategadelj ne more tako uveljaviti, ker ae v njem nahaja paragraf, kateri vlado pooblašča, najeti investicijsko posojilo. To posojilo bi vlada rada na vsak način omogočila, aato moleduje sedaj okoli nemških strank, a doslej šaman. Schonererjanci, nemški nacijonalci in nemška napredna stranka nasprotujejo rešitvi budgetnega provizorija in groze z najhrupnejšj obstrukcijo, če se proti njihovi volji to poskusi. Kaj se zgodi? Odločitev je v rokah nemško-liberalnih veleposestnikov. Ako se ti izreko za rešitev budgetnega provizorija v posebnih sejah, potem je mogoče, da se to poskusi tudi proti volji obstrukcijskih strank, v nasprotnem slučaju pa je skoro gotovo, ne samo da vlada takoj odgodi zasedanje poslanske zbornice, ako zbornice že ne raz pusti, ampak tudi da trgovinski minister dr. Biirn-reitber, zaupni mož nemškoliberalnih veleposestnikov v minister8tvu, takoj odstopi. V veleposestniškem klubu ni jedinosti. Jedai so za to, da naj klub privoli v rešitev budgetnega provizorija, drogi pa se temu ustavljajo, češ, da bi se s tem izneverili nemški „Getneinbiirgscbaft". la ti slednji dobivajo čedalje več pristašev, ker se mej nemškimi poslanci čedalje bolj utrjuje mnenje, da jim je zagotovljena popolna zmaga, da z Biirnrei-tberjem odstopi celo ministeratvo, novo vlado, ki bode vladala absolutistično in pred vsem razveljavila jezikovne naredbe, pa da se-ttavi Chlumeckv, 8 katerim bi prišla zopet ca površje nemškoiibe-ralna stranka. V koliko so te nemške nadeje utemeljene — kdo bi to mogel povedati? V Avstriji je vse mogoče! Madjari, Italijani ilg. 10 m širok in 8 —10 m globok Španska la 1 je ne morejo sedaj iz lake, dokler „Merrimaca" povsem ne raz-strele, v tem pa up i;o Aru *rik mci nabral M utrdbe pri vhodu luke uničiti in Iskrcati vojno Ko «e po-laste Amenkanci važnih u'rdb v Inki, odstranijo torpede in Sehlev pojde v pristan ter se zgrabi 8 Cervero. Amerikancem se zelo mudi, da izvrše ta svoj naklep, kajti če jih eskadra u Kaiiksa prehiti in se potem admiral Catcara združi z admiralom Cervero, potem bodita obe strani jednako močni, in Amtr kancem se bode godilo slabo, kajti jako izvežbanim in izvrstnim mornarjem Španije niso kos. Dopisi. Iz >owg« iiicmtia, 2 junija. (Zborovanje sadjarjev) Kakor nam je tukajšnja kmetijska podružnica pred nekoliko leti jako ped-učno iu zelo ob skano prešičjo razstavo in pred dvema letoma velezanimivo vinarsko razstavo in vinarski shod prirt-d Ia, tako je ona i z zborovanjem sadjarjev popoln uspeh dosegla. Iz vseh krajev prt-lepn Dolenjske došli SO ta dan v Novo m^a o sadjarski veščaki, sadjarji, posestniki, duhovniki in učitelji, da se po svetujejo na tem shodu, kako naj se sadjarstvo na Dolenjskem povzdigne. Okoli tO. ure dopoludne zbirali so se v dvorani gontilne g Tučekove vsi došlt sadjarski veščaki, sadjarji in poslušalci, kateri so k zborovanju prišli, tako, da je bilo pred začetkom zborovanja oad 7 0 udeležencev ; mej njimi smo opažih zaitopnika glavnega odb>ra c. kr. kmetijske družbe g. ravnatelja 0, Pire a, g. nadučirelja J. Ž i r o v n i k a , gg: B. Skalickega, cea. kr. tehničnega voditelja del zoper trtno u.š, J. Bele ta, deželnega to'ovalnega učitelja za sadjarstvo na Spodnjem Š^jerskem, F. G o m b a fi a , deželnega potovalnega učitelja za vinarstvo, A. Wutscherja iz St. Jerneja na Dolenjskem. J Rudeža s Tolstega Vrha, oba veleposestnik* in sadjarska veščaka, F. Perkota, trgovca in p sestmka v Novem mestu, vse učitelje deželne kmetijska šole na Grmu, obilo duhovščine, narc d iih nč teljev in posestnikov iz novomeškega in krškega političnega okraja Ob polu 11 uri otvori zborovanje načelnik podružnice novomeške g. pristav V. Rohrmanns prisrčnim pozdravom na vse obilo došln udeležence ter predlaga, da se imenuje predsednikom g. vodia R. Dolenc, kar se je soglasno zgodilo. Gosp. R. Dolenc, zahvaljujoč si za izkazano mu čast, v kratkih besedah povdarja veliki pomen sadjarstva na izvrševanja dnevnega reda, katerega I. točka se je glasila: Kateri kraji na Dolenjskem so posebno pripravni za pridelovanje sadja in kako bi bilo po teh krajih razširjati umno sadjarstvo in p o -vspeševati sadno kupčijo? O tena vprašanju govonli in podali so svoje strokovnjaško mne-n je gg.: fi, Dolenc, V. Rohrmann, B S k a-lickv, F. Gombač, Pogačnik (učitelj na Čatežu), G. Pire, VVutscher in tudi drugi. Vsebina njih govorov in njih strokovno mnenje kulminira v sledečih izrekih : Vsa Dolenjska razdeli naj se v d/a dela, v