1!	Izhaja dva krat |j	^l^pjjp jjj^jIjjjJjt ^ 1	jI
Mastne novica.
Ohioska državna postavodaja
je hotela upeljati učenje svetega pisma v javne ^ državne šole.
I; " _% - 4 ■
m i ■ i— i —II
|| JEOVRŽENO.
v... • I -f ; .JŠ"-''1 j '.. ■ ' '•■' jft^jfr'^
I—iDtržavna poslanca Tot-i}ian in Hines sta hotela s polnočjo državne ptostavodaje upeljati v ohioske državne, oziroma javne šole, obligatoričen poduk svetega pisma. Ta načrt je že sam na sebi smešen. Kajti v javnih šolah se nahajajo otroci katoliški, protestantov-sJcif, judovski, turški in še mnogo drugih ver, in vprašanje nastane, katerega sv. pisma naj se otroci učijo, ali judovskega, katoliškega, turškega ali lute-ranskega, kajti nemogoče je, da bi katoliškemu otroku silili judovsko svet9 pismo, j udu pa Jurski koran. Za tako postavo sta govorila dva doktorja iz Citicinnatija, proti postavi so j pa govorili judovski rabi Moses Ories Margareta Sother-MjUKi, načelnica višje šole, škof Reese u Columbusa ter bivši generalni pravnik Hogan. Kot se vidi torej, so celo škofje proti poduku svetega pisma v šolah, in predlog, da bi se sv. pismo v šolah podučevalo, je sijajno propadel, šola naj izobražuj za svet, ne pa za fanatizem. '
—jod 14. do 30. aprila so na-nieAjfeni dnevi v mestu, da se mesto počisti. Mesto bo najelo poiebno delavce, da očistijo ceate, gospodarji so pa prošeni, da isto store na svojih prosto-rijiJcievelandska delavska zve-Jfea je pa sedaj sklenila, da <bo Nasprotovala temu gibanju, da se mesto čisti, ker so bile tiskovine, ki opominjajo na čistost mesta, tiskane v skebski tiskarni. Unija dolži župana Bakerja, da Ve bil vedno nasproten delavski unijski organizaciji, in da/ so bite tiskovine naročene "•Otis »Printing Co." ki je skeb-tiskarna, kjer se ravno se-' daj vrši štrajk tiskarjev. 2upan Baker se je izjavil, da s tiskovinami mesto nima ničesar opra-gviti.pač pa so bile tiskovine naročene od privatnih meščanov. •»-K"	''V;'	\
—Josip Zele, slovenski po-grebnik, je dobil novo telefon številko: Cuyahoga telefona Glasi se: Princeton 1194 VV. Njegovi prijatelji naj to i*po-stekajo.
p f—Starišem Gregorje je umrl mesecev star sinček za plju-
v —-Slovenska društva v Col-pmwoodu pozor! Vabljena ste, ^ da se po svojih odposlancih ude-i ležite skupnfega sestanka dne II. aprila ob 7. uri zvečer v cerkveni dvorani na Holmes aVe. na katerem sestanku se Bfeodete pomenkovali o . jako važnih stvareh za collinvvood-llpfo naselbino in za napredek |stqvenskega družaibnega življenja v Collinwoodu. Gre se za jako vaine stvari. Korist bode-te imeli vsi. Pridite torej vsi. ; Pripravljalni odbor.
—Slovenska naselbina . je že i zdavnej potrebovala dobrega |igr£lišča na prostem za otroke. : DWlalo se je že večkrat sem itn •tja, došedaj brez uspeha. Zad-pijfe čase pa se je ukrenilo nekaj ^meljitega o tem. Vrše se po-gjijanja med Kast Ohio Gas Co Sili med mestom, da se prijjms'i iza igrališče qtrokom svet, ki lezi 11a E. 62. cesti severno od St. Clair a v* kjer ima plinova družba kakih 14 lotov neobdelane zemlje. Mesto je obljubilo, da preskrbi /a igrališče vse po-
prepusti svet otrokom, da ^e igrajo ob prostih urah. Razni ugledni trgovci 0d "North East Improvement Association"' se trudijo za to igrališče, in kot je čuti, ne bo dolgo, ko postane igrališče za otroke gotova stvar.- '".' , / ^ ' ■' ■* -
-—»Moderna Eva se je pokazala v torek zvečer v Wade parku. Brez sramu, kot popolna nedolžnost, je neko dekle,
j -
v Evini obleki, pričelo plesati v torek zvečer ob jezeru v Wade parku, v občno ogorčenje mimoidočih. Konečno so jo zagledali tudi neki mladi deča-ki, ki so hitro tekli po varhin-jo morale — policijo. Prišel je policijski saržent, ki je s proč obrnjenim pogledom prosil moderno Evo najprvo, naj si pokrije svoje deviško telo, potem pa jo je spremil v policijskem vozu na postajo. Tako je bila moderna Eva zapodena iz paradiža v svet, kjer ji bo hrana trnje in osa*. phJS
—Poročno dovoljenje so lo-biil: Frank Pepič in Fanv Peč-mk, Fr. Oster in Mary Bi/a-vičar. Bilo srečno l ■. -^Kor izmed rojakov dobi kako pismo od vojakov iz stare domovine, posebno od vojnih ujetnikov iz Srbije ali Rudije, naj nam izroči pismo, da je dh-občimo. Pismo vsakemu vrnemo. ■ > ,, :, .^'..V' . ; >.| • ;
—'Jako škandalozne razmere vladajo v mestnfprisilni delavnici v Warrenswille, kot se je izjavil prosekutor Locher. izmed 154 ujetnikov, katere je poslal tja sodnik Lieghlv Čekom treh mesecev, jih. je 59 pobegnilo, 39 jih je bilo odpuščenih pred časom, drugi pa zopet boljše žirijo kot domu. Odbor, ki vlada na prisifii: delavnici, potrebuje korenitne rz premembe.
—iMe^to dobiva vedno več pritožb radi slabe pitne vode. Klorin. ki ga vlivajo v vodo, povzroča mnogo bolezni. I>ela na novi filtracijski postaji se vrže jako počasi, in vsak dan se pripeti najmanj pet slučajev boleznij, ki izvirajo naravnost od. slabe vode. . v, -
—-Pri ceštni železnici vlada tako zanikern red, da je odbor mestnih svetovalcev sklenil, da si nekoliko ogleda razne vožnje. iNlajveč pritožb prihaja od ljudij, ki se vozijo s St. Clair karami. Mestni odbor bo ta te-
L' iff '	-	, '	. jjp- -.i*
den vso stvar preiskal.. Na^ 123 cesti hočejo zgraditi progo, ki bi vezala St. Clair in Superior.
—Ženske, katere so pregnali iz javnih hiš, se sedaj selijo po privatnih stanovanjih po celem mestu. Policija jedobila v sredo 4 ženske na E. 36th St. in Prospect ave. in pet žensk na E. 43rd St. in Cedar. Policija ji'h je posvarila, da naj opustijo način njih tivljenia, toda kaznovana ni bila nobena.
Mrs. Claudia Flynn je z no-žerii zabodla svojega stanovalca, James fPearce. Slednji je stanoval ločen od svoje žene pri Mrs. Flynn, kateri je dajal $10 na teden, da je kuhala zanj. Zadnje čase je Pearce hodil večkrat pijan domov in nadlegoval svojo gospodarico. Tako se je zgodilo tudi v torek. V obrambi je Mrs. Flynn zgrabila za kuhinjski nož in moža zabodla v srce, da je umrl. Žena umorjenega stanuje na Starkweather ave. z dvema malima otrokoma. v
—<y- pondeljek ponoči je bil napaden blizu svojega doma rojak Frank Gaspari stanujoč na 1190 E. 66 St od neznanih oseb. F. Gaspari je zadobil precej teške poškodbe.
--o-
Francosko poročilo. Pariz, 4. aprila. Dan je bil miren razven v Woewre dis-Cttt^	smo uadaljeva!
Sola za bogatine.
{Predsednik californijske univerze se je izrazil, da so
javne šole samo za bogatine.
i Z DELAVSKIH KROGOV.
San Francisco, Cal. 7. apn-a. Dr. Benjamin Ide Wheeler. 3red§e<lnik univerze države Ca-ifornije, se je izrazil pri nekem ukajšnem banketu, >da so jav-le šole le za bogatine, oziroma :a sinove bogatinov, ki se ho-:ejo izobr^iti, dočim se delav-itvo prav nič ne ibriga, da bi »voje srnove pripravilo k višji zobrazbi. N>adalje je povedal :a učeni mož, da je ameriška lemdkracija prazen nič in da »e Amerikanci vedno bolj bli-tajo evropski aristokraciji. Cilj imeriških šol je, tla se Ustanovi nekaka aristokracija, in da se jnpyi delavskih starišev drži lant, kjer so. namreč v tovarni. V tem oziru posnemajo Amerikanci Evropejce, kjer vlade rte dajo sinovom delavcev potrebne izobrazbe, da pridejo laprej.
Akron, Ohio, 7. aprila Štefan Gozdanovič, Htvat, je bil LHlpiuščen . iz tukajšne tovarne 'Quaker Oats Co.". Vzrok, zakaj so ga odpustili, ni bil naznanjen. Odpustil ga je nemški Foreman^ John Haag. Gozdano-vič je bil tako jezen, ker so mu odpovedali delo, da je prišel včeraj opold-ne pred tovarno in večkrat ustrelil na foremana Haaga, katerega pa ni zadet. Časopisi poročajo, da je hotelo 2000 delavcev od "Quaker Oats Co." planiti nad siromaka Go-zdanoviča in ga linčati, freda policija ga je rešila, toda tem poročilom ni dosti vrjeti. Gozda-novič \p bil najbrže odpuščen radi svojega prepričanja. Foreman John Haag je Nemec in predsednik več nemških društev •	. v,.■'■■'
ICV.
Detroit, Mich., 7. aprila. Včeraj so se vršile po državi Michigan volitve v 14 countyih ^a mokro in suho. "Suhi" ro zmagali v 12 countyih, mokri ]>n v dveh.
Youngstown, Ohio, 7. aprila. Tukajšni delale J. F. Isensee, ki je bil za navadnega delavca pri Pennsylvania železnici, je pravkar podedoval po neki svoji sorodnici v ColuiHbttfli $200.000.
Chicago, 111. 71 aprila. Tu je bil izvoljen £ včeraj za župana William Thompson, milijonar in sportirtan, z večino 130.000 glasov. Tudi vsi drugi republikanski uradniki so bilt,zvolje-rti. Nad pol milijona volivcev ie oddalo svojie glasove in med volivci je bilo tudi 190.000 žensk. Kot, poročajo časopisi so ženske oddale svoje glaspve proti demokratom in za republikance. Njegov nasprotnik, demokratični kandidat Robert M. SweitzerN se ima baje zahvaliti za svoj poraz, ker je bil preveč nemškega mišljenja.
•• • -o-—•—'
—Čas, da plačate račun za plin je do pondeljka, 12. aprila do 10. ure zjutraj.
AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
V našem uredništvu je izšla dolgo pričakovana knjiga: "Kako se postane državljan, ustava 2jed. drfav, vprašanja in odgovori za prosilce ameriškega državljanstva." Ta knji-ga je edino delo svoje vrste in je bila odobrena od sodnije Zjed. držav. Cena knjigi a5<
,.	V j w ,. "J-	-.. t-
POSLEDNJI BOJI na KARPATIH
Nemci $0 poslali Avstrijcem nove čete.
Avstrijsko poročilo trdi, da so Rusi zasedli vse gorske vrhove ? Beskidih. Avstrijci zopet streljam na BelgiHd. Francozi so tekom zadnjega tedna premagali Nemce v sedmih marših bitkah in jih vrgli nazaj. Nemški cesar se osebno trudi, da pregovori avstrijskega cesarja, da izroči Italijanom, kar zahtevajo. 30.000 mož transportnih čet pred Dardanelami.
Spanci zahtevajo Gibraltar.
