P*itatia pliiaii » giUTiil. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cm fMMtiil iterilki Dia 1*58. TRGOVSKI LIST Časopis B(i trgovino, Industrifo In obrt naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za v, leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din, za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo lr upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. - Dopisi se ne vračajo Račun pri po st Hranilnici v Ljubljani St. 11.953 - Telefon St. 30-60. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 18. maja 1935. štev. 57« 4.00 4 8.40 ian| Nat ^ ze /ort jvze >rk« tri1 • B* 1.30 Dvig. UmetifskiU Nesporno je, da je pri nas gospodarska stiska predvsem tako težka, ker so padle cene kmetijskih pridelkov že v tej meri, da se kmetovalstvo ne izplača več. Pri tako silnem padcu cen kmetijskih pridelkov je zaradi agrarnega značaja naše države neizogibno, da je padel tudi narodni dohodek, In padel je silno za približno 40 milijard Din. Ta padec pomeni težko obubo-žanje vsega naroda in s tem naravno velik padec kupne moči, da so mogli nekateri sloji vzdržati sedanjo krizo le zaradi silne pocenitve živil. Jasno pa je, da bi takoj odpravili krizo, če bi mogli z zvišanjem cen za agrarne izdelke povečati narodni dohodek in dvigniti kupno moč ljudstva. Toda kako dvigniti cene kmetskih proizvodov. Od nekdaj je pravilo, da rastejo cene agrarnih proizvodov, če je njihov izvoz živahen. Nobena stvar ne dvigne cen kmetskih proizvodov tako gotovo, kakor izvoz. Cena lesa je n. pr. sploh samo odvisna od izvoza in prav tako tudi cena živine. Zato bi morala biti prva naša naloga, da se dvigne izvoz. V ta namen pa je treba storiti mnogo. Treba je znižati prevoznino izvoznemu blagu, omogočiti izvoznikom cenene kredite, skleniti za izvoz ugodne trgovinske in plačilne pogodbe, poskrbeti za dobro kakovost izvoznega blaga ter izločiti vso medsebojno konkurenco, da ne bodo izvozniki na tujih trgih s prenizkimi cenami škodovali drug drugemu. A vse te ukrepe za povečanje je treba storiti tako, da bodo imeli pri njih birokrati čim manj besede, drugače bomo znova doživeli težka razočaranja. Cene pa je tudi mogoče dvigniti z okrepitvijo domačega trga. Če bodo ljudje bolje situ? rani, potem bodo tudi več kupovali, dvignilo se bo povpraševanje in s tem tudi cene. Nič se pa ne da doseči z dekreti-ranjem cen, ker pač ljudje plačujejo le toliko, kolikor morejo, če kdo zasluži le toliko, da more kupiti na mesec 10 kil pšenice, potem jih bo pri višji ceni pšenice kupil pač le 9 kil ali še manj. Kajti če bi hotel kupiti staro količino, bi jo moral deloma kupovati že na kredit, ki pa je danes nedosegljiv. Ni zato nobena rešitev v tem, če se le enostransko pomaga enemu stanu na škodo drugemu, ker tudi zaradi večjega zaslužka se ni povečal celotni narodni dohodek, temveč se je dobiček enega izravnal s izgubo drugega. Naše stremljenje mora zato iti za tem, da se celotni narodni dohodek dvigne, a to je dosegljivo le z okrepitvijo domačega narodnega gospodarstva. Več možnosti zaslužka dati ljudem, najti Hm nove možnosti zaposlitve, to je pot k mišjim cenam agrarnih pridelkov. Zato poudarjamo tudi vedno nujnost naše gospodarske osamosvojitve. Vsaka nova tvornica Pomeni toliko novih konsumentov kmetijskih proizvodov, kolikor ima nameščencev. Ne sme pa nova tvornica povzročati nove vrste brezposelnih in zato je treba z naftnim gospodarstvom preprečiti hipertrofijo tvornic ene panoge. Samo toliko tvor-nic ene stroke smemo imeti, kolikor je močan nas notranji trg. Narodni dohodek pa bi se tudi znatno povečal, če bi izkoriščali naše naravne zaklade sami; da ne bi šel dobiček tega izkoriščanja v obliki dividend, visokih plač tujim vodilnim osebam, obresti za resnična hi fiktivna posojila v tujino, temveč da bi °stal doma in oplajal druge panoge našega gospodarstva. Tu treba omeniti tudi ono gospodarsko nepravilnost, da dopuščamo, da tuje tvornice onemogočajo domačim čevljarjem zaslužek in delo. Zopet smo na ta način izgubili potrošnike, zopet smo s tem oslabili domači trg. Naša gospodarska struktura je zdrava, ako zelo zdrava, da moremo tudi brez ozira na druge samostojno izgraditi svoje gospodarstvo. Toda potrebno je, da se enkrat glede tega dogovorimo, da začnemo gospodarsko misliti in delati, da se ne oziramo na nobene postranske vplive, temveč da na podlagi ugotovljenih dejstev korakamo odločno po začrtani poti. Gospodarski sloji so že dostikrat povedali, po kateri poti je treba iti, zakaj se jih ne posluša, zakaj se ne krene na to pot. Dvigniti možnost zaslužka, dvigniti narodni dohodek, samo to je ključ iz krize. Zato treba investirati, da se zboljšajo ceste, ker čim večje prometne možnosti, tem večja tudi vrednost zemlje, a tem večji tudi tujski promet. Zato treba nadalje pospeševati zasebno iniciativo, da ta dvigne podjetnost, ker vsako novo podjetje daje tudi nov zaslužek ljudem. Samo na ta način je