jednem.in sicer na Belokranjskem, goji naj se poleg navadnega sadja tudi fino namizno sadje, posebno breskve in marelice; v vsem ostalem Dolenjskem goji naj se samo navadno sadje Vsa Dolenjska je za sadjarstvo ugodna, kjer je nje zemlji na sestavina prava, t. j. da ni preplitva ali prodnata, posebno ugodno ležo imajo nekatere doline v krškem političnem okraju okoli Bučke, Skocijana, Mokronoga, Boštanja, v novomeškem okraju okoli Novega mesta, Čateža pri Trebnjem, Toplic, Cermošnjic in v črnomaljskem okraju od Dragatuša do Vinic. Za Dolenjsko naj država po vzgledu c kr. gozdnih drevesnic osnuje vel ko c. kr. sadno drevesnico, ako pa to ne bi bilo mogoče, da s« subvencionirajo okrajne, šolskih vrtov in javne drevesnice; za povzdigo sadjarstva naj 84 nasavi po vzgledu Štajerske in drugih kronovin potovalni učitelj za sadjarstvo, kateri naj bi s podukom in z vzgledom v svoji drevesnici, z oddajo velike množine sadnih dreves sadjarstvo povzdignil. Isti uaj bi javne in drevesnice šolskih vrtov nadziral iu naj bi ob jednem predlagali katere in v koliki meri naj se subven- cionirajo. Za povzdigo sadjarstva je nadalje neogibno potrebno, da se zopet ožive" učiteljski tečaji za sadjarstvo, kateri naj bi po jeden teden trajali in ki naj bi jih vodil potovalni učitelj sa sadjarstvo. Ta naj bi imel svoj sedež ▼ Novem mesta. Za povzdigo sadjarstva je pomembna pre-memba lovskega zakona Jako važen faktor, da se nam sadno drevje pred obilico Škodljivih mrčesov obvarujj. je negovanje naših ptičev; v tej zadevi naj se povsod krmilnice za ptiče postavijo, kjer naj se tem prijateljem sadnih dreves v zimskem času žito poklada. Izda naj se popularno spisana knjižica o sadjarstvu. — O II. točki dnevnega reda: .Katera sadna plemena in katere vrste sadja naj se po teh krajih zasajajo v veliki meri, da se povzdigne sadna kupčija in sadjarstvo po-stane bolj dobičkonosno?' — govorili in stavili so svoje pradloge sledeči gg. strokovnjaki: R Dolenc, V. Rohrmann, J. GombaČ, B Skalickj, J G e ba ue r (nadučitelj v Smarjeti), P. Pogačnik, G Pire, J. Žiro v n i k, J. Koncil j a (naduČitelj v Z ižembergu), Po v se (kaplan v Žužemberku), Kalinger (upokojeni učitelj na Derski pri Novem mestu). Njih izreki so: Za Dolenjsko veljajo naj ta pravila: 1.) 0 rešuje vzgajajo naj se v onih krajih, kjer so zatišja in v bližini goz li, ker tam najbolj vspovajo. 2 ) Namesto češ pel j, katere nam je v novejšem času na njih se nahajajoča glivica popolnoma uničila, tako da nam je ta sad i opr«d na leto nad 80.OJO centov s imo suhih češp Ij dmašal — Badijo naj se \Va-šingtonove slive, katere so itak za pridelovanje shvovke izvrstne Podružaice naj osnujejo vzgledne sušilnice. 3) Oreh sadi naj se povsod, kjer ne pozebi. 4) Jabolka naj se v posebno veliki meri vzgaja;o, in sicer sledeče vrste: a) dolenjska vošč^nka, b) velika zlata zimska parmena, c) štetiuec (tudi čebular imenovan), d) velika kaselska rajneta, e) bleoheim-ska rajneta, f; češki devičnik ali rudeči iz Lož imenovan, g) Landsberška rajneta ah z mika, h) Kanadska rajneta. Te vrste so priporočene za vse kraje in za vsako ležo na Dolenjskem, poleg tega zamore se šj posebno fino namizno salnje še tam vzgojevati, kjer leža ia razmere ugajajo. S tem je b l dnevni red r-^šen, in g. predsednik zahvalil se je vsem gg. vešuakom, in vsem udeležencem zborovanja za njihov trud, da se je moglo isto tako korenito in strokovnjaško vršiti, ter je zborovanje zaključil. Mej zborovanjem posetil je istega odposlanec c. kr. okrajnega glavarstva g. c. kr. okrajni komisar Krese. Po zborovanju vršil se je prijateljski sestanek v gostilni g. Tučkove in gostilni g. J. Zurca, kjer se je v ožjem kroga govorilo o ravuo završe-nem dnevnem redu Kmetijska podružnici v Novem mestu in posebno nje načelnik g. V. Rohrmann zadobila sta si s svojim obilnim trudom, da se je to zborovanje tako vspešno vršilo, velike zasluge in zasluži za svoje javno delovanje v prospe h kmetijstva javno zahvalo. Merodajnh faktorjev nalaga bodi, da se sklepi dolenjskih sadjarskih veščakov v prospeb sadjarstva praktično izvrŠš! Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. junija. — (In signo obatruetionis) Čudna vest nam prihaja iz Tržiča. Poroča se nam, da se pri ondotnem c. kr. poštnem ia brzojavnem uradu oddajajo pisma, zalepljena z vignetami, ki nosijo na rudečem polja Črn križ in v taistem na zlato-rumenem polju pruskega orla, na rumenem okrogu pa napis: „Alldeutschland flsil ! Germania liberali!" Pisanja s takimi pečati se Širijo po vsem Kranjskem. Dobili smo vzorce z najrazličnejših krajev. — (Dopolnilna državnozborska volitev.) Pri današnji dopolnilni državnozborski volitvi je bilo oddan h 207 glasov. Deželnosodni svetnik gospod Vencajz je dobil 200 glasov, jeden glas je bil neveljaven. — (Knezoškof v mestni višji dekliški šoli.) Danes ob desetih dopoludne je knezoškof dr. Jeglič na županovo povabilo obiskal mestno višjo dekliško šolo. Knezoškofa je najpoprej pozdravil ravnatelj šolo profesor dr. L. Požar, za kar se mu je knezoškof zahvalil. Zahvali je sledil pozdrav od strani gojenk. Pozdravila je knezoškofa v izbranih besedah gospodičina Poljančeva, za katere se je knezoškof zopet v prijaznih besedah zahvalil. Končno se je zahvalil še župan Hribar knezoškofa za prijazno naklonjenost tej šoli, povdarjajoČ z ravnateljem vred, da zavod doslej od strani duhovskoga stanu ni užival zasluženega zanimanja. — (Vodstvo knezoškofijske pisarne.) Dosedanji kancelar knezoškoiijske pisarne, častni kanonik g. Martin Pogačar je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je bil imenovan izza časa knezoškofa Missie znani g. J os. Šiška. — (Občinnki srat) imel bo jutri v sove k, dne 7. junija, ob petih popolndne v mestni dvorani redno sejo. Ko bi ss ta dan ne mogle rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bo seja v sredo, dne 8. junija t. I. tndi ob petih popolndne. Dnevni red: I. Predsed. nssnanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Prav. in person. odseka poročila: o prošnji Ambrožičevih sirot sa pogrebni prispevok po materi in za preskrbnino; o dopisu trg. gremija graškega zarad pomnožit ve brzo vlakov na jnžni železnici; o vknjiženju služnosti na oni del Kerna, ki je laet Šercevih dedičev. IV. Finan. odseka poročila : o nepričakovani škontraciji mestne blagajne dne 13 aprila t. I.; o računskih sklepih za 1. 1397.: a) mest. zaklada, b) ubožnega zaklada, c) meščansko-bolničnega zaklada in č) ustanovnega zaklada ; o račun, sklepu mestnega loterijskega posojila za 1. 1897.; o račun, sklepu potresnega zaklada za I. 1897 ; o račun, sklepu posojilo, zaklada za 1. 1897.; o ponudbi Ivane pl. Zhubrove za odkup stavbišča pare. št. 195/5 kat. obč. Kapucin sko predmestje., o prošnji magistralnih začasnih slug za podporo za obleko; o prošnji mest. stražniškega vodje Ivana Ižanca za nakup zdravilna vode ; o prošnji mest. policij, komisarja za nakup uradnega biciklja. V. Stavbnega odseka poročila: o prizivu Uršule Strahove zarad odstranitve enega dela njene hiše na dvorišču in naprave greznice; o prizivu Marije Borštnikove v zadevi stavbnega dovoljenja za novo zgradbo na pare. št. 161/3 kat. obč. Kar-lovsko predmestje; o prizivu L ne Kreuterieve z°.rad naprave greznice pri bišnikovem stanovanji ; o izpeljavi steze od dolenjske državne ceste di šole na Barji; o zadevi stavbnih prostorov za zgradbo mestne ubožnice in o dobavi dotičnih načrtov. VI. Policij, odseka poročila: o uredbi prodaje premoga po ulicah ; o dimnikarskem reda; o imenovanju nekaterih ulic in cest v mesta in v Voimata. VII. D rekto-rija mest vodovoda: o prošnji Roze Rohrmannove, Josipa Hamperla in Josipa Strzelbe, posestnikov ob cesti na Rudolfovo železnico, za napeljavo vode iz mestnega vodovoda; o prošnji predstojaištva frančiškanskega samostana za rdpis pristojbine za večjo porabo vode; o prošnji Margarete Virkove za otip a pristojbine za večjo porabo vode; o napeljavi vodovodnih cevij v Kolzejske ulice. VIII. Direktorija mestne elektrarne poročilo o knjig ^vodstvenem navodila za mestno elektrarno. (Konec prih.) — (II narodna dirka kluba slovenskih bioiklistov „Ljubljana") se je obnesla vseskozi izborno. V predvečer II narodne dirke slovenskiii in hrvatskih kolasarj^v je priredil „Sokol* dru. Trstenjaku in pevovodji gosp. Gerbiču ter se je potem začela živahna prosta zabava. — V nedeljo dopoldne je bil na vrtu hotela „Lloyd" zajutrek, pri katerem je prav pridno svirala vojaška godba. Vrt in gostilnični prostori so bili polni obči ntva ter je vladala splošna dobra volja. Tudi tu je svirala vojaška godba lepo število slovanskih točk, katerim se je mnogo ploskalo. — Popoldne ob 3. uri pa se je vršila glavna točka vse slavnosti, 11. narodna dirka na prelepem dirkališču za „Narodnim domom". Dirkališče je bilo že mnogo pred «a»nač>no aro polno ljudi j, mej njimi seveda največ kolesarjev in kolesaric. Vse lože so bile natlačeno polne