Berolin, 7. aprila. V Madridu izhajajoči časopis "Imperial" piše, najbrž nat^ovano od vlade, <la je prišel čas, ko se Španija otrese fv*ilcoskega in angleškega upljtVfj. Španska je baje leta 1903 sklenila s Francijo in Anglijo pojpjdbo, da če se položaj v Evropi spremeni, da bo imela Španija govoriti svojo besedo. Španija zahteva sedaj, da ji Anglija izroči po končani vojni Gibraltar. Uničeno tursko brodovje.
Petrograd, 7. aprila. Sedem turških torpedovk in neki velik transport turških vojakov, so bili potopljeni in dve najboljši turški križarki il&čno poškodovani v veliki pomorski bitki, ki se je vršila vtrnem morju med ruskim in turškim brodov-jem. Tako je uradno naznanila ruska odmiraliteta.
"Prints Eitel" v pristanišču.
New Port News. Va., 7. aprila. Nemška križanka "Prinz Eitel Friedrich", ki je iskala zavetja v tem ameriškem pristanišču že skoro pet tednov, ostane do konca vojne v pristanišču, ker ni hotela ob pravem času. predpisanem od vlade od-pljuti iz pristanišča. Nekaj časa se je mislilo, da bo nemška kr.ižarka porabila nočno temo in meglo in se v varstvu ameriškega obrežja splazila mimo angleških križark, ki jo pričakujejo na odprtem morju, na varno, toda sedaj je gotovo, da ostane nemška kri?arka do konca vojne v ameriškem pristanišč 11
Velik poraz Avstrijcev v Karpatih.
Petfograd, 7. aprila. Ruska armada, ki čimdalje bolj prodira preko Karpatov na ogrske planjave, je tekom zadnjega tedna ujela več kot 60.000 ujetnikov. Ruska armada je dobila velikansko premoč, ko so pridružili prvotni ruski armadi zbori, ki so oblegali trdnjavo /premysl. Rusi so dobili skoro 400.600 novih čet v Karpate, da napadajo Avstrijce. Rusi naznanjajo, da so dobili samo v Ušok gorskem prelazu zadnj: teden 389 avstrijskih častnikov 33'*55 mož.' Pri Lupkov gorskem prelazu so Rusi ujeli enako število ujetnikov.
Boji v Bukovini.
Petrograd, 7. aprila. Rusi so prodrli £e tako daleč preko Karpatov na gotovih točkah, da so zasedli več ogrskih vasij ha drugi strani Karpatov. U-radne brzojavke, kr so danes dospele v Petrograd, naznanjajo, da so začeli Rusi z novo ofenzivo v Bukovini, kjer so se avstrijske čete popolnoma umaknile. Ruska armada generala Ivanova, se je zapletla v bitko zadnjo sredo, in bitka je trajala več dnij, dokler niso Rusi pognali Avstrijce iz severozahodnega dela Btfckovine. Mesta Oros, Okno* in Zamjichine so prišla v rusko iblast.
Avstrijci ujeli 7500 Rusov.
London, 7. aprila. Uradno naznanja avstrijski
v Karpatih zajeli 7565 ruskih ujetnikov. Razven tega se iz Avstrije še uradno naznanja, da so avstrijske Čete ob reki Dnjestru uničili popolnoma dva bataljona ruskih peščev. Ko nečno pa pripozna avstrijsko poročilo, da so se morali Avstrijci na nekaterih točkah v Karpatih umakniti pred Rusi.
1P0 padcu Premysla.
Petrograd, 7. aprila. Vsi avstrijski vojaki, ki so bili. zajeti " Premyslu, so sedaj eksporti-rani v Sibirijo. Med ujetniki je bilo devet generalov, 2.307 častnikov in 113.890 mož. 6000 ranjencev v trdnjavi je bilo v takem položaju, da so jih morali obdržati v začasnih bolnišnicah na fronti. V Premyslu je bilo zajedno ujetih 219 avstrijskih zdravnikov. Duske oblasti še sedaj niso mogle preračunati vsega, kar je zaplenila ruska armada v trdnjavi. Med plenom se nahaja 900 topov, ki so deloma še za rabo.R uske poizvedovalne čete, ki re nahajajo v Premvslu, s** dobite v CPremysIu velikansko zalogo strijskih zdravnikov. Ruske ob-streljiva. Iz tega se sprevidi, da je avstrijska vojna vednoet da je avstrijska vlada pač dobro preskrbela za streljivo v trdnjavi, toda za ž-vila pa jako malenkostno. V trdnjavi je prišlo Rusom v posest tudi 250 dobro ohranjenih strojnih pušk. .
Avstrijski zrakoplovi.
Berolin, 7. aprila. Štirje avstrijski zrakoplovci so bombardirali včeraj mesto Skader v Alhaniji.f ?) Poškodovali so neko tovarno. Nihče ni bil ranjen. Pozneje so avstrijski zrakoplovci zagnali več bomb na črnogorska mesta, ne da bi koga ranili ali naredili kaj škode.
Boji v Franciji. Pariz, 7. aprila. Čimdalje bolj se pozna, da dobiva francoska armaida sveže moči na bojišču. Dan za dnevom napredujejo Francozi, sicer polagoma, toda stanovitno. Blizu Etaina, 13 milj od Verduna, je francoska •armada zavzela dve važni nemški postojanki. Nemci so imeli v tem boju 140 mrtvih in 458 ranjenih, in Francozi so ujeli ii'299 Nemcev ter štiri nemške strojne puške. Kot se poroča iz Amsterdama,- imajo sedaj Nemci na francoskem bojišču 47 popolnih armadnih zborov, ali skoro dva milijona vojakov.
Zgube nemške armade.
Amsterdam, 7. aprila. Po uradnih nemških poročilih se posnema, da imajo dosedaj Nemci 1,800.000 mrtvih in ranjenih ter ujetih vojakov. V tem številu niso vštete bavarske, virtemberške in saške zguibe. l?$emški listi izjavljajo, da bo konec vojne v mesecu decembru.
(NfcmSkir križarka internirana.
Newport News, Va. 8.. aprila. Nemška pomožna križarka "Princ Eitel FriedricV ki se je zatekla v to pristanišče, da naredi potrebne poprave na po-
■ m ................
v " •» 'V - ; «
je odločil njen kapitan, ki se je izjavil, da mu ne kaže, cut se poda na odprto morje, kjer ga čaka šest angleških križark. Nemški kajzer deli Avstrijo. JI^>ndon, 7. aprila. Dopisnik "Daily Maila" v Rotterdamu typoroča,ila je zvedel iz najbolj zanesljivih virov, da se je nemški cesar osebno podal na Dunaj, da pregovori Franc Josipa. da prepusti kos svojih dežel Italijanom. Franc Josip se je hotel udati, toda Mažari so vzeli tako stališče, da nemškf cesar ni mogel ničesar doseči.
Turški sultan o vojni.
Carigrad, 7. aprila. Dva dopisnika od "Associated Press" sta pretekli teden govorila s turŠkirp sultanom o vojni. Sultan se je izjavil, da zavezniško brodovje ne ho nikdar prodrlo <kozi Dardanele, zakar se ima posebno zahvaliti dobrim nemškim topničarjem in topovom, katere mu je nemški cesar poslal. Zajedno je izrazil, da občuduje nemškega cesarja kot največjega junaka sveta, in da turški podložniki vsak dan molijo k Alahu, da blagoslovi nemško in avstrijsko orožje. Sultan sam se je izrazil, da bo Nemčija premagala vse svoje sovražnike.
Bernstorff gre?
Washington, 7. aprUa. Nemški poslanik v tem mestu, gro( Bernstorff. se je silno zamejil ameriški vladi, in pričakuje se, la bo nemška vlada prisiljena odpoklicati nemškega poslanika. Nemški poslanik je namreč kritiziral ameriško vlado, ker je streljala na nemški parnik "Odenwald", ki je hotel pobegniti iz ameriškega pristanišča.
Položaj pred Dardanelami.
London, 7. aprila. Brzojavke iz Aten poročajo, da je zavezniško brodovje pričelo zopet streljati na Smyrno, in da je bilo več fortov porušenih. Iz Aten tudi prihaja vest, da ima jo zavezniki na transportnih parnikih 30.000 pehotnih čet, katere bodejo potrebovali za napad na Dardanele s suhega. Italijansko brodovje v Adriji.
Rim, 7. aprila. Italijansko bojno beodovje je mahoma zapustilo svojd postojanko pri Spezziji in se napotilo v Jadransko morje. Popolna skrivnost vlada; kakšna povelja ima to brodovje: Kretnje italijanskega brodovja so vzbudile v vseh krogih, mnogo pozornoti. Nemški in zavezniški diplomat-jc se trudijo, da pridobijo Italijo na svojo stran. Italija je pravkar s Srbijo naredila pogodbo, ki pravi, da Italija ne bo nasprotovala Srbiji, če zavzame kako mesto ob morju, pod pogojem, da Srbija tega mesta ne bo utrdita.
J Za Istro ki Trst. ,
Italijanski poslanik v Parizu M. Tittoni, je odpotoval v Rim. da si izpoaluje nadaljnih navodil glede dogovorov za Trst in
roča, zav< 1 ne pri/na^jo. da
pustiti čisto laške pokrajine, ■.£ toda ne drugih.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 7. aprila. Med re-kama Meuse in Moselle, kjer je sovražnik razvil veliko delavnost, so se nemške prednje straže umaknile na drugo črto. Francoski napadi južno od Toula in pri La Pretre »o bili odbiti. Najhujši boji so se vršili pri Meuse in Apremont, kjer so se Francozi priplazili prav «do nemških taborov, toda bili sprejeti s številnimi streli. Kmalu so se Francozi morali umakniti. Drugega dne smo-, opazili, da so Francozi zalgali stotine svojih mrtvecev, Iz mesta Grahen v Alzaciji so se morale nemške čete umakniti, ' ker s0 Francozi streljali v me-«to s topovi največjega kalibra. Na ruskem bojišču, 30 km ju ž* v no od Memela je nemška kava- , lerife uničila en bataljon Rusov. 120 jifh je bilo ubitih, 150 ranjenih. 300 ujetih. Nemci so zgubili samo 6 mož. (?) Ruski napadi južno od Augustova so »bili zavrnjeni.	i
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 7. aprila.
Čimdalje
hujši boji v Karpatih so odvisni od lepega vremena. Od prelazov pri Ondavi do Ušok gor- ! skega prelaza se vrši ogromna bitka. Rusi so v nekaterih točkah dosegli uspehe. Na višavah Latorsca doline smo zajeli 930 Rusov, zajedno smo dobili tudi 2 toj)a, 9 strojnih pušk in 5000 pušk.
Belgrad bombardiran.
Dunaj, 7. aprila. Avstrijski topničarji so bombardirali Belgrad kot v povračilo, ker so srbske čete bombardirale avstrijsko mesto Oršova.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 7. aprila. Kljub neugodnim vremenskim prilikam je prišlo <lo večjih bitk med re-kahia M'oselle in Meuse, kjer smo obdržali vse pridobljene postojanke in celo napredovali. Vzhodno od Verduna smo zajeli dve vrsti nemških strelnih jarkov. Nemci so se
silno trudili, da priborijo svoje postojanke nazaj, toda vsi njih poskusi so se izjalovili. Pri Ally smo zajeli mnogo -nemških u-jetnikov Med ujetniki so bili tudi cesarski gardisti, katere so Nemci poslali v ta kraj, potem ko so 26. marca doživeli poraz pri Hartmans Weiler-
kopf.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 7. aprila. V Kar- | patih se nadaljuje z rusko o-fenzivo kljub temu. da so Avstrijci dobili precej novih mo- j čij in jim je prišel tudi močan nemški oddelek na pomoč. Vsi : gorski vrhovi v Beskidih so V«, ruskih rokah, in naše čete z uspehom napadajo južne prelaze. Dne 5. aprila so ruske ce-* te ujele 2900 Avstrijcev, tri topov? in več strojnih pušk. Na 1 drugih točkah ni spremembe. jV* \ sk c 1 ci(i pot Opl U Iz Petrograda se poroča, da so ruske mine potopile dve nemški p tovorni jadiji. ki ne
CLEVEUlDsi AHERKJL
1 lZHAf yto»'",w »'T<tK
| NAROČNINA:	I
Za RW^ni ...............^ . .$1.00
DmUi bril podpiu in oKbiKMti sc AS ii^tl®®®!®
■
' VBa plama, dopisi in denar naj se W~"	pošilja na:
CLEVELANDSKA AMERIKA, #11» ST. CLAIR AVE. N. E. g'V CLEVELAND, a_
BDhOms JAw5o Editor"'
% ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
K=ti<l liy 15.000 Slo-minil« (Kraliurt) In \ the City of CJevel .nd and elaewhere, Ad er lining r .tea on requmt.
