Št. 120.
V Gorici, v sredo^jdne 26. novembra 1902.
Tečaj MKMI!..
Izhaja trikrat na teden t Šestih lzdanjlh, in sicer: vsak torek, ietrtek in soboto, Notranje tedanje opoldne, veeerno lzdanje pa • ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter « .Kažipotom* ob novem letuvred po pošti pre-jemana   ali v  Gorici   na dom pošiljana:
J  Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
¦    Setrt leta.......3 , .40 .. ,     ,    1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 2B. julija 1902.-'-do'preklica izhaja ob sredah    >.( in sobotah ob 11  uri dopoludne.                    .',.,'
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5tv 11 v Gorici v tGoriSki Tiskarni. A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od   , 9. do 12. ure. Na naročila brez dopoalane naročnine ge ne oziramo.                                .
Oglasi In poslanic« se računijo po petat-vrstau, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 J&, .vsaka ^ vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr. J5T. Lavrič
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi št 7 y Gorioi v I. ntfstr. Z urednikom je mogoče go/oriti vsaki dan od 8. o 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
Karočnlno in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reCi, katere ne " padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le forarniStva.                ______
izhajh neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
<Soca> in «?rimorep» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8ohwarz v Šolski ulioi *n Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiio na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Fonte delta Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna< A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Dva nujna predloga.
Naš državni poslanec Oskar G a-b r Š č e k je stavil v zbornici poslancev clva nujna predloga, ki se glasita tako-le:
V katastralni občini Škofije-Za-vrhek, krajevna občina Naklo v okrajnem glavarstvu sežanskem, so bili vsi poljski pridelki uničeni po toči.
Nevihta je bila tako grozna, da so dobili Se dva dni kasneje sledove toči-nih zrn na poljih.                             "
Škoda je bila cenjena komisijo-nelno na 25.000 K, utegne pa v svojih posledicah biti še mnogo večja.
, Prebivalci imenovanih krajev, ki živijo izključno o kmetiji in živinoreji ter imajo pri normalnih razmerah od svojega gospodarstva komaj toliko dobička, kolikor potrebujejo za svoj dom, so izročeni največji bedi.
Ker prebivalstvo nima stranskih zaslužkov in ni pričakovati od nikuke strani pomoči ter so bliža najslabši letni čas, predlagajo podpisani:
Visoka zbornica naj sklene po uporabi vseh po poslovniku dopustnih okrajšav:
„Visoka vlada se naprosi, z vso hitrostjo še pred zimskim časom prizadetima krajema Škofije in Zavrhek dati izdatno pomoč v svrho nakupa najpotrebnejših sredstev za življenje ubogemu prebivalstvu".
Občino Ponikve, ki spada pod okrajno glavarstvo tolminsko, je zadelo v zadnjih letih mnogo elementarnih nesreč.
Posebno velike so bile škode po toči od 24. julija 1900., ko je bil uničen velik del poljskih pridelkov. Storjena škoda je bila cenjena na 7000 K.
Prihodnje leto, tudi meseca julija 20. dne, se je pa razsula tam še večja nevihta, ki je uničila vse upe ubogega
prebivalstva. Storjena škoda je bila naznanjena od občinskega pradstoj-ništva na 25.000 K.
Posebna prikazen je pač to, da sta obiskala letos v istem mesecu dne 28. gori imenovane kraje Še hujši vihar in toča. Toča je ležala v taki množini, da je bilo videti cele dneve kakor da so nekateri deli teh krajev pokriti s snegom.
Kmet je videl, da je prišel ob ves svoj trud.
Škoda je bila cenjena na 30.000 K. Za vse te Škode ni došla ubogemu, hudo prizadetemu prebivalstvu nikaka pomoč.
Edina olajšava, ako se sme to tako imenovati, je bil odpis davkov za leto 1901. v znesku 1529 K.
Letos so sicer zopet precenili škode na poljih — v svrho odpisa davka — ali gotovo je, da znesek, ki sejma odpisati, ne bo znašal stotnega dela resnične škode.
Razvideti se d:1, da se bo nahajalo prebivalstvo v voliki bedi, ako so ne poskrbi za izdatno pomoč.
Občinsko predstojništvo so je obrnilo na visoko c. kr. vlado v svrho, da dobi kako subvencijo.
Priporočalo bi se, dati revnemu prebivalstvu dela in zaslužka s tem, da bi se dovolilo za troške izgotovljenja občinske cesto, ki se dela že leta in leta, — do prihodnje bohinjske železnice -— 50% državnega prispevka.
S tem bi se v prvi vrsti ustvarila za revnejše prebivalstvo velika olajšava v bedi: pridobila pa bi mnogo tudi cela okolica, ker bi bilo mogoče staviti gradbeni les s Ponikev in Pečin na železniško črto v Bačo.
Za gradnjo železnice bi bilo to hasek, ker kakor znano bržčas nedo-staje lesu na celi črti od Podbrda do Gorice.
Glede na te okoliščine predlagajo podpisani:
Visoka zbornica naj sklene:
»Visoka vlada se pozivlje, dati občini Ponikve v okrajnem glavarstvu tolminskem primerno pomoč".
*lJredlog se ima obravnavati z vsemi po poslovniku dopustnimi okrajšavami.
*
Dalje je stavil poslanec Gabršček še dve interpelaciji: glede kobariškega močvirja in glede" odtegnitve podpore sad. in vin. društvu v RoČinju. Ko dobimo besedilo, priobčimo obe interpelaciji. —- ________
Vrednost našega politikujofiega duhovnika. ii.
Na Štajerskem se je zgodilo nekaj, kar jo osupnilo vsakogar, kdor se je zanimal za tamkajšnje deželnozborske volitve.
Pri volitvah v kmečkih občinah jo bila slovenska politikujoča duhovščina vsa na nogah, pri volitvah v mest! \ in trgih, za katero gre pravzaprav boj ši jerskib Slovencev, pa jo ni bilo no blizu 10 poleg.
Glede na volitve v kmečkih občinah so bili strašno goreči: v brežkem okraju soko-raandirali že kar naprej ter izbrali svojega kandidata, še predno se je vršil skupni volilni' shod v Celju, na katerem so postavili k:.t.«Mo*e. Žiekar je naš kandidat, so kričali po furovzih v brežkem okraju, in »vodstvo* v Celju ni moglo drugače nego potrditi to „ ljudsko voljo". V ormoškem okraju so skalili v zadnjem hipu slogo in šli so v boj za svojega moža, za mariborskega Korošca, ki je pa slavnostno propadel. Komando iz fa-rovžev se je razbil ob pravo ljudsko voljo, kar je jako vesel pojav v političnem boju štajerskih Slovencev.
Ali ko so bile volitve na kmetih končane, pa so se poskrili politikujoči gospodje duhovniki v brloge svojih farovžev ter se rajši pomenkovali s svojimi dobro rejenimi kuharicami nego da bi bili Šli volit. Izostali so, kakor en mož. Pravijo, da se dobili tak ukaz cd zgorej, pravijo pa tudi, da so se maščevali za Korošca. Bržčas bo oboje resnično. —
Tu se vidi zopet našega politikujočega duhovnika v pravi luči. Tam, kjer je varno, tam rogovih, kjer pa je narodna stvar izpostavljena nevarnosti, tam ga pa ni. Zakaj ne ? I, nu, zato ne, ker dandanašnji našemu politikujočemu duhovniku ni prav nič več za narodnost, za zmago Slovencev nad drugo-rodnimi zatiralci, ampak njim je le za »krščanstvo*. Kjer se čutijo vame, kjer je mogoče, da prodrejo njihovi kandidatje, tam nastopajo, kjer pa tega ni, pa izginejo s pozorišča kakor kafra. Na pomoč priskočijo le tam, ako bi bil kak klerikalni kandidat, pa bodisi take ali take narodnosti, v nevarnosti, da ne bo izvoljen. Tam pomagajo, ker gre ,za sveto stvar*.
