Poštnino plačama V gofovM, Leto XXI., št. 111 Ljubljana, sreda 15* maja 1940 Cena t Din Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455. Podružnica Ceije: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljub-Hana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. »Prava vcfssa« Po več ko osmih mescih medsebojnega »otipavanja« med obema vojnima strankama ter izrabljanja vseh drugih sredstev vojskovanja razen neposrednega angažiranja vseh razpoložljivih sil v znamenju toliko napovedane »prave vojne«, je ta sedaj tu. Prinesla jo je raztegnitev vojnih operacij na ozemlje Belgije in Nizozemske. V obeh vojnih taborih, a tudi nevtralci soglasno označujejo ta prenos za začetek »odločilne faze« v sedanji vojni, od-nosr.o za začetek prave vojne sploh. Sorazmerno kratka začetna faza raznih taktik, izpadov in preizkuševanj nasprotnika je v glavnem za nami. Nasproti si sedaj neposredno stoje vse tri vo/ujoče se velesile in to z vsemi svoi mi silami. Za oba vojna tabora se jc t !:o začel boi na življenje in smrt. v katerem bosta morala vsak zase položiti na tehtnico vojaške odločitve vse. r čimer razpolagata S tem pa se-vodč še ni rečeno, da se je oni del Ev-rcn.' . ki ni še zapleten v oboroženi spopad treh velesil, povsem izognil nevarno v' m vojnega razširjenja. Negotovosti izven novega, verjetno glavnega bojišča so še vedno velike, kar narekuje vsem evropskim državam brez razlike izredno čuječnost tudi še za bodoče. Novi razvoj na zapadu je neposredno vplival predvsem na notranjo konsolidacijo v Angliji in Franciji. Prav ugodnega 10 maja je angleška notra-r ; ; k > i.-.a. izzvana Po neugodnem razvoju /.v.-^zniških akcij na Norveškem, dcsc'1.a -vaj višek. Spričo kritik, ki jih jc b :o slišati iz ust nekaterih uglednih angleških vladnih, predvsem pa opozi-c - .:. 'nih politikov, ie bilo vedno bolj j,-:d • se Chamberlain ne bo mogel več dolgo držati. Čim je angleška de-I'iv\-ka stranka izjavila, da bi bila pri-r rr* v1 jena podpreti vsakega drugega ministrskega predsednika razen Cham-h- ■ ' i;- '. je ta odstopil in njegovo me-ie prevzel bolj borbeni Winston Churchill, ki je pritegnil k sodelovanju tEiko laburiste kakor liberalce. Istočasno je tudi francoski ministrski - Rpvnaud v nekaj urah ures- ničil svoje želje po razširjenju svoje vlade v vlado narodne sloge s tem, da je pr itegnil oba glavna zastopnika des-nice Louisa Marina in Ybarnegaraya v svoj kabinet To so bile neposredne politične posledice novega razvoja pri obeh zapad-n h velesilah. Toda nova nemška akcija ju je postavila še pred druge, mnogo težje naloge. Vojne operacije se razvijajo v izredno naglem tempu z izrabo vseh novih tehničnih možnosti modernega vojskovanja, ki dajejo in bodo nedvomno še bolj dajale svojo posebno noto vsem spopadom. Verjetno je, da bodo nove vojne metode hitreje izsilile končne odločitve kakor je bilo to mogoče še v času ogromnih, več ali manj negibnih bojišč. Danes so bojišča zlasti po zaslugi letalskih sil, postala v vsakem pogledu neprimerno bolj gibljiva in manj v naprej točno opredeljena, kakor so bila nekoč. Ze sam začetek novih operacij na zapadu označujejo bliskovite akcije nemškega letalstva, pri čemer se je v velikem obsegu izrabila tudi najmodernejša metoda letalskega vojskovanja z v naprej pripravljenimi in izurjenimi oddelki letalskih padalcev. Ni še mogoče reči, ali je tej novi