mogoče dvigniti cene, da ljudje več zaslužijo, vsi drugi poskusi pa se morajo ponesrečiti, ker niso nič drugega, kakor dajanje denarja iz enega žepa v drug žep. Hwi tiu&UaMld pcocaiuH Kaj je z novo tarifo za trošarino in uvoznino? »Službeni list« z dne 15. maja objavlja razglas o proračunu ljubljanske občine, kakor ga je potrdilo finančno ministrstvo. Proračun je odobren z izdatki 45,602.259 dinarjev in dohodki 38.974.856 Din in se primanjkljaj v višini 6,627.403 krije s 45% doklado na celotno vsoto osnovnega neposrednega davka v višini 14,754.099 Din. V členih 1. do 21. se potem navajajo razna splošna določila glede izvajanja proračuna. Tako se določa: Prenosi iz ene pozicije v drugo so dopustni le z odobritvijo mestnega sveta. Virmane iz ene partije v drugo pa določa mestni svet, a je za to potrebno dovoljenje finančnega ministra. Za osebne izdatke virmani niso dopustni. Krediti za podpore in subvencije se ne smejo zvišati. Veselični davek se ne pobira, če je bila stranka oproščena državne takse v primerih, ki so navedeni v taksnem ’ zakonu. Nabave do 5000 Din se izvršujejo brez licitacije, nujne do 10.000 Din kratkim potem, ko so bili povabljeni 3 intere: senti. Pri nabavah ne odloča najnižja ponudba, temveč je dopustna za zaščito lokalne obrtnosti 10% višja razlika. Nove namestitve niso dopustne. V mestno službo more biti sprejet največ le po 1 član ene družine, iz družin mestnih uslužbencev pa še en član. Določa se tudi, da noben mestni uslužbenec ne sme opravljati nobene druge službe in pod katerimi pogoji so dovoljene izjeme. Čl. 17. pa pravi: § 6. naredbe o občinski davščini na potrošnjo se izpremeni tako, da se med oba odstavka vrine nov odstavek z naslednjim besedilom: »Radi kontrole je lastnik (zakupnik) obrata dolžan voditi točen seznam, v katerega mora v izogib kazni po § 8. te naredbe vpisovati dnevno ob zaključku obratovanja številko zadnjega prodanega računskega listka ter ta seznam na zahtevo pokazati kontrolnemu organu.« Glede tržnine pravi čl. 18.: »§ 1. pravilnika o pobiranju tržnine se spremeni v naslednji tekst: »Za blago vseh vrst, ki se uvozi, unosi ali kakorkoli izloži radi prodaje na ozemlju mestne občine ljubljanske, je plačati po odobreni tarifi posebno občinsko pristojbino, nazvano tržnina.« čl. 19.: Tehtarinska pristojbina na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1935./36. se bo pobirala za tovore na motornih vozilih v izmeri, odobreni v proračunskem letu 1934., dočim bo za tehtanje tovorov z vprežno živino veljala izmeVa tehtarinske tarife iz proračunskega leta 1933. Čl. 21. vsebuje kontrolna določila. . Kaj je s trošarino in uvoznino? Na prvem mestu se navajajo občinske trošarine in uvoznine po odločbi finančnega ministrstva in po spremenjeni tarifi, ki se pa bo šele objavila. Nastaja vprašanje, po kateri tarifi se bosta sedaj pobirala trošarina in uvoznina. Smatramo, da se more, dokler ni spremenjna tarifa objavljena, pobirati tako trošarina ko uvoznina le po stari tarifi, Če je izšla posebna knjižica, v kateri je navedena nova tarifa, potem to ne zadostuje, ker odločilno je le to, kar je objavljeno v »Službenem listu«. Dokler pa »Službeni list« ni nove tarife objavil, tudi ta ne velja. Trgovec mora vendar v naprej vedeti za višino tarife, ker drugače ne more kalkulirati. Zato smatramo za edino pravilno, da velja nova tarifa šele od dneva, ko bo objavljena v »Služb, listu«. Nato navaja uredba vse občinske pristojbine, takse in doklade, ki jih je res lepo število. Te zaključujejo klavniške pristojbine, ki jih tudi ni malo. Haša industrij a U* Razvoj naše trgovine z Japonsko poteka v zadnjih letih za nas zelo neugodno, ker se vedno bolj uveljavljajo posledice japonskega dumpinga. Ta se je začel zlasti v zadnjih dveh letih zelo stopnjevati. Japonska je začela uvažati svoje izdelke zlasti v južne kraje naše države, in sicer po pretirano nizkih cenah. Središče te japonske trgovine je Skoplje. Da bi Japonska olajšala prodajo svojega blaga po Evropi, je ustanovila tako imenovane trgovske muzeje v Carigradu in Aleksandriji, poleg tega pa še velika skladišča svojega blaga v Kairi in pred kratkim tudi v Solunu. Svoje zastopnike pa imajo velike japonske izvozniške tvrdke tudi v Skoplju, Zagrebu in Beogradu, dostikrat pa se dobavlja blago tudi s posredovanjem dunajskih tvrdk. Japonci ne prodajajo svojega blaga na drobno, temveč prodajajo le v večjih pratijah velikim tvrdkam, od katerih kupujejo potem naši trgovci manjše količine. Večinoma posredujejo prodajo japonskega blaga tuje tvrdke in tuji agenti, ki niso naši državljani in imamo tudi zato škodo od japonskega dumpinga. V zadnjih petih letih smo skupno izvozili na Japonsko blaga za 3.2 milijona, uvozili iz Japonske pa za 22.1 milijona ter smo bili tako pasivni za približno 19 milijonov. Izvažali smo hrastove ekstrakte za strojenje kož, katranovo olje, cianamid in bav-ksit, vse to v manjših količinah, edino hrastov