In duhovščina na Štajerskem tudi namerava odslej postaviti se v boj za klerika-lizem nu sploh na Štajerskem, kar kaze isto namero, katero hočejo Podgorci doseči na Koroškem, da naj bodo Slovenci lo privesek nemškim klerikalcem. Da hočejo organizovatl štajerski politikujoči duhovniki »katoliško stranko", smo ?.e povedali. Danes dostavljamo še, da ako se jim to posreči, potem zadoni že v doglednem času štajerskim Slovencem na uho smrtna pesem o narodni zavesti in o pravem boju za svete naše narodne pravice. Upamo pa, da se ta nakana razbije pravočasno ob zavednosti štajerskega ljudstva ter ob energiji poklicanih posvetnih narodnih voditeljev. Ako tega ne bo, pa zadene Štajersko usoda Koroške.
Današnjemu politikujočemu duhovniku je le za to, da ima na vrvici »dobro ljudstvo*, kjei je na varnem, tudi brenči nekaj o narodnih pravicah, kolikor jih sploh imamo, kjer pa se bije v istini hud boj za našo sveto narodno tlvar, tam pa je skrajno mlačen, najrajši se pa kar skrije v f rojško kuhinjo, kjer se drži rajši svoje kuharice za predpasnik, nego da bi stopil v boj tam, kjer gre trdo za slovenske glasove.
Taki in enaki pojavi pričajo pa dovolj glasno, da je današnji duhovnik v našem političnem boju skrajno nezanesljiv — ako je. kje kaka izjema, naj jej bo vsa čast! — za-tegadel pa se moramo boriti po celi Sloveniji proti uplivu duhovščine na naše politične | razmere, ako hočemo, da ostane v ljudstvu
J&ri2surji.       i
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spfsal H. Sienkiewicz. — Posl. Podravski.
(Dalje.)
Ta božjepotnik pravi, da jo bil že v Sveti deželi, toda zaman bi ga vprašal po kakem morju, ali deželah, ker še tega ne v6, kako je ime grškemu cesarju in v katerem mestu prebiva.«
»Vedel sem,« odvrne s hripavim glasom božjepotnik, »toda vse sem pozabil, ko me je na Donavi jela tresti mrzlica.«
»Jaz se najbolj čudim mečem,« reče Zbišek,, »ker jih pri potujočih klerikih še nikdar nisem videl.«
»Dovoljeno jim je nositi meče, ker še niso posvečeni, da pa tudi jaz nosim meč, ni to nikako čudo. Pred jednim letom sem pozval sam Volka iz Brezove na dvoboj na poteptani zemlji, in to radi tega gozda, skozi kateri ste šli v Bogdanec. Toda ni prišel...«
»Kako bi se mogel boriti z duhovnikom?« spregovori Zih.
Na te besede opat zardi, udari s pestjo ob mizo in zakliče:
»Kadar sem oborožen, nisem več duhovnik, marveč plemič... On ni prišel, temveč me je napadel rajše v Tulci s svojimi hlapci. Evo, zato tudi nosim meč!... Omnes legos, omniaque iura vim vi repollere cunc-
tisque sese defensare permittunt !*) Radi tega sem jim I sam dal meče.«
Začuvši latinščino, so Zih, Matija in Zbišek nakratj umolknili ter sklonili glavo pred opatovo učenostjo; on pa se je nekaj časa še oziral z jeznim pogledom naokrog in končno rekel:
»Kdo ve, če me on še tukaj ne napade ?«
*0 jej, naj mu to le pride v glavo!« zakličejo lepotni kleriki ter sežejo po mečih.
»Da bi le hotel! Saj je že tudi meni dolgčas po boju.«
»Saj on tega ne stori,« reče Zih. »Poprej pride radi tega, da se pokloni vaši milosti. Gozda se je bil že odrekel, in sedaj mu je mar samo za sina. Vedite! Ali on tega ne dočaka.«
Opat se pomiri ter reče:
»Mladega Volka sem videl, ko sta pila s Gtanom iz Rogove v krčmi v Krošnji. Nista nas takoj spoznala, ker je bilo temno. Pogovarjala sta se o Jagjenki.«
Tu se obrne k Zbišku.
»In o tebi.«
»Kaj neki hočeta meni?«
»Ona nista hotela ničesar, samo to njima ni prav, da se nahaja ne daleč od Zgorelic Še kak tretji. Pa je rekel Ctaii Volku: »Kadar mu opraskam kožo, no bo več lep.« Volku pa je dejal: »Morda se bo naju bal, ako no, pa mu takoj polomim kosti!« Na to sta jela drug drugega zagotovljati, da se ju boš bal.«
*) Vsi zakoni in vsa prava dopuščajo, da se vsakdo brani, ter se sila odbiva s silo.
Ko Matija to sliši, pogleda Ziha, Zih pa njega, in na obrazu obeh zaigra zvit in radosten smeh. Nihče ni bil prepričan, da jo opat v resnici slišal ta razgovor, ali pa si ga je sam izmislil radi tega, da zbode ž njim Zbiška, toda to sta vedela oba, zlasti še Matija, ki je dobro poznal Zbiška, da na svetu ni boljšega sredstva, s katerim bi se dal mladenič pridobiti za Jagjenko.«
Opat pa dod&:
»To sta zares hrabra Človeka!«
Zbišek ni pokazal nikake razburjenosti, marveč je samo vprašal Ziha z nekim Čudnim in nenavadnim glasom:
»Jutri je nedelja?«
»Da.«
»Ali greste k sveti maši?«
»Nuy da.«
»Kam? V Krešnjo?«
»Tje nam je najbližje. Kam bi neki šli?«
»Nu, prav !<
XV.
Zbišek dohiti Ziha in Jagjenko, ki sta potovala v družbi opata in njegovih klerikov v Krešnjo, se jima pridruži in gre Ž njima, ker je hotel pokazati in prepričati opata, da se ne boji niti Volka iz Brezove, niti Čtana iz Rogove, in da se ne misli skrivati pred njima. V prvem hipu je bil ves prevzet od Jagjenkine lepote. Dasi jo je videl večkrat v Bogdancu in v Zgo-relicah v krasni obleki, ni videl še nikdar take, ka-koršua je bila danes na poti v cerkev. Obleko je imela
sploh Se smisel za naš narodnostni boj. Ako pa bi prevladala težnja naše politikujoče duhovščine, potem bi se berili le Se za »krščanstvo*, za »katoliške* može, naSe ljudstvo bi bilo le Se »katoliško« — narodnost pa bi izginila popolnoma s površja našega boja.
Za tem stremi »slovenski* klerikalizem, zato pa kdor teCe za zastavo klerikalizma, tisti koplje našemu narodu kot takemu grob, kdor pa se bojuje proti tej struji, tisti je pravi rodoljub.
Iz klerikalnega sveta.