metodi mogoče pripisovati enega iTaned odločilnih pomenov za razvoj in izid posameznih operacij. Po dosedanjih rezultatih se zdi, da je taktika padalcev učinkovita le dokler pomenja presenečenje in se nasprotnik ne znajde. Vendar pa zaključna sodba še ni mogoča. Toda ne glede na ugibanja o vrednosti in udarnosti novih vrst orožja, ki se vedno bolj preizkušajo v sedanjih operacijah, kaže že dosedanji potek bojev, da računata oba vojna tabora z angažiranjem vseh svojih oboroženih s:1 in z istočasnim uporabljanjem vseh vrst orožja, tako da smemo novi fazi upravičeno nadeti naziv »prave vojne«, o kateri se je že veliko pisalo, ki pa je M a doslej praktično izvedena znabiti samo na Poljskem, vendar brez odgovarjajočih nasprotnih sil,"ki prihajajo šele sedaj do izraza. Šele po razvoju na zapadu bo torej mogoče vsaj približno oceniti vrednost novega orožja in novih metod vojskovanja. Črprav pa se novemu razvoju vojne na evropskem zapadu splošno pripisuje odločilni oomen v tej vojni, bi bilo vendarle napačno zapirati oči pred motnostmi nadaljnjega razširjenja oboroženega konflikta. Predvsem stopa vedno bolj v stadij »dozorevanja« vprašanje bližnjih odločitev onih velesil, ki so še izven vojne. Položaj v tem pogledu še ni povsem jasen, toda že sedaj se zdi izven dvoma, da moramo s to možnostjo resno računati. Tako so na primer celo oddaljene Zedinjene države Severne Amerike tako rekoč neposredno interesirane na evropskem razvoju, po eni strani zaradi smeri Orjaški spopad v Belgiji Nizozemskem Nemci še vedno prodirajo in se ie izselila že tudi vlada beSgiiskam trdnlavskem pasu so se razvili boji« ki bedo usodnega pomena za nadalinii potek volne na zapadu Pariz, 14. maja. AA. (Havas). Ob Meus- si (Maasi) se jc začela največja borba v tej vojni. V teku pivih treh dni nemškega napada na Nizozemsko, Belgijo in Luksemburško so se navzlic hudim borbam razvijale samo akcije predstraž, ki so manevrirale, se borile in se ščitile s svojim umikom, da so mogle zavzeti svoje postojanke glavne britanskc-francoske čete. V teh treh dneh so se Nemci postopno trudili in so s tem odkrili ves svoj dispozitiv. ki se sedaj pojavlja v vsej svoji širini in dobiva klasično obliko nemškega manevriranja: napad na dve krili, na severu in na jugu. Na južnem delu bojišča se zdi, da je nemški pritisk močnejši. Dve oklopni diviziji sta vdrli ob reki Mozeli čez Luksem-burg v Ardene. Za nemškimi blindiranimi kolonami nastopaj : pehotne kolone in močno topništvo. Te kolone so potisnile pred seboj kolone belgijskih ardenskih lovcev, ki so bili o.jačeni z več enotami francoske konjenice. Ni še točnih poročil o številu, pomenu in bistvu gibanja nemških kolon, ki so napredovale v obliki pahljače iz Luksemburga. Včeraj dopoldne so se začeli nemški oddel ki pojavljati ob vsej reki Meussi od Liega pa do Sedana. Danes si skušajo Nemci prebiti prehod čez to vodno črto. To je začetek velike borbe, v katero bodo stopile glavne čete z obeh strani. Vzhodno od Meusse, od Sedana pa do Mozele, se nahaja prav tako v polnem razvoju druga borba. Nemci so prišli na francosko mejo in silno hude borbe se razvijajo pred francoskimi utrjenimi črtami. Mesti Longviile in Sedan, v kateri so Nemci prodrli, se nahajata pred temi utrdbami. Tako Sedan kakor L°ngville sta priči skrajno težke borbe. Nemci v veliki meri uporabljajo tanke, topništvo in letalstvo. Letala bombardirajo in s strojnicami streljajo na francoske postojanke. Nad kopenskim bojiščem se razvija živa borba med nemškim letalstvom na eni ter francosko-britanskim letalstvom na drugi strani. Francoski in britanski piloti vračajo vsak udarec z novim udarcem. Berlin, 14. maja. br. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo je danes popoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Na Nizozemskem je uspelo po prodoru sistema Grebe v smeri proti Ammersfor-du razširiti nastopanje nemške vojske, ki je zavzela precej terena v smeri proti Utrechtu. Nadaljni oddelki se dovajajo od juga v nizozemski obrambni sistem, v katerem so naše čete po uničenju sovražne skupine pri Dortrechtu prodrle do Rot-terdama. Bolj proti jugu so naše čete prodrle preko Brede proti ustju Schelde. Za-vze so Rosendaal. V Belgiji so nemški oddelki prekoračili tudi prekca Thurnhout jugovzhodno od mesta enakega imena, a dalje proti jugu so dosegli Grotte Gette. Severno od Na-murja prodirajo naši oklopni oddelki neposredno za sovražnimi oklopnimi odredi, ki se umikajo na utrjeni sistem Dyle, ki pa je bil po napadih iz zraka in na kopnem že močno omajan. Mesto Liege je v nemških rokah. Na prostoru južno od črte Liege—Namur so naše čete, ki imajo Ardene že za seboj, s svojimi prednjimi oddelki dosegle Meusso na črti Namur—Gi-vet. Tudi v južni Belgiji se razvijajo operacije nemških čet naglo in po načrtu. Nemški oddelki so dosegli francosko-luksem-burško in francosko-belgijsko mejo na področju Meiisser—Charleville ter jo na več mestih tudi že prekoračili. Pod zaščito neprestano napadajcčili nemških bojnih, napadalnih in rušilskih letalskih formacij ter spričo njihovega uničujočega učinkovanja je uspelo prekoračiti tudi reko Meusse na francoskem ozemlju. V nadaljevanju včerajšnjih uspelih napadov so nemške čete prodrle v področju okrog Merzi-ga in južno od Pirmasensa v sovražne postojanke ter so ujele nekoliko Angležev in Francozov. Letalske sile so močno podpirale vojsko, ob enem pa so napadle več sovražnih letališč. Samo na letališču Hamsteedu je bilo uničenih 26 sovražnih letal. V celoti so znašale izgube sovražnika včeraj okrog 150 letal. Od teh je bilo sestreljenih v zračnih bitkah 47, od protiletalskega topništva pa 37. Ostala so bila uničena na letališčih 27 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Angleški pregled London, 14. maia. s. (Reuter). Od sinoči Je ob vsem teku reke Meusse, od holandske do francoske meje, v teku velika bitka. Vsak čas je pričakovati, da bo ta bitka do-Sesla vrhunec. Fronta teče približno ob toku Meusse preko Liegea in Namurja do Sedana. Sedan sam je bil evakuiran. Poročili, ki so dospela popoldne iz Pariza pravijo, da so Nemci mesto zajedli. Sedan leži pred glavnimi utrdbami Maginotove linije, ki tečejo v tem odseku zapadno od mesta. To Je prvič, da so nemške čete nekoliko globlje prodrle na francosko ozemlje. Nemci napadajo v tem predelu s posebno srditostjo. predvsem z izredno velikim številom tankov in letal. Skupno cenijo, da je na obeh straneh v vsej bitki ob Meussi v akciji okoli 2.000 tankov. Na jugu od Sedana m v teku boji na fraccsko - belgijsk0-luksemburški tromeji pri Longarju. Tudi to mesto leži pred Ma-ginotovo linijo. Nemci so prodrli v me to samo, po hudih bojih pa so bili vrženi zopet nazaj in Longwy je sedaj zopet v francoskih rokah. Dalje