TEL. CUY. PWINCITOK' 160
Kntcred acconl-clnM matter January i 8th 1909, at the po«t nfTlce nt CtevcUad, 0. , ■ndtr the Act Mtfctl 8, 187». _
INb. 29. Friday, April 9. 1915.
Vsenemski načrt. Odgovor zaveznikov.
Wm P ■ ———
f' ^rJ^S IFVVv jSf. Hf, " '
Svoboda — Jugoslovanov.
Jugoslavija — edina rešitev južnih Slovanov, to naj dokažejo sledeče vrstice:
Xlemci v rajhu in po celem svetu že dolgo, dolgo sanjajo o Veliki Nemčiji. Da, daleko pred onim časom, ko smo bili mi v samoobrambo prisiljeni misliti 11a Jugoslavijo, »o Nemci pisali in delali v korist Vsenemčije, ki naj bi obsegala tudi del nas i-r~ Jugoslovanov. Dobijo se pa nekateri Slovenci in Hrvatje, ^kateri ali v svoji nevednosti, ali v svoji hudobnosti, ali v svoji zaslepljenosti niti ne vedo ne. -.da obstoja vsa nemška propaganda že dolgo vrsto let. Zopet drugI Slovenci in Hrvati.— hvala Bogu, malo jih je — so -tako nezmožni globočjih mislij, <!a istovetijo kntoličanstvo f. B&tfrtrijo, da v svoji nevednosti prikrito mislijo, da mora katoliška cerkev obstojati samo v Avstriji. Zdi se nam. kakor da
i te vrste ljudje ne bili nikdar prišli dalje, nego do mej svoje
* Evo dokazi zato, da hočejo pogoltniti Vsenemci nas Slovence in velik del Hrvatov.
O vsenemski propagandi in stranki na Avstrijskem nam najbrž ni treba govoriti. Pojdimo v nemški rajh. Mesto da bi navajali celo vrsto zgodovinskih dokazov in stem dolgočasili čitatelje. uporabimo samo nekaj najbolj niarkantnih. " "Alkteutscher Verband" ek-Mstira v eni ali drugi obliki že od leta 1886. Med člafti šteje celo Vrsto najvplivnejših nemških osobnostij. Razvija neumorno agitacijo v korist vse-netnštva. Ta zveza je največ pripomogla, da se je nemški šovinizem konečno pojavil v bojnem kriku lanskega leta. Fraze predsednika te vsenem-š4ce zveze,dr. Hasseja, rabil in trobil v svet je pred vojno ope-tovano sam cesar Viljem IT. Gemetnschaft aller deutschen Staemme, M'itwirkung aller deutschen Stamme — to doni sedaj iz ust Hasseja. sedaj iz ust Viljema.
Nočemo dolgočasiti čitate-Ijev z dolgo vrsto naslovov l»angermanskih brošur Ena najbolj markantn* naj zadostuje. "Oesterrefchs Zusanimcn-bruch und Wiederaufbau". Lehmann. Monakovo, 1899. deli Avstrijo tako-le:
IFruska dobi Sleoko in Moravsko. Češka bode del Sa&ke. Bavarska dobi Solnograško. Predarelsko ?n Tirolsko. Gorenja Avstrija, Dolenja Avstrija, fttarjeska, Koroška Kranj, ska, z nad 5 milijoni prebivalcev tvorile bodo novo Avstrijsko državo. Primoska in Dalmacija se sklopi jo po zgledu Alzacije in Lotaringije v "RECHSLAND/ eno skupno državno ozemlje, ki ga bode vladal državni nemški vojaški guverner. Nova avstrijdca država se priklopi Nemčiji po načinu Badena ali Virtemberške <
^ ški vojni luki. m}; Nemški dvor in Vsenemci.
j V začetku vojne kričali »o
0	Nemci vsepovprekj "Vojna J nam je bila vsiljena." To seve-
j da popolnoma zanikujejo že
= objavljene listine, i nemške i nenemške. Nasprotij Nemci so hoteli vojno, še pred napetostjo, ki je nastopila v juliju 1914 , Neki nemški častnik, pod izmišljenim imenom H. Frobenius, _ objavil je že koncem 1. 1913 brošuro "Des Deutschen Rei-■ ches Schicksalstunde", kjer pi-» št: 'I.Vemčija je napadena. Mo-
1	ra se ibraniti in da se brani, mora napasti zločince, ki se pripravljajo v temi. Ona mora korakati takoj."
In glejte sam nemiki prestolonaslednik je. v začetku 1. 19x4 brzojavil Frobentus-u: "Bral r rem pozornosti vredno brošuro "Des Deutschen Reiches Schic-ksalstunde*' z največjim zanimanjem in želim, da se kolikor mogoče razširiti med nemškim narodom." ' Zato si lahko tolmačite pisavo Harclena, najboljšega nemškega publicista, ki se v novembru 1. 1914 v reviji Zukunft norčuje iz onih, ki se izgovarjajo, češ, da Nemci niso hoteli 1 vojne: "Ta vojna nani ni -bila 1 vsiljena... Mi smo jo hoteli, 1
mi smo jo morali hoteti.....
Nemčija vprizarja vojno, ker < je neodoljivo prepričana, da ji | njena dela dajejo pravico do j
širšega prostora na zemlji____
Vidiš, prijatelj, dragi moj av- I strofil, to se p-a vi, prišel je čas, I da se ti umakneš pruskemu I osvojevalcu in če ti je to drago, svobodno ti, jaz nimam nič zoper to. Kar pa se tiče mene in večine Jugoslovanov, pa ima- 1 tito mi mnogo zoper to — namreč. da si na naše stroške Nem-:i ne bodo širili svojih pa^ov..
Kaj bo z Avstrijo? Nemški zgodovinar, Dietrich Schacfcr, piše v reviji iPantlier: "Na v* a k način nicrnmo razširiti našo moč na vzhod ...... v
Velikansko rusko silo moramo |< vreči na ono stran reke Dnje- j,
per..... Potem bode mogoče s
na podlagi zedinjene iN^emČiie n in Avstro-Ogrske vstvariti ce- lj loto riržav od Severnega rta pa do Sredozemskega morja...." I Ni čudno, da je Tisza v feb- ■}, riwrja 1 u5 ^e govoril o načrtu carinske zveze med Nemčijo d in Avstro-Ogrsko.	<
Ni čudno, tla je Avstro-Ogr- p <ka že parkrat skušala sklepa- k
ti poseben mir.....Uvidevajo p
zaposljenci na Dunaju, da so 11 nemške čete na Ogrskem pred- d straža pan germanske db lasti— j i bodalo na prsa Dunaju in Bu- jt
dapešti----.Ni zaman Nemči- n
ia zahtevala avstrijskih čet za tj
Belgijo in Francosko.....To- N
da "Oesterreich ist immer um [i cine Idee und um eine Armee s< zurueck (Avstrija vedno za- It sta ja za eno idejo in za eho ar- C! inailo.) Stari. Franjo se upira, p ali nikdo ga ne čuje, mladi r< prestolonaslednik je pa mlad dovolj, da mu ne bode tako te- * j "ko figurirati kot nemški Buh- v desprintz.	k
Humptv Dunipty sat on a wall, c< Humptv Dumptv had a great ki fall,	"	C
All the king ' s horses	o
And aH the king's men	si
Could'nt put Hutnpty . tt
Together again. ^	p
p
In kaj pravijo zavezniki? c,
Oni dol>ro poznajo vse te vsenemške naklepe. Zato niti
Ruska niti Srbska — kateri so	p
že sami iXtemci pripravljeni da-	X
ti Bosno in Hercegovino — ne	0
marali čuti o posebnem miru.	p
Poseben mir bi bil izdajstvo	n
avstrijskih Slovanov^ Enajst	o
milijonov avstrijskih Slovanov*	n
bi se ne ta način izdalo nem-	|<
škemu molohu in vstvarila bi	0
se velika Nemčija, katera bi	p
lahko zagospodovala in kljubo-	S
vala celemu svetu.	jj
Zato je rekel ruski minister-	p
ski predsednik Sazonov 9. febr.	C
1915 v dumi: "Ruska in zavez-	n
niki so se zavezali izvojevati	t<
foorbo zoper Nemčijo do uspe-	b
šnega zaključka."	p
Zato angleški ministri ne-	s
prestano omenjajo v svojih go-	V
vorih, da se mora dati svobodo	c,
malim narodom. Če se Nemči-	n
ji dovoli podjarmiti nas avstrij-	"
ske Slovane, bode konec ne sa-.	g
i ' . - " • • ' -.V7 . m '	V	fJaj^r ■ - ■ t r i- "U . 'i- uii'. : .. ' • -
I r* A xr"!-/ usoda...Trst lahko ponujajo
vzeli.....,,..,
Konec.
Za nas Jugoslovane preosta-je v ti zgodovinski uri bre? strahu in brez pridržka opominjati zaveznike, da nas je do ti 5 milijonov, da nas morejo vspričo zgodovinske in zemljepisne važnosti upoštevati{ da je za svtovni mir odločilnega pomena stvaritev ene velike Jugoslavije, katera bode zapirala pot (Nlemcem do Trsta in brzdala na j.ugu germansko sa-mopašnost. Petnajst milijonov Jugoslovanov, stvarjeni iz iste snovi kot Srbi, ki se jim divh celi svet, so hrabri dovolj in samozavestni dovolj, da bodemo znali braniti se vsakega navala Lahov, Ogrov in Nemcev. Enkrat samosvoji, nam ne bo Ma-h\v. ne T11 "k, ne Nemec, ne Lali kalil mir. Mi nismo osvojevalni narod. Mi ne stremimo za svetovnim gos pod s t vo m, mi hočemo svojo grudo sami vladati. Kot taki smo danes največje važnosti v zgodovini vesoljstva.
Kako je sploh mogoče, da se med nami dobi četudi samo ^ malo trohico rojakov, ki tega nečejo uvideti? Bratje ne mudimo se...Naš mora odmevati neprestano! )o vseh prijateljskih kanceleri- . ah Evrope... Jugoslovanski f (V or naj dela, dela neumorno, ( liti in »popolni svojo nalogo.. J l^epše priložnosti še nismo ime- ^ i. Ali jo uporabljamo?	.
Seničneboji. .