0 revizorjih slavne »Gospodarske zveze« smo govorili te večkrat, zlasti takrat, ko smo prerešetavan »Cerkljansko posojilnico«, katera je bila zašla preveč na klerikalno pot. V zadnjem Času pa stopata dva revizorja te klerikalne »Zveze« bojj in bolj na površje; ta dva ntoža sta Pele in Seliskar, Pele je priSel v preiskavo radi goljufije, ker je pri konsumnem društvu v Rečici na Štajerskem faizificiral bilanco, Tovariš mu Seliskar pa je prišel te dni celo v zapor. Te dni je bil zaslišan ? Mariboru pri sodnyi» ker je falzi-ficiral bilance, protokole in zadolžnice kon-sumnega društva v Matenbergu. Ta dva moža sta revizorja »Gospodarske zveze«, to je tiste zveze, ki je dobila od vlade 15.000 kron podpore, in sicer na poročilo odposlanca poljedelskega ministerstva. Ta odposlanec je revidiral ta razna društva, ki tvorijo omenjeno zvezo, ter ker jo je priporočil, je dalo ministerstva tisočake. Sedaj prihajajo pa take reči na dan, in revizorja »Gospodarske zveze«, katera ima nalogo, izvrševati nadzorstvo nad svojimi zadrugami v to svrho, da se dela pošteno, sta prišla v navskrižje z zakoni. Znamenito je pri tem vprašanje: ali sta delala ta dva revizorja tako sama ob sebi ali ata dobila taka navodila od vodstva »Gospodarske zveze* ?! Na čelu »Gospodarske zveze« stoji predstojnik ljubljanske knezo-škofijske ordinarijatske pisarne in ravnatelj »Zveze* je škofov brat Ljudje božji, kaj pravite na to ? Morda to: da črna suknja in brač ne tičeta skupaj.
Usti Klobučar, ki je vodil konsume v Marnbergu ter, kakor že ?.*. .o, sedaj sedi v preiskovalnem zaporu, je imel nad prodajalno napis: »Rimska katoliška trgovina". Pameten človek, ki to čaje, ne ve, ali bi se jezil ali smejal taki budJosti. Umevno pa je, da so radi takega napisa podpirali in priporočali trgovino zlasti duhovniki. Ha, »rimsko-katoliški trgovec«, to ni kar tako, to se ne čaje vsaki dan ? Temu Klobučarju se je dobro godilo, ker trgovina je vsoevala, on pa je bil neomejen »gospo-dar*.Tfapravil si je premoženje, živel imenitno, in tako dobro se mu je začelo goditi — čeprav je bil še malo poprej le navaden notarski pisar brez premoženja ali s kopo otrok — da je hotel dati doto celo neki svoji nečakinji, ki jo je poklical iz Ljubljane
k sebi ter jo hotel tam omožiti. Povedali smo že zadnjič, da je bila posojilnica molzna kravica za konsume. Odkod torej bi bil vzel denar ta Klobučar, kaj pravite ?!... Vsa reC s tistim marnberškim konsumnom smrdi tako, da ta smrad dregne v nos menda tudi najbolj zagrizenega konsumarja. In za vsemi takimi rečmi stoji posvečena črna suknja 1 Grozno 1
Dunajski Lueger sedaj po »sijajni« zmagi klerikalcev v deželni zbor na Nižjeavstrijskem ni imel nujnišega posla od tega, da je poskrbel, da je občinski svet dunajski dovolil 25.000 K v ta namen, da se založijo zlate in srebrne kolajne v spomin papeževega jubileja. Za češke Šole na Dunaju nima občina denarja, tudi ga nima v zadostni meri za reveže,ki iščejo Kofiičnjrv«jmir'tip|j<B^S~v~ valovih Dunava, ali za papežev jubilej pa je bilo hitro tu 25,000 K. Sveti možje Lueger-jevega kalibra potrebujejo kolajn, da se bodo postavljali tako z vidnim znamenjen, kako gorijo za čast božjo in za svojega vrbnega poglavarja! Kdo ve, kake kolajne bi dat napraviti dr. Šusteršič, ako bi gospodaril v kranjskem deželnem zboru tako, kakor on hoče. Žlindre bi najbrže ne dal skovati v medalje 11
Na Tirolskem se je oglasil za neko razpisano službo zdravnik, ki je priložil svoji prošnji spričevala, diploma in pa »pildek«, ki priča, da je prositelj član Marijine družbe. Tak zdravnik, ki je verski fanatik, bi niti ne hotel zdraviti recimo takega človeka, ki ni klerikalec. Utegnilo bi se zgoditi, da bi ga naganjal, naj se vpiše v kako Marijino družbo ali naj pusti kak »liberalen« časnik ali stranko, drugače pa bi ga morda ne hotel zdraviti, četudi je nevarno obolel in je navezan le na bližnjo pomoč takega zdravnika. Glejte, ljudje božji, kako divne razmere vstvarja klerikalizem in kako steza svoje go-spodstvaželjne kremplje po vseh stanovih. Ali ni le opravičeno, da se branimo upliva klerikalizma ter varujemo pred takimi ljudmi, kakoršen je opisani »tirolski* zdravnik?'
Domače in razne novice.
Stanje našega cesarja. — Cesarju se obrača vedno na bolje. Sedaj se more že sprehajati po schdnbrunskem vrtu. Torej je vsaka nevarnost izključena.                  r_.
Osebne vesti. — Poštni oficijal g. dr. Ivan Debelak v Gradcu je imenovan poštnim koncipistom v Zadru.
Konstrukteur na tehniški visoki šoli na Dunaju, naš rojak gospod dr. Makso Fa-biani, je dobil naslov izrednega profesorja.
V   Pulj je premeščen iz Gorice sodni avskultant g. Josip Levpušček.
Poroke. — Poročil se je včeraj gospod Evgenij R a j e r iz Opatjegasela z g.čno Marico Defrančeškijevo iz Šturij.
V   ponedeljek se je poročil g. Evgen Forcessin v Trstu z g.čno Marijo Gerb-čevo v Gorici.
Danes se je poročil g. Rado Gerraov-n i k z g.čno Ines Davidovo v Gorici.
Vse najbolje!
Pred IspraSevalno komisijo za obče ljudske Šole t Gorici so napravile izpit učiteljske sposobljenosti a) za ljudske Šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom gospodične: Babnik Antonija, Baje Marija (za slov. lj. šote z odliko), Bavdek Leopolda, Debevec Helena, Fajgelj Cecilija, Fi-scher Marija (oboje z odliko), Gerželj Ana, S. Gornik Ambrozija, Klein Ana, S. Kopač Anzeima, Košir Valerija (italj. kot predmet), L a vrenč i č Klementina, Ve-lepič Marica, Zevnik Terezija; b) za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom gospodične Čopič Franja, Kavčič Ema, Mafcuc Elizabeta (nemščina kot predmet), Perhavec Marija (nemšč. kot premet), Podgornik Katarina, Zmerzlikar Ka-rolina (nemšč. kot predmet), Zupančič Karolina (nemšč. kot predmet); c) za ljudske šole z nemS im učnim jezikom gospodične Schwarzer Marija, Strudthoff Marija in pl. Wawra Ožita (z odliko).
Naši Lahi pojdejo t Rim. — Odbor tukajšnjega laškega dobrodelnega društva namerava prirediti veliko romanje v Rim, in sicer za dan 9. januvarija 1903., ko bodo obhajali 25-letnico, odkar je umrl Vittorio Emanuele II. ,il Re Galantuomo«, Vlak bi šel iz Gorice dne" 7. januvarija ter dospe v Rim na dan 9. na slavnosti. Železnica jim zniža cene baje za 75% tako, da vožnja v drugem razredu tje in nazaj ne bode stala več nego 42 lir, v tretjem razredu pa samo 22. Pričakujejo udeležbe iz Gorice, Trsta, Pulja, sploh iz »laških* dežel v Avstriji.
Tje doli, tje doli proti »Večnemu mestu« jih vleče srce, proti Dunaju jih potegujejo le — prazni žepi t
Klerikalno resnlcoljubje. — Pretekli teden smo bili dobili iz Kanala poročilo, da je bivši župan g. Zega v starašinstveniseji interpeiiral glede dopisa v »Gorici«, kjer se ga je dolžilo, da je on kriv, da je zabranilo c. kr. okr. glavarstvo presičji semenj, in zahteval, naj spozna starešinstvo njegovo ne-krivdo ter naj to sporoči »Gorici«, da dopis prekliče. Starašinstvo je sprejelo željo L. Zege na znanje in obljubilo storiti, kar potreba. Nato smo pričakovali, kedaj in kako priobči »Gorica« ta preklic ter kako da zadoščenje težko obrekovanemu g. Zegi.