proti jugu so ob Maginotovi liniji ped vzeli Nemci samo dva manjša napada pri Forbachu. Sicer na glavni utrdbeni liniji ni važnih dogodkov. V srednji Belgiji je prišlo do večje bitke med francoskimi in nemškimi mehaniziranimi oddelki, južno-vzhodno od Tirlemon-da. Nemško prodiranje je bilo tu ustavljeno in Nemci so imeli velike izgube. Kljub nemškim poročilom še ni iasno. če se je Nemcem res posrečilo zasesti ves Liege. Močan odpor belgijske armade proti nemškemu napadu ie omogočil, da so francoske in angleške čete brez večjih ovir izvedle svojo koncentracijo v severni in sednii Belgiji. V teku zadniih 48 ur dobivajo zavezniki neprestano oiačenja v moštvu in vojnem materijalu. Angleški in francoski bombniki so izvedli več novih uspešnih napadov na koncentracije nemških čet. železnice in letališča. prodrli tudi preko izliva Maasa, t. zv. »HoUandch Diepa«. Amsterdam, 14. maja. (Štefani). Vrhovno poveljstvo nizozemske vojske je dopoldne izdalo vojno poročilo, v katerem pravi med drugim, da so velike formacije nemških hidrcplanov davi izvršile velik napad na neposredno zaledje nizozemske vojske na črti Ammeisford-Rhenen. Napad ni imel posebnega učinka. Rotterdam v plamenih London. 14. maja. AA. (Havas). Angleški poslanik, ki je prispel z ostalimi begunci iz Nizozemske ie izjavil novinarjem, da ie večina Rotterdama v plamenih. Povedal ie tudi . da se Nemci stalno spuščajo s padali. Borbe ob Zuiderskein jezeru Hilversum, 14. maja. AA. (Reuter) Poročilo holandskega vrhovnega poveljstva se glasi: »Naša vojska hrabro opravlja svojo dolžnost v zelo težkih okoliščinah. Sovražnik je zasedel naše severne pokrajine. Mi se uspešno upiramo njegovim naskokom za nasipom ob Zuiderskem jezeru. Naše čete drže prav tako novo holandsko vodno obrambno črto. Naša pomorska baza v Heiderju je nedotaknjena. Stanje v Bra-bantu je negotovo vendar pa je Zeeland v naših rokah.« Zažgana petrolejska skladišča . .iiisterdam. 14. maja s. (Ass. Press.) Nizozemske vojaške oblasti so danes zažgale v zapadnem delu amsterdamske luke in na zapadu Amsterdama velika petrolejska skladišča. Popoldne je govoril amsterdamski župan po radiu, ki je prebivalstvu pojasnil, da zaradi teh požarov ni nobenega razloga za vznemirjenje. Petrolej je bil zažgan zato, da otežkoči prodiranje sovražniku. O nemškem načrta Amsterdam, 14. maja. z. Naglo nemško prodiranje proti severnemu delu Brabanta predstavlja poskus preseltanja Nizozemske na dva dela. Nemci so pri tem poslužujejo slične taktike, kakor so se je poslu-j ževali na Norveškem. Izgleda pa, da so j vse te operacije postranskega pomena, ker i so Nemci vrgli glavno silo svojih tankov-j skih oddelkov in letalstva na francosko-belgijsko mejo, koder so tudi zavezniki koncentrirali svoje glavne sile, da preprečijo nadaljnjo prodiranje Nemcev. Zavezniške operacije gredo zlasti za tem. da zaustavijo nemško prodiranje proti Ant-werpnu. Železnice Iz Belgije na Holandsko prekinjene Haag, 14. maja. z. Nemci napadajo neprestano z vedno novimi in svežimi četami. Odpor nizozemske vojske prav nič ne zaostaja in zato se vrste napadi in protinapadi s toliko naglico, da si je težko napraviti jasno sliko o položaju. Kolikor se je moglo z gotovostjo ugotoviti, so nemški motorizirani oddelki že prekoračili Meuso. Vse železniške zveze med Nizozemsko in Belgijo so prekinjene. Francoske in angleške čete z vso