najodlicnejšega občinstva, zlasti pa dam; n tndi na tribinah, sedežih okoli cilja in stojiščih sa je trlo radovednega ljudstva. Udeležilo se je dirke tndi mnogo Nemcev in jako veliko število častnikov. Prijavilo se je 31 dirkačev, izmej katerih pa so nekateri od J utopili- Dirka se je pri najlepšem vremena izvršila takole: 1 Dirka juniorov: 1000 m = 21/« kroga. Otvorjena za Člane „Z S. K.M, kateri na dirkališča še niso dobili I. nagrade. Vloga 3 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 25, 15 in 10 kron. Zmagali so: Prvi Tor oš Fran iz Trsta (1 min. 42. sek ) Dragi Ur as s i (1 min. 42s/& sek.) Tretji Verčič (1 min. 4.'i,/f,Hfk.) II. D i r k a z a gre b. gostov: 2000?» s= 5 krogov. Otvorjena samo za vozače, kateri niso člani kakega hnbljanskega društva. Vloga 4 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 40 25 in 15 kron. Uspeh: Prvi Struppi (4 min. 4a/& sek.) Drugi Ferkovič (4 min. 49/6 sek) Tretji Hafner (4 min. 4*/» sek.) III. Glavna dirka: 4000 m c= 10 krogov. Otvorjena za vse vozače. Vloga G kron. Nagrade: Častna darila v vrednosti 80, 50 in 30 kron. Vodiču, k> vodi največ krogov, častno darilo v vrednoeti 20 kron. Uspeh: Prvi H rvat Ferkovič (7 min. 35*/6 st-k.) Drupi I ros (7 min. 36 sek.) Tretji Spe i I (7 min. 8ft1/« «ek.) M. Novak iz Zagreba je bil prvi vodić. IV. Dirka seni-orov: 2000 m = 5 krogov. Otvorjena za vse vozače, kateri so prekoračdi 30. leto Zahtevajo se cestna kolesa. Vloga 3 krone. Nagrad«*: I., II. in III častni znak. Uspeh: Prvi Verčič (:> min. 3GS/, aek.) Drugi V oglar (3 min 408/« sek.) Tretji Jaru (3 min 4 1 *jt sek.) V. Dirka na jed no angleško miljo: 1600 »t = 4 kropi 9 m, Otvorj^ua za \se člane slov. kolesarskih društev, na vseh vrstah dvo-kolnic z jednim sedlom. Vloga 3 krone. Nagrade: 1., II. in III. ca«tni znak, odnosno |imi rjem častna darila. Uspeh: Prvi lros (3 min. 40* „ sek.) Drugi Speil (3 mm. 41 sek ) Tretji T oro s(3 mm 41 l/c sek.) vsi trije člani kluba sloven. biciklstov „Ljubljana". VI. Vožnja na tandemi h in na kolesih z več sedli: 3000 m = 74/i krogov Otvorjena za vse vozače. Vloga za osebo 3 krune. Nagrade: Častna darila v vrednosti 60 prvim 40 drugim, 20 kron tretjun. Prvi fjuadruplet (5 min 30a6 sek.) Drugi llrv. Ferkov i č- H atfa (5 min. 30B/0 sek) Tretji Speil G r as s i (5 min. 30* 6 sek.) Vil. H an d i c a p : 8000 m = 7' j krogov. Orvorjen za vse vozače. Vloga 4 krone. Nagrade: Častna darila v vrednos i 50, 40 in 30 kron. Uspeh: Prvi Gotthardt (4 min. 313'6 sek) Drugi Grassi (4 min. 841/« sek.) Tretji Hrvat Struppi (4 min. 41 sek Dirkačem, zlasri pa zmagovalcem se je mnogo ploska o ter jih ie občinstvo odlikovalo z viharnimi pozdravi. Po dirki je bil v Sokolovi dvorani - Narodnega doma" koncert z vojaSko godbo. Predsednik dr. Kušar je najprej po primernem nagovoru raz delil zmagalcem. prisojena darila, potem pa se je vršila prosta zabava, pri kateri se j* nazdravilo tudi slovenskim kolesaricam. Zabava, katere se je udeležilo jako mnogoštevilno občinstvo, je bila jako živahna, zlasti še, k- r jo vojaška godba pod vod stvom g. kapelnika Frisrka igrala skoraj izključno slovansko komade. S le po polunoči se je završila prelepa narodna slavnost, katero je odbor kluba .Ljubljana" priredil na splošno priznanje. — (Kmetijska družba kranjska.) Letošnji redni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske bo dne 7. julija v dvorani ^katoliškega doma" v Ljubljani. Pričetek ob polu devetih dopoludne. Na dnevnem reda je raz ven običajnih točk tudi volitev predsednika. — (Prvo ljubljansko uradniško konsumuo društvo) »ma jutri, dne 7. t. m , ob 8. uri zvečer V Hafnerjevi pivarni svoj občni zbor, na kar opozarjamo vse zadružnike. — (Okrajna učiteljska konfeiencija) za ljudske šole krškega okraja bode letos dne 30. julija (v soboto) v šolskem poslopju v Krškem. Začetek bode točno ob 9. uri dopoludne. — (K včerajšnji dirki.) Prijatelj našemu listu nam piše: Pri vsaki stvari mora biti red, in tega smo včeraj glede prostorov za občnstvo pogrešali. Za danes omenimo le, da občinstvo plača Svojo sedeže zato, da gloda in vidi dirko, ne ri, da bi gledalo raznim gledalcem in gledalkam v rbet. V prihodnjo naj reditelji strogo gledajo na to, da so takim brezobzirnežem pove to, kar že zdrava pamet in olika ve'eva, in da bo vsak na sedežu ali pa prostoru, katerega je plačal. — (Tujci v Ljubljani.) Tekom meseca maja bilo je v tukajšnjih hotelih in gostilniških prenočiščih 2339 tujcev, torej 