V včerajšnji »Gorici" pa Citaino to-le:
»Županstvo v Kanalu nas prosi, da priobčimo tale odlok c. kr. okr. glavarstva v Gorici.
Reševaje tamošno sporočilo dne 22. oktobra 1902. št. 1439 naznanja se, da se ne sme držati živinskega trga dne 10. novembra .t. 1., ker ni še rešena ta zadeva. Opaža se pri tem, da gospod župan nima nobene krivde, da se ne sme obdržati tega semnja. Za c. kr. namestništvenega svetovalca: Pollev, !. r.«
Kdor to čita ter ne ve, kako ta reč stoji, notice sploh ne more umeti, marveč mora ugibati, čemu je pravzaprav prišla v list. Kdor pa ve, da naj bi bila ta notica zadoščenje obrekovanemu g. Zegi, tisti pa se ne more načuditi prefriganosti klerikalcev, ki porečejo, da so dali zadoščenje g. Zegi s priobčenjem onega pisma, ali so to storili vendar tako, da to ni nikako zadoščenje, marveč so resnico prekrili tako prefrigano, da se je ne more spoznati. Nepoučeni ljudje bi naravno sodili, da se tiče vsa reč sedanjega g. župana.
Je pač stara reč ta, da pri klerikalcih ni lojalnosti doma, in kjer bi vsakdo drugi pošten človek dal za storjeno krivdo pošteno zadoščenje, tam se klerikalci zvijajo kakor kače ter spravijo kaj takega na dan, da se morejo malce skriti za tisto, češ, saj smo storili, kar je prav. Lojalnosti ni pri njih doma, in na nauk; Ljubite resnico, hčerko božjo! so popolnoma pozabili.
MlsIJon T Kobaridu. — Vršil se je tako, kakor smo že naprej vedeli. Glavni namen je bil: pregnati ,Sočo" in Primorca" iz Kobarida in ž njima »liberalizem*. Povemo pa že tukaj, da vsa pobožna prizadevanja gospodov misijonarjev niso dosegla svojega namena, kajti tisti, katere so hoteli »spreobrniti", vedo prav dobro, zakaj hočejo črnuhi odstraniti »Sočo« in »Primorca". Na to stran torej ostane vse po starem, morda je ta mi-sijon nam prinesel še celo kaj dobička, da je kdo spregledal, kako grdo politično gonjo uganjajo misijonarji po lecuh in spovednicah, ter jim obrne hrbet.
Kako se je godilo pri tem misijonu, o tem pa bo govoril iz prisproste roke udeleženega moža danes nam došli dopis, kateri priobčimo prihodnjič, ker je za danes prepozno. Dobili smo tudi še druga poročila.
Iz Sempas« nam pišejo, da župnik-župan Grča je že na nogah radi bližnjih občinskih volitev. Sklicuje razredne shode, za vsak razred posebej. Za prvi razred rabi butiljke, za drugi belo vino, za tretji pošilja pa »fregolo« v boj. Ljudje pa se jezijo radi velikih občinskih doklad, katere so jim naprtili sveti možje Grčove vlade. Zato pa se boji Grča, da mu zajec ne preteče poti. Rad bi  še svoj   »pungrat« ogradil iz žuljev
kmeta..... Dopisnik  pa  pravi, da naj kmetje
malce pomislijo in spregledajo, na katerem stališču stojijo z butaro občinskih naklad ter noj pazijo, da si ne naložijo še večjega bremena na hrbet, ako se udajo vabljivim besedam g. župnika-župana.
Kanalsko grajščtno je kupil sin grofa Alfreda Coroninija, grof Karol Coronini-Cronberg.
Lisjak. — Iz Borjana v Furlaniji poročajo, da je poljski čuvaj Jos. Kandolf v hosti prijel nekega Laha iz Villanove, ki je kradel les. Lah iz kraljestva ga je udaril, nakar mu je vrnil poljski č-<vaj po glavi, | vsled česar je  padel Lah  na tla, in zdelo
iz rdečega sukna, obrobljeno s hrmelinovo kožuho-vino; na rokah je imela rdeče rokavice in na glavi z zlatom izšivano kapo, izpod katere sta jej viseli navzdol po hrbtu dve debeli kiti.
Tudi na konju ni sedela kakor mož, marveč na visokem sedlu z naslonilom in klopico pod nogami, katere jo bilo komaj mSč? videti pod dolgo in jako gubasto suknjico. Zihu, ki je dopuščal deklici, da je nosila doma kožuh in škornje iz telečje kože, je bilo dokaj mar za to, da je pred cerkvijo spoznal vsakdo, da ni prišla tjekaj hči kakega navadnega, neznatnega plemiča, marveč gospodična iz ugledne vitežke hiše. Zato sta njenega konja vodila dva mladeniča, opravljena v teano obleko, kakoršno so navadno nosili pa-žeti. štirje dvorski služabniki so jezdili zadej in za njimi opatovi kleriki z meči in pljunkami za pasom.
Zbišek je občudoval ves sprevod, zlasti pa še Jagjenko, ki je bila podobna sliki, ter opata, ki se mu je zdel v svoji rdeči obleki s širokimi rokavi enak kakemu potujočemu knezu. Najskromnejše je bil oblečen še Zih sam, ki je sicer ljubil vnanjo lepoto na drugih, sam sebi pa je prepustil le petje in raz-veseljevanje.
Ko so se sešli, so jezdili v jedni vrsti: opat, Ja-gjenka, Zbišek in Zih. Opat je naročil svojim pevcem, naj zapojd kako pobožno pesem, toda čez trenutek se je jel razgovarjati z Zbiškom, kateri je smehljaje se ogledoval orjaški njegov meč, ki ni bil nič manjši od nemških mečev za dve roki.
»Vidim,« spregovori opat, »da se čudiš mojemu meču, torej vedi, da sinode dovoljujejo duhovnikom nositi meče, da, tudi drugo orožje, ako so na potovanju. Sicer pa, ko je zabranjeval sveti Oče duhovnikom nositi orožje in rdečo obleko, je imel gotovo v mislih ljudi nizkega stanu, kajti plemiča je Bog vstvaril
za orožje, in kdor bi mu ga hotel vzeti, ta bi naspro-l toval njegovim večnim naredbam.«
»Videl sem mazoveškega kneza Henrika, kako I se je boril na kolišču,« odvrne Zbižek.                            )
»Tudi to se mu ne more zameriti, da se je boril,* reče opat, dvignivši prst kvišku, »marveč samo to, da se je oženil, in sicer še jako nesrečno, ker je vzel fornicariam et bibulam mulierem1), katera, kakor pravijo, je Baccha3) od svoje mladosti spoštovala a pri tem tudi bila adultera3), iz česar tudi ne more priti nič dobrega.«
Tu je vstavil konja ter ga jel učiti Še bolj resnobno :
¦Kadar se bodeš hptel ženiti, ali vzeti uxorem % moraš gledati na to, da bo bogaboječa, lepega vedenja, štedljiva in marljiva, kar ti priporoča poleg cerkvenih očetov še paganski modrijan Seneka. Ali kako hočeš spoznati, da si prav pogodil, ako pa ne poznaš gnezda, iz katerega dobiš tovarišico svojega življenja? Kajti neki drugi veliki modrijan pravi: Pomus non cadit absque arbore5). Kakoršen je vol, taka je tudi koža; kakoršna je mati, taka je tudi hči... Iz tega pa se nauči, grešni človek to-le, da ženske nikdar ne išči daleč, marveč blizu, kajti ako dobiš hudobno ali hudomušno, se jej boš pogostoma jokal, kakor se je razjokal celo veliki modrijan, ko mu je njegova soproga v svoji jezi aquam sordidam *) vlila na glavo.«
»In secula seeulorum amen U *) zakličejo z jednim glasom potujoči kleriki, kateri pri svojih odgovorih
*) Razbrzdano in pijači udano žensko.