tanin v nekoliko večjih količinah. Iz Japonske pa smo uvozili med drugim: bombaža za 372.000, raznih bombažnih prediv za 6,381.000, ostankov iz predelanega bombaža za 813.000, žameta in pliša za 120.000, ribje masti in olja za 325.000, raznih pisal za 715.000, pleteninskega materiala za 25.000, raznih ščetk za 595.000, kavčuka in kavčuk, izdelkov za 286.000, celuloidnih izdelkov za 153.000, raznih gumbov za 585.000, raznega porcelana in keramičnega materiala za skoraj 600.000, električnih žarnic za 318.000, otroških igrač in podobno za 335.000, skupno samo v letu 1984. za 13,206.961 Din. Japonski uvoz se je posebno povečal v zadnjih dveh letih, v letošnjem prvem tromesečju pa bo po poročilih iz trgovskih krogov še večji ko lani. Zlasti je od japonskega uvoza zadeta naša tekstilna industrija. Glede uvoza beljenih bombažnih tkanin je prišla Japonska že na drugo mesto, takoj za Italijo, kar zelo škoduje našemu izvozu v Italijo. Ta nagli dvig uvoza japonskih bombažnih tkanin ima še posebno velik pomen, če se upošteva, da je japonsko blago preplavilo samo nekatere naše pokrajine. Tako n. pr. se uvaža v južno Srbijo iz Japonske že skoraj polovica vseh bombažnih tkanin, ki se v teh krajih trošijo, in to ne samo beljenih, temveč tudi tiskanih. V zadnjem času se uvažajo celo žepni robci, pa čeprav ni njih cena prav nič nižja, kakor je cena robcev iz drugih dežel. Tekstilnih izdelkov smo lani uvozili iz Japonske za skoraj 8 milijonov Din, čeprav je naša tekstilna industrija že tako močno razvita, da bi mogla sama dobaviti to blago. Na drugi strani pa izgubljamo zaradi japonskega uvoza dobre odjemalce naših agrarnih proizvodov. Do sedaj smo na primer kupovali medicinske predmete, svinčnike, igrače, steklene predmete, žarnice in gumbe iz Nemčije in Češkoslovaške, katerim smo tudi prodajali mnogo naših deželnih pridelkov. Če bomo sedaj zaradi japonskega blaga kupovali manj iz Italije, Nemčije in Češkoslovaške, potem bomo tja tudi manj prodali. Ni torej nobena animoznost proti japonskemu blagu, ki nas sili, da omejimo uvoz tega blaga, temveč smo prisiljeni v varovanju lastnih gospodarskih interesov, da nastopimo proti japonskemu dumpingu. »Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«, iz katerega smo posneli te podatke, predlaga, da se uvede obvezni kliring med Japonsko in Jugoslavijo, da se s tem omeji pasivnost naše trgovinske bilance z Japonsko, odnosno da se zmanjša uvoz japonskega blaga in poveča naš izvoz na Japonsko. V interesu našega gospodarstva bi bilo, da bi se ta predlog čim prej izvedel. Statistika zavarovancev meseca marca (Po podatkih SUZORa.) Pri vseh uradih Suzora je bilo v marcu zavarovanih 526.331 delavcev in nameščencev, to je za 20.947 več ko v prejšnjem, mesecu, za 3.261 več ko v marcu 1934 in za 29.765 več ko v marcu 1933. V primeri z niarcem 1934 izkazujejo največji dvig zavarovancev uradi v Osijeku (za 2996) in v Sarajevu za 2.505. Relativno je bil največji porast zavarovancev v Sarajevu za 11*87% in v Osijeku za 6*69%. Vse tri zasebne bolniške blagajne izkazujejo dvig članstva. Absolutno najbolj bolniška blagajna Trg. bol. in podp. društva v Ljubljani (za 578), relativno pa blagajna trgovske omladine v Beogradu (za + 10'59%). Povprečna dnevna zavarovana mezda je zopet padla, in sicer za 074 na 21*63 Din (v primeri ž ono v marcu 1934). Celotna dnevna zavarovana mezda je znašala 284‘56 milijona Din, v februarju 1935 275'19 milijona in v marcu 1934 292*51 milijona Din. Zaradi znižanja mezde je celotna zavarovana mezda padla kljub večjemu številu zavarovancev. Nova nemška prizadevanja za jugoslovanski trg »Estrop« poroča: Finančna pogajanja, ki sta jih začela v februarju ravnatelja Dresd-nerbanke Fast in Richter, so privedla do zanimivih načrtov, ki naj bi odprli noVe možnosti nemški trgovini na Balkanu. Med drugim se predlaga zopetna služba nekaterih srbskih predvojnih posojil ter bi Dresdnerbanka porabila velik del dohodkov iz tega posojila za ustanovitev in vzdrževanje podružnice v Beogradu, ki bi dajala jugoslovanskim industrijam kredite za nakup strojev in aparatov v Nemčiji. Nemška vlada pa bi dala sredstva za eskon-tiranje teh obveznic, katerih obrestna in anuitetna služba bi se začela šele v petih letih. Turistični kliring z Nemčijo Zveza za pospeševanje turizma v Primorju je poslala pristojnim oblastem predlog, kako se naj uredi turistični kliring z Nemčijo. Nemški gospodarski ljudje imajo velike zamrzle terjatve v dinarjih, ki znašajo več milijonov mark. Če bi se določil turistični kliring z Nemčijo na način, kakor je to urejeno v Švici, bi se te zamrzle terjatve mobilizirale. Na ta način bi se nemškim turistom omogočil prihod v Jugoslavijo. ddovniU tcc izdatkov Finančno ministrstvo je objavilo pregled državnih dohodkov in izdatkov za mesec marec in ker se z marcem končuje proračunsko leto 1934./35. tudi za 12 mesecev tega proračunskega leta (Definitivno pa se zaključi