--o--T
d
Iz Clevelanda v San ' Francisco.
i<
--c
Potopisna črtica.	11
v
Ker bo morda rojake na	d
/.hodu Zjed. držav zanimalo	v :aj natačnejšega slišati o za-
ndnih državah, zato sem se	l
vojih skromnih močeh name-	v
il opisati zapadne države ve-	ž
!ke Unije.	!r
\/. idržav Ohio; Indiana in	i
llinojs, ki so našim rojakom	k
e itak večinoma znane, sopiha	n
lak po rodovitnih pokrajinah	n
ržave Iowa in Nebraska, in	P
lasti slednja država se lahko	n
rišteva rodovitnim državam,	'"<
er ob oibeli straneh železniške	j*
roge ni videti druzega kot	k
lastno črno zemljo. V teh	r;
veh državah menda industri-	P 1 nI ravno v najboljšem cvet-
i, pač pa so prebivalci večino-	n ia farmerji, precej gosto nase-
eni. lXa postaji Big Springs,	v
febr. obrne vlak nekoliko pro-	n
jugu, zapusti Nebrasko, prečka tia severovzhodnem voga-	vi 1 v mesto Julesburg državo olo., in pride pri postaji Chap-	P elle zopet v Nebrasko, kate-	g' 1 pa pri postaji Cimball za	C talno zapusti. Vlak vozi po dr-	L ivi Wyoming, ki je večinoma	r< «a pusta in gola, niti sledu o	L aki kmetiji, pač pa se pasejo	rz ele črede ovac okoli jako red-	ki ih "ranehev". Kaj so te "ren-	te lies"? Mislite si na veliki in	d liširni planjavi nekaj z "desk	1« kupa j zbitih poslopij, okrog	oj ih 5 do 15 v krogu s	v! latnoni pregrjenih vož, ob	st lotu privezanih nekaj konj in	st el "ranch'' imate pred očmi.	1< V dokaj prijetni krasoti pa	v< e pokaže država Wyoming ri Green River. Mesticf	v Ireen River leži v nekaki	Si krogli votlini, krog in krog	P a kipijo proti nebu velikanski aravni kanieniti stolpi čudnih	? 1 lik. pod temi stolpi pa kanie-	P1 ito hribovje, od narave sese-	y atio in sklesano kot nekakšne	ir gromne trdnjave. Čudovito lep	5< rizor in krasna igra narave 1 kozi mesto, v vznožju teh ve-	P kanskih gor pa se vije kot rozoren. čisto želen pas, reka	r< Ireen River, po kateri ie tudi	^ lesto dobilo svoje" ime. Med-;m, ko so pokrite države Ne-	n raska. Colorado in vzhodna	k olovica Wyominga deloma še	š( snegom, vlada v zapadnem	k Vryomingu že prava in lepa	n dnčna spomlad, človek čuti	k a vsaki postaji, da se bliža	C Zlatim vratom", obali Tme-	V a morja. Sicer smo pa na via-	n
ci.it> cnaKumerno, venuar j« , 'v	1* * Ti
fe na JtialTh, fldkih po'stajicah! j
kjer viiimo v mali lični hišici "station operatorja". Ako ni za posljena z gospodinjstvom, sedi poleg moža pri telegrafski mizi tudi zvesta ženica, skozi okna postajice pa kukajo radovedne glave ljubkih paglavcev. Nad vse lepa slika v zapuščeni preriji.........
Načelnik postaje je objed-nem tudi čuvaj in telegrafist. On je tu kot kralj. Gospodar je širne prefije, družina pa mu je zvesta ženica in njegova družina, ki se iz ljubezni do očeta odpove s\etu trt ga spremlja sko/j življenje po zapuščenih puščavah in deli z njim žalost in veselje.
Nehote se čudimo sili m jekleni volji človeka, ki je po takrat še neznanih, nevarnih in skoro bcezmejnih pustinjah . položil fračnice železnemu« konju in napel brzojavno in telefonsko žic0 od Atlantika do Pacifika.
Pri delu na železniški progi -o zaposljeni skoro sami Mongoli. So-li Kitajci ali Japonci ii?em mogel dognati, ker tega žlahtnega plemena skoro ni 1 moči ločiti. Od tu, proti državi ' Jtah je svet nekoliko, sicer ne 1
10	ti, vendar za spoznanje lep-
11	kot vzhodnji konec Wyt>-ninga. Planjave in gričevje je ^ )brasteno z neke čudne vrste f grmovjem, katerega Človek ne t ,e kam bi prišteval, ker ni ne i frmovje ne drevje. Na pribli- t ino poldrugi jard visokem, v i >rerezu četrt jarda debelem t leblu raste grm, ki je jako £ jorlohen našemu trnu, pa je elen. Tu je tudi precej nočvirnato. ker je dosti ne- r rakih prekopov ali kanalov, r )nkraj postaje Evanston, Wyo i am pove napis na belo pobar- č a nem v zemljo zabitem kolu, k a smo srečno prispeli v drža- r
0	Utah.	n Spremembo takoj opaziš.
.ep svet z bujno travo. Tu se f idijo tudi prve črede goveje v
1	vine in konj na paši. Utah se 11 »hko prišteva rt>ed gorate dr- i« ave velike Unije. Tu šele po- j; aže priroda vsa svoja iz kam- h a ustvarjena čuda. Kamenite b lase v velikosti 5 do 6 nadstro-
ij hiš z navpik stoječimi ste- k ami, niso nič kaj čudnega ali j< wlkega. Druge zopet zgleda- n ) kakor velikanske cerkvene n upole, obdane z nekakimi pa- p ileln0 tekočimi galerijami, 'oleg vseh teh skalnatih kolo- -1 >v pa stojijo stolpov^ posa- p lezni ali 2 ali 4 skupaj, en ni- -ek in okoren, drugi visok in itek kot minareti Alahovih lošej.
Resnica, nedosežna je nara-
a.
Kamor se oko ozre, kipijo roti nebu silne in visoke s sne-om pokrfe gore. Od mesta ^gden, Utalf, do mesta Salt ,ake City^je veliko slano jeze-">, ki se ifiienuje "Grant Salt ake". Preko tega jezera je »zpet vel^anski železni most, i je dolg 14 »milj. Železni koli 1 ga niostitso zabiti v jezersko J no, kajti tž silni most je do- j >čen, da; nosi danzadnevom 4 gromno pezo teškili in dolgih ^ lakov. Vožnja preko tega morn je nekaj krasnega. iNfc obeh raneh tolčejo in pluskajo va->vi ob mfostne opornice. »Pra-0 čudo ameriške tehnike. J Na postaji Tacoma pride i lak v državo Nevado. Nič po-;bnega imy tej državi. Velike uste planjave in visoke gore, aterih vrhovi so pekriti s sne-cm in zabiti v meglo. Kaj le-
0	se pa v Nevadi opazuje soln-ni vzhod. „ Nelbo rdeče ožari,
1	ko se pokaže rožnorudeča ?lnčna obla izza gor, ?e nje nrVi v pestrih barvah v belo eščeneni snegu. Na zapadnem elu Nevade se pa pričenjajo >dovitna polja, in videti je tu-i dokaj živine na paši.
Zal, pa je le mal kos roijovit-e in obdelane zemlje, kajti malu na to zazre oko cele pečene puščave. Planota je po-rita čez in čez z drobnim, fi- : im peskom podobnem onemu, j i se nabita ob bregovih rek. j eli griči so s takega peska, se golo, Le tumtani raste lalo, pritlikavo grmičje. Ta
mi znano skoro vsakemu kul-
Vozeč se skozi - zavite pasove tega silnega gorovja,-mi prU dejo v spomin pretekla šolska leta, ko so nam učitelji, in pozneje profesorji nam neposlu-snim paglavcem vtepali v glavo razne geografične zanimivosti teh gora. To gorovje se razteza od severnega do južnega konca preko cele države Californije. V dolinah, po žle-bovju tega gorovja se vijejo veliki potoki, in ob teh potokih so postavljene žage, ki režejo les. Dasi je tu že Kalifornija, vendar leži še vsa narava pod debelim snegom. V neki grapi tega gorovjayje postajica Truckee, in dasi je le kakih 30 ponižnih k( čic. vendar ti ibjlšči na neki taki "palači'' ponosen napis: European Hotel! Svetovno znana ameriška reklama si pač zna priboriti tudi v teh divjih grabnih Sierre Nevade svoj prostor.
Od -postaje Truckee naprej pa pride nekaj skoro nepojmljivega. Vlaku privežejo dve lokomotivi, in ta ogromna železna kača se prične v velikan-■kih kolobarjih spenjati preko risoMh gora Sierre Nevade. fn neba vsako človeško biva-išče, pač pa so le kake tri aH itiri čuvajnice, kjer so nastanjeni čuvaji, ki pregledujejo >~ogo. Razgleda, dasi krasen, e prav malo, ker je ob in tad celo progo narejen predor z močnih kolov in desk. Je-li
0	predor radi varnosti ali sne-ra mi ni znano.
•Do vrha Sierre Nevade gre c!ju6 vsemu sopihanju loko-notiv zelo počasi. Na vrhu je >os»aja, Bhi-e Canon. Cal. kjef e tudi rest a v rant, kjer se vsak lovek jahko pokrepča z gorko :av0 ali s čim drugim. (Razu-»^e se, da je vse precej osolje-10.)
Tu je še dobrega pol jarda nega. odtu naprej pa začne vlak I ožiti navzdol, in komaj miljo aprej je vsa narava kot prero-?na. Rožni grmi, hruške in 1 abolka v najlepšem cvetju, j orovci, ciprese in lavor, vse v I ujnem zelenju.
Trava je poldrugi jard viso- I a, vsa polja so posejana, žito I
1	že vzklilo, pred vsemi hiša- E li so palme v zelenju, nagelj- | i, lilije in druge cvetlice pa v | isanem cvetju.
Pri postaji Rosenville, Cal. ~ ino zopet na ravnem. Še en <| ogled na divno Sierre Nevado, !
►	ALI VI	4
' ALI VAftl PRIJATELJI TRPIJO NA *
I j ŽELODČNI BOLEZNT| ♦
^	Sitni iJfMtftl inikj*
►	564 «1uč«j«T zdravljenih	i ■
►	oidrapljenih. ♦
p S pomočjo Oxyo'ilia. Pridi- ▲ i i te r nai urad in mi vam poka- ▲ *
►	lemo ta poročila in druga. JL\ /
l Dr. L L SIEGELSTEIN, Z
M« PERMANENT BLDG.	♦
►	m KVCLID AV«.	4
Hm> ^^a v
f
Variamaker
f !. v	prime tito****
rekel:
'•Noben dečtk nI nikdar postal velik mol če ni v mladosti hranil denar'V
Če Ue mladi »line t »ko mladi. vi «e motate »edaj učiti hranili Spra*H*j»e gotov denar. Mi vam dtmo bančno kniižko. varnost in b plačamo 4%. Znčnile z do-larjem danea.
ZTbe
Qimimx>
r Cr^iCcmpans
rihesta teče široka reka istega
lici tega mesta zlate žile, in marsikaterega, ki je zapustil rodni krov in prišel semkaj od daleč, morda čez morja iskati pustolovske sreče v obliki rumenega zlata, je zadela v kaki tbeznici iz zavisti ali pohlepnosti po tujem zlatem zrnju, svin-čenka. 'Morda je strohnel * v kaki kleti, morda so ga odnesli valoyl reke Sacramento, kdo ve? Ko se približamo mestu San Francisco, nam zmanjka suhe zemlje, čaka nas pa velikanski prevozni čoln, na kate-rera zapelje vlak. Čoln ima štiri proge za štiri vlake. Ta ogromni kolos nas je prepeljal čez široki zaliv Tihega Tr,orja pred "Zlata Vrata" v San Francisco. Anton Sabec.
I__
Denar, katerega plačate z;
časopis, je najbolje naložen.
_
tožite natančni Vaš naotov in ona f
■ ■ ^F*™ 9HBIH
oen«.
K ■' S I k"'	t
K OA 1«ft ' i ......... .»U	UV...... Zu.tUJ
16.:;::::. il«	HO::::::
20................3.50	150............26.60
25................4.?6	160............27.20
30........5.20	17*............28.90
36................6.05 n 180............30.60
40 ................6.90	100............32.30
«................7,75	200.....34.00
»S * IS!::::::».
60....... 10.20 350 ...... 59.60
66....... 11.05	400...... 68.00
70....... 11.90 480.....
75....... 12.75 I . - 500...... 84.00
80....... 13.60 | 600.:... 100.80
85....... 14.46 | 700......117 60
.90....... 16.30 , | 800...... 134.40
96....... 16.15 | 900...... 151.20 i
100....... 17.00 | 1000..... 168.00
110....... 18.70 j
TVRDKA FRANK 8AK8eR, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Kdor ima hiio ali lot naprL daj, naj poskusi z oglasom našem listu. Kmalu se bo ogla- v
sil kupec.
