293. številka. Ljubljana, v petek 21. decembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI INU Lshaja VBak dan *ve*©r, izimši nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., /..» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lju bi jano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. za tneuec. po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kakor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje se od četiristopne p« tit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki niti. — Rokopisi se ne vraCajo. —DredniStvo in opravni&tvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. [J p r a v u i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Preobrat v Srbiji. l/.virni dopis iz Belegagrada.) „Afflavit et dissipati sunt," tako je bilo čitati na svetinji, kovani po porazu spanj skega brodovja, znanega pod imenom „nepremagljive armade" tako bi se smelo tudi reči o naših naprednjakib. Narod izrekel je svojo besedo innaprednjakov ni vet. Garašanini in vsa naprednjaška stranka, katero so madjarski listi tako proslavljali in v zvezde kovali, ni ujela niti jednega mandata, izginila je, kakor da jo je veter popihal. To je tudi povsem pravilno, kajti vsa njena politika bila je odrta le na laž in prevare, in kjer to a\ bilo dovolj, na kruto silo. Naprednjaška stranka se je sramotno zgubila s političnega prizorišča, radikalna stranka pa je prodrla z nepričakovanim sijajem po vsej deželi, kajti radikalen je ves srbski narod. V Avstriji imate o Srbiji navadno napačne nazore. Mislite si, da tičimo še v političnih povojih, da Brno daleč za vami. A motite se. Naš narod je politično jako izobražen, organizacija radikalne stranke pa je uprav uzorna. Vsa dežela preprežena je z radikalnimi odbori, ki so vsi mej sabo v zvezi in vedni dotiki in si jako točno poročajo razne resultate. Kako intenzivno je volilno gibanje, razvidite najbolje iz radikalnega glasila, iz „Odjeka". Ves list je poln samih volilnih vestij in dobiva na dan kar po par sto telegramov z dežele, ki vsi javljajo radikalno zmago ali s kratkimi besedami „Ovde radikali pobedili", ali „Naš srez dao 8ame radikale", ali pa naštevajo izvoljencev imena z dostavkom „svi radikali". Ogromna večina skupščine je radikalna, naravna posledica bode, da dobimo tudi radikalni kabinet. Kaj to pomenja, kaj je sploh radikalna stranka? Definicija je vsaka težavna, torej pomagajmo si, kakor si znamo. Glavna voditelja radi-kalcev sta bivša ministra general Sava Gruić in Velimirovič. 0 obeh, zlasti pa o Gruići se kaj rado trdi, da sta rusofila, s tem mislijo Dunajski in Pe-štanski „Sehmocki" povedati vse, pa ne povedo ničesar. Gruić je prvi poštenjak v Srbiji. Njegov program je kratek, a znamenit. Ta program je tak: „Narod je vse". Vsa modrost je v narodu. Napravi li narod prevrat, ima narod pravo. Narod ima vedno pravo, hoče li »vojno ali mir". Teb svojih načel drži se Gruić vestno, rekli bi, da celo prevestno, kajti ko je lani v Užici bukuil ustanek, Gruić kot minister ni poznal nobene sile proti ustašem, on zmatral je ustanek za »glas narodov". Seveda da gaje tako postopanje Btalo mini-sterski portfelj. Kakor Gruić, tako misli vsa radikalna stranka. „Srbijo Srbom u in „Narod je suveren" to je njih glavno gaslo. Radikalci hočejo pristnih uapehov v notranji in vnanji politiki. Zato bodo odpravili dosedanjo korupcijo in marsikateri pustolovec bode od-letel, ki je prišel mej nas sreče iskat. Sicer pa ni-karte misliti, da bode radikalna stranka kar mahoma hotela vse preobrniti in na glavo postaviti. Njeni voditelji dobro vedo, da mora stranka baš v svoji večini kazati zmernost in pravi takt, da mora vedno pred očmi imeti, da vsa odgovornost sloni na njenih plečih. Prave modrosti in previdnosti treba vsaki vladajoči stranki. Čim bolj si je prisvojila zlati ti lastnosti, tem dalje ostane na krmilu. Glasovi z dežele in odličnih radikalcev v naši prestolnici nas uveruje jo, da bode radikalna stranka tudi tako ravnala in polagoma celila rane, ki jih je mladi naši kraljevini usekala dosedanja popolnoma zavožena politika. Saj je pa že tudi skrajni čas. Lepa naša Srbska, ki je še za nepozabnega kneza Mihajla slula po svoji uzorni upravi in bila brez dolgov, uakupi-čila je v malo letih toliko državnega dolga, da je v tem oziru sedaj mej prvimi. Na vsacega prebivalca spada par sto dinarov. No, državni dolgovi se navadno ne vračajo, ampak so, kakor pravijo Francozi, „večna renta". A od te rente treba plačevati obresti, ki požirajo skoro vse in to najboljše državne dohodke. Jako umnega gospodarstva bode treba, da bh bodo stvari zaobrnile na bolje. Poleg radikalcev so pa liberalci pri volitvah tudi lepo število mandatov dobili. Tudi