računsko leto šele v avgustu.) V mesecu marcu enašaii vsi izdiaki (vse številke v milijonih Din) po proračunu splošne uprave: 515.05, dočim so bili preračunjeni' na 576.19 in znaša torej prihranek 10.41%. Za osebne izdatke je šlo 296.9, za materialne pa 218.1 milijona. Prekoračen je bil preračun glede pokojnin (za 4.32%), invalidnin (za 30.07%) in za notranje zadeve (za 0.29%). Državna podjetja pa so imela skupno 221.1 izdatkov, za približno 50 milijonov manj, kakor je bilo predvideno po proračunu. Dohodki splošne državne uprave pa so znašali: skupno 549.7, ali za 26.4 milijona manj, kakor je bilo proračunjeno. Dohodki so presegali izdatke za 34.6 milijona. Od dphodkov so dali: splošni neposredni davki 70-3 ali 52.2% proračunjenih, posebni d^vki 38.2 (92.26%) in izredni davki 12.3 (39.58%). Davčna praksa je torej bila v marcu precej omiljena. Posredni davki pa so dali: trošarine 62.4 (93.69%), takse 78.3 (85%), carine 62.5 (115.4%), razni manjši dohodki 18.2 itd. Dohodki državnih podjetij so znašali skupno 221.1 milijona, dočim so bili pro-računjeni na 271.4 milijona. V proračunskem letu 1934./35.: Izdatki po proračunu splošne državne uprave (vse številke v milijonih dinarjev) so znašali 6.132,9 ali 88.70% proračunjenih. Od tega je šlo za osebne izdatke 3.782,3 ali za 0.28®/» več kakor je bilo proračunjeno. Višek izdatkov izhaja od večjega izdatka za pokojnine, ki je bil prekoračen za 7.63%. Izdatki za pokojnine so na vsak način previsoki in nujna potreba bi Že bila kontrola vseh upokojencev, ker je verjetno, da bi se potem ta izdatek ze- lo znižal. Za stvarne izdatke je šlo 2,350,6 milijoan, to je za 791.9 milijona manj, kakor je bilo proračunjeno. Razmerje med osebnimi in stvarnimi izdatki ni dobro in je v tem pogledu reforma prav potrebna. Izdatki državnih podjetij pa so znašali skupno 2.735,8 ali 84% proračunjenih. Prihranek državnih podjetij je znašal skupno 521.08 milijona. Dohodki splošne državne uprave so znašali: 6.775,6 milijona ali celih 97.99%, kar je za sedanjo ostro gospodarsko krizo visok odstotek. Kako ostra je bila davčna praksa, se vidi zlasti, če upoštevamo nižje dohodke v marcu, iz dohodkov neposrednih davkov, ki so znašali skupno 2.190,25 milijona, dočim so bili proračunjeni le na 2.280,0 milijona. Iz tega sledi, da so dali v prejšnjih mesecih neposredni davki več, kakor pa je bilo proračunjeno. Od drugih dohodkov še omenjamo: trošarine so dale 804,2 milijona ali 100,5% proračuna, takse 916.9 ali 82.98®/«, carine 658,1 ali 101.26®/« (večji dohodek je posledica večjega uvoza), monopoli (višek dohodkov) 1.523,9 ali 98.32%, šume 33,4 ali 122.27%, rudniki 10.8 ali 23.05»/« itd. Tu pa niso všteti dohodki iz posestev »Belje« in »Topolovac«, ker še niso knjige zaključene in vozarinski dohodki železnic za tri mesece. Čisti presežek dohodkov nad izdatki znaša 642,6 milijona od katerega pa še ni bilo izročeno državni blagajni 533 milijonov. Dohodki državnih podjetij so znašali 2.735.8 milijonov, dočim so bili proračunjeni na 3.256,8 milijona. Neplačanih državnih obveznosti je ostalo na dan 1. marca še za 444 milijonov, od katerih odpade na splošno državno upravo 239,4, na železnice in ministrstvo za gozdove in rudnike pa 204 milijone. Dolgovi splošne državne uprave bodo plačani v prihodnjih mesecih proračunskega leta. Do teh dolgov je prišlo, ker so bili z dohodki tekočega proračunskega leta plačani v«i dolgovi iz proračunskega leta 1933./34. Ddigeve državnih gospodarskih podjetij pa bodo plačala ta v prihodnjih mesecih iz svojih tekočih dohodkov. EZ/ubtjatisiži velesejem in Šolska mladina ima za obisk XV. ljubljanskega velesejma od 1. do 11. Junija znižano vstopnino po Din 3'—, če je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. To velja za vse šole in učne zavode, dan obiska je poljuben, vendar pa se nedelja in praznik ne priporočata. Letošnji pomladanski velesejem bo bogato zaseden z izdelki naše industrijske in obrtne proizvodnje. Velesejmu bodo priključene še posebne razstave: gasilska, »Žena in obrt«, domače male živali. Ogled velesejma bo mladini moralno in praktično mnogo koristil. Šolskim vodstvom priporočamo, da pripeljejo mladino na ogled velesejma. Gospod minister za trgovino in industrijo je priznal mednarodnemu vzorčnemu velesejmu, ki bo od 1. do 11. junija v Ljubljani, čisto gospodarski značaj. Istotako je gospod minister odločil, da se smatra XV. Ljubljanski velesejem kot službeno priznana razstava v smislu § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine od 1. maja 1928. Nepatentirani predmeti industrijske svojine, razstavljeni na tem velesejmu, so s tem zavarovani s pravico prvenstva od dneva razstavitve. 2&oc cdfaUik a&sdt/entat/ tc$. šd Tretji redni občni zbor celjskega pododbora Društva absolventov državnih trgovskih šo^za Dravsko banovino v Ljubljani V nedeljo, dhe 12. t. m. so se zbrafTob 10. uri dopoldne v hotelu »Evropa« števil ni absolventi državnih trgovinskih šol, da položijo bilanco svojega enoletnega dela. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik profesorskega zbora drž. trgovske šole v Celju prof. Beg, centralo je zastopal Ludovik Žiberna, celjsko podružnico privatnih nameščenedv pa g. Su-szynski. Predsednik društva Leopold Vuččir se je po zbranih uvodnih besedah s kratkim govbrom spominjal tragičnega dogodka v Marseju, ki je tako globoko odjeknil v (hiši slehernega Jugoslovana. Prisotni zborovalci so zaklicali v počaščenje spomina na blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja trikratni »Slava«, mlademu kralju Petru If. pa trikratni »Živel«. Sledilo je poročilo tajnika Suszvnskega. Drpštvo šteje 153 članov. Prirastek članstva od zadnjega občnega zbora znaša približno 40 odstotkov. Odborovih sej je bilo 35, med njimi je bila tudi ena žalna seja. Razen tega je bil tudi en članski sestanek. Dopisov je bilo prejetih 65, odposlanih pa 120, dvakrat je društvo razposlalo tudi okrožnico. Društveni članki in objave so izhajali v »Trgovskem listu«, »Jutru«, »Slovenskem narodu« ter celjski »Novi Dobi«, ki so vedno točno prinašali naša poročila, za kar jim bodi izrečena zahvala. Blagajniško poročilo je podal Oton Weixler. Promet blagajne je znašal okoli Din 40.000 -, kar kaže dovolj zgovorno delavnost te mlade organizacije. Stanje blagajne je zadovoljivo aktivno. Dohodke društva so tvorile poleg članarine članov podporne članarine celjskih trgovcev in industrijcev. Poleg blagajniških poslov je vodil Oton Weixler še kulturno in zabavno sekcijo, ki sta pod njegovim načelstvom lepo napredovali. Društvo je priredilo šest tečajev (nemščina, italijanščina, francoščina 1. in II. tečaj, nemška stenografija in tečaj Panevropska gospodarska centrala na Dunaju Sredi tega tedna se je ustanovila po francoskem predlogu centrala za reševanje gospodarskih vprašanj Panevrope. Slavnostne ustanovitve so se udeležili za Avstrijo fin. minister Buresch in kmetijski minister Reiter, za Jugoslavijo bivši minister dr. Frangeš, dalje češki minister Schuster, poljski Twardowsky, rumunski Raducuanu, francoski ataše in mnogi odlični gospodarstveniki. Glavni govor je imel predsednik Panevrope grof Coudenhove Kalergy, ki je razložil namen ustanove. Istočasno se je pričel na Dunaju kongres panevropske Unije, ki ga je otvoril francoski senator Lettrocquer in se ga udeležujejo zastopniki 30 držav in 13 mednarodnih organizacij, med katerimi so tudi zastopniki Društva narodov, Mednarodnega urada dela in Mednarodne diplomatske akademije. o narodnem gospodarstvu). 5 tečajev je trajalo 4 mesece, šesii tečaj — francoščina II. pa še traja. Da je moglo društvo prirediti toliko tečajev, je največja zasluga g. Weixlerja, ki je s svojo marljivostjo poskrbel za dovoljni obisk in za dobre predavatelje. Zabavna sekcija je vodila plesno šolo ter priredila šilvestrov večer. Socialna sekcija, ki jo je vodil g. Potočnik, zbog raznih okoliščin ni mogla poslovati tako, kakor bi bilo želeti. Dosegla je pri nekaterih celjskih trgovcih popuste za Člane društva, ki se jih lahko poslu-žijo na podlagi članskih legitimacij. O društveni knjižnici, ki šteje nad 100 strokovnih knjig, je poročal g. Zupanek. Za temi poročili je zopet govoril predsednik Vučer. Zahvalil se je vsem, ki so na kakršenkoli način pifipomogli do uspehov društva ter jih prosil za nadaljnjo naklonjenost in podporo. Delegat centrale g. Žiberna je poročal o delovanju centrale ter o bodočih načrtih, ki jih bo treba skupno izvesti. Po kratkem odmoru so sledile volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Leopold Vučer, za podpredsednika Presinger Mirko, za tajnika Maks SuszYnski, za blagajnika Oton Weixler, v ostali odbor in sekcije, ki se bodo razdelile na prvi odborovi seji pa gg.: Josip Veble, L. Weixler, F. Strupi, A. Mutec, Vil- Zolger, F. Pleteršek, S. Ci-jan, D. Denisa, ter gdč. Mira Radej in Milena Modic. Po volitvah je pozval predsednik novo izvoljeni odbor in tudi članstvo k intenzivnemu delu za procvit društva, nakar je zaključil občni zbor. Največje varčevanje v bolgarski državni upravi Bolgarski finančni minister Jaškov je izdal na vse urade okrožnico, v kateri priporoča največjo štednjo, ker razpolaga državna blagajna z omejenimi sredstvi. Za vsako izplačilo, ki presega znesek 20 tisoč levov, je treba predhodno zaprositi dovoljenje finančnega ministra. Vsa naročila iz tujine, tako za urade ko za državne zavode se prepovedujejo, da se ne bi iznašale v tujino devize, ki jih ima Narodna banka le neznatno. Zaradi slabega stanja državnih blagajn se ne morejo v celoti izkoristiti krediti, dovoljeni v proračunu. Posojilo za javna dela Ministrski svet je sprejel sklep, s katerim odobruje gradbenemu ministru najem gradbenega posojila v višini 50 milijonov dinarjev v smislu uredbe o javnih delih z dne 23. novembra 1934. Italija je znižala ceno bencina za tuje turiste Ne samo z lepimi cestami, temveč