naglico hite na pomoč nizozemskim četam v Brabantu. a vlada se Je preselila v L Oa Čara bo skupno s kraljico Vlljemano vodila vse državne posle — Izjava londonskega nizozemskega poslanika Nemci šnssgli Betteriam Odrezali so s tem severno Nizozemsko od južne — Nizozemske čete se obupsao branijo Haag, 14. maja. s. (Reuter). Vrhovno poveljstvo holandske vojske je dalo opoldne naslednji pregled vojaškega položaja na Nizozemskem: Severne province so popolnoma v sovražnih rokah. Poskusi sovražnika, da bi zavzel zaključni nasip Zuiderskega jezera, so bili doslej preprečeni. Rotterdam na desnem bregu Maasa je v naših rokah. Den Helder, glavno oporišče holandske vojne mornarice ob vhodu v Zuidersko jezero, je še vedno v holandskih rokah. Položaj v severnem Brabantu je nesiguren. Zeeland je v holandskih rokah. Obmejne holandske čete so se umaknile za poplavno obrambno linijo. Protiletalska obramba še deluje kljub izgubam. Poročilo zaključuje z besedami: Borba je težka, toda vredna svojega na- mena. Gre za neodvisnost in svobodo Nizozemske. Haag, 14. maja. s. (Reuter). Popoldne je izdalo vrhovno poveljstvo holandske vojske naslednje vojno poročilo: Zjutraj 14. maja so izvedla nemška letala napad na holandsko kraljevo mornarico ob severni holandski obali. Napad je bil brezuspešen. Od štirih nemških letal, ki so preletela Den Helder. so bila tri sestreljena. Nadalje sta bili sestreljeni dve drugi letali. London, 14. maja. s. (Reuter). Jutranje holandskri poročilo je javljalo, da so Nemci zasedli važen industrijski del Rotterdama. Istotako je v nemških rokah važni železniški mist pri Moerdijku. Nemci so iJ« nemškega napada, ki meri, kakor se zdi, predvsem v Anglijo, po drugi strani zaradi zapletljajev, ki bi mogli nastati na tihomorskem področju v zvezi s posestjo nizozemskih kolonij, po tretji strani pa končno zaradi možnosti novih napetosti v Sredozemlju, kjer je Amerika navidezno najmanj interesirana, ima pa važne interese v petrolejskem pasu Bližnjega vzhoda, ki ni tako oddaljen od sredozemske kotline. Mnogi znaki nam nadalje govore, da se v zvezi z novim razvojem v Evropi začenja čedalje bolj občutljivo »gibati« tudi Japonska, ki že v eno, kakšne posodice utegne '.meti ev-^aprej izjavlja, da ji ne more biti vse-ropska vojna za položaj na Tihem oceanu. Mimo teh dveh velesil pa je evropsko zanimanje še posebej obrnjeno na Italijo kot nevojskujočo, odnosno. kakor se glasi nova označba »predvoj-skujočo se državo« na eni ter Rusijo kot formalno nevtralno velesilo na drugi strani. Glede prve se množe glasovi, ki napovedujejo njene bližnje odločitve. Te bi gotovo v marsičem bistveno spremenile 5«edanji vojni položaj. Glede druge pa Je opažati težnjo po večjem uveljavljenju na evropskem jugovzhodu na korist ohranitve miru v tem predelu Evrope. Kakor javljajo nekateri poročevalci iz Berlina, bo po sodbi nemških krogov ruska politika na Balkanu celo tem aktivnejša, kolikor manj izven vojne bo ostala Italija. Tako se istočasno z novim vojnam razvojem na zapadu nakazujejo možnosti novih diplomatskih front v Evropi, kar seveda ne bo brez vpliva tudi na sam potek vojne. London, 14. maja. AA. (Reuter) Nizozemska vlada je na čelu s predsednikom vlade sinoči prispela v London. V tukajšnjih krogih se izve, da bo nizozemska vlada v Londonu nadaljevala z upravo nad nizozemsko in nad nizozemskimi kolonijami. Nizozemski