Prvi in edina sloven trgovini s šivahmi stroj,
poživlja vse gospodinje	jfeefjjl)
krojače, in čevUarje,	^ JT__
na bližajočo se spomlad	TljSl/
in veliko šivanje. Ako	gllBv stm
nimate iivalnega stroja,	lAIHl?®^®
kupite ga, in prihranite	Jf si veliko denarja v teh
Veliko vas tudi že ima stroje; poglej|e jih natančno, če so dobri ali ne, ker od slabega stroja ne jaofete pričakovati dosti. Jaz vam stroj popravim in vas obvarujem dragih stroškov. Popravljam vsake vrste stroje, po najnižjih cenah od 75c naprej.
Kdor želi imeti nov stroj, ga lahko dobi na odplačila samo 9 f .OO na mesec in sicer najboljše SINGER šivalne stroje.
Rudolf Perdan,
VINKO PRISTOV,
SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI. 6112-14 ST. CLAIR AVE.
ROJAKI^__SLOVENCI	POjSOI^
Rojakom Slovencem Pni Prilika. 50.000 Ahro? rodovite imljt
v ctriari Michigan j« dana tetnlja na prvo isbero rojakom Slovencem pod tt-vanredni ugodnimi kopnimi pogoji in nizkimi ccnami Svet jc prijaten, raven, ne (Vfllorit in brci močvirja, dovolj leta na ojem in meji dobro atoječe velike farme io s udje rejcev. Dobra ilovita prst. Zemlja leži blisn meat in trgov, iol, trgovin in drugih induatrijakih p djetji. Dober promet po ielecniei in paro-brodih na vie atrani Zjedinjenili držav. Ne tamudite prve prilike in isbere, da ne bodete rekli, da *mo Slovenci najzndnji. Za podrobneji popil in informacije obrnite te ose no cfli piiimei.o naravnost na laatnike in naslovite pisma:
SLOVENSKA KOLONIJA,
12SS MILWAUKEE AVE. ROOM S07, CHICAGO, ILL.
Mir SV Zapomnite ai da mi smo lastniki ki nikakorlni agentje. ■"91
? Skrbimo, da	i 1
je Cleveland
gor&k«
Stoj in premisli, kaj bi to pomenilo, ie bi v Clevelandu naravni plin naenkrat prenehal.
'	* Jev'- J* V" i"'' ti--' 'fi'T: s'i 'S.''i-
Več milijonov ton premoga, bi se moralo pripeljati v Cleveland, da nadomesti naravni plin, ki sesedaj rabi.
In to pomeni delo, nesnago, dim in skrbi.
Naravni plin je čist, poceni in uspeien A — in je vedno pripravljen ob vss-
. kem trenutku.	S'^?,'"
'	v;
'Ulic East Ohio Gas Company
Superior Ara, Opposite Holknden Hotel ^ Clevelead, Ohio
' i, • ■ ^
Main 4886	"New Eiulnma" D*p(.-C«elr«l0C2
C
-- ---:—
Ustanovljena 13. &	Glavni sedež:
I novembra 1910. UMAJu/I Cleveland, O.
E-;- \]PSMPi>i1 v- .1 . , ''y
Iakorporinvna v dižavl Ohio leta 1914.
I	• ■
Predsednik: JOHN GOHNIK, 6106 St. OHf - avenue, podpredsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair Avenue. Tajnik: FRANK HUDOVERNIK. 1052 Bast 6Jnd Street | M Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 6129 St. Clair Avenue.
Zdravnik:. JAMES II. SBLISKAB, «127 St. Clair Avenue.
ODBORNIKI: F. M. JakSifi, 1203 Norwood Rd.	Ruaa, 130« B. 56 St.
Fr ZorlC 5909 Proaaer av. Frank Cerne, 6033 St. Clair Ave. Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave. Ignac Smuk, 1098 E aat 66 St. Anton OStir, 1168 E. 61 St Zvezlno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" j. - Vsi dopial. druge uradne stvari In denarne nakaznice naj se pošiljajo / o a glavnega tajnika * čp^Jf ,J*;
Pisarna glavnega urada se nahaja na 1062 E. 62nd Street, prVo nad-i stropje, sada j. Cuy. telefon: Princeton 1276 (R.
_. _____ ________•______:___
"KRALJ NA BETAJNOVI".
Uiilo je jeseni, nekaj let nazaj, ko je jako živahno vrvelo / malem trgu Betajnova. Bliža la se je namreč volitev v državni zbor. Tudi Kantor, najbogatejši mož v celem trgu in okolici, ni miroval. Hotel je postati državni poslanec, zlepa ali /grda. Priznan je bil kot kruta oseba, ki ne prizanese nikomur, fe mu je na potu. iDobro se je tudi vedelo, da je on spravil tvojega bratranca prezgodaj pod" zimljo, samo da se je polastil njegovega premoženja. Vedeli so ljudje, da je spravil tudi svojega soseda Krnca na kant, kiUieer ni znal dobro voditi gospodarstva, in sam ni vedel, j/a ko je prišlo njegovo posestvo v Kantorjeve roke.
Krneč pa je imel sina Maksa, katerega je poslal na Dunaj študirat, in na tega sina se je zanašal. Pa prišlo je drugače. V istem £asu je Kantor silno obogatel, pa tudi njegova zavist in hinavstvo je vedno bolj narasčžrto, tako da isti čas (ravno pred volitvami v državni /bor, ko je prišel Maks domov) je bilo že pol fare Kantorjeve. Srce je bolelo Maksa, ko je vse to fidel. Sklenil je temu narediti Konec. Ustanovil je čitalnico, pr^skiibel knjige v izobrazbo Kantorjevih podložnikov. Ko je Ktantor to zvedel, je takoj tftipustil vse glavne uradnike iz Svoje tovarne, ne glede, če ima kdo pet ali šest otrok doma in ženo, pa nimajo kaj jesti. Tudi ta udarec silno zaboli Maksa, toda še vedno upa na zmago, in organizira štrajk. V tem pa požrešni Kantor ni počival. Poklical je župnika in mu obljubil nrfv farovž in hlev, samo da go-/ori zanj. Vse to in dalje do konca vidi lahko vsakdo, kdor pride v nedeljo, mi. aprila v Knausovo dvorano k igri. ki jo priredi dr. Z. M. B. ob 8. zv. Vstopnina jako nizka. Zal ne bo nikomur, ker to je ena najlepših iger, kar jih je spisal Iv. Cankar v Ljubljani. V. Z.
Coll in wood, Ohio. Cenjeno uredništvo. Slovenska Zadružna Zveza v naši naselbini, prosi. rta ji odstopite nekoliko prostora. Zveza bo namreč imela i/maja letos v Baumanovi dvo-fani v Collinwoodu na stop 117 svojo veselico, in ker se veselica vrši ravno na 1. maja zvečer, ibo vsakdo imel lepo priliko se udeležiti. Pri vhodu, se vsakdo naj skaže s tiketom, nakar ima dotični vse prosto. iN* programu je .pomenljiv govor o pomenu delavske zveze, razna okrepčila, mokra in suha, izvrstni prigrizki zadružnega kroja, nekaj finih komadov slovenske godbe, govor p pomenu prvega majnika in licitacija za tri krasne stvari.
Kot smo poprej omenili, je ime trgovine "idelavsjca zveza" ki obeta - dobre obresti delav-cenh za mal naložen denar. Priporoča se torej delavcem, da st/ poslužijo delnic sedaj, .ko je vitopnina še mala, ker v krat-jtem se bo zvišala. Naše delavsko podjetje, lahko postreže vsaki družini bodisi z groceri-|y* mlekom in mesom, razno kuhinjsko iposodo in pralnim orodjem. S pomočjo delavskih zavednih rojakov postane za-* I nuna Zveza lahko ena največjih slovenskih trgovin. Ali
teremu je on pomagal naprej, za katerega se je boril in žrtvoval. Le tako naprej, s skupnimi močmi, pa bodemo gotovo mijogo dosegli.
•Omenil bi še nekaj o vojni. Ker sem bil tudi enkrat avstrijski suženj, zato mi je tudi nekoliko znano, kaj je prav in kaj ni v Avstriji. Seveda, ljudje, ki ne čitajo svobodnih listov, ne vedo ničesar, ali pa le samo to, kar so jim v Avstriji ibili v srce: Bog ohrani, Bog ob v ari cesarja, delavca pa naj pes povoha! Tako se je v Avstriji delalo. Tu v Ameriki pa imamo svobodne časopise, ki lahko odkrito povedo resnico, ne da bi stal pri njih avstrijski rabelj in jim kazal vislice. Či-tal sem v nekaterih listih, da ie zlezla Avstrija pod komando nemških generalov. iPri tem si predstavljam Avstrijo kot ptiča netopirja, ki je pri glavi kot miš, vzadaj pa kot ptič, to-raj je Avstrija pol ptiča pol mi-, ša. Nemčija in Avstrija ste prvi napovedali vojno in začeli sesati delavcem kri. Tri milijone nedolžnih kriči proti nebu v o-čigled' tako strašnega klanja, povzročenega od kronanih lumpov na Dunaju in Berolinu. Seveda je Avstrija predvsem mislila uničiti slovanstvo s tem. da je napovedala vojno Srbiji, Nemčija pa Rusiji. Jaz sem se učil v mladosti, chi je tudi Kri* Rtus imel krono, toda pleteno s trna. Tako krono flii morali ineti tudi moderni lenuhi in krvoloki, franc Josip in Viljem Blazni v Berolinu. Trnje je za njfe in delo kot za nas delavce, ne pa zlate krone, za katere moramo mi delavci garati. Vsak pa, ki se hvali, da je bil avstrijski vojak, pa naj pomisli, da ie tudi on s tem pomagal bičati delavce in spletati zlate krone vladarjem, da so laglje z bliščom in "božjo milostjo" ožemali delavce in jih gonili na bojišča. Dragi delavci, kaj imamo danes za plačilo, kaj imajo naši sorodniki v starem kraju. Prodani so, sekani so, zaklani so kot nema živina. In vse za to, ko kričijo: živijo cesar, Bog Ohranil S svojo delavsko kožo smo naredili vse polno orožja, in sedaj nas s tem orožjem koljejo in davijo. In kaj še druzega v mirnem času? Kmet in delavec v Avstriji še klobuka ne sme na glavo dati, kajti neprestano ga mora ponižno pod -pazduho nositi, ker mora nesprestano davke plačevati, in kadar kmet in delavec v Avstriji davke plačujeta, tedaj morata biti ponižno odkrita in poljubiti roko, ki njih davke zapravlja. Spominjam se dobro, ko je neko društvo nabralo precej denarja v stari domovini za omiko in izobrazbo, ko ;e je pa denar nabral, tedaj pa ie prišla cesarska roka in zaplenila denar delavcem. Tako
vedno ropa »delavce, kjer vlada "cesarska gnada po milosti 6ožji'\ Želim, da se streznejo vsi Slovenci in začno misliti na pravem koncu.
(Pozdrav vsem 'naročnikom, listu *pa želim mnogo dobrih dopisnikov in predplačnikov.
J. G.
o ' >' x
Lehert pri Ribnici na Pohorju. Naši ljudje, posebno ubogi z veliko družino že precej čutilo draginjo. Nekateri otroci — šolarjirpridejo v šolo brez kruha. Morajo torej sedeti z lačnimi želodci v šoli 6 ur, eno uro hfcda v šolo,' eno uro hoda pa
reveži posennfj tnali solarcki
prepričal odc. preusiojniic g.
drugi dan prišel z domačim črnim kruhom k učiteljici in jo prosil, naj ga razdeli ubožnim tako, da bodo ga imeli par dnij, dokler on ne pošlje krompir in slanino, da se šolarčkom — revežem skuha vsak dan krom-pirjeva juha. Nadučitedjevo gospo je naprosil, da jim skuha juho, kar je seveda z veseljem prevzela to majhno skrb. Tako[ so tedaj v tem hudem času našli ubogi naši solarčki v osebi g. Oswalda p. d. Vetuška dobrotnika in drugega očeta, zai kar mu bodo nedolžni otrfičic-ki gotovo za vedno hvaležni in ostal jim :bo on v trajnem spominu.