") Baccha (t. j. vino).
•) Prešestniea.
*) Soproga.
B) Jabeiko ne pade daleč od debla.
") Blatno vodo.
7) Na veke vekov, amen.
niso vedno pazili, ali so isti opatu po volji ali ne.
Vsi pa so poslušali kaj pozorno opatove besede ter občudovali njegovo zgovornost in znanje sv. pisma. Opat nikakor ni obračal svojih besed naravnost na Zbiška. marveč tudi na Ziha in na Jagjenko, kakor bi hotel vse poučiti. Jagjenka je dobro razumela, za kaj gre, kajti pozorno je zrla izpod dolgih trepalnic mladeniča, ki je naježil obrvi ter pobesil glavo, kakor bi globoko premišljeval o tem, kar je slišal.
Oez trenutek je Šel sprevod dalje, toda vsi so molčali, še le tedaj, ko so že zagledali Krešnjo, seže opat po svojem pasu in ga obrne nazaj tako, da je lahko dosegel meč, ter reče:
»Stari Volk iz Brezove pride gotovo s številnim spremstvom.«
»Gotovo,« pritrdi- Zih, »čeprav so govorili služabniki, da je zbolel.«
»Ali jeden mojih klerikov je slišal, da nas hoSe napasti pred krčmo po službi božji.«
»Ne storil bi tega brez poziva, in zlasti ne po sveti maši.«
»Naj mu pošlje Bog dobrega duha. Jaz ne iščem z nikomur boja in potrpežljivo prenašam vse krivice.«
Na to se ozre po svojih ljudeh ter reče:
»Ne izvlecite meča ter pomnite, da ste duhovniki; ako pa jih izvlečejo oni prvi. takrat pa le po njih!«
Zbišek, ki je jezdil poleg Jagjenke, jo je izpra-ševal po tem, ža kar mu je bilo največ mar.
^Čltana in mladega Volka dobimo brezdvomno v Krešnji,« je dejal. »Pokažeš mi ju od daleč, da ju spoznam.
»Prav, Zbišek,« mu odvrne Jagjenka.
(Dalje pride.)
se je, da je mrtev. Niti zganil se ni. Poljski Čuvaj se je prestrašil ter tekel v Krmin po pomoč, ali ko se je vrnil spehan in v.skrbeh, se ni mogel prečuditi, da ni nikjeri mrtveca. Zgodil se je bil pač Čudež, da je »mrtvec" v?.ial od mrtvih ter jo popihal Cez mejo na varno, doCim je ubogi poljski čuvaj trepetal strahu, kaj se zgodi, ako ga je ubil. Ko se je pa prepričal, da ga ni nikjeri ter jel misliti, da jo je lisjak popihal, * se mu je ui-^j valil velik kamen od srca. In tako sta oba zadovoljna.
SplaSena konja. - Včeraj dopoludne okoli 10. ure sta se pripodila konja z neko gosposko kočijo čez Koren v Gosposko ulico. Oje -je bilo zlomljeno in eno kolo je bila kočija izgubila. Poštni uslužbenec, ki vozi' pakete, je stal z vozom v Gosposki ulici pred poštnim uradom št. 3. Ko je videl, kako konja dirjata ter bi se utegnila zgoditi kaka nesreča, je skočil k njima ter ju vstavil. Eden konj je padel na tla. Na to so ju odpregli ter odvedli domov, kakor tudi so kočijo spravili s pota. Kmalu potem pa jo je primahal kočija« zamazan in menda pobit v Gosposko ulico. Nesreče ni bilo nobene, ker je bila kočija prazna.
Izpred sodnlje. — Razžaljenja Veličanstva in nevarnega pretenja je bil obdolžen 40-letni Franc Rožič iz Ločnika. Sodnija ga je oprostila obtožbe, drž. pravdnik pa je vložil pritožbo ničnosti. — 22 letni Josip Širok iz Gorice je hotel nesti v cirkU3 Rajčevičev, ko je bil v Gorici, pri predstavi liter vina. Redar Vodopivec pa ga je ustavil rekoč, da je prepovedano nositi vino v cirkus, širolT pa se je na to zoperstavil redarju ter rekel, da on nima nič zapovedovati. Redar ga je na to aretiral, ali Širok je skušal izmuzniti se mu, ter se je branil tako, da so morali priskočiti na pomoč še drugi redarji, da so ga spravili na glavarstvo. Pred sodnijo je trdil Širok, da ne ve ničesar ter da je bil Usti večer popolnoma pijan. Priče, ki so bile zaslišane, so pričale neugodno za obtoženca. Sodniki so mu prisodili 7 mesecev trde ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec.
Drzen tat. — Iz Gradišča ob Soči poročajo, da se je v soboto neki tat priklatil v hišo kovača Franca Pianija ob cesti proti Zagraju. Mož je delal v svoji delavnici, žena pa je bila v prvem nadstropju. Tat je pobral srebrno uro z verižico, shranjeno v omari, potem pa je šel čez polje, kar so ga mogle nesti noge.
Zopet otrok, kt se je opekel In umrl. — V Pevmi so pustili 2 letnega Francka' Šusteršičevega samega pri ognju. Kdo ve, kaj je počel otrok, da se mu je izlila posoda polna vrele vode po obrazu. Otrok se je tako opekel, da je kmalu potem umrl.
Društvo za podporo odpuščenih kaznencer In njihovih nedolžnih rodbin je imelo v nedeljo svoj redni občni zbor. Predsedoval je odvetnik dr. pl. Egger. Iz poročila smo že priobčili pred kratkim naj-važniše reči. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Izvolili so tri presojevalce in tri njihove namestnike.
Ne puščajte otrok doma brez varstva l — V nedeljo zvečer sta pustila zakonska Kuraarjeva doma sama 8 letnega dečka in 5 letno deklico ter Šla menda v gostilno. Otroka pa nista spala, ko ni bilo starišev doma, marveč sta stikala okoli petrolejke tako, da se je končno unela slam-nica. Otroka sta začela kričati, na kar so prihiteli ljudje, ki so vrgli slamnico skozi okno. Prišli so tudi ognjegasci, ki pa niso imeli ničesar več opraviti. Otroka je bila vzela v varstvo neka Doljakova, dokler se niso stariši vrnili domov.
Sfussaffljevt prevodi. — Kupi se Mus-saffijeve prevode od onih dijakov, kateri so obiskovali prosti italijanski tečaj. Ponudbe na naše upravništvo.
Vojaštvo pripravljeno. — Jeden bataljon 27. pešpolka v Ljubljani je dobil povelje, da mora biti pripravljen za odhod v Trst, ker se je bati zopet štrajka. Tudi v Gorici so vedno pripravljeni na štrajk v Trstu.
Krčmarska zadruga. — Kakor smo že naznanili, so imeli v soboto tukajšnji krčmarji in gostilničarji, ki so člani te zadruge, svoj občni zbor, na katerem so volili predsednika. Izvoljen je bil Kancijan Happacher, lastnik hotela »pri zlatem angelju*.
V AJellu v Furlaniji so občinske volitve iz prvega razreda ovržene ter se bodo vršila nove v kratkem. O  teh volitvah smo
pisali svoj čas obširneje ter povedali, kako se peča dr. Gregorčič celo za furlanske občinske volitve, slovensko narodno delo pa pušča v nemar. Povedali smo tudi, kako je nagnal nekega Brica odločevat v Ajellu v prilog klerikalcev pri omenjenih volitvah.