poslanik v Londonu je izjavil dopisniku agencije Reuter, da bo sedež nizozemske vlade v Londonu prav tako, kakor je sedež poljske vlade v Angerju. Nizozemska vlada upa, da se ji bo zaradi hrabrosti nizozemskih vojakov in s pomočjo zavezniških čet v kratkem posrečilo vrniti se v domovino. Poslanik je dalje izjavil, da je nizozemski vladi znano, da so nemške čete poskušale obkoliti Haag in na ta način ujeti kraljico Viljemiiio skupaj z vso vlado. V trenutku, ko je bila Holandska napadena, je vlada sklenila, naj se Viljemina preseli v provinco Zeeland, ki predstavlja dobro utrjeno pokrajino. Toda čim se je kraljica Viljemina preselila, so nemška letala začela bombardirati te kraje, ker jim je bil očitno znan namen nizozemske vlade. Tedaj je vlada sklenila sprejeti vabilo kralja Jurija, naj se kraljica preseli na Angleško. Kraljica Viljemina ni hotela zapustiti države in svojega naroda, toda na odločno zahtevo vlade se je odločila zapustiti Nizozemsko. Temu njenemu odhodu v Anglijo je največ pomagala zahteva glavnega poveljnika nizozemskih čet, ki je v imenu vsega naroda zahteval, naj kraljica Viljemina zaradi osebne varnosti takoj zapusti državo. Princ Bernhardt upa, da se bo v kratkem vrnil, čeprav za sedaj vlada tudi od njega zahteva, da zaradi razvoja na-daljnih dogodkov ostane na Angleškem. Na koncu je poslanik rekel, da je bila udeležba »pete kolone« že vnaprej organizirana in da so imeli člani svoje uniforme skrite v svojih hišah. V trenutku, ko so nemške čete napadle Nizozemsko, so tudi člani »pete kolone« začeli z akcijo. London, 14. maja. AA. (Reuter) Lord Halifax je zjutraj sprejel nizozemskega zunanjega ministra v Kleffensa in ostal z njim v daljšem razgovoru. London, 14. maja. AA. (Reuter) Britanski poslanik v Haagu je prispel z vsem osebjem v London. Kraljičin proglas London, 14. maja. s. (Reuter) Holandska kraljica Viljemina je danes izdala iz Londona holandskemu narodu proglas, v katerem pravi med drugim: »Ko se je pokazalo, da jaz in moja vlada ne moreva svobodno nadaljevati svojih funkcij na Holandskem, smo sprejeli težak, toda potreben sklep, da prenesemo svoj sedež izven mej države. Ta prenos bo ostal v veljavi samo, dokler bo to neobhodno potrebno. Cim bo to mogoče, se bomo vrnili na Nizozemsko. Holandska vlada noče kapitulirati, zato holandsko ozemlje, ki je pod našo oblastjo tako v Evropi, kakor tudi v Vzhodni in Zapadni Holandski Indiji ostane še nadalje suverena država, ki ima pravico, da odloča v skladu z zavezniškimi vladami V ozemljih, ki so jih zasedli Nemci, naj lokalne oblasti store vse, kar je v interesu prebivalstva in naj pomagajo vzdrževati red. Ponovno so že Nizozemsko doletele nesreče, kakršna je sedanja, toda vedno je Nizozemska zopet vstala. To se bo tudi sedaj zgodilo. Nizozemci, ne obupajte! Naj živi Nizozemska!« Ponudba Južne ASrike Capetown, 14. maja. s. (Reuter). Južnoafriški ministrski predsednik Smuts je danes izjavil, da bi si štela Južna Afrika v čast če bi mogla v primeru potrebe sprejeti holandsko kraljico Ln vlado kot begunce v Južni Afriki. To bi bila proti-usluga za gostoljubnost, ki jo je v burski vojni nudila Nizozemska burskemu predsedniku Kruigeru. Švica zastopa Nemčijo Bern, 14. maja. br. Nemška vlada je naprosila švicarsko vlado, naj prevzame zastopstvo njenih interesov pri nizozemski vladi. Ker je nizozemska vlada na to pristala, se je švicarska vlada odločila ugoditi nemški zahtevi. Konec holandskega odpora ? Berlin, 14. maja. br. (DNB). Ob 22. je izdalo vrhovno poveljstvo naslednji komunike. ki j e bil tako j kot posebna vest objavljen po radiju: »Po kapitulaciji Rotterdama in spričo ogražanja nizozemske prestolnice je nizozemski vrhovni povejlnik opustil nadaljnji odpor in izdal podrejenim četam povelje, naj ustavijo nadaljnjo borbo. V Zeelandu Se boji nadaljujejo.