oni, pod vodstvom Jovana Ristića reprezentujejo znatno stranko, kar je tem večjega pomena, ker mej njimi in ra dikalci ni niti približno tolikega nasprotstva, nego Ij naprednjakom nasproti. Program liberalcev in radikalcev strinja se v tem, da se ima Srbija razvijati le na narodni podlagi, obe stranki sta v tem jedini, da se morajo položiti nova tla, da se v naše notranje razmere ne smejo utikati nepoklicani elementi, ki pri nas ne iščejo druzega, nego svoje koriBti. Izid naših volitev bode nemilo zadel Peštan-sko gospodo, baš to pa bode za nas najlepše spričevalo politiške zrelosti. Politiška zrelost manife-stovala se bode sigurno tudi v skupščini, katera bode, kakor vse kaže, vsprejela novo ustavo, ne da bi bilo treba pomoči vojakov, katerih imamo v mestu nekoliko več, nego navadno. Vsi faktorji do najvišjih bodo pač hočeč nočeš morali računiti z voljo naroda, ki se je pri volitvah tako nepobitno pokazala. „Vox populi, vox Dei!" n. Politični razgled. V Ljubljani 21. decembra. Predvčeraj bila je poslednja «lržavii©xl»©r alta seja pred božičem. Na dnevnem redu je bilo drugo branje o miuisteiskej naredbi, s katero so se ustavila porotna sodišča za anarhistične zločine v petnajstih okrajih. Debate Be desnica ni udeležila, pač pa je levica poBlala mnogo govornikov v boj. Posebno hudo je pobijal ministersko naredbo poročevalec manjšine dr. Kopp. Priznati se mora, da je z veliko spretnostjo zagovarjal svoj predlog, da naj se ministriska naredba razveljavi. Skliceval se je posebno na to, da vlada ni dokazala, da je bilo res treba ustaviti porotna sodišča, kajti sodci se bodo dali ravno tako terorizovati, kakor porotniki od anarhistov. Nič manj spretno je pa zagovarjal ministersko naredbo pravosodnji minister, ki se je pokazal kaj dobrega govornika, kar mu celo levičarski listi priznavajo. Navel je nekaj konkretnih Blučajev, da so porotniki oprostili anarhiste, če tudi se je iz vse obravnave razvidelo, da so bili krivi. Vitanje (težave. V Srbiji vlada sedaj jako Rusiji prijazen dub. Posebno radikalci se kažejo jako prijazno Ru siji. Drugo vprašanje je pa, koliko časa bode tako mišljenje trajalo. Nazori srbske radikalne stranke se nič prav ne ujemajo z nazori Rusije, zlasti z nazori ruskega carja. V Srbiji je separatizem zelo ukoreninjen in imajo zlasti radikalci kaj slabe pojme LISTEK. Silhuete z nabora. (CeŠki spisala Gabrijola Preisaova.) (Konec.) „Kdo ve, če ne bo iz tega kaj dobrega," prevladala je otožna, pobožna misel. „Jaz grešnica mrmram proti Bogu, moj sin pa postane Še lahko gospod mej vojaki ! Saj se bom že kako preživela na tem svetu ..." „Janka Kabelača in županovega hlapca so tudi vzeli," čula je zdaj starka popolnoma jasuo za saboj. Ozrla se je, in res! Oba mladenča imata listke za klobukom. Janko videti je tako potrt, da v tem trenotku ni one znane postavnosti niti trohice na njem. „Vidim, da bodo druge matere tudi imele težka srca, ne samo jaz," deje si v tolažilo Hlu-bolovka. Pogledujoč v takih mislih proti gostilni, razširi starka najedenkrat začujeno objokane oči. „Kaj je to, tudi Rosenfeldkinega so vzeli?" Bojančiško kupčevko, ki neprenehoma lomi | roki in glasno joka, podpira izbrani sin. S trudom je spravil mater do voza in usedši se poleg nje, ukazal je hlapcu, da bi skoro pognal. A kopica Bojunčiške mladine obstopila je 81-dovkin voz in vsi poprašujejo ob jednem: nAli so gospoda Jakoba tudi vzeli ?" Širokopleči Jakob, ki je imel izmej Bojančiških mladenčev zadnjo številko, kima žalostno z glavo, majka njegova jela je jokaje razkladati, razburjeno z rokama mahaje. Razne vzdihe, s katerimi je Židovka spremljala svoje vzdihe, izpuščamo raje in omenjamo samo to, kar je Bojančiška mladina razumela. „Ko sem slišala, omedlela sem v veži kakor panj!" pripoveduje Rosenfeldska kričaje. „Mojega Jakca, tako izvrstnega človeka vzemo! Verujem, da ondu potrebujejo tako izobraženih ljudij !" „Potolažite se, gospa kupčeva," reče župan, ki se je pridružil in kateremu sta se o zadnjih besedah židovkinih stisnili ustni v nezadovoljen nasmeh. „Sami pravite, da gospoda potrebujejo takih ljudij, kakor je vaš sin. Saj vender nemate jediuo njega." „A on mi vodi vso kupčijo, kaj naj počnem reva brez njega?" ne neha Rosenfeldska ihteti ne čujoč sinove nemške opomnje: „Čemu razkladaš to tem ljudem?" Le župan opazil je to zaničljivo potezo okolu novakovega nosu, zato jel je znova tolažiti. „Saj sta Zalka in Moric tudi že za kupčijo," a poseben, škodoljuben izraz na njegovem dobrosrčnem obrazu znači: „Prav privošim ti to, ker si mi lani toliko neprijetnosti napravila v moji rodoviui! Ako bi tebe ne bilo, nikdar bi se moja žena ne upala za mojim hrbtom jemati žita in prodajati." „A tega ne pustim kar