Pri občinskih volitvah v .Me de j i so zmagali liberalci. Pustili so v starašinstvo le župnika Primosa. Klerikalna stranka se je pii^Utvah pogolnoma umaknila.
Družbi sv. Cirllaiu Metoia v prid je jel izdajati Svetko Hanibal ŠkerJ, trgovec vA Trstu, ulica Giulia štev. 22, biškote »Adri-ja*. Sto komadov v lepem zabojčku stane 3 K 60 h, ista množina brez zabojčka pa le iFK. Večja naročila so ceneja, Za izpraznene zabojčke se izplača nabavna cena 60 h, če se vrnejo nepoškodovani. Biškoti se pošiljajo franko. Naročila izvršuje družbin založnik S. H. Škerl. Ker se to izboino in ceno domače blago prodaja v korist vseslovenski šolski družbi, je rodoljubnim Slovenkam in Slovencem najtopleje priporočamo.
Klobučar Leopold Horvat v Gorici, Gosposka ulica št. 12 tik lekarne Gironcoli-jeve, priporoča svojo zalogo raznovrstnih klobukov in čepic za vse sezone, katere izdeluje v lastni tovarni po naročilu toli na drobno kakor tudi na debelo. Nadalje kupuje lisičje, zajčje, kunine in jazbečje kože. Cene zmerne.
Proti trganju in revmatičnim boleznim, na katerim zlu jih na tisoče trpi posebno ob nastopu ojstrega vremena, je najboljše učinkujoče sredstvo Zoltanovo mazilo. Stekl. 2 K, Lekarna Zoltan Budimpešta. Zaloga: Dunaj, lekarna Lugeck 3.
Prebavno organe se mora najbolj čuvati. Ni ga organa v človeškem telesu, koji bi s tako neznatnim motenjem tako uplival na druge dele telesa ter istim pro-vzročal najhuje posledice, kakor so prebavni organi. Prebavne organe se čuva s tem, da se istim omogoča delovanje ter čiščenje potom odvajajočega sredstva. Tako sredstvo za želodec je že 40 let uporabljivi Rosa-balsam iz lekarne B. Fragnorja, c. kr. dvornega za-lagatelja v Pragi. Ta balsam se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.                              2
Razgled po svetu.
K položaju. -— »Narodni Lis ty* od sobote so prinesli iz parlamentarnih krogov krasen uvodni članek »Avstrijska rapsodija*. — Glavni smisel jeta-le: Nemci vedno govoričijo, da so oni stvaritelji Avstrije, zato jim tiče prvenstvo. — Ali kdo je stvaritelj avstrijske državne misli ? Ta je bil — strah pred Turki. Razni narodi in dežele so se združili iz strahu pred Turki — in nastala je sedanja Avstrija. Ko je ta strah prešel, se narodi niso zopet ločili, marveč zgodovinska logika je šla svojo pot dalje. — Nastopil je mesto Turkov nov sovražnik, ki je ves čas še nevarnejši. To je — vsenemška misel. In Avstrija? Namesto, da bi se tej misli postavljala v bran kakor proti Turkom, narobe, je postala pijonirjem vsenemškega gibanja celo v nenemških deželah. — Nemci sov Avstriji v manjšini. Tudi v parlamentu imajo manjšino, dasi še vedno preveč zastopnikov, Ali ker so Nemci, ne velja večina parlamenta nič proti manjšini. In prav sedanja vlada je zagotovila Nemcem, da brez njih se ničesa ne ukrene na korist ostalih narodov. Tako je sama postavila na glavo načela večine, davši manjšini neomejeno oblast. — In ta ista vlada ima pogum, očitati n. pr. češkim poslancem, da greš6 proti ustavnim dolžnostim.
Kako je bilo z Ogri? O njim se je vse dovolilo. Pravi srčki so to bili! —In danes? Tudi najviše gori bi radi nastopili proti njim, ako bi se upali. Tako bo i z Nemci. — Ako ima dr. KOrber kaj smisla za Avstrijo, naj stopi pred vladarja z nasvetom: da treba opustiti dosedanjo državno misel in narediti vse narode enako zadovoljne in srečne, le v tem je spas Avstrije!
Državni zbor. — Mladočehi so vložili nujni predlog, ki meri na zahteve gostilničarjev Avstrije v drž. konferenci ter se tiče revizije pridobitnih in gospodarskih zadrug ter zakona o krošnjarstvu.
Potem nujni predlog posl. Kramaf a, v katerem so omenja, kako je dr. Kčrber zagrozil deputaciji iz Češke, da zakon o uravnavi plač učiteljem, kakor ga je sklenil deželni zbor, ne dobi sankcije, ako parlament ne bo deloval. — Kramaf ev predlog zahteva, naj vlada takoj pove svoje namere glede doklad na pivo v zboljšanje učiteljskih plač.
Utemeljuj«* svoj predlog je povdarjal j dr. Kramaf, da odgovor dr. KOberja nedopustno spravlja v zvezo delavnost parlamenta s sklepom deželnega zbora. Določiti treba, koga zadevlje krivda, ako se v učiteljstvo na češkem zanaša duh, za kateri ni odgovoren nikdo v zbornici.
Vseuemci so zahtevali včeraj, da danes ne sme biti seje, ker 26. nov. je zopet obletnica, ko so udrli pod Badenijem policisti v zbornico. Ta dan je „dies' nčfaifus*"ža parlament. Predlog pa je bil odklonjen. Glasovali so zanj samo Vsenemci. Seja zopet danes.
Osrednja zveza avstrijskih industrijalcev je zborovala te dni na Dunaju. Zborovanje je posetil tudi ministerski predsednik in trgovinski minister. Sprejeta je bila resolucija, v kateri izjavljajo, da dajejo zbo-rovalci gospodarski samostojnosti Avstrije prednost pred neugodno nagodbo z Ogrsko. Nadalje poživljajo vlado, naj poskrbi, da se zaključijo pogajanja z Ogrsko na tak ali tak način. Slednjič so apelirali na državni zbor, naj gleda na to, da bo nagodba ugodna za našo državno polovico.
Klub slov. agronomov na Dunaju. — Pri I. rednem občnem zboru kluba slov. agronomov na Dunaju dne 20. t. m. se je sestavil sledeči odbor: Predsednik: cand. forest. Janko Urbas, tajnik: stud. agr. Rado Lah, blagajnik in knjižničar: stud. forest. Franjo Pahernik, za preglednika je bil izvoljen : cult. tehn. Fran Papež.
Minister Hartel o Italijanski univerzi. — Sobotni „Piccolo* prinaša pogovor, katerega je imel njegov urednik z naučnim ministrom Hartlom gtede laške univerze. Minister je izjavil, da bi bilo nemogoče izvršiti nasvet rimskega lista »Tribuna*, da bi se namreč laško univerzo ustanovilo tako, da bi se tri fakultet« porazdelilo med Trstom, Tridentom in Zadrom. To da je nemogoče prvič radi tega, ker morejo posamezne fakultete provspevati še le tedaj, ako so združene, drugič pa radi tega, ker bi to zahtevalo prevelike denarne žrtve. Iz nadaljnjih ministrovih izvajanj je posneti, da dobe polagoma Italijani italijanske vsporedne kurze na in-sbruškej univerzi, ne pa svoje samostojne univerze. Vsakakor pa da ne bi se ničesar doseglo, ako bi se hotelo sedaj to namero izvesti in da je treba čakati na ugodnejši trenutek.