tudi z raznimi drugimi olajšavami in ugodnostmi skuša Italija privabiti čim več tujcev. Tako je izdal ministrski svet te dni odlok, s katerim se zniža cena bencinu od 40 do 80% za vse tuje turiste, ki pridejo v Italijo na svojih avtomobilih. Višina popusta na ceni bencina je odvisna od tega, kako dolgo biva tuji avtomobilist v Italiji. Kcnburzl in prisilne poravnave V poravnavi Petroviča Emila se določa narok na 24. maja ob 11. uri v sobi 140 okrožnega sodišča v Ljubljani. Odpravljen je konkurz Hauson Zofije, veleposestnice v Tratah, ker je bila razdeljena vsa masa, nadalje konkurz Kovačiča F. Rudolfa, ker je postala pravnomočna prisilna poravnava. in Sever Pavle, ker ni kritja za stroške postopka. Odobrena je poravnava Gregorca Dragotina s kvoto 70% ter s poroštvom Gregorca Draga in Ane v Toplicah. Uveden je poravnalni postopek Koprivnikarja Pavla, pos. in gost. v Litiji. Sodnik poravnave Hutter, upravnik trgovec Lebin-ger Hinko mi. Narok pri sodišču v Litiji bo 5. junija ob 9. uri. Rok oglasitve do 1. junija in kvota 50%. Končana je poravnava Drea Valentina, trgovca iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. Prodlsodmk vlade Jevtič je sprejel ne katere novoizvoljene poslane© in jim izjavil, da je dobila vlada tali© veliko večino, da je vztrajno in uspešno dielo v skupščini zagotovljeno. Odločno je tudi demantiral vesti o krizi vlade in o izpremem-bi režima. Glavni volilni odbor, ki zaseda v narodni skupščini in ki je razdeljen na pet sekcij, je do sedaj pregledal vovilne rezultate iz Savske, Donavske, Drinske in Vrbaske banovine. Volitve v novi grški parlament so razpisane za 9. junij. Parlament pa se sestane k zasedanju dne 1. julija. Bolgarski vojni minister je izdal nared-jenje, da se morajo vsi oficirji, ki so imeli kakšno službo v civilni upravi, te službe odreči in zopet prevzeti svoje mesto v vojski. Turška vlada je poslala po svojih poslaništvih vsem evropskim vladam spomenico, ki pravi, da bo ob vsaki reviziji vojaških klavztuil imi ravnih pogodb Turčiji zahtevala revizijo lozanskega sporazuma, ki ji prepoveduje utrditev Dardanel. Litvinov je dejal o francosko-ruskem paktu, da ni zaključek, temveč šele pričetek sodelovanja sovjetske Rusije in Francije. Pakt pomeni delo za mir in utrditev Društva narodov. Druga njegova odlična lastnost je, da nikogar nfe izključuje od pristopa k paktu. Laval pa je dejal: Ideali obeh držav niso v vsem isti, vendar pa jih združuje težnja za mirom. Pogajanja so se vodila v duhu popolne enakopravnosti. Samo veseli bi bili, če bi se tudi druge države pridružile temu paktu. Pot miru, ki jo je šld Francija, je vodila skozi Ženevo v Rim in potem v Streso in Moskvo. Vsi moramo delati Za mir, ker je svetovni mir samo en in nedeljiv pojm'. Rezultat Lavalovega obiska v Moskvi je tudi ta, da bo Rusija odslej mesto v Nemčiji kupovala industrijske izdelke v Franciji. Kakor preje Nemčija, tako bo sedaj Francija jamčila dobaviteljem za ruska naročila. Stalin še je nadalje zavezal, da bo ustavil antimilitaristično komunistično propagando v Franciji. Češkoslovaški ruski pakt o medsebojni pomoči je bil podpisan v Pragi. Pakt je popolnoma v skladu s paktom o Društvu narodov. V Moskvi pa je bila podpisana češkoslovaško-ruska letalska pogodba, ki ureja letalski promet med obema državama. Po zadnjem Mussolinijevem govoru smatrajo francoski diplomatski krogi, da se je Italija že definitivno odločila za vojno proti Abesiniji. Vsak korak Francije in Anglije za preprečenje te vojne bi bil že pre-kašen. Italija se je že preveč angažirala, da bi mogla še odnehati. Francija ne nasprotuje več Mussolinijevi akciji proti Abesiniji, ker je prepričana-da bo imogla Italija kljub zaposlenosti v Afriki podpirati politiko zapadnih sil za. ohranitev miru v Evropi. Rekonstrukcija angleške vlade se zopet napoveduje, in sicer naj bi sprejel ministrsko predsedstvo Baldwin, Macdonald bi prevzel zunanje, sir Simon pa notranje hlini st rstvo. Velika Britanija namerava povečati svoje zračno brodovje, ki šteje danes 93 eskadrii s 1020 avijoni na 178 eskadrii z 2000 avi-jorii. Nemški parlament se sestane dne 21. t. m. ob 8. zvečer. Na dnevnem redu je sa1 mo ena točka: deklaracija vlade, ki jo bo podal Hitler, Avstrijsko poslaništvo v Beogradu demantira poročila o uvedbi regenfstva v republiki. Avstrija je začela organizirati letalski kor. Smatrajo, da je dobil dr. Sušnik dovoljenje za ustanovitev tega kora od Mussolinija na zadnjem sestanku v Firenci. Roosevelt je sprejel voditelje akcije za ohranitev ameriške nevtralnosti v primeru evropske vojne ter jim izjavil, da absolutno sprejema njih načelo in da se v n obe nem primeru n’e bo vmešal v evropske ho-matije. Japonska ponuja Portugalski za otok ni Makao 20 milijonov funtov (več ko 4 in pol milijarde Din). Japonska ponudba je silno razburila Anglijo, ki se boji, da bi na ta način dobila Japonska močno oporišče v T južni Kitajski in da bi od tu mogla napa; sti iz zraka tudi britansko pristanišče Sin- gapore. V Iraku je bil zaradi upora v nekaterih obmejnih pokrajinah proglašen preki sod-Angleški avijoni so bombardirali uporni' ške vasi ter zlomili njih upor. Voditelj1 so pobegnili. Jii ta ni či ta m di lo ;k< či P< r« III. mednarodni kongres za štede-l»je v Parizu od 20.