tako!" kliče Rosen-feldka, „in če imam iti tija na Dunaj v avdijenco k cesarju, tega ne pustim kar tako! Ali ni to velika krivica, da se vzame vdovi sina, ki jej vodi vso kupčijo?" Mej tem približal se je Miha Hlubal k materi in jej zašepetal: „Mamica, ako si židkinja upu, ali ne bi šlo, da bi šli tudi vi ž njo v avdijenco? Mene jedinega imate, morda bi šlo to še laglje." „Moj Bog, kaj bi mi to koristilo, saj ne znam nemškega," odgovori starka žalostno povešaje glavo. „In kdo pomore, ako sam Bog ni pomogel?" za vzajemuost slovansko. Simpatije do Rusije izvirajo iz sebičnosti. Radikalna stranka se nadeja, da bode Rusija jej pomagala osnovati vel'ko srbsko državo in jej zlasti pridobila Bosno in Hercegovino. Će pa Rusija ne bode še kmalu začela boja za srbske ideale, utegnejo se v kratkem skaditi sedanje simpatije do Rusije ali se celo spremeniti v sovraštvo, ravno tako kakor v Bolgariji že mnogi opozicijski kričači, ki so še nedavno obožavali Rusijo, jo sedaj blatijo, ker ni spoloila njih želja. Zares je v Srbiji Rusiji prijazna le Ristićeva stranka, ki pa v bližnji bodočnosti najbrž ne bode še odločilna Pisava nekaterih ruskih listov gledć Srbije je najbrž malo preoptimi8tična, kakor je večkrat bila glede Bolgarov. Ker je sobranje bolgarsko zavrglo jeden čleu kazenskega zakona, je pravosodnji minister umaknil ves načrt, ki obsega 500 paragrafov. Vlada ga bode najbrž v prihodnjem zasedanji znova predložila. Državni so vet ruski začel je posvetovanje o predlogi ministra Tolstega glede reforme zemstva. Že v prvej seji se je pokazalo veliko nasprotstvo. Minister Voroncov je predložil nasproten načrt, katerega mu je dovolil predložiti car. Opozicija proti Tolstega predlogi bode velika. Pristaši ministra notranjih zadev se že boje', da se bode vsa stvar zopet odložila do jeseni. Do tedaj se pa utegnejo razmere tako premeniti, da ne bode več misliti na omejenje samouprave zemstev. Nekateri sodijo, da se bode vsa notranja politika ruska premenila v liberalnejem zmislu, ker car baje ni tak reakcijo-narec, kakor se je sodilo. Do sedaj sta ga le varala grof Tolstoj in Pobjedonoscev z napačnimi poročili in ga strašila z uasledki liberalizma. Sedaj se je pa Aleksander III. preveril, da liberalna načela neso tako nevarna. Nedavno smo tudi čitali, da car želi, da bi se v šolah bolj oziralo na realistične predmete, ter se omejil strogi klasicizem, kateri je bil zopet uvel grof Tolstoj. Bodočnost bode pokazala, v koliko so take nade opravičene. Zbornica rumuiiMka zavrgla je pri adresuej debati dostavek Nikolaja Jonesca, v katerem se priporoča absolutna neutralnost in zveza balkanskih držav. Minister Carp se je bil izrekel proti temu predlogu, ker vnanja politika mora biti nezavisna od parlamentarnih bojev, da se ne bode moglo reči, če ta ali ona stiauka pride na krmilo, pomenja to zmago te ali one vnanje politike. Zbornica fraucoMka se je posvetovala dne 15. t. m. o reformi vojnega zakona. Po novem zakonu bodo francoski vojaki služili 3 leta v aktivnej vojski, 7 let v rezervi in 6 let v deželni brambi. Dosedaj so vojaki služili na Francoskem 5 let v aktivnej vojski, 4 leta v rezervi in 5 let v deželnej brambi. General Lacretelle je priporočal, da poprej zbornica ničesar ne sklepa, da se generali izrečejo o predlogi. Njegov predlog je pa bil zavržen Dosedanjo uredbo vojske zagovarjal je pa posebno škof Freppel. Zbornica je s 357 proti 156 glasom sklenila preiti v podrobno debato. Vlada nemška bode mej božičnimi počitnicami izdelala zakon, glede tega, kaj naj Nemčija stori v Vzhodni Afriki. Najbrž bode država vso stvar nemškej vzbodooafriškej družbi vzela iz rok, ko je sam državni kancelar obdolžil funkcij onarje te družbe, da so vso bedo zakrivili sami. Dopisi. Z Barja 19. decembra. [Izv. dopis.] Članek z Ljubljanskega barja v 277. številki „Slov. Naroda* pride za barjana kakor solnčni žar izza temnih oblakov, kajti kaj tacega se že dolgo časa pripetilo ni, da bi tehnik grajal početje v raznih dopisih toli hvaljenega osuševalca notranjskih kotlin. Na Jakobov migljaj mahnil je hlapec po ko- I njih, in voz odpeljal se je brzo v Bojančice, da bi se v odsotnosti vdove in najstarejšega sina mej tem ne zgodila v kupčiji ali gospodarstvu kaka škoda. Sladkov Tonček ozrl se je za oddaljujočim se vozom, a najedenkrat je vzdrhtel. Stekel je na ogel ulice in že je držal Maryšo za roko. aBodi zdrava, odkod si prišla sem?" čudil se je in njegovo žareče se lice oplašil je najedenkrat plašen izraz deiojkinih očij. „Ali te neso vzeli ?" vpraša dekle na jedno, a že z lahkim srcem. „Srečno sem prestal za vedno," razlaga Tonček. „Najprej so rekli gospOda „taublieh", ko pa sem privzdignil nogo, in so pogledali nogo mojo, rekli so: „na, na." Ej zlodeja, to sem poskočil!" ,. Kako sem se na hod i I a!" toži dekletce vzdi-gujoč zablačeno škornju, „a v dveh urah sem bila vender tu; ušla sem." „Vidiš, Marvša, čemu delaš take bedarije," kara jo Tonček s smehljanjem. „Ali nesi mogla čakati, da bi se pripeljali domov? Nazaj popelješ se lahko z nami." Dopisnik pač nekoliko krca okoličana po prstih , Češ kaj ti nevešč človek kritikuješ delo strokovnjakov, a ko bi on tako kakor okoličan pri raznih prilikah za kulisami stal, ko se je ukrepalo ob usuševanji našega barja, ne bi prostemu kmetovalcu zameril, da se je v njegovem srci tolik pesimizem ugnezdil, da nekaterih veščakov v poljedelskih zadevah našega barja sj>oštovati ne more. Kdo je odobril, da se je jez v Vodmatu gradil? Kdo ga je proti ugovoru stavbinskega nad-svetnika g. J. Indre potrdil? Kdo je kot veščak odobraval prošnje za jezove v barji? — Iz dotičnih aktov je razvidno, da nihče drugi, nego v to poklican veščak proti uporu prizadetega posestnika. Ko so obravnave zaradi usuševanja notranjskih kotlin tekle, ukrenili so zopet proti ugovoru deželnega odbora zastopnikov, da usuševanje notranjskih dolin obdelovanju Ljubljanskega barja škodovalo ne bode. Ako čitamo izjave posamičnih veščakov, kateri so bili sklicani, da se izrečejo ob uplivu odvračanja vode iz notranjskih kotlin na barje, prepričamo se, da ni čudno, ako v barji vera na nezmotljivost tehnikov tako peša. Izvzemši zastopnike deželnega odbora, je vse trdilo, da tako delo barju škodovalo ne bo, ali se je pa izgovarjalo, notranjske kotline ne morejo v mlakuži na to čakati, da se bo barjanu posrečilo, dalječ v bodočnost potisneno usuševanje močvirja izvršiti. Nekdo drugi je pa nekako porogljivo trdil, da je barje prostorno zadosti, da notranjske povodnji požira. Zanimivo je, da pri tem shodu barjan zastopan ni bil, čemu, vesel naj bo, da sme žalostne na sledke tehničnih pregreh prenašati. Kopalo in vrtalo se je v Planinskem logu tako dolgo da so vodo iz Unca hitrim tekom v barijsko latvico spravili. Grozna povodenj meseca marca in oktobra 1. 1. v barji osvetluje vedo one gospode, kateri se je posrečilo 15000 ha veliko plodovito ravnino v mlakužo spremeniti v to svrho, da se 1800 ha deloma usuši. No za take uspehe se naklad trati, katerega mora tudi žuljava roka barjana plačevati. Povodenj odtaka iz Planinskega loga po le za skušnjo skopanih požiralnikih v treh tednih, ko je poprej tri do štiri mesece stala. Tudi neveščaku je znano, da voda, katera se v gornjem teku bolj hitro odpelje, toliko bolj ozemlje spodnjega teka zaliva. Ako torej štirikrat hitreje voda iz Planinskega loga gine, mora biti v tej primeri spodnja barjiska latvica bolj zalita. Ribe in raki v podzemeljskih jamah vsaj ne bodo toliko vode požrli, da se nebi vsa množina v barje razlivala. Trditev, da bi bile podzemeljske votline zadosti velike, da bi vodna površina v jamah tako globoko stala zdaj, kakor pred razširjanjem požiralnikov, pobija sam tehnik Putick v svojem poročilu „o neškodljivem odvračanji povodenj iz vseh notranjskih kotlin in barja." Tu dokazuje, da zdaj v podzemeljskih votlinah voda več nego 5 m višje stoji, kot je pred razSirjevanjem požiral-n ikov. V dopisu se tudi očita, da hoče sedaj že sleherni tehnik biti. To ni čuda, ako k.net vidi ve- „Tako !" ugovarja devojka, da bi se mi dme-jali, da sem prišla za taboj, le pojdi sam." „ Potem greva pa oba peš,a odloČil je Tonček. Ko je odhajal voz z Bojančiško mladino iz mesta, nedostajala sta na njem dva izmej onih, ki so se rano ž njim pripeljali. Kam seje dejal. Sladkov Tonček, razjasnilo se je lahko, ko je jeden iz mladenčev menil, da je videl izza ogla kukati Marvšo. Janko Kabelač se tudi ne vrača ž njimi. Zaprli so ga v mestu. Nikakor si ni mogel razložiti, kaj je to, da mislijo mestni ljudje, da so boljši nego Slovaki, in vender so vzeli iz vsega mesta le štiri mladenče, dočim se jih iz Bojančic, male vasice, vzeli pet. To je pripovedoval vedno v gostilni in na ulicah, dokler ni prišel za štirinajst ur pod ključ. „Kdo ve, kako se je izrazil," pravil je na povratku župan svojemu sinu, „da so gospfida vzeli to za zlo. A to je že tako, da dobi človek za usta po ustih!" Sloki student je vzdihnil in uprl zamišljene oči v daljavo, kjer se je daleko Široko razprostirala njegova domovina. — i — like hibe, katere veSčaki v njega Škodo delajo. Temu nasproti se pa mora tudi trditi, da hoče vsak kmetovalec biti, da le zna lemež od otke ločiti. Zavedni barjan m pa sploh pri vsaki priliki rad zateka k nezavisnemu tebuiku, kateri se ne ozira na osebo, ampak na stvar. To kaže ukrep močvirskega odbora, da se je črtež za usuševanje barja izdelal. Tudi pozneje ae ni nobena prilika zamudila, da se ne bi izkazalo spoštovanje do veščih nepristranskih hvdrotektov. Zdi se mi pa vender umestno tu opomniti, da neso bili samo gg. Salvini, Vicentini in pl. Podhagskv storid ukrepa, da se mora Vodmatski jez podreti in struga Ljubljanici pri Vodmatskem jezu za 3.20 m poglobiti, poudarjal je na to, kakor tudi sploh na vse, kar se mu je zdelo, da bo barjanu koristilo, predsednik enquete 1. 