Zoper cesarsko pesem. — Ogrski državni zbor se bavi celi teden z afero, ki jo je provzročila cesarska pesem. Kakor znano, je pri odkritju spomenika kralju Matjažu v Kološvaru poslanec Nessi demonstriral proti cesarski pesmi. Ker pa je Nessi tudi poročnik v rezervi, je zahteval general Vihar proti njemu disciplinarno preiskavo. Poslanska zbornica, posebno pa njena neodvisna stranka pa je bila mnenja, da je general s tem kršil imunitetni zakon. Začela se je dolgotrajna debata, ki še ni zavržena a grozi provzročiti še obstrukcijo v zbornici. Neodvisna stranka trdi, da je bila velika netaktnost, igrati cesarsko pesem pri slavljenju kralja Matjaža, ki se je vendar bojeval proti Avstriji ter ni hotel ničesar slišati o Avstriji. Najviharnejša seja je bila v petek, ko je Fejervarv zagovarjal postopanje generala Vi* harja ter povdarjal opravičenost cesarske himne tudi na Ogrskem. Ko je Fejervarv izjavil, da mora vsak oficir imeti predvsem značaj, zaklical je posl. EfitvSs: »Pardonl V prvi vrsti mora imeti zdrave ude in ne značaj. Kar zadeva značaj, nimamo posebej častniškega značaja, kajti značaj mora imeti tudi vsak sodni eksekutor!" Proti koncu miristrovega govora so provzročili poslanci neodvisne stranke pravcati upor. Klicali so: »Mi ne potrebujemo monarhije. O monarhiji naj nanj ne govori! Baron Feje-vary je minister Ogrske, ne pa monarhije!*
Gonja proti Poljakom na Nemškem se Nemcem še ne zdi dovolj ostra. Nemški hakatisti zahtevajo še ostrejega postopanja. Hoteli bi, da bi ne smel izhajati noben list na poljskem jeziku in trudijo se, da bi dokazali, da je smeti kar razpustiti vsako zborovanje, na katerem se govori poljski. Kaj briga njih to, da bi se s takim nasiljem kratili obstoječi veljavni zakoni! Je pa tam gori tudi nekaj resnih listov, kateri so sicer tudi skrajno sovraži Poljakom, ki svare, ker se spominjajo, da taka sredstva niso nič koristila v cerkveno politični borbi in v borbi proti socijalni demokraciji.
Visoka starost. — V Budimpešti je umrl te dni meščan Ivan Komenos v  118.
letu svoje doba. Njegovo življenje je bilo jako burno. Leta 1854. ga je odlikoval car Nikolaj redom sv. Ane in 23 let pozneje mu je car Aleksander podelil tudi odlikovanje, ker je bil v vojni s Turčijo rešil 3000 krščanskih rodbin od basibozuškega tiranstva.
Erupp, slavni izdelovalec kanohov, ta-kozvanili Kruppovih kanonov, je umrl na-gloma. Soc. dem. list »Vorwarts* ga je dolžil pred kratkim nenravnosti. Nekateri mislijo, da je vplivalo to na njega tako, da je umrl.
Letni dohodki njegovi so znašali 25,000.000 kron. To premoženje si je pridobil z ulivanjem topov ter drugih takih stvari za Tse države.
Zadela ga je kap v 49. letu življenja njegovega. V letu 1895, je bilo pri njem uslužbenih do 40.000 delavcev. Za delavce je baje lepo skrbel.       *
Napadalce na belgijskega kralja, Lah Rubino, pride dne 20, decembra pred porotnike v Bruslju.
Dvestoletnica mesta Petrograda. — Prihodnje leto in sicer 29, 30. in S! maja obhajali bodo naši bratje na Ruskem 200-letnico, odkar je ustanovil Peter Veliki mesto Petrograd. Petrograjski občinski svet se že zdaj pripravlja na to slavnost. Odprl bode ob tej priliki 20 novih ljudskih šol, sezidal nov temeljni kamen za novo obč. hišo, za novo učilišče in za veliko bolnišnico, Skupni stroški so proračunjeni na 12 milijonov rabljev. Zadnji trije dnevi majnika praznovali se bodo na Ruskem kakor prazniki.
V dobi nilrjouja! — Iz Grožnjana poročajo, da niso dobili niti odgovora na pritožbo, katero je posebna deputacija izročila na ordinarjatu v Trstu proti postopanju župnika Vasellija. Novi župnik noče ni čuti o kaki propovedi v hrvatskem jeziku in prepoveduje vsake nedeljo samo po italijanski, zbok česar so župljani izven grožnjanskega gnezda — brez verskega pouka in brez pastirja. ,Ed.*
Nravstvena slika Iz Italije. — Iz Rima javljajo: V sicilijanskih okrajih Gaccano, Camerata in Roccapalumba so uprizorili lov na bando brigantov Valsalona. Prijeli so kakih 200 oseb, ker so bili pomočniki brigantov. Mej temi je bilo tudi bogatih posestnikov, kakor n. pr. marchese di Gordeva in sin poslanca Coffaro. Posestnika Lino so mogli zapreti še le po hudem boju, Eden orožnikov je ostal mrtev na licu mesta. V gorah in po vaseh so razkrili mnogo skrivališč, preskrbljenih z vsem komfortom. Za načelnikom bande, Valsalona, samim, ni nobene sledi.
Grozna katastrofa. — Novijorški bogataš Hearst je bil dne 4. t m. izvoljen v kongres. V proslavo zmage je priredil na svojem obsežnem vrtu sredi mesta veliko razsvetljavo. Med sežiganjem umetaljnega ognja je bilo dogovorjeno, da se izstreli 60 možnarjev, ki so bili nabasani z bombami ter so stali v treh vrstah. Toda že prvi možnar se je razletel ter podrl celo vrsto, ki se je užgala ter prevrgla še ostali dve vrsti. Nastala je grozna eksplozija. Gledalci, ki se jih je bilo na poziv po časopisih nabralo do 40.000, so kakor besni zbežali na vse strani ter hoteli iz vrta. Strašen boj za življenje je nastal. Ko je prišlo 800 policistov na konjih ter so ljudi s silo pomirili, videle so se vse grozovitosti tega srditega boja. Nad ICO oseb je ležalo po travi po-hojenih, 12 jih je bilo popolnoma zmečkanih in mrtvih, nad 80 pa jih je bilo smrtno ranjenih. Po vrtu so stale cele mlake krvi. Sodi se, da so vsi pohojeni popadali od bomb zadeti.
Bazne Testi. — Vseučilišče v Dorpatu je imenovalo grofa/Leva Tolstega častnim doktorjem. — Revolucija v Kolumbiji je vs\ed sporazumljenja med nasprotujočimi si strankami končana. — Iz Berolina poročajo, da je neki kleparski pomočnik napadel v neki banki blagajnika ter ga z bodalom težko rauii. Poropati pa "ni mogel nič. — V črnem morju se je potopila laška ladij a „Bosnia*. 82 potnikov in del posadke je utonilo. — Kruger in dr. Leyds imata baje še velike svote, ki so bile last prejšnje transvalske republike. Angleška vlada pravi, da ima dokaze za to. — Slovansko dobrotvorno društvo. v Petrogradu je dalo ruskima konzulatoma v Sredcu in Prizrendi na razpolago 10.000 rubljev v pomoč macedonikim begunom. — V Madridu je bilo te dni posvetovanje, na katerem se je govorilo o znižanju proračuna za cerkvene troške. —
Fran Wilhelmov
jajoči čaj
FRANA WILHELMA
lakarcarja ii c. tr. ftuina zataptdja t Nennkirehen, Spodnje Avstrijsko
se dobi v vsaki lekarni 1  zavitek za 2 kroni avstr. ve\jave.
Kjer se ne Mi, vrši se pošiljate« direktno.