—25. maja 1935 Po šestletnem presledku bo v času od 20.-25. maja v Parizu Mednarodni kongres za štedenje. Na tem kongresu bodo tobrani zastopniki skoro vseh evropskih in velikega števila izvenevropskih držav, da pokažejo vsemu svetu pomen, narodnih prihrankov za gospodarski napredek svoje države in sveta sploh. Kongres bo v prvi vrsti posvečen problemom hranilnic, ki imajo kot glavni namen podpirati s cejenimi posojili domače zasebno in javno gospodarstvo. Agilni Mednarodni institut v Milanu, ki vodi glavne priprave, je izdal sedaj za udeležence vse referate, ki so jih pripravili za kongres strokovnjaki iz vsega sveta In ki obravnavajo na 1100 straneh najaktualnejše probleme, ki se nanašajo na štednjo. •Referati bo naslednji: 1. Hranilnice in kriza. 2. Jamstvo hipotečnih posojil. 3. Obrestna politika hranilnic. 4. Štedenje in življensko zavarovanje. '5. šolsko štedenje. Naj večjo pozornost zasluži prvo vprašanje, ki kaže, kako so hranilnice premagovale krizo. Tu se zlasti razpravlja o tem, kako naj se hranilnicam zagotovi potrebna likvidnost in zlasti o tem, kako so razne države in njihove narodne banke priskočile hranilnicam na pomoč, ko so vlagatelji navalili na Uje naenkrat s tako ogromnimi zahtevami za izplačilo vlog, kakor jiih ne pomni zgodovina. Zlasti se poudarja v referatih, da se mora hranilnicam enako kakor bankam zagotoviti možnost, da bodo v času večjega navala vlagateljev na podlagi svojega meničnega materiala in vrednostnih papirjev mogle do-, j reeskontni in lombardni kredit pri dvojih emisijskih Narodnih bankah. Drugi referat bo obravnaval vprašanje ^hranitve vrednosti nepremičnin ih tudi razne posege države, kakor s kmečko zaščito in drugimi moratoriji. Obrestna politika odloča v veliki meri o ustvarjanju novega kapitala, ker je pogoj za štedenje P.rirrierna. °brestiia mera za hranilne vloge, ki ' dfugi, strani je interes dolžnikov in na. j države, da je obrestna mera za posolita nizka, četrto vprašanje preiskuje, Kakšne zveze obstojajo med štedenjem in zavarovanjem in ali naj morda hranilnice kombinirajo štedenje z življenskim zavarovanjem. Šolsko štedenje naj vzgaja mladino k rednemu življenju, državljanski za-vesti in tvorbi narodnega kapitala in naj torej p0 otrokih dvigne tudi v starših za-yest, da je razumno štedenje v njihovem interesu in da je brez njega tvorba narodnega kapitala nemogoča. Jugoslavijo bodo na kongresu zastopali delegati Saveza štedionice Kraljevine Jugoslavije, Mestne hranilnice ljubljanske in zagrebške, Hranilnice Dravske banovine in Državne hipotekarne banke. Kongres obeta izmenjavo mnogih zanimivih in dragocenih, izkušenj, ki bodo važne za delegate posameznih držav. Ml H vu I na va- je ro- in- re- ila, Bvi na. v za pet ini- bi oje irit ivi- Tajne zlate rezerve Nemčije V londonskih finančnih krogih so že‘več ‘Mesecev prepričani, da ustvarja Nemčija aine zlate rezerve. To mnenje izraža Fi-“ vancial News< v eni svojih zadnjih številk re'i jlsto 'Odkrito. List pravi med drugim: Zla-j a podlaga Državne banke se v zadnjih Iskl jŠ Praktičnb nič izpremenila. Z 3vo- i strani pa čujemo, da je uspešno delovanje raznih klirinških dogovorov in kompenzacijski pogodb usposobilo Nem-pijo, da si je zbrala enatno rezerv« ki jo Pa v bančnih izkazih ne omenja. Takšna fe*crva je za vojne namene prav tako vag-"a, ko posest izdatnih sirovin. Skoraj v h^, kliringih ima Nemčija pasivni saldo, »istočasno pa Nemčij'a kupuje proti takojšnemu plačilu blago iz dežel, s katerimi mma klirinškega dogovora. Poleg tega pa “iva Nemčija s kompenzacijskimi pogod- • *■ sa^ bo de- sso- ‘ /.31 ieru )lut-obe otok 1 pol lilno a tfl ‘e v apa-i Sin ter iti sonorni; itelj* Že v 24 urah harva. pleaira in ke-oitio snaii obleke, . klobake itd. ftkrobl * »T®‘l»lika »rajee, ovratnike in maniete. Pore, nli. monga Ib ||ka dwMie f#f|h tovarna JOS. REICH PolJan«ki naaip 4-6. ftelenb*rg*Ta «18 Telefon IH. 8#-7a. bami sirovi ne. Rezultat vsega tega mora biti prav čeden netto-presežek, ki je znatno večji, kakor pa so zneski, ki jih plača Nemčija za svoje zunanje dolgove. Naši državni papirji na tujih borzah Dne 15. maja so notirale obveznice: 7%r.i Blair v Londonu 30'125—32, v Newyorku 30—3175, 8% Blair v Newyorku 305—32, 1% Seligman v Newyorku 31—37-125, 1% stabilizacijsko posojilo v Parizu 250. * Državna hipotekarna banka je povečala kredit Šipadu od 5 na 12 milijonov Din, da bi mogel Šipad zopet začeti z obratom v nekaterih pasivnih krajih. Vse kaže, da bo DHB popolnoma prevzela financiranje Šipada, našega največjega lesnega podjetja. Hranilnica Savske banovine v Zagrebu izkazuje v bilance (Vse v milijonih Din) za 1. 