1880., c. kr. stavbinski višji svetnik g. J. Indra. Le ta je pri tej priliki z ne-ovrgljivimi dokazi napravo zatvornic, katerim se pa prvi projekt ni mogel izogniti, odločno spodbijal. A isti čas imel se je pa barjan tudi proti drugi nevihti braniti. Pri shodu veščakov I. 1880. bilo je tudi nekoliko tacih, kateri so se učili obdelovanja barja iz zaprašenih aktov nekdanje usu-ševalne komisije. Le-ti so hoteli barjanu za marljivo kmetovanje pot zastaviti ter ga tudi kaznovati. Da se je tem spletkam v okom prišlo, je zasluga g. Indre, kateri, akopram odličen tehnik, nasvetov barjana preziral ni, kakor poznejši projektant, ki je šote v prsteni ilovici iskal. Naj še omenim, da ima prvi načrt projektanta marsikateri oedostatek, katerega je oko neveščega kmetovalca zasledilo. To dokazovati tu prostora ni, opomniti pa je, da je vse to po nasvetu gosp Indre poravnano bilo. Po teh podatkih od gosp« pl. Podhagskega izdelani drugi načrt je hvalevredno uzorno delo, ki zadostuje vsestranskim zahtevam sedanjega časa, ne pa prvi, kateri nekako na obstanek Vodmatskega jezu meri. Torej čast, komur čast gre! O tej zadevi bi bilo še mnogo govoriti, pa naj zadostuje za takrat samo to, nezgode bodo vender jedenkrat zaspanega okoličana zdramile, — čas bi bil. Vsekakor ska zal se je pa gospod dopisnik previdnega nepristranskega tehnika, katerega bi še mnogokrat rad v vrstah „Slov. Naroda" čul Bar j a n. Od beneške meje 9. decembra. [Izviren dopis.] (Avstrijski Slovani in 2. dan decembra.) (Konec.) Priznati pa moramo, da nam delajo mnogo ovir za narodno avtonomijo isti bratje Čebi, ki so bore za svoje zgodovinsko državno pravo. Take težnje pa so našim željam naravnost nasprotne, da nas ne morejo podpirati. Žal, da so tako daleč zašli s prave steze slovanske. Mnogo istokrvnih svojih bratov hote na milost ali nemilost prepustiti sovražnim večinam; pobratime Slovaka hote žrtvovati nikoli sitim sinovom Arpadovim; Rusine, Srbe in nas Slovence hote pustiti osamljene na cedilu, da bodo le oni jedini gospodarji v nekdanji kraljevini Češki. Toda tudi to bi nas ne smelo opla-šiti: narodna avtonomija združene Slovenije bodi naš naj uzvišenejši ideal! Tako si tolmačimo ustavni člen 19.! Le potem bode mogel narodič naš zadostno skrbeti v zmislu tega člena za narodnost svojo in jezik ter zagotoviti si dostojni obstanek in Btopnjo mej kulturnimi narodi. Kakeršne pa so razmere zdaj pri tej razcepljenosti na toliko upravnih skupin , ne more nam dati nikak zakon zadostnega zagotovila za bodočnost. Kar si piiborimo za prijazne (?) nam vlade ali pa po sili, to lehko tudi izgubimo pri prvej izpremembi višjih upravnih in tudi zakonodavnih krogih. Upam, da smo se razumeli i In le-te ustavne dobrote more se ob slav-nostnej štirfdesetletnici odkritosrčno veseliti tudi narod naš z vesoljnim Slovanstvom vred. Usoda se poprej nikoli ni v tolikej meri nasmehljala narodiču našemu; preteklost njegova nikakor ni vesela, sedanjost jako je kritična, bodočnost pa silno negotova in dvomljiva Če si bode pa znal okoristiti tolike ustavne dobrote svojega vladarja, tako sme brezskrhno gledati bodočnosti v obraz. Znebimo se onega nesrečuega partikularizma mej pokrajinami in še bolj mej stanovi, da Be bodočnost ne bo maščevala nad nami. Še je čas, da se jenjamo zbadati in črtiti v svojem domu, kajti pohlepni tujec bi nas vse rad izgnal iz njega. Potem bode prepozno! Kako pa Bi avstrijski Slovani lehko okoristimo ustavni člen 19. v zagotovilo svoje slovanske indi- viduvalnosti, o tem bodem govoril v posebnem dopisu pozneje kedaj, ker je suov sama zase obširna. Za danes imam še mnogokaj povedati. Naravna posledica te načelno pravične ustave bila je gotovo tudi preosnova narodnega šolstva leta 1869. Razumni in previdni preosnovalci uredili so osnovno šolstvo v popolnem soglasji z ustavnima členoma 14. in 19., za kar jim morajo hvalo vedeti vsi narodi avstrijski, zlasti pa avstrijski Slovani. Osnovano je to šolstvo vsaj načelno na jedino zdravej podlagi narodnega jezika, kar povsem zadovoljuje pedagogiškej znanosti, naukom največjih učenjakov vseh narodov in Časov. Da smo dospeli v Avstriji vsaj načelno in deloma že tudi istinito do tega soglasja, hvalo moramo vedeti pra-vičnej ustavi visokega cesarskega jubilanta. Veseliti se smemo te preosnove tudi zaradi našega učiteljstva. Učiteljstvo