403 več nego v istem mesecu lanskega leta. — (Mej narodno zrako ploven j o ) V sredo dne 8. t. m spustili se bodo iz Berolina 4, iz Mo-nakovega 1, iz Bruselja 2, iz Pariza 1, iz Petro-grada 1, iz Strassburga 2, z Dunaja 3, vsega skupaj 14 obljudenih zrakoplovov kvišku, vsak iz svojega kraja ob 9tih zjutraj, da merijo v različnih visočinah temperaturo, vlago itd. Razun tega bode šlo 7 neobljudenih, samim orodjem previđenih zrakoplovov na kviško. Če kdo kaj zapazi, naj zaznamuje čas in smer plovenja ter naj poroča ljubljanski meteor, postaji. — (Požar.) V soboto ob 2. uri popolndne začelo je zopet goreti pri Antonu Leskovca v Loga pri Zapleni občina Vrhnika in sicer v hlevu. Živino so oteli. Kako je ogenj nastal, ni znano. Čudno je to. da je deveti dar. po prvem velikem požaru nastal zopet požar pri istemu posestniku. — (Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda v Mariboru) osnovale so dne 4 junija t. 1. tamošnje domoljubne Slovenke. V Gambrinovi dvorani sklicale so pripravljalni shod, ki je bd nepričakovano dobro obiskovan; tudi več udov mariborske moške podružnice bilo je navzočih. Po volitvi odbora nove podružnice, koji so za predsednico izvolile navdušene dame požrtvovalno gospo Rapočevo, vršila se je prav živahna narodna zabava. Da je bila misel, ustanoviti žensko podružnico, res opravičena, pokazal je takoj oni večer pristop 50 gomej in gospodičin, ki so navdušene pristopile v preza-služeno dražbo. — (Graške razmere ) Pise se nam iz Gradca : 33 č'enov razpuščenega obč. sveta, mej njimi bivši župan dr. Graf, je obelodanilo izjavo, v kateri pravijo: 1. da je vladni komisar kršil zakon, ker obč. svetu ni dovolil, da se po razpusta še jedenkrat snide, da sklepa o eventuvalnem rekurzu proti raz pustu; 2. da bi ne bili glasovali za rekurz, ker je v občnem interesu, da se gospodarstvo vladnega komisarja čim bolj skrajša. — Žipanu Grafu dohajajo z vseh nemških stramj izrazi nimpatije. Oglasili so se tudi nekateri Ljubljačani, a njih imen ni možno izvedeti. Možje imajo gotovo svoie vzroke, da se ne upajo z imeni na dan. — Gradčaui se močno jeze, ker se dunajski obč. svet neče izreči v njihovem smislu. — (Novi pešpolki.) Sobotne „Freie Stira-men" vedo da se namerava povodom petdesetletnega jubileja vladanja cesarjevega fce to jesen osnovati kar 3 0 (!) novih polkov. Ti novi regimenti naj bi se ustanovili iz sedanjih „en cadre" se na-hajajočih rezervnih bataljonov v regimentih. Naša pehota bode tedaj obstojala iz 132 pešpolkov. Do leta 18G0. je bilo samo 60 regimentov, a od tega leta so jih pa pomnožili od 03 do 80; leta 1884. jih je bilo že 22 več, torej 81 do 102 To bode — če se sploh uresniči — kaj neprijetno presenečenj« za vse davkoplačevalca, sosebno za njihove — žepe. — (Zastrupila se je) Iz Oelovoa se nam poroča, da se je ondi dne 4 t m. zastrupila mlada vdova zobozdravnika W i z I s p e r g e r j a Nesrečna dama, kateri ;e umrl njen soprog komaj pred tremi tedni in s katerim je prav Brečno živel«, je stara komaj dvajset let. Žalostne premoženjske razmere so bile povod samomora. — (Premesčenje istrskih dež uradov iz Poreča v Pulj ) Tržaški italijanski listi poročajo, da je vlada predložila istrskemu dež odboru načrt zakona, ki naj pride v prihodnjem zasedanju dež. zbora na razpravo in s katerim se mesto Pulj določa kot sedež dež. zbora d^ž odhora in vseh dež. uradov. Vlada hoče s tem predlogom izpodkopat.i Lahom stališče, na katero so se postavili v lanskem zasedanju istrskega dež. zbora, da je namreč vlada postopala nezakonito, ker je sklicala dež. zbor v Pulj, ne da bi bil v to dež. zbor privolil. — (Iz Krapinskih toplic) se nam piše: V interesu iz južne Štajerske, 12 Kranjske in iz Primorske v Krapinske toplice potujočega občinstva opozarjamo, da je najprikladneje, voziti se z brzo-vlakom, kateri odhaja iz Trsta ob 8. uri zjutraj, ker ima ta na Zidanem mostu in tudi v Zaprešičo direktno zvezo, dočim mora tisti, kdor se vozi z drugim vlakom na imenovanih postajah čakati po dve uri. * (Afera Drhal ' Pred par dnevi smo omenili, kako je bil rezervni kadet Drhal degradiran in kaznovan z dvema mesecema zapora, ker je na kontrolnem shodu vskliknil „Zde" namesto Bhieru. Sedaj so se zavzeli za stvar češki poslanci, ki posredujejo pri ministra za deželno brambo in pri mmisterskem predsedniku, da bi se preklicala ta trda obsodba. * (Na lesenem bioiklu na Dunaj.) 