• ______
Priletna žentka dobi dobro delo, da skrbi za hišno gospodarstvo in enega otroka. 1118 E. 63rd St. (29) ---t_
Premembe v našem telesu.
Človeško telo je podvrženo neprestanim spremembam. Telo obstoji iz jako malih celic, ki rastejo, se množijo in umirajo. Hrana jih drži močne. Dokler telo sprejema in prebavlja hrano, kolikor, jo more prebaviti, je zdravo in močno. Vsako kršenje zmernosti v jedi in pijači je kaznovano. Več celic iz-tunrje kot more telo prenašati. Telo trpi. Kakor hitro čutite kak nered- v telesu, uživajte Trinerjevo ameriško grenko vino, ker hifcro in popolno sčisti organe, jim daje novo moč, da so trdni in močni. Poveča vam apetit, ozdravi zaprtje. Jos. Triner, 1333-39 So. Ashland
ave. Chicago, III. fPo lekarnah. ♦ * * -
Če drgnete s Trinerjevim li-nimentom boleče dele telesa, bodejo hitro ozdravljeni. Cena 25 in 50 centov, po pošti 35 in 60 centov.
Soba se odda v najem za 1 ali
2 fanta za spati. 6401 Bonna ave -_- (31)
Starejša žena dobi prav dobro domačijo in službo, da pazi nekaj na gospodinjstvo in enega otroka. Oglasi naj se od 6—8 zvečer pri Zupančič, 8114 E. 63rd St.—-:-(31)
sprejme se štiri poštene fante na stanovanje z ali brez hrane. Odda' se tudi soba v najem. Vprašajte ,1376 E, 41st St. zadaj na jardu.-(30)
,T " ; ' V ~ r
Priporočilo.
George H. Crittsšinger, 960 E. 141 St. Collin wood, O. se priporoča vsem slovanskim narodom za barvanje hiš. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Delo je vestno in točnoK izvršeno najhitreje in jainčeno. Za vsa nadaljna pojasnila se pbnnite na Frank Koželj, 14502 Saranac Rd. Collinwood, O.
Čedno opremljena soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 1419 E. 47th St.-(31)
Išče se dober hrvatski zastopnik kot potovalni agent. Izvrstna prilika za pravega moža. Vprašajte pri The Ohio Brandy Distilling Co. 6202 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. ■'»; r (31 \
Delo dobi slovensko dekle za hišna dela. Jos. Nose, 1226 E. 55th St.---(31)
Takoj dobi delo slovenski bartender. Dobra plača. Jos. Nose, 1226 E. 55th St.---(31)
Pošten fant bi rad dobil čedno sobo z dobro hrano, sdha sama za sebe, pri dobrih ljudeh med 55. in 80. cesto. Plača jako dobro, če dobi pošteno stanovanje in hrano. Kdor ima kaj, nafna-znani takoj na 5911 St. Clair
Takoj dobi delo dekla za splošna hišna dela. Zglasi se naj pri Tos. Sajovic, 6317 St. Clair ave
Soba se odda v najem s pohištvom. 1045 E. 6ist St.-(31)
Trije dobri fantje bi radi dobili pošteno stanovanje in hrano med St. Clair »n Superior in
Vpraiop
I'" I
ALI VAll PRIJATELJI TRPIJO NA ♦
I Revmatizmul t
lsi »it^nr oxOrwlictlb. i
S pomoto Oxyolina in al-.	▼
nusoidala. Pridite V naš urad	♦
in mi vam pokažemo ta poro-	▼
čUaiudrnga.	▼
Dr* L L S1EGELSTE1N, |
308 PERMANENT BLDG.	T
74« EUCLID AVE	♦
------I—----
Pozor, slovenski gospodarjil
Spodaj podpisani slovenski mizar in kontraktor za vsa mizarska in hišna dela, se priporoča svojim slovenskim rojakom, hišnim gospodarjem za vsakovrstna zidarska, mizarska in tesarska dela. Vse poprave zvršim v vašo zadovolj-nost in poceni. Vse moje delo je jamčeno. Slovenci, svoji k svojim!
ANTON SALAMON, 1594 East 49th St.	(41)
. 1 —II •*! Hlfl	_
PINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam Je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave.
..•"».cl v	'i :S:i > 1- VA-^Ifr^'<
Nekaj novega.
Rojakom po širni Ameriki naznanjam, da imanj veliko zalogo dobrega vina, katerega pristnost garantiram. Imam najbolje katavba vino, okusno belo vino ter fino konkord vino. Frodajam na galone'ali na sode. Vsak, ki je naroqil dosedaj pri meni vino, je bil zadovoljen. Naročila pošiljam na vse kraje. Priporočam se za obila naročila. S spoštovanjem Nick Vidmar. 1145 E. 60th St. Tel. Princeton 1W314 R.	(38)
Slovenka dobi takoj delo za hišna opravila. Dobra služba. Vprašajte pri Mrs. Skulj, 6206 St. Clair ave	(29)
__ / I. I ■ ■■■■	'	i'	I. II I -----
Vsak pri svojem poslu.
Kadar zbolite ali se kaj po-bijete, je gotovo, da pošljete po zdravnika, ne pa po krojača. Ko vas zdravnik prfegleda, napiše listek, da greste v lekarno po zidravila, nikakor pa ne k suha/obarju, kajti četudi bi su-harobar imel zdravila, vam ne more postreči, ker he zna citati kljuk, katere napiše zdravnik. Ravno tako je, ako želite hišo kupiti, gotovo ne bodete šli k čevljarju, pač pa na številko 1378 na 49. cesti, kjer dobite najstarejšega slovenskega prodajalca hiš in zastopnika najbolj zanesljivih zavarovalnih družb proti ognju. Se priporočam Josip Zajec, 1378 E. 49th St. Cleveland, Ohio. Tel. Central 6494 R.	(33)
2. hiši naprodaj.
K Ena front hiša za dve druž. in ena hiša zadaj za eno druž. Jako lep prostor, nobenih poprav ni trefoa, rental na mes. Cena $3300. Porzvč se pri last-
Spodaj po^'pisani^^^^^ mc rojakom v Clevelandu, da
sino otvorili novo krojačnico, kjer bodemo izdelovali obleke po najbolj modernem kroju in na tedenska odplačila. Čistimo in popravljamo obleke po najnižjih cenah. Delo garantirano. Se priporočamo za obila naročila	' "5'
K obal * Lozar slovenska krojača. 1366 Marquette St. blizu St. Clair ave.	(Fri-23-46)
INbprodaj je hiša, 7 sob, velik lot, cena jako mala. Najlepša prilika za Slovenca. Hiša je na 1415 E. 41st St. Oglasite še pri John G. Murphy, Society For Savings Bldg. št. 543 Cleveland
Ohio. ' ( (Fri-30
■	..........1 ■	............ MM I......... ■
HAROLD E. EMERICH. javni notar in zastopnik za zavarovalnino proti ognju- Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 58. Bell Eddy 3678 J. stanovanje: 16205 St. Clair ave. Collinwood Sta- Cleveland, O.
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — Plin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. • Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dret je zob brez bolečin Delo garantirano. Govori se floven-sko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.(23-46)
NAZNANILO.
Vsem istim, ki imajo številke na obleko, uljudno naznanjam, da se redno dvigujejo vsak teden. Ob enem pa prosim vse iste, ki imajo številke, da redno prinašajo svoja odplačila, da se uredi vse potrebno. Dalje naznanjam, da sem pričel zopet z novim klubom in kdor želi biti član, naj se oglasi v moji trgovini.
JOSIP GORNIK, krojač ;n trgovec. 6113 St. Clair ave.
2 ^^^^^^^^^^ x
9 '■• AM VI	X
T AU vaSi pbuatkiji trpijo n* ♦
11JETIKI I t
♦ > Slavni tdiunlU poročajo	#
T 624 »lučajev zdravljenih jt:\hiA.A T X SOS »lučajev oz^avllenlh. X
t • Potutn Oxynline zdravlje-	•
dja. Pi idile v rtaA nr»rl in viim	♦
▼	poku emu ta pisma, ki vas pre-	^
▼	pričajo.	♦
I Dr. L L SIEGELSTEW, Z
▼	M8 PERMANENT III IK;. " W
m	7« KiKi.m avr.	4
POZOR!
Spodaj podpisani želim zvedeti za naslov I.eo c. Kresal, V Clevelandu, Ohio, ima mater in sestro. Mati se sedaj piše Bor ko v i č. Kder rojakov mi javi njegov naslov, mu plačam za trud. Jos. Mantel, Box 1047, Ely* Minn.--(33)
POZOR!
Opozarjamo cenjeno občinstvo na moderno, novo urejeno kopališče, ki se je odprlo na vogalu 6. ceste in St. Clair ave. Za vsako kopelj plačate samo deset centov, pa dobite za to dve ibrisači, milo in posebno brisalko za obraz. Za ženske je kopališče odprto vsak četrtek popoldan. Slovenci sg vabljeni), da se hodijo pridno kopat. First Class Sanitary Shover Baths, vogal St. Clair Ave in E. 6th St. ,	(30)
Slovenka dobi takoj dobro služIjo. Znati mora nekoliko angleško. Vpraša se na 6113 St
Clair ave. -—(29)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
+ FRANK BRICELJ, + 6026 St. Clair Ave. + . Expresman.
^ Prevažam pohištvo in vsa-
♦	kovrstne stvari. Postrež-
♦	ba točna in zanesljiva.
+ Tel. Princeton 198a L. + ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sprejme se poštene fante na hrtm$ in stanovanje. Poizve se pri Mary Suštaršič. 6218 St.
POZOR!
*'	-, iS -
Vsem Slovencem, poaebuo svojim prijateljem, odjemalcem in znancem naznanjam, ds sem preselil svojo gostilniško obrt iz Hamilton avenue na
7613 ST. CLAIR AVE. takoj zraven 'White Automobil tovarne, kjer bodem postregel rojakom v čistih in prijaznih gostilniških prostorih kar bo najlbolje po moji moči. Prosim vse prijatelje in znance, da se oglasijo pri meni, za kar jim bom hvaležen. Imam v zalogi še mnogo domačega vina, katerega prodajam po nizkih cenah. Vsak obisk me bo gotovo razveselil in trudil se bom postreči po svojih močeh. S" spoštovanjem	(30) HENRY ZALOKAR. 7613 St. Clair Avenue.
National Drug Store! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. ipai 6l- ceste S po>eimo skrbnostjo izdelujemo zdravniške prepise. V zalogi imamo vse, kar je treba
v najboljši lekarni. ^ (45)
* * ■
H	H
I A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna. ■
CAFE CARN10LA
I 3222 LAKESIDE AVL - ■
H Se priporoča Slovencem v obilen obiak. Točna poatre-■ 2bu. Vedno »|ei« pijače.
člata kri
je zelo potrebna nko se hofie vzdrževati zdravje. Je torej zelo važno, da »e kri vzdržuje v zdravem stanu 'n kolikor mogofie brez nečistotl. Sedaj Je (as, da si ofiistlte kri s pomočjo Severovega krtčlatllca (Severa iBlood Purlfer) hi e tem preprečite razne grde kotne opabke, kateri na-stnnejo vsled nečiste krvi. G. Edw. Plvny, iz New Uftderwood, S. Dak. nam je pisal: "Oprostite ml, ker Vam nisem preje pisal 'n naznanil, da ml Je Severov krtčistilec veliko pomagal. Z veseljem ga bom priporočal v«im, ga potrebujejo." — Cena |1.00. V vseh lekarnah. Vpradajte po njem po imenu In ne vzemite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naroČite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids; la.	(4)
steklenic je $6.50,12 stek. $13.
V Mfegi imuno tudi čisti tropinje?ec, cena 1 gal. $2, $2.25 $2.75 in $3.
Pristna rudeča Ohio vimu Galona SO, 55, 60, in 65c.
lis i > '
Delavare vino
75, in 8Qc galona.