naše ne postaja tako svojega rodu zatiralec, oSetov svojih izdajalec, izročene mu dece potujčevalec, pač pa naroda svojega pravi in resnični dobrotnik, kajti razbistrujoč mu um in blažeč srce kaže mu pot k omiki, presveti in toliko zaželjenej botjšej bodočnosti. Narod naš zadobil je vsled te preosnove na stotine izobraženih delujočih sil, ki žive mej priprostim narodom slovenskim, občevaje ž njim pa spoznajo njegove prednosti in napake, da morajo čednosti negovati in bičati napake. Najbolj pozabljen ljudski učitelj stori morebiti za naroda našega razvoj in obstoj več, kakor marsikak glaseč se — prvak. Le bogužal, da so učiteljstva gmotne razmere preslabe, da bi tudi gmotno moglo malo bolje podpirati domovino svojo. Slovenski deželni poslanci naj bi tej stvari priskočili v pomoč, kajti dobro nakrmljen konj tudi dobro vozi ! S tem pa nečem trditi, da je sedanji sistem brez hib in napak. V dvajsetih letih pokazalo se je, da bode v marsičem treba kreniti drugim potem, daje marsikaj neumestno in neranljivo. Toda cilj ostane isti, le sredstva v dosego tega cilja menjajo se z duhom časa in z napredkom človeškega duha. Tako slaba pa vender ni, kakor jo slikajo tisti, kojim se sline cede po sladkej temi in ne ved noBti pred preosnovo. S takimi strašili plašite zajce iz zeljnika! Da smo pa v narodnem oziru glede Šolstva marsikje še na slabem, zahvaliti se nam je neuspehom slovanske politike in neizvedenemu čl. 19 Toda opiramo se vsaj na načela, koje ta člen za država. Ker ta člen ni izveden, ker nemarno narodne avtonomije, rekše združene Slovenije, zato deželni zbori na Koroškem. Štajerskem , v Istri in v Trstu tako brezozirno postopajo s slovanskimi manjšinami. Toda dosti o tem, saj znamo to žalostno stanje! Rozinski. Domače stvari. — (Državni zbor) odložil je v sredo svoje zborovauje do 20. dne januvarja. — (Budgetni odsek) državnega zbora imel je v sredo sejo, v katerej je minister Oauč izjavil, da utegne Ljubljana že prihodnje šolsko leto dobiti novo p o d g i m naz i j o. Na poslanca Krausa vprašanju odgovoril je Gauč, da se bodo srednješolski profesorji prihodnje leto premestili v VIII. dijetni razred. Glede gimnazije v Kranji izrekel je Gauč, da se bode kolikor možno oziral na željo občine. Vsprejela seje tudi resolucija, da ima Kranjska gimnazija še ostati. — (Čitalnica Ljubljanska) ima jutri v soboto ob polosmi uri zvečer v društvenem steklenem salonu XXVIII. občni zbor. Odbor opo zarja čč. p. u. društvenike še jedenkrat na to in vabi k mnogobrojni udeležbi. — (Zabavni večer »Pisateljskega društva) odložen je do sobote dne 29. decembra, ker bode jutri v čitalnici Sokolov zabavni večer in občni zbor čitalnice. — (Dramatično društvo) namerava po novem letu prirediti več novih iger, ki trebajo mnogo ženskega in moškega igralnega osobja Zato opo zarjamo vse one, ki so že sodelovali kdaj pri slo venskih predstavah, kakor tudi one, ki žele na novo ustopiti, da ae oglase pri društvenem režiserji Ig. Borštniku. (Čitalnica 1. nadstropje.) Uloge sebodo vsakateremu nagradile! — (Muzejsko društvo) za vojvodino Kranjsko je minolega leta po oblastveno potrjenih pravilih prevzelo nalogo vsestranski gojiti deželo-znanstvo, pomnože vati v deželnem muzeji znanstvene zbirke, prirejati dotična predavanja ter z izdajo letnega izvestija širiti in pospeševati deželoznanstvo v krogih vseh omikancev. Društvo je to svojo nalogo tudi po moči izvrševalo in sme se vsled mnoge hvale vredne udeležbe občinstva zadovoljno ozirati na svoje večletno delovanje. Jednako je nekdanje historično društvo z velikim uspehom preiskavaio deželno zgodovino in vsi strokovnjaki spoznavajo njegova od leta 1847. do 1868. priobčena poročila za izvir visoke vreduosti, iz katerega se zajema znanje kaj bogate preteklosti kranjske dežele. Žal, da so neugodne okolnosti prisilile obe društvi ustaviti delj časa delovanje; razven tega je historično društvo pred nekaterimi leti z o&irom na to, da ima muzejskim društvom jednak smoter, sklenilo svoje bogate zbirke izročiti deželnemu muzeju, sploh pa je za primerno spoznalo, prihodnjič ne samo zase, ampak v okvirji še obstoječega muzejnega društva nadaljevati preiskovanje deželoznanstva. Ko se je leta 1888. nov muzej dogradil iu so se bogate zbirke Rudolfinum-a" bolj primerno in pristopno razpo stavile, bil je za voditeljstvo muzejskega društva pravi čas, ponoviti prenehano delovanje; v to svrho je najprej priredilo javna predavanja, ka terih se je omikano občinstvo tako živahno udele zevalo, da je bilo smotru primerno, oživiti društvo tudi v svoji zunanji obliki. Dne 3. julija sklical se je glavni zbor, da je izvolil odbor; ta je potem sklenil tudi društvena izvestija od leta 1889. naprej zopet