« Pripravljanje angleške javnosti London, 14. maja. z. V svojem poročilu o položaju na bojiščih, pripravlja današnji »Times« angleško javnost na možnost, da bodo Nemci zasedli vso Nizozemsko in morda tudi del Belgije. S tem se bo pričela druga faza sedanje velike nemške ofenzive, ki se razvija, kakor kažejo dosedanji dogodki, po starem Schliefenovem načrtu v smeri proti severni Franciji- Na drugi strani bodo Nemci verjetno poskušali letalske napade na Anglijo. Vse to pa ne sme motiti, kajti tudi v svetovni vojni so Nemci dosegli velike uspehe, preden so bili končno poraženi. Angleška javnost mora biti pripravljena tudi na neuspehe in na izgube, ker nihče ne more pričakovati zmage brez žrtev. ★ Izmenjava diplomatov Berlin, 14. maja. o. V zvezi z vojnim stanjem med Belgijo in Nizozemsko na eni in Nemčijo na drugi strani, je nastalo vprašanje kako urediti položaj dipllomatskih zastopnikov vseh treh držav, ki se še mu-de v teh državah. Nizozemsko diplomatsko zastopstvo Berlina še ni zapustilo. Isto velja tudi za nemško v Haagu Nemško po-slaniško osebje iz Bruslja je prispelo v Francijo in čaka na švicarski meji na belgijske diplomate iz Nemčije, ki doslej še niso prispeli v Švico. Službeno se objavlja, da se še vodijo pogajanja o izmenjavi nekih članov diplomatskega zastopstva Nemčije v Belgiji, odnosno Beflgije v Nemčiji. OGENJ OB BELGIJSKIH UTBDBAH Glavni nemški pritisk je naperjen na belgijski trdnjavskl pas ob Albertovem kanalu in reki Mens siStrahovite borbe glavnih sil Nemci zavračalo očitke Berlin, 14. maja. AA. (DNB) Postojanke na Albertovem prekopu, ki so bile zamišljene kot močna obrambna črta med An-tverpnom in Liegeom, torej od Schelde pa d) Meusse. i>o med tem časom, v kolikor še ni bil izvršen prodor, postale brezpomembne, ker so nemške čete čez Saint Trond in v prostoru Namura prodrle v osrčje Belgije in ker so v Južni Belgiji dosegle nove velike uspehe. Francosko poročile o neki premoči francoskih oklopnih enot nad nemškimi enakimi enotami je neresnično. Dejansko so se francoski oklopni oddelki umaknili in so imeli velike izgube. Kakor je bilo tudi pričakovati, je povzročilo napredovanje nemških čet, ki so se pomaknile južno od Saarbruckna na svoje postojanke, borbe tudi neposredno vzhodno od Mozele in pri Primasensu. Nemško letalstvo je prve dni zadalo sovražnemu letalstvu hude izgube. To dejstvo ni prišlo do izraza samo v sporočilih nemških eskadril o številu sovražnih letal, temveč tudi v neodločni sovražni zračni obrambi, ki v nekaterih krajih sploh ni stopila v akcijo. Na širokem bojišču od Palatinskega gozda čez Luksemburg pa mimo Belgije do Nizozemske se vodijo hude letalske borbe. Sovražne sile niso pokazal posebnih pobud. Iz tega lahko sklepamo. da je bila udarna sila sovražnega letaMva že v prvih dneh občutno zrahljana. Zavezniika poročila Bruselj, 14. maja. AA. (Reuter) Bruseljska radijska postaja je objavila danes popoldne