Za viaa zai$mia®ft P^J^^o sa 5 ia 10 gl* $1.00, za 25 gal 12.09, save^a čila Je ao^ k^splo^f^it Ntfofilo Wl ®®
priloši denar ali Iftovejr Ordm in na.
........ •■""*■'> ■ • ■ ........ 111 ~
The Ohio Brandy Ming
company
6102-04 St 0*-». Cbdui 0.
-Vv j. M t.;.. M , : : .	y^i&^&vSmx^
Čistenje in likanje oblek,
DOBRO DELO.	NI23CE CENE. '
Molke obleke .................ijioo Ženske kik^je.....................«Oc
Molke soknjc...............JfiO Ženake dolge sokiije.......J1.00
JoptH................................SOc Ženake obleke.................$1.00
Th« DAMM DRY CLEANING Co.
Cmti^w 1574 E. 55th ST.	1084
A. J. DAMM, poslovodja.
*	'\.y: ^ ^	it
tj+^^žlčfz,JI
J	.	,	I - .Jl l' . ...J—
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,15217 | Luknov ave. N. E. blizu šole.
(37-14-36-15)
_______1-- ! ... . .	I
POZOR!
Naznanjam rojakom, kateri je namenjen kupiti avtomobil novi ali stari, ali tovorni avtomobil — truck — da dobijo pri meni vsakovrstne avtomobile. Imam sledeč zastopstva: Buick, Studebaker, Overland, Imperial, National Imam tudi stare avtomobile (1915 Impe- y rial 42 HP, garantiran iz tovarne) 1914 Stud^backer, 35 HP, -za 7 ljudij, garantiran, 1914 Jackson 35 HiP v dobrem stanju , model 1912 Overland, za 5 potnikov. Dober truck Regal v dobrem stanju.
Vsem rojakom v Collinwood : in Npttinghamu se priporočam, da posetijo mojo trgovino s pohištvom in železnino. Spomlad je tu, treba bo hišo ^ barvati, delati nove plotove in vrtove popravljati. Vse Jcar je troba pri hiši narediti, dobite pri meni. Se priporočam udani.
C. Mandel, 15702 Waterloo Rd.. Collin- 1 wood, O.	(29)
linam*. J* «i m)*fT racaipt aata»-Cm narajan in U najčto.jiih idrarll. da wm» n« MMi ®*clra»iti.
Vali ■dr**n»ki raca^ti roaraio priti t f Mto Mura«, kjw bodo j« adalaai nataiviM po i*UI sdravnika. Imuno tudi p^>ohu> Balo. i fo cumiio.ih pradnatov, tonUtnik potrob-Mln. dilar. cigar bi tUdkorJ«.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addison Rd. vogal St. Clair Av«.
'------—; I
Fant se sprejme na stanovanje-in hrano. 1153 E. 6oth St.(29)
................v	ijii:"1
j Št irje fantje se sprejmejo na j
stanovanje in hrano. 1315 E*| 49th St.	(29)
Materina Žrtev.
Roman iz časa francoske revolucij*-
Fr.nco.ki .piaal:	Z> Cl■ Jrir"UI
Victor Hafo.	/T^^"	I* •• r-
Pisar zapiše: Saržent Ra-doub: oproščen."
Potem pa reče pisar: "En glas za smrt, en glas za oproščen je." | Cimourdain je sedaj prišel na vrsto, da glasuje.
Vstane, položi svoj klobuk na mizo in vzdih ne. Vsa barva je zginila z njegovega obraza; njepov obraz je bil podoben auhi prti.
Potem pa začne Cimourdain s slovesnim, počasnim glasom: "Obtoženec Gauvain, o zločinu se je razpravljalo. V imenu republike, naznanja sodni-ja z večino dveh glasov proti enemu — "
Cimourdain preneha. Ali se je bal izreči smrtno obsodbo? Ali se je bal oprostiti ujetnika, edinega prijatelja, ki ga je kdaj imel na svetu? Vsi so zadrževali sapo. Cimourdain pa nadaljuje :
, "Da je Gauvain obsojen na smrt!"
Na njegovem obrazu si lah; ko bral bolečine strašnega tri-umfa.jM 1	v,' <
Ko je Jakob prisilil angelja, katerega je v temi premagal, da ga je blagoslovil, je moral imeti enak nasmeh na svojem ort>raau». Toda kmalu postane obraz Cimourdaina kot iz mra-morja. Cimourdain se vsede, pokrije obraz in reče:
"Gauvain, jutri ob solnčnem vzhodu boš umorjeni"
Gauvain vstane, pozdravi in reče:
"Hvala sodniji za nepristransko delo."
"Odpeljite obtoženca," reče Cimourdain.
Cimourdain zamahne z roko« vrata se odpro, Gauvain stopi v ječo, in vrata se zopet zapro. Oba orožnika se postavita poleg vrat. Radouba pa, ki se je v dvorani onesvestil, so odnesli iz sobe.
' f .V
|p Četrto poglavje. Najprvo sodnik, potem mojster.
Bojno polje je kakor gnezdo, posebno v časih revolucije. Meščanski vojaki, ki v takih časih hitro delujejo, se ne obotavljajo, da potem ko so premagali sovražnika, obesijo svojega poveljnika, ' Hrabre čete, ki so zavzele La Tourgue, so »e pritoževale; najprvo čez poveljnika Gau-vaina, ker je pomagal Lante-nacu k begu. Ko so videli prihajati Gativaina iz ječe, kjer so mislili, da tiči Lantenac, tedaj jih je prešinilo nekaj kot elektrika. Mrmranje je nastalo med celo armado. Najprvo so godrnjali:
"Gauvaina sodijo. To za vse skupaj je le sramota. Ah, res, le imejte zaupanje v bivše duhovne in plemenitaše! Prav-■ kar smo videli, kako je viko-£ kointe rešil* markiza, in sedaj bodetno videli, kako bo duhoven oprostil plemenitnika."
IkPl '	%
Ko so pa vojaki slišali, da je Gauvain obsojen, so zopet pričeli mrmrati: "To je preveč, naš poveljnik, naš hrabri poveljnik, junak! On je viko m te, $jin to mu daje še več kredita, ferfa je postal republikanec. Ka£ - ki je a iztrgal toliko , mest sovražniku, on, ki je sovražnika stokrat potolkel, on, katerega smo. vsi smatrali s za nepremagljivega, on, je bil mec republike! In ta Cimourdain se drzne obsoditi takega moža na smrt! Zakaj? Zato ker je rešil nekega starca, ki je potegnil tri otroke iz ognja.
Duhoven Cimourdain pa se ni zmenil za ta dejanja zato pa je zastopal svojo voljo.
Vedeli so, da se Cimourdain lahko razjezi, in imel je pri armadi velik rešpekt. Vedeli so, da za Cimourdainom stoji strašni odbor javnega blagostanja v PariziH in ker so bili o tem prepričani, so raje molčali. Cimourdain imel vso oblast.
ker on ne bi poslušal druzega kot svojo lastno vest.
Vse je bilo odvisno od njega. Kar je Cimourdain sklanil kot sodnik pri vojnem sodišču, je lahko ovrgel kot civilni delegat. Samo on je mogel oprostiti Gauvaina. Imel je polno oblast in moč; z enim samim podpisom bi lahko oprostil Gauvaina ječe in smrtne obsodbe. Bil je mojster nad življenjem in smrtjo. Bil je poveljnik giljotine.
Vojaki so morali čakati.
Noč se je približala.
Peto poglalvje. Ječa.
Dvorana, kjer se je prej vršila obravnava, se je spremenila v stražnico. Straža je bila podvojena; dva stražnika sta stala pred vratmi ječe.
Okoli polnoči pride v stražnico neki mož z leščerbo v rokah. $traža'ga hitro spozna in mu odpre vrata ječe.
Bil Cimourdain. v
Stopi v ječo in vrata za njim ostanejo odprta.
Tema in molk vladata v ječi. Cimourdain stopi za korak naprej in postavi leščerbo na tla. Cul je, kako ujetnik zmerno diha v spanju. Gauvain je ležal na otepu slame na tleh ječe, Zaspal je ■ prav mirno in trdno.
Cimourdain se še bolj približa -ujetniku, dokler ni tik poleg njega, nakar ga začne opazovati. Mati, ki čuje nad bolnim otrokom, ni mogla z večjo skrbjo opazovati svojega otroka v zibelki. Cimourdain si zatis-ne oba očesa z rokami, kot delajo včasih otroci, Tako je ostal dalj časa. Potem pa poklekne in lahno dvigne Gauvainovo rlavo ter jo pritisne na svoje ustnice,
Gauvain se zgane. Odpre oči in pogleda okoli kot človek, ki se mahoma prebudi iz globokega spanja. Leščerba motno razsvetljuje ječo. Gauvain takoj spozna Cimourdaina.
"Ah!" reče, "ali ste vi, moj mojster!"
Potem pa še pristavi:
"Sanjal sem, da je smrt poljubila mojo roko."
Cimourdain se trese. Silne misli so se podile po njegovi .;lavi. Srce mu je nemirno bilo. Izreči ni mogel druzega kot:
"Gauvain!"
In pogledata se. Cimourdain s svojimi očmi, v katerih je divjal plamen solza, Gauvain pa z lahnim, prijaznim nasmehom.
Gauvain se upre na svoje rame in reče:
"Ta rana, katero vidim na vašem obrazu; je prišla od udarca sablje, kateri udarec je bil namenjen meni. In zopet včeraj ste ibili v boju na moji strani, da me obvarujete vsake nepriUke. l>a ni usoda položila moje zibeljke blizu vas, kje bi bil jaz danes! V temi! Vse, kar sem, setn dobil od vas. Da ni bilo vas, bi zrastel med svetom kot pritlikovec. Vam se imam zahvaliti za vse. Bil sem pleme-nitaš, toda vi ste me naredili državljana. Naredili ste me moža, ki je sposoben za življenje. Vi ste mi dali ključ do resnice, da lahko hodim po pošteni; poli. Ah, mojster moj, hvaleien sem vam! Vi ste me ustvarili* kot človeka!"
Cimourdain pa' se vsede na tla na slamo poleg Gauvaina in reče:
"Prišel sem, da večerjam s
teboj."
Gauvain prelomi svoj kos črnega kruha na dva dela in ponudi en del Cimourdainu. Duhoven zavžije kruh. Potem pa mu Gauvain ponudi vrč z vodo,
"Pij najprvo sam!" reče Cimourdain.
Gauvain pije in izroči vrč Cimourdainu, ki tudi pije. Gauvain je vzel le en požirek, Ci-moiji-dain pa je dolgo pritiskal
vrč na usta.
Gauvain reče:
"Velike stvari se pripravljajo. čudovito je, kaj revolucija danes povzročuje. Za njenim vidnim <lelom je nevidno delo. Eno skriva druzega. Vidno delo je okrutno, nevidno nebeško. V tem trenutku lahko prav vse jasno vidim. Pri giljotinah, v barbarizmu in- krutosti se zida tempelj civilizacije."
"Da," odvrne Cimourdain. "Iz teh časnih stvari se dvignejo večne. Nad vsemi pa bo bdela pravična republika. Republika je tako kot dvakrat dve je štiri. Vsak dobi v njej svoj pravičen del. Vsi smo dolžni delati za skupno delo, vsi smo dolžni podpirati se, laj&ati gorje. vsi smo dolžniki posameznika, in posameznik je dolžnik vseh. in to je najboljša družabna postava.' Danes še nimamo tega. Poglej kako je narava urejena. Ocean ima plimo in odsekat in kaj je to? Silna moč, ki ne koristi nikomur. Kako neumna je narava, ki n* izrabi oceanske sile!"
"Zgubil se boš v sanjah," pri-, pomni Gauvain.
"Ne, pač pa v resnici," odvrne Gauvain in nadaljuje: Ii^ ženske, kaj mislite o ženskah?"
"Da ostanejo to, kar so, namreč sužnje možu!"