redno izdajati. Dasiravno že zagotovljeno število društvenikov obeta uspešni obstanek muzejskemu društvu, dasirarno je visoki deželni zbor kranjski velikodušno dovolil v pospeštvo njegovih teženj izdatno podporo, potrebuje še vender vsestranske pod pore in dejanske udeležbe vseh tistih krogov, ka teri se za povzdigo in razširjanje deželoznanstva za nimajo in nameravajo podpirati to domovinsko, važnim kulturnim nalogam posvečeno podjetje. Da bi torej pospeševali društvo, katero je v svoji sedanji obliki tudi prevzelo nalogo nekdanjega zgodovinskega društva, ki bode jednako gojilo zgodovino in naravoznastvo, vabi odbor „Muzejske društva" k pristopu. Letna dru štvenina znaša 3 gld., pristojbina za umetno izdelani diplom, ki se izdaje na željo v slovenskem ali nemškem jeziku, pa 1 gld. Blagovoljna pristopna oglasila sprejema načelnik, gospod deželni odbornik in muzejski kustos Karol Deschmann, ali pa blagajnik, gospod magistratni oficijalJovan Robida, oziroma kak drug odbornik. — (Železnica Celje-Šošta nj.) Jutri začne se prvo delo za to progo. Začeli bodo kopati pri prodoru tik Skorna iu sicer bode začetek slovesen, kakor je pri tacih prilikah običajno. — (Bralno društvo v Žužemberku) ima v nedeljo 23. t. m. ob 4. uri popoludne svoj 7 redni občni zbor z običajnim dnevnim redom, h kateremu vse svoje člane najuljudneje vabi. — (Prostovoljna požarna bramba v Žužemberku) priredila bo na dan sv. Štefana, t. j. 26. t. m. ob 3. uri popoludne ob ugodnem vremenu na velikem trgu, o neugodnem v g. Florjan-čiča gostilni v lastno korist efektno loterijo z nad 70 lepimi dobitki. Glavni dobitek je vreden 15 gld. Sreček je 2000 po 10 kr. Dobitki bodo razstavljeni v izložnici gosp. Dereanija na ogled. — (Iz Pulja:) Na oklopni fregati „ Cesar-jevič Rudolf nastal je ogenj. Vojaki in mornarji b stare vojne ladije „Bellone" so hitro prihiteli in ogenj udušili. — (VGradci) ustopil se je včeraj ob 1. uri popoludne, ko je baš odšel brzovlak proti Trstu, kovač Fran Jer i na, rodom z Vrhnike, na želez-nični tir. Strojevodja ga je sicer zapazil, a bilo je prepozno, vlak je samomorilca zdrobil. Jerina bil je 43 let star in je zapustil troje nedoraslih otrok. — (Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1889) s popolnim šematizmom šolskih oblastni]', učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južuo-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1888/89" je ravnokar izšel. Sestavil in založil ga je gosp. Miha Ne rat, nad-učitelj in »Popotnikov" urednik v Mariboru. Popot nikov koledar je jako lepo sestavljen, plod je izredne marljivosti. Učiteljem slovenskim bode jako ugajal, ker ima vse važneje podatke in ker kot jako lična žepna kujižica nadomestuje listnico. Vnanja oblika dela čast tiskarni sv. Cirila v Mariboru kakor tudi knjigovezcu g. Bouaču v Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 20. decembra. „Videlo" izjavlja nasproti uradnim poročilom, da napred-njaška stranka ni dobila nobenega mandata. Celo Garašanin propal je na štirih krajih: v Belemgradu, Vitanjci, Negotinu in Kragujevci. Proti volitvam uložil se je doslej samo jeden protest. — V današnji seji ustavnega odseka se je po predlogu voditelja radikalcev poglavje o predpravicah kraljevih vsprejelo brez debate. Pariz 20. decembra. Delavci, ki delajo Eifrlov stolp, ustavili so delo in zahtevajo povišanje mezde. Stolp je sedaj 220 metrov visok. Eiffel se neče udati in vsa dela so ustavljena. Dunaj 21. decembra. Po uradnih poročilih je na Dunaji od 1. decembra 74 osob za legarjem (tvphus) zbolelo. Berolill 21. decembra. Jutranji listi javljajo, da se bode deželni zbor otvoril dne 15. januarja. Cesar namerava osobno otvoriti deželni zbor. Berolill 21. decembra. Cesar Viljem popelje se jutri v Stettin, da tamošnjemu gre-nadirskemu polku izroči nove trakove k zastavi. Carigrad 21. decembra. (Izvestje Reu-terjevo.) Včeraj objavljeni irade odobruje imenovanje Gneista razsojevalcem v obstoječih diferencah z baronom Ilirschem. Atene 21. decembra. Zbornica z večino izrekla vladi zaupanje. Razne vesti. * (Prebivalstvo Rusije.) Dr. Goehlert iz Gradca priobčil je v časniku „Ausland" članek o prebivalstvu Rusije na podlagi uradnih podatkov z 1885. leta. Na 19,008.901 štirjaških vrstah biva 108,787.235 prebivalcev, sedaj najbrže že 112 milijonov. Od teh spada okolu 92 milijonov na evropsko, ostali na azijsko Rusijo. Najgosteje je prebivalstvo na Poljskem (71*4), najredkeje v Sibiriji (0 4) na štirjaški vrsti. * (Hipnoza.) Jako čuden slučaj pripetil se je dne 7. t. m. v Nuntes-u na Francoskem. Neki Pickman priredil je bil v gledališči hipnotično predstavo ter mej drugim uspaval mladega moža. Uspa-vanemu je naročil, naj drugi dan popoludne ob 