2 2 le t ni hlapec, Hupert Greiner iz PčllaUS na Š:irskem se je pripeljal na lesenem kolesu, katero je sam jako lepo izdelal, na Dunaj, da je na jubilejni razstavi izloži. Vozil se je skoro štiri dni ter dospel skoro brez denarja v cesarsko stolico. Tu je poslal cesarju in nadvojvodi Otonu prošnjo, naj mu potno-reta, da bode mogel zopet domov. * (Premeten tat ) 23. maja so zaprli na Dunaju nekega Julija flaidla, kateri je v jednem letu lil I krat u lomil v prodajalnice in zasebna stanovanja, ne da bi ga bili zasledili. Pri tem mu je bila zvesta pomočnica njegova ljubica Ana Gan-s t e r e r , katera je navadno prodajala ukradene stvari. Raidl je dejal baje često s ponosom: „Ta-cega tata moja Ana ne dobi nikjer več, kakor sem jaz". Raidl je bil radi tatvine že IG mesecev zaprt, a še v ječi je kradel. * (Rothsohildovo premoženje) je znašalo 187G. leta 5000 milionov frankov. Iz obrestij tega premoženja bi se lahko živilo 590000 IjuJij. Ko bi se to premoženje podvojilo le vsakih 15 let, zraslo bi bilo do leta 1800 za 10.000 milijonov in do danes nad 15.000 milijonov frankov, iz katerega bi lahko živelo nad poldrugi milijon Ijudij, torej vsi Slovenci in še nekaj Hrvatov. ♦ (Potovanje nemškega cesarja v Jeruzalem) Na rojstveni dan nemškega cesarja, 18« oktobra, bode v Jeruzalemu blagoslovljena novo-sezidana cerkev Odrešen i ka. Povodom te slavnosti pojdeta cesar in cesarica z mnogobrojnim spremstvom v Jeruzalem. Že sedaj delajo pri Akra — v pristanišču nov most, kjer se bodeta cesar in cesarica izkrcala, ker je izkrcanje na Jafi menda precej nevarno. Sploh se že delajo in se bodo delale za sprejem velikanske priprave. Darila i ™ Uredništvu našega lista je poslala: Za Prešernov spomenik: Gdčna J e r a n č i-čeva 8 kron, nabrala v gostilni „pri Sokolu" v Ljubljani na ženitnini. — Živela vrla nabiralka in darovalci ! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 6. junija. Začetkom današnje seje so poslanci dr. Ferjančič in tovariši inter-pelirali finančnega ministra radi nemšk h plačilnih nalogov, katere izdaja okrajno glavarstvo v Karxniku in so zahtevali, naj glavarstva ukaže, da naj takoj uniči te nal"ge in naj izda slovenske Na vprašeuje posl. H*unicha, hočeli predsedmštvo poskrbeti, da se bodo mej-klici zopet vzprejemali v steir>gn,fi !ni zapisnik, je predsednik Fuchs odgovoril, da tega neče storiti, če pa hočejo poslanci te mej klice imeti zabeležene v zapisuiku, naj nasvttujt-jo pre-immbo opravilnika, pri kateri priliki se lahko odpravijo še druge opravilnikove pomankljivosti. — ZboriliCa je potem nadaljevala razpravo o jezikovno predlogih. Prvi je govoril Tiirk, kateremu BO se posmehovali tudi njegovi somišljeniki. Turk je polemizoval z vsemi govorniki Rekel je, daje vsehhomatijkrivo 1. 1848.,ki je primslo dež. zboie. Tiirk ne Te, da so dežele imele že prej svoie avtonomne zastope. Vladi je očital nkratkoviden spomin", iu ostro napadal fcm. Becka, češ, da je on kriv gra j škili dogoib. Biirnreitherja je vprašal, kako j more še biti člen Thunovega ministerstva. I Iro: Ce je 1) pauli še vedno lahko v desnici, j je Barnreither tudi lahko v ministerstvu. Občno i veselost je vzbudi Tiirk s trditvijo, da je iuae j novanje grofa Gltispacha na štajeiske Nemce naredilo tak utis, kakršnega bi na Cehe na redilo imenovanje dra. Funkeja čtškiin namestnikom. Funke: Moj Bog, kako ste taktni! VVolfje zahteval, naj se konstatuje, koliko je poslancev navzočnih. Konstatovalo se je, da jih je 125, Potem je začel govoriti Nitzsclie. Ko je vstal, so jeli poslanci tru-moroa bežati iz dvorane in so se vrn li šele, ko je začel govoriti kršč. soc. Axmann. Ta je napadal soc-demokrate, češ, da paktiraj o z vlado in da dobivajo od vlade koncesije, kar je dalo povod hrupnim prizorom, pri katerih je bilo slišati najsurovejšs in najpodlejše psovanje. Za Axmannoin je prišel na v sto Noske, govorili pa bodo še dr. Žitnik, WoIf in dr. Kramar. Dunaj G. junija. Ob 2. uri popoludne se je se*la parlamentarna komisija desnice na sejo. Odločila bode seveda v vladnem smislu, da se mora dovoliti prvo čitanje vseh vladnih predlog, torej tudi budgetnega provizorija, in da ni pripustiti, da bi prišle samo nekatere predloge na prvo branje, druge pa ne. Dunaj 6. junija. Opozcijona'ni klubi so sklenili, da glasujejo proti zahtevi, naj se začne prvo branje vladoih predlog, da pa ne bodo nasprotovali, *ko sc z druge strani nasvttuje prvo čitanje vladnih predlog o odpravi časni-škega kolka, o odpravi mitnic in o znižauju pristojbin pri prepisu kmetskih poststev. Dunaj G. junija, Vlada doslej še ni odgovorila na interpelacijo radi razpusta gra-škega občinskega sveta in to z ozirom na današnjo konferenco klubovih načelnikov. Najbrž odgovori na to interpelacijo šele začetkom jutrišnje seje. London 6 junija. Tukajšnji listi zatrjujejo, da se špansko brodovje admirala Cer-vere nahaja sedaj v isti nevarnosti, v kakršni je bilo špansko brodovje pri Manili. Lsti verujejo, da so Amerikanci nalašč pustili potopiti i ladjo „Merrimac", da zapro pasažo iz pri-i stana. Meteorologično poročilo. Vini na nad morjem 306-2 m. 1 Jumj faa opa-aovanja Stanje barometra v mm. a-§ s "Vetrovi Nebo lil cu > 4. 