"Pod enim pogojem/' reče Gauvain.;
"Pod kakšnim pogojem?"
"Da je tudi mož podložen ženi."
"AH imaš tako prepričanje?" vzklikne Cimourdain. "Mož naj bo suženj! Nikdar. Mož je mojster, Mož je kralj na svojem domu."
"Da, pod enim pogojem."
"Kakšnim?" .
"Da je žena njegova kraljica."
"Iij otrok? Komu izročite otroka ?"
"Najprvo očetu, ki je stvarnik njegov, potem materi, ki je rodjteljica, potem mojstru, ki uči otroka, potem mestu, da naredi moža iz njega, potem pa državi, ki je najvišja mati, potem pa človeštvu, ki je veliki prednik nas vpeh."
"Vsi ti koraki — oče, mati, mojster, mesto, država, človeštvo, vse to je lestev, ki vodi do Boga."
Cimourdain umolkne. Gauvain pa nadaljuje:
"Kdor je na vrhu lestve, je prišel do iBoga. Bog odpre vrata, treba ni druzega kot stopiti noter."
"Ah, ti zopet sanjaš!"
Gauvain pa oporeka: "Moje načelo je vedno naprej. Če bi Bog hotel, da ljudje korakajo nazaj, tedaj bi jim dal eno oko na zadnji konec glave1.' Kora-kajmo vedno proti solnčnem vzhodu. Kadar pade staro drevo, je to-znamenje, da se mora zasaditi novo."
Zdelo se je kot bi se iz učence naredil mojster. Gauvain je učil, Cimourdain pa poslušal. Gauvain je bil kot zamaknjen, njegove oči so se svetile, ustnice premikale.
Vrata ječe so ostala odprta. Sum zunaj je prihajal v ječo. Culi so se jeki oddaljenih tro-belj. i\«ajbrž so se spreminjale straže. Prav V bližini stolpa pa se je pojavljal drug sum, Bilo je kot bi tesali nekake deske in tolkli s kladivi ter zabijali žeblje. Cimourdain poslu'hne in prebledi. Gauvain pa ni čul tega ropota. ' Vedno bolj in bolj se je zamišljal. Zdelo se je kot ne bi dihal več. V njegovih očeh pa je pričela sijati nepopisna svetloba.
Tako mine nekaj časa. Cimourdain vpraša:
"O čem premišljuješ?"
"O prihodnjosti," reče Gauvain.
In zopet se zamisli. Cimourdain pa se dvigne s slame, na kateri je sedel. Gauva'in ga ni cpuR S pogledom obrnjen na
VI. poglavje.
pred stolpom čuden, neokreten predmet, ki se je še ptičem zdel ptuj. (Plaho so ga ofbletavali od vseh stranij. Na prvi pogled bi vjpfcdo rekel, da je ta predmet brez vsake koristi. Imel ni nobene prave oblike. Kdor pa je dalj časa opazoval to formo,'ga je stresla groza.
Vsa forma je počivala na štirih -deskah, ki so služile za noge, Na koncu predmeta pa sta se dvigala dva kola naravnost navzgor, kjer sta bila skloplje-na z drugim kolom. Od tega vrha pa se je spuščal navzdol nekak triangel, črn kot pošast. Na drugem koncu tega predmeta je bila prislonjena lestev. Med obema koloma, spodaj pod trikotnikom, sta se videli dve deski, ki ste se dali premi kati, in med katerima deskama je bilo ravno toliko , prostora, da je človek lahko utaknil glavo skozi. .Na drugi strani teh desk je bila precejšna košara. Vse skupaj je bilo rudeče pobarvano. Vse je bilo leseno, ra-zven trikbtnika, ki je bil železen.
Ta čuden, grd in strašen predmet je ibila giljotina.
Spredaj, nekaj čevljev naprej, v soteski, pa se je dvigala druga pošast, stolp La Tourgue. Pošast iz skale proti pošasti iz lesa. in mi lahko še pristavimo, da ko se je mož pritaknil lesa in skale, da les in skala nista več samo les in skala, pač pa del moža.
Tempel je samo dogma, stroj je pa Weje.
La Tourgue je bil spojnenik iz starih časov, kakor bastilja v Parizu, londonski stolp, Spielbergjv Nemčiji. Escurial na Španskem, Kremelj v Moskvi in Sante Angelo v Rimu. Petnajst sto let zgodovine je videl stolp La Tourgue, giljotina pa satno eno leto. In teh dvanajst mesec, je naredilo isto zgodovino kot petnajststo let stolpa. La Tourgue je pomenil monarhijo, giljotina pa revolucijo.
•Mož, ki se je zamaknil pred stolpom giljotine in objednem gledal starodavno zidovje, je
mislil, da stolp govori giljotini: "Kaj je to? Odkod si prišla? Kaj hočeš?V
Giljotina pa je odgovarjala:
"Tvoja hčerka sem!"
* * » ,rf t „;,
Armada 4000 mož se je zbrala na odprtem polju pred stolpom. Obkolili so giljotino od strani na ta način, da so tvorili podobo črke E. Baterija je bila v sredini. Rudeči stroj je bil obdan od treto strani z živim zidom' vojakov. Četrto stran pa je tvoril stolp La Tourgue.
Topničarji so bili pri svojih topovih, s prižganimi užigal-kami. Droben, moder dim se je dvigal iz soteske. Prihajal je od oojemajočegjp ognja.	|
Nekoliko proč od stolpa se j je dvigal mal hribček. Tu gori! sn prinesli sodnjo mizo in stol.. Ta tribunal so okrasili z zasta-| vami. Solnce je vzhajalo nad stolpom in obsevalo pri sodnji mizi moža, ki* je sedel tam nepremično, f Wekrizanimi rokami.
Ta mož je bil Cimourdain. »Bil je obleqtfn v obleko civilnega delegata,|s trikolornim klobukom, s sabljo ob shrani in s pištolami za -pasom.
Molčal je^Vsi okoli -so molčali. Vojaki stoje mimo pri svojih puškah, s povešenim pogledom. Toda mislili so, čudzie misli so rojile po njih glavah. Mislili so o tolikih bitkah, o mnogih zavretih mestih, o podrtih trdnjavah, o zmagah, in zdelo se jim? je, da se je vsa ta j slava sedaj spremenila v sramoto. iNekaj kot mora jih je pritiskalo k tlom.
Na platformi giljotine vidijo rablja, kako koraka semintja
svojo krasoto.
Mahoma se zaxnje ropota-
nrntj o-ilinttni	\1 1	- !
ui uu c ni umu,	,„. .
' Najprvo črno preoblečeni
bobni, potem stotnija grena-dirjrv s povešenim orožjem, potem pa oddelek orožnikov s potegnjenimi sabljami, koneč-no pa obsojeni — Gauvain.
Gatwain ni bil zvezan. Bil je otblečen v uniformo, in s seboj je nosil svoj meč.
Za njim pa je korakal drug oddelek orožnikov.
Na obrazu Gauvaina je še vedno odsevala radost kot te-dSj, ko ga je Cimourdain zapustil. Nič ni bilo bolj božanskega kot Gauvain z nasmehom, korakajoč proti mrtvaškemu odru. Ko pride do rablja, pogleda najpryo na vrh stolpa. Za giljotino se niti zmenil ni. Vedel je, da bo Cimourdain smatral za tsvojo dolžnost, da je navzoč pri usmrčenju. Z očmi ga išče povsod. Konečno ga'dobi na malem hribčku.
Cimourdain je bil bled in mrzel. Oni, ki so stali zraven njega, ga niso slišali, da bi dihal.
Ko zagleda Gauvaina se ne zmakne. Medtem pa se je Gauvain približeval giljotini. In ko tako kot-aka naprej, pogleda Cimourdaina, Cimburdain pa Gauvaina. Zdelo se je kot bi Ciniourdain postajal močneji, ko zre na Gativaina.
Zdajci pride Gauvain do giljotine in stopi nd| platformo. Častnik, ki je poveljeval grena-dirjem, mu sledi. Odpaše mu meč in ga izroči drugemu častniku. Nato mu vzamejo znamenja poveljniške časti.
Bil je kot prikazen. Nikdar še ni tako krasno zgledal. Njegovi rjavi lasje so plapolali v zraku. Tedaj ni ibila navada, da l»i si moški rezali lase. Na giljotini je stal, globoko zamišljen. Solnce pa ga je obsevalo z nepopisno glorijo.
Bilo je potrebno, da se obtoženca zveže. Približa se rabelj z vrvjo v rokah.
V tem trenutku, ko so vojaki videli, kako bo padel njih junaški poveljnik, se niso mo-
proti giljotini £ ; ^ .
t ino in zakriči: "Ali vzamete namestnika? Vzemite mene." Vsi so strašno klicali; "Milost! Milost!" In če bi tigri slišali to prošnjo, bi se usmilili, kajti solze v očeh vojaka so strašne.
Rabelj se pomišlja, ne vedoč, kaj naj narediT
Od hribčki sem pa zadoni. zdajci kratko^ ostro povelje:
"KaJbelj, swri svojo dol-, žnostl" /	' !
Vsi so spoznali ta strašni glas. Govoril je Cimourdain.
Rabelj se -ne pomišlja več. iPribliža se Gauvainu z vrvjo v rokah.
"Stoj f" reče Gauvain.
Obrne se protf- Cimourdainu in z desno roko mu pomignei v slovo. Potem se pa pusti zve-' za ti.	- [
Ko je bil zvezan, reče rablju:
"Oprosti, Še en trenutek!"
Potem pa zakriči iz polnega grla:
"živela republika!"
Polože ga na desko. Ta krasna glava je bila vtaknjena v odprtino pod sekiro. Rabelj si popravi lase, potem prime za vijak, trikotnik se oprosti svojih vezij, in ostra sekira pade navzdol. Mrzličen strah je prešinil vse.
V istem trenutku pa se je začul še drugi glas. V trenutku ko je padla sekira na glavo Gauvaina, je počila pištola. Ko je padla glava Gauvaina v pripravljeno košaro, se je Cimourdain ustrelil v srce. Kri mu bruhne pri ustih ven. Zgrudil se je mrtev na tla.
In te dve duši, združeni v tragični smrti, ste odšle skupaj iz tega sveta, fit teme v svetlobo.
KONEC.
- ^^IPBf—0-r
HRANITE«
■ ■.'■■ mTM 111 " 'SBSSSSi i, n	i ■> n n ■!■!■■ i	p—
Čudno je, da se mora Qudi opominjati naj čuvajo sveje največje bogatstvo « zdravje, Id »e ne dobi tako lahko, kader je enkrat zgubljeno. Toda ljudje silno zanemarjajo svoje zdravje prav kakor bi vabili bolezni in smrt v svoja telesa. Hranite svoje zdravje bolj kot svoje do-larje. Mi ponujamo onim, ki so zgubili svoje zdravje, in ki ga žele zopet dobiti
Trineijevo ameriško
grenko vino.
/
T« naravno zdravilo obstoji s Sitega rudečega vina in zdravilnih želiič, in ima mnogokrat hitre posledice, če m redno jemQe, 2e imate
OTRPLA JETRA, ZAPRTJE, ZGUBO APETITA, HIPNO SLABOST, BOLEČINE SPODAJ, KRČE, ŽELODČNI KATAR.
•
Za vs« take bolezni je treba telo hitro iz&atiti, ne da bi telo oslabelo. To zdravilo utrdi sistem in mu pomaga, da odpravlja avoje delo brez zadržka. Pri želodčnih boleznih, jetrnih in prebavljalnih organih, jako dobro upliva
PO LEKARNAH.	CENA $1.00
. ''
JOSIP TRINER
^MANUFAKTUIWI ^EMIST
lic J^
\ JI :/>;?	—^MBI
^ S pomočjo Oxyolina in se- IX
V	ruma. Pridite v najl urad in rua 141
V	bode m o pokušali la poročila irMaw T	droga, ki rat prepričajo. i 1 m
Kalbfleisc h, j
Govori se slovensko in Hrvat- J
Uradne urei	f