9. uri nekemu meščanu, stanujočemu v ulici D1 Erlon ukrade uro. Dne 8. t. m. ob 3 uri čutil je mladi mož, brivski pomagač, nekako slabost, vzel klobuk in hitro odšel. Z nezavestnim obrazom prekoračil je več ulic, do „Rue d' Erlon", kjer je po stopnicah korakal v drugo nadstropje in v spalni sobi vzel uro. Jednako korakal je nazaj v brivnico, kjer ga je pričakoval Pickman, kateremu je uro izročil. Več tisoč ljudij je bilo po ulicah nastavljenih, da so gledali nenavadni ta prizor, o katerem se je po vsem mestu govorilo. Bratje „Sokoli"! Uljudno vabiva na „«7 O TT It-V* X kateri bode jutri v soboto dne 22. t. m. ob Va9- uri v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. — Program: Vojaška godba in petje. Na z d a r ! Dr. J. Marolt. M. Lenstek. „LJUBLJANSKI ZTOf Mtoji (331—293) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Ijoterijne srećke 19. decembra, V Pragi: 62, 13, 26, 71, 75. rX"* ii j i : 21. decembra. Pri Huli«-! : Kandelari iz Trata. — Jentl iz Maribora. — Milch I Dunaja. Pri Slonu: Fravalli iz Italije. — Jeglič h z Dunaja. — H. pl. Steln iz Laškega trga. — Bučar iz Kamniku. Meteorologično poročilo. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 20. dec. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7365 mm. 734'4 mm. 733 9 mm. — 2 0" C 1 i>" C 10° C al. avz. al. avz. al. avz. obl. obl. ..1)1. 0 90 mm. dežja. Srednja temperatura -r-0'20, za 2 nad uormalom. / 3Z)mxia.jsl5:a, "borza. dne 21 decembra t. 1. (Izvirao telegrafično porodilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81*80 — gld. Srebrna renta ..... , 82 60 — , Zlata renta...... ,109 95 — , 6° , marčna renta .... , 97*45 — „ Akcije narodne bRiike... „ 873*— — , Kreditne akcije..... , 30560 — „ London........ „ 121*55 — B Srebro...... „ —•— — , Napol......... , 960 V, — , C kr. cekini .... , 5*75 — , Nemfike marke .... .59 KO — 4°/0 državne Hrečke ia 1. 1851 260 gld. 134 gld Državne srečke iz 1. 1*64 10») , 171 „ Ogerska zlata renta 4° , . . ... 101 „ Ogerska papirna renta 5" , . ... 93 „ fv „ štajerske zemljišč, oilvez. oblig. 101 ,, Donava reg. srećke 5°;0 . loo gld. 123 „ Zemlj. obć. avstr. 4',11,, zlati zast. listi. 122 „ Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 ., Kreditne srečke.....100 gld 184 „ Rudolfove srečke..... 10 ., 21 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 114 Trammway-drnšt velj. 17i> nld. u v. 223 „ danet. 8ih0 HJb 110*25 97-70 876*— 307 10 121*2 i 9-58«/, ;V71 f.9*f)0 75 k r. 25 .. 85 „ 75 J 50 „ 75 „ 60 ,. 75 Št. 20 871. (870—1) Vabilo. Ze inno^o let oproščajo se bla^o-tvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tein, da jemljć -= oprostne listke Er na korist ubožnemu zakladu. Na tO hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela go-Spoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu št. 8 in Albert Schaf-fer na Kongresnem trgu št. 7. Vrhu tega bodo v zmislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni služniki kakor vlani tudi letos raz-nalali oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na upisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pride-jana razločna adresa. Imena blago tvoriteljev se bodo sproti razglašala j>o novinah. Mestni magistrat Ljubljanski, v 14. dan decembra 1888. Zupan: Grasselli. Po soglasuej sodbi odličnih strokovnjakov koroški ju vrelec jako odlična zdravilna Btudennniea pri vnitnlli, že-lo-ilenib, i>i«'liuruili iu oHistuih boleznin, pri kataru, li ~avoMti, Kun! jun ji, posebno za otroke, poleg tega pa tndi (736—81 jako fina namizna voda s posebno dobrim okusni), brez vseh organičnib in želodce otežujočili primesi. V Ljubljani ga prodaja Iti. K. Snpan: v Krn uji: F. »olen«; ▼ Celji: .1. tljili«-. Za božično darilo! NARODNA KNJIŽNICA. 1. ZVEZEK. POBRATIMI. Roman. — Spisal <5Lx. T. "*\7'ošn3a.l-c. Elegantno vezan 1 glđ. 20 kr. Dobiva se v „NARODNi TISKARNI" v Ljubljani in v druzih knjigarnah. A--k. Izvleček olja za sluh c. kr. sek. zdravnika «lr. Nclii|>ek-u, ki ga priznavajo mnoge avtoritete že mnogo let radi ugodnega učinka, ker czdravi vsako nepriročno gluhotit, nagluliont, Aumeiije po ufiettib in vsako bolezen ušes. Z nakazilom, kake rabiti, velja 1 gld. 50 kr. in se dobiva v -in* ni zalogi Franu faiacoiuelli.ja, Wlen, • UIllIlHIlH. *V» o*i « «lo IO gld. Vsaka zbirka zadostuje popolnoma za veliko božično drevesce. — Na-roebe na tako imenovane Hambnrške, Liibiške in Kraljevske (Koni^sberger) Sje, sočivje, prešičke sreče marcisaiiske torte, ovočj i. t. d. se ni. o-..... ločno in po ceni izvrše 802—9) Na Kongresnem trgu, v Fischer jevi hiši št. 13. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar, Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". 19 VN 5114 80 N3