Postni zavoj      15 zavitkov 24 kron franka
na vsako atstra-agersko pošto.
V znak pristnosti je na omolu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva).
Trte, cepljene na amerikanski podlagi,
krepko zrastene v nt vrstah.
Cana:   100 kosov   20 kron
„      1000     „      180.  „
Priporoča Adolf Ferrant
v Gorici.
Zeta 1881. v Sonci ustanovljena tvrika
L Biessner, v Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča prefi. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno isdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
privil.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
na Travniku st. 5.
jo vsakovrstna moderna snkna kam-garn, pieraet lastink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K  5*40  in više >         >       »       ,    9  t  io ,   ,   8-50      ,
* 15 dalje . . , 15—      ,
vrbne suknje vsake mode.....» 24-—      ,
,         ,    za častita duhovščino   , 28-—      „
hlače..............,   5-—      ,
Haveloke  in sobne phsštfe  15 K nrpre;.» Za dame In gospiec:
Haveloke   .. ... .      .....  .  .  . . 25 K
Sako in pelegrine............9 ,
V slučaju da se kaj  ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
l^arol prasčiH,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. S.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrejna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Kajceneji izvir dobrih
111*   s 3"letn,m pismenim jam-
***•   stvom
Hanni Konrad,
Izm ir tir ililiJii - Mo«i it. 248.
(CeSko>. Lastne delavnice ur in fine mehanike. Dobra rem. ura iz niklja gld. 375 Fina srebrna rern. ura , 5*25 Fina srebrna verižica . . , 1"20 BudlJnik iz niklja . . , 175 Ivrdkaie odlikovana s e. kr.orlom; in;* zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče oriziabib pi?**m. — Dostrovan cenik zastonj!
Anton Potatzky v Goric
Na sredi Raštetja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškeaa In drobnega Mag« ter tkanin, preje In nitij.
E. LEBHERZ '
Gorica
tovarna užigalie
priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno   izvrstne in  zanesljive [ uŽigalice                    j
¦>•- Apollo-^ar
POTREBŠČINE
ia pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. TOTREBŠClNE
za krojač« in čevljarje.
Svetinjice. — Rožni venci. — Masno knjižice.
Hišna obuvala m vse leine čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalca pejmiho e             "
ter na deželi.
> s in trgih
Zahvala.
O priliki nenadomestne izgube naše preljubljene soproge, matere, .stare matere in tašče
Julije Cazafura
izrekamo tiru potom vsem udeležencem mnogobrojnega pogreba ter za izkazana tolažilna sočutja na nenadomostni'izgubi, inajiskrenejo zalivalo. Posebno zahvalju-jemoprečastito duhovščino, vse sorodnike, gg. uradnike c. kr. davkarijo in sodnije ter vse domačine, kateri so v toli številni udeležbi skazali nepozabni ranjki zadnjo east. Iskrena hvala tudi vsem darovateljem krasnih nagrobnih vencev. Vsem Bog stotero povrni!
V Tolminu, dne 22. novembra 1902.
Žalujoča rodbina.
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, k<-čih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v S chwannen-Apoteke, Frank« furt a. M.
LIHIKIENT. CAFSIGI GOMPOS.
iz Rlchtorjeve lokarnt v Pragi pripoznano kot izvrstno bol nblažnjoče mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaSčitno znamko.
Rlchferjeva lekarna „pri zlatem levu" r^
f PRAGI.                    P*
Elizabethgasse št. 5.     [\l
|             Podpisani priporoča slavnemu občinstvu
v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Mctodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin,
trgovec t Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Naznanilo.
Podpisani uljudno naznanja  slavnemu občinstvu v mestu in z dežele, da je preselil dne 10. t. m. staroznano gostilno
„Pri belem zajcu"
iz Nunsko ulice v Tržaško ulico it. 3.
V nadi, da mu slavno občinstvo ohrani dosedanjo naklonjenost, zagotavlja, da bode skrbel kakor doslej za vsestransko dobro postrežbo. Toči pristna domača 6rna in bela vina; ima izbomo kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili, da lahko postreže o vsakem dnevnem Času. Nadalje ima tudi lepo urejene sobe za prenočišča plujcev itd. Ima obširno dvorišče za naklado in razklado blaga ter prostore za voznike kakor tudi velike hleve za konje in goved.
Svojim rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča* udani
A. Turel.
S Peter Cotič, S
P^J            fievUarskl mojster            Pj|
m v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 f( tff              priporoča svojo               Wm
Zmšk   čevljarsko delavnico,
immmiaii
Anton Pečenko		
Vrtna ulica 8 -	GORICA. priporoča	Via ttiardino 8
pristna bela	J&jM	briških, dal-
(n črna vina		matinskih in
z vipavskih,	tffflŠ	istorsklh
furlanskih,	w	vinogradov.
Dostavlja n	a dom in razpošiha po železnici na	
vse  kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih  od fiG litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cono zmerna. Postraiba poitana
Proti lirDtiIIII in
r e v 111 a t i z ni u
je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo
Zolfaiiovj mazilo proti
protinu in revmatizmu.
Mnogi trd jo, da se to mazib izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer celo dolgoletne ko-pelji uho mogle pomagali.
Gena steklenice 2 K.
Glavni zaloga:
lekarna pri „Črnem
medvedu- Dunaj 1.,
JLugeck 3.
Direktna poštna raipotiljatev
izdelovalelja: lekarna rj a
Bela Zoltan
Budimpešta.
•P
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za ielodae
Iffl
-<| iz lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI
je splošno, že 30 let znano domača zdravilo,
katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lebko odvaja. Pri rednemu vporabfjanju ojačujo prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 nld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gid. 928 se pošlje velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine prosto na- vse postaje Avstro-Ogerske.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečistobe  ter ublažujoče deluje   na
vročino ter bolečine. V ikatljait po 35 In 25 kr. S pošto 6 kr. več.
Za naprej poslani  znesek gld. 1-58 s« pošlje
*lt Škatlja ali gld. l-68.»/, škatlja. ali gld. 2-30
% škatlja,  :li gld.  148 •/, škatlja, pošti.ine
prosto na vse postaje Avstro-Ogerske.
Vsi deli zaboji
Glavna zaliga: Lekarna ti. FRAGNER-ja, c. k. dvornega zalagafelja „pri arnem orlu" v Pragi, Mala strada 203, na vogla Spornerove ulice,
mm^           potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli.            i
g|Jgn>»_jaeTno razpošiljanje po poŠti. — Zaloga v vseh lekarnah Avntro»Ogflr»ke. ^>Q| fj
Kranjski laneno oljnati firnež? pristen čisto kranjsko laneno olje •••••••
sladko Jedilno laneno olje ••••••••
--------------    priporoča--------------
Adolf Hauptmann
prva  kranjska  tovarna   oljnatih  barv, firneža,  laka in  Meja  v Ljubljani.
Pfaff-ovi šivalni stroji
j|N|?*" so najboljl. -"Iplg
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni siroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po nnši več kot 20-letui poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne de!a z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm. delajo celo po 10-le'ni dobi še vedno brezšumno.
so neprekosljivi  za  domačo rabo in obrtne namene.
so posebno pripravni za umetno vezenje (recamirenje) ter se poučuje brezplačno, prekosijo  na  dobroti vsako tovarno. Jamči se ?a 10 let. Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova šivalne stroje.
faloga ffaffovih šivalnih in dragih stoje?.-y Borici via luniGipio štev. 1
&MyNIG & DEKLEVA.
Popravljalnlcu Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14.
Ffaffovi  šivalni  stroji
Pfaffovi  šivalni  stroji
'"> Pfaffovi  šivalni  stroji
J Pfaffovi  šivalni  stroji
D--D