1934: dvig hriiiilnih vlog od 29.2 na 35.8, upnikov od 41.6 na 48.4, naložbe banske uprave od 24.1 na 24.9, naložbe javnih ustanov od 9.30 na 12.5. Reeskontni kredit Nar. banki v višini 1.53 mil. Din je zavod vrnil. Čisti dobiček se je zmanjšal od 1.15 na 0.64. Hrvatska sveopča kreditna banka, d. d. v Zagrebu, je imela 14. t. m. pod predsedstvom senatorja dr. Ante Paveliča občni zbor, na katerem je bila odobrena bilanca. Vloge so se dvignile od 98'3 na 110‘8 mi- lijona Din. .Likvidnost banke se je povečala in znašajo njena takoj rasspoložljivi sredstva 47.9 milijotia DiV Fd: v»eh odpf sili ostane čisti dobiček v višini 4*048.277 din&rjfev, ki še razefi STO.TO0 Din za pokojninski fond, ves prenese na rioV račun. Od kmečke zaščite banka ni bila prizadeta, ker ima le za 2'5 milijona kmetskih dolžnikov, vsi njeni menični in kontoko-rentni dolžniki pa ji dolgujejo 147'8 milijona Din. Ctradska štedionica v Splitu izkazuje v svoji bilanci za lansko leto dobiček šest tisoč dinarjev. Vlog na knjižice je imela za 14,824.000 dinarjev, dolžniki po tekočih računih beležijo 10'8 milijona, ostali 2'3. Zlati zaklad belgijske Narodne banke se je zopet povečal, in sicer za 232 na 15.079 milijonov belgijskih frankov. Ameriški zunanji minister je izjavil zastopnikom listov, da je treba razumeti izjavo finančnega ministra Morgenthauja (ki smo jo objavili v prejšnji številki), le kot pogojno ponudbo vsem državam za skupno akcijo v svrho stabilizacije valut. Nemčija je znatno znižala svoje dolgove v tujini, deloma zaradi devalvacije dolarja in funta, deloma pa z razniimi konvencijami in kompromisi, manj z odplačili. Nemški dolgovi, ki so znašali v začetku krize 20 milijard mark in je znašala obrestna in anuitetna služba za te dolgove 2 milijardi mark, znaša sedaj le še 750 milijonov mark. TEDEN IJPLXDQ1W. Devizno tržišče promet Din 3,685.238*55. Tendenca čvrsta; V tem tednu je živahnost devizne kupčije zelo popustila. Od Din 7,095.670'40, kolikor je znašal skupni devizni promet v preteklem tednu, je nazadoval devizni promet v tekočem borznem tednu skoro za polovico prometa, doseženega v prejšnjem tednu. Razmerje med skupnim deviznim prometom v posameznih devizah je naslednje (vse v tisočih dinarjev): Devize: Amsterdam 108 tek. teden (119), Berlin 5 (—), Bruselj 4 (—), Curih 500 (989), Din. deviza 212 (241) avstr. priv. kliring, Dunaj 696 (1.107) avstr. priv. kliring, London 822 (2.546) inkl. priv. kliring, Madrid 109 (—) inkl. priv. kliring, New-york 100 (825), Oslo — (6), Praga 1 (—), Pariz 504 (821), Trst 586 (546), Stockholm 2 (—), Varšava 5 (—), Solun 31 (—) boni. V primeri s prejšnjim tednom je padel promet v devizi Curih za (— 489 tisoč Din), Dunaj (— 411), London (— 1.724), New-york (— 725), Pariz (— 317), dočim se je dvignil v Madridu za 109 tisoč dinarjev in v Trstu za 40.000 Din. Na poedinih borznih sestankih tekočega tedna je bil dosežen tale' dnevni devizni promet (vse v tisočih dinarjev): Dne 13. maja 670 Ttet—Din. deviza. Dne 14. maja 267 Trst. Dne 15. maja 559 Lbndon—Trst. Dne 16. maja 365 Dunaj. Dne 17. maja 1824 London—Pariz. Natodua banka je posredovala v običajnem obsegu le v Amsterdamu, Curihu in Parizu, Skupno je dala za Din 125.000'— deviznega blaga na razpolago. V tem tednu je notiral1 angleški funt v privatnem kliringu le 15. t. m., in sicer na bazi Din 233 — Din 234'60. Nasprotno pa je stalno beležil avstrijski šiling v avstrij-sko-jugoslovanskefn privatnem kliringu. — Notice so bile od ponedeljka 13. t. m. dalje te-le (vse v dinarjih za en avstrijski šiling): 8-82—8‘92, 8'90—9, 9-9'10, 9*05—9'15, 9*10 do 9-20. 13. V. 1035 17. V. 1985 S primo Narodne banke Devize Povpr. Ponudbk Povpr. Ponudba Din, Din Din Din Amsterdam 297899 298950 2078-55 2993-15 Berlin 175608 176095 175608 1760-95 Bruaelj 74240 747'5|i 742-85 74792 Curih 1421 01 1428 08 1421 01 1428 08 London 21336 215-41 21478 216-84 N(wyork 4300-77 439700 4362-64 4398-86 Pariz 289-60 20103 28060 291-03 Praga 1&S-20 184-30 18306 18416 1 r*t- 360-64 363 73 361-71 364-79 Temeljem gornje tečajnice so devizni tečaji dosegli tekom tega tedna tako-le razliko (vse izraženo v poenih): Amsterdam — 0'44, Bruselj + 0*36, London + 1*42, Newyork + 177, Praga — 0‘14 in Trst + 1'07. Curih je notiral dosledno brez iz-prememb, Berlin in Pariz pa sta včeraj beležila ob ponedeljkovih tečajih. Efektno tržišče Tendenca čvrsta. j Z industrijskimi in bančnimi papirji se tjidi v tem tednu ni trgovalo. Njih notice s •q o tr Ipžna povočila Mariborski trg Na trg z dne 14. maja je bilo prignanih 17 konj, 17 bikov, 98 volov, 454 krav in 19 telet, skupaj 605 živali. Cene so bile te: Debeli voli 1 kg žive teže od Din 2*75 do Din 3*75, poldebeli voli 2'—' do 2*25, ple- O* oPv^e L A5., <0 k Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Z« Trgovako-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O- MIHALEK. Ljubljana.