9. zvečer 3<*'7 127 si vzhod jasno 00 5. ■ 7. zjutraj 2. popol. 739 1 J871 88 208 al. jvzh. al. svzh. jasno jasno * '.). zvei'er i 158 si. j\zh. jasno 6. • 7. zjutraj "2. popnl. 7^-7 ' 3354 L'Oil si. vzhod si. jug megla oblačno 00 Srednja temperaturu sobote in nedeljo 134» in 150°, ks 0» in rti" pod aormaloua. X5"cxiaJ sia:3, "bor25©. dne 6. jamja 1895 Bkapnl driavni dolg v notah.....101 £knpni driavni dolg v srebrn ... Avstrijska zlata renta , . . . , Avstrijska kronska renta 4'/..... Ogerska elnta renta 4° ,...... Ogerska kronska renta 4*/« .... AvBtro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice.........3f>8 Lrondon vista......... Nemški drž. bankovci aa 100 m.irk . . . 80 mark............ 80 frankov........... Italijanski bankovci.....i . . C kr. cekini........... Dnd 4 junija 18*7. 4° 0 drfavi'h srečke iz I. 18£>4 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. DnnHva reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj obč. avstr. 4'///. zleti z as t, listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Ljubiiatibke srečke.........22 Rudolfove srečke po 10 gld..... Kreditne srečke po 100 gld......200 Trsmway-drust. velj. I7u gld. a. v. . , Papirnati rubelj......... 101 gld. 95 kr 101 • 85 ■ 121 n 60 • 101 a 50 121 • 25 * 99 • 15 • 911 • * ■ 10 • 120 ■ ?5 K 58 85 ■ U • 77 ■ 9 ■ 54 • 44 ■ 37« i t • 6 • 65 • 163 gld. 50 kr. 193 t 25 1J9 * 25 • 98 n 70 79 158 ■ — • M — n 27 t — • 200 a — • 5*5 i mm i ■ 27»/« n i Globoko užaljenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da si je Vsemogočni izvolil k sebi poklicati naso ljubljeno sestro, oziroma svakinjo in teto, gospodic.no Reziko Lešnjak-ovo ki je po dolgi in mučni bolezni, previđena s sveto- tajsUi za umirajoče, v soboto ob '.,11. ari po noči, preminula v holjfte življenje. Pogreb predrage nepozabna bode d.mes. dne 6. rožnika, ob 1 ,,6. uri iz hi i« žalosti, Dunajska cesta st. 7. Ljubljeno rajnko priporočamo v molitev in blag spomin. Sv. maše zadnSnire brale se bodo v župni cerkvi Marijinega oznanenja, V L j a b lj a n i, dne b*. rožnika 1898. (889) Žalujoči ostali. Posebna oznanila aa aa pošiljajo. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčr-ega sožalja povodom bolezni in smrti nase ljube soproge, ozi roma matere, gospe Marije Gregorčič kakor tndi za Številno Bpremstvo drage rajnco k večnemu pičitkn, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito in posebej se gospodom c. kr. uradnikom nafto naj-iskrenejBo zahvalo. (890) Žalujoči ostali. Stenograf se vzprejmo pod ugodnimi pogoji v pisarni odvetnika dr. V. Krisper-ja. (868—3) Ces. kr avstrijske A državne železnice. Izvod iz voznega reda ▼ •ljavoa od dne 1. Juntja, 1898 lota. Odhod In LJubljane ju«, kol. Fregs če« Trbti Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbil, Beliak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; ces ScliLhal ▼ Ansse, Solnograd; čas Klein-Reifling v Steyr. Line, na Dunaj via Amsretten. — Ob 7.'uri 5 m. sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec. Fransensfeate, Liubno. Dunaj; čez Selzthal v Solne grad; te* Klein-Reifling v Line. Budejevice, Ptzeni, Marijine vare, Heb.Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Tranaf. — Ob 11. nri 50 m. dopoladie osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno, Seh-thal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popolndne osobni vlak v Trhta Beljak, Celovec, Linbno; če« Selzthal v Solnograd, Lenr - Gastein, Zeli ob jesern, Inomost, Breg-nc, Curih, Genevc Paril; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, PlzeuJ Marijine var«, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lusko, Dunaj v»a Amstetten. — Ob 7 uri 15 m>n. zvečer osebni vlak v I.esc-. Bled. Poleg trga vsako nedeljo in praznik ob 5, uri 39 m popolndne v LesceBled. — Progo v Noto nadeto 1» v Kočevje. Mešani vlati: Ob 6. ari 15 m. zjutraj, ob 12. ari 55 m. popoladne, ob 6. ari 3<> n . sveder — I*rlho«l v Izubijano j. k. Proč* Ia Trhli«. Ob 5. nrf 46 m. zrn t raj osobni vlak z Dunai? via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, KarVvih varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Badejevic, Solco^rada, Linca. Sterra, Ausseea. Ljabna, Celovca, Beliaka Fran '.nnsfeste. — Oh 7. ari 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Blfda. — Ob 11. nri 17 m. dopoludne osobni vlak s Dvnaia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja. Budejevic, Solnograda, Linca, Sterra, Pariza. Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gastein* Ljuhna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak t Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka O lovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 ir. zvečer osobni vlak i Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H ba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljabna, Beljaka, Celovca Pontahla. Poleg tega vsako nedeljo m pravnik oh 9. uri 55 m. vlak iz Leso-Bleda. — 1'rogia Ia Vivnt« uieHta In Ia Koeev|»-Mešani vlaki: Oh 8. nri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popolndne in < b 8. ari 35 m. zvečer. — 0«ll»o«i la l.|itl>-ljane d. k. v Kiemnlk. Ot '«. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob 6. uri 5*> m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prihod v LJubl|ano d. k. Is Ka«nnika. Ob 6. ari 56 m. zja t.raj. ob 11 ari 8 m. dopnlndne. ob 6. ar 10 m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—126) Noter dr. Rada] v Mariboru tiTe s% svojo pisarno koncipijenta. Vzprejme tudi v zapuščinskih obravnavah izurjenega uradnika. (885—i) Prodajalka za trgovino z mešanim blagom in (884—1) pisateljica za loterijsko kolekturo «o i8t3C*ta. Ponndbe se prosi upravniStvu wSlov. Naroda*. V Vintgar! K Binko&tnim praznikom se zopet »tvori restavracija v Vintgarju. Za dobro postrežbo je skrbljeno. S priporočilom (83i-6) Tatic. Žumer. Razpis službe. Neka tazemska, jako znana drntba sa zavarovanj* proti nezgodam in aa obvaznoat namerava naataviti pod ugodnimi pogoji nadzornika za Ljubljano in za deželo. Dobro ime in obsežno znanstvo pri prebivalstva v mesta in na deželi neobhodno potrebno. Strokovna izurjenost ni ravno potrebna, ako je doticnik nicer osobno sposoben — Ponudbe pod W. D. 2349 Rudolfa Moti« na Dunaj L (886—1) A Usojam si naznanit' slavnemu občinstvu, da sem J "*PriCeI v TrstaZ (637-6) < trgovino za komisijonalno 4 in špedicijsko poslovanje, 4 Naročil«, in sicer mala v posiljatvah po 5 kg po ^ p "št i in od 30 kg naprej po železnici, izvrševal bom a tocn > in i-euo. v Ha^posiljal bom ruzen bolonlJalneK« hlns* 4 tudi oruge na trg spadajoče stvari, kakor: n»dj«, a sele j|nv<>, rli»«* i. dr. Pečal fle bom a raspre* v i1mv»ii|«-isi iloiitaćili prlili^lkov« » |»ri|emta« ^ nJem I»Im^w r *»vo,» Mk ImiIIšI-h. «ImJmI na lita j Bta|>laell« lii poNreilutnl dnileiiu prodajo * no korlMt luM«iiik<4. 4 Trgoval bou. tndi m vlu»in »-h č&otjotnf" (ta87) Terdo ^pilar. KVodno admvllia)6«f3 v neposredni b.ižini mesteca Kamnik (žel. »1 • SJ« •« pohtaja) na vznožji Kamniških planin, dra- rtT^fiM U\ i^in^T^T VT žestDO le>ece. krušni sprehodi v smref.nih v IJvitJ adiflli I 1 IlJLJiO. gozdih, luv, ribarenje postrvi, elegantno " —- zdraviliško poslopja z velikimi verandami, UM t*, rta ii JNbiiu kopeljna hifia z banjskimi in is. irebHkii|<* : H, aicuNta -i. III. žrebuuje : 15. n v pleni lira 1H9M. IV. žrelmiije: oktobra isos. priporoča T - C- 3vT ^T2T JE1 ZS. toanlca v Xjjij.lDl3a.iiL. priporoča Narodna Tiskarni Gastitim cdjemalcem piva! P. n. Usojamo si Vam uljudno naznaniti, da smo jprf«lot>llt od gospoda Odo Psuimer-Ja zalogo piva rLSt 2^stri3© Terezije cesti št. 2 ter bodemo tuk«| svoje povsod na dobrem glasu znane češke izdelke piva v sodčkih in steklenicah po gledć izvrstne kakovosti nlakl eenl razpečavali. Ob jeilnctn pripomnimo, da gospod Odo 1'oiiinier ostane v nafti službi kot voditelj zaloge ter bode na6a skupna težnja, turno in pošteno ostreči zahtevam častitih odjemalcev. V prijetni nadeji, da nas blagovolite razveseliti z naročili, priporoča se z velespostovanjem kneza Adolfa Josipa SclwarzeDbBroa pivovarna i Proti™. V L j u b 1 j a n i, dno 23. maja 1898. (S22-5) Izdajatelj m odgovorni umduik: J oai p Noll*. JLaaUiina in tisk aNarodne TinkarneM. 0D 80