sledeče sporočilo belgijskega vr-hevnega poveljstva: Na več krajih na belgijskih obrambnih črtah so Nemci poskušali z napadi. Navzlic močnim sovražnim napadom so naše čete obdržale vse svoje postojanke in odločno odbile vse sovražnikove napade. Preteklo noč so se belgijske čete, ki so bile določene za ogledniške akcije, umaknile na te postojanke. Pariz, 14. maja. AA. (Havas). Uradno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva se g'asi: Nemški napadi se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. V osrednji Belgiji ni bilo nobenih sprememb. Sovražne čete so prispele do r"ke Meuse. Sedan je izpraznjen Pri Sedanu je bilo več hudih borb. kakor tudi severno od Dinanta. Borba se nadaljuje južno od Longwyja in Montella. Sovražni napadi so bili odbiti pri VVisenburgu. Francoske čete se z ostalimi zavezniškimi četami hrabro bore proti sovražniku, ki uporablja mnogo tankov in mnogo letal. Lrridcn, 14. maja. AA. (Reuter) Reuter-jev vojaški urednik piše: Splošni položaj .je sedaj mnogo bolj jasen. Napad Nemcev vzdolž Albertovega prekopa je tako močan,, da se zdi kot gotovo, gre tu za glavni napad. Nemške oklopne divizije so nastopile z vso silo in Belgijci so bili prisiljeni umakniti se na obrambne postojanke za črto. Francosko poročilo prikazuje protinapad zaveznikov pri Saint Trondu kot uspešen. Francozi so tam uporabili tanke, ker so tudi Nemci uporabili tanke kot glavno orožje. Belgijski generalni štab, ki je svojo strategijo naslonil na manevriranje v lastnem prostoru, ni bil presenečen zaradi nemškega napada v belgijskih Ardenih. kakor tudi ne zaradi njihovega predora. Hudega odpora Belgijci tam sploh niso mislili dajati. Uradna poročila pravijo, da je del utrdb Liegeja v nemških rokah. Glavne utrdbe Liegeja se vrste v več kilometrov dolgi črti. Spopad motoriziranih oddelkov Berlin, 14. maja. br. Vrhovno poveljni-štvo nemške vojske je nocoj objavilo naslednja posebna vojna poročila: Na reki Groote Nethe so danes opoldne trčili motorizirani oddelki nemške in sovražne vojske. V silnem spopadu so sodelovala tudi nemška napadalna letala. Sovražne sile so bile odbite in vržene nazaj proti sovražni centralni obrambni liniji za rek o Diele. Umaknile so se proti Louvainu in VVavreu. belgijske pokrajine Luksemburg pa prodira proti jugozapadu ogromna nemška vojska, Id šteje morda kakšnih 20 do 80 divizij vojaštva. Vse kaže, da se bo razen na črti Namur—Louvain—Malines—An-vers razvila bitka največjih dimenzij na osrednji fronti od Namura do Longvvyja. Liege obkoljen London, 14. maja. A A. (Reuter). Uradni londonski vojaški krogi izjavljajo, da se vzhodno od Bruslja vodi velika bitka. Najmanj dva do trije dnevi bodo potrebni, da se bodo dogodki toliko razvili, da bo mogoče izvedeti za rezultat bitke. Prav tako uradno potrjujejo, da se nahaja severni del trdnjave Liege z imenom Eben-aemel v nemških rokah. Mislijo tudi, da je Liege sedaj od ozadja odrezon, računajo pa, da se bo trdnjava Liege držala še nekaj časa. Vlada ostane v Bruslju Bruselj, 14. maja. s. (Reuter) Službeno je bilo objavljeno, da se je belgijska vlada odločila ostati zaenkrat še v Bruslju. Za zaščito centralnih mestnih okrajev so bili izdani posebni ukrepi, tako da bodo mogli motorizirani oddelki belgijske vojske takoj nastopiti proti oddelkom nemških padalcev, če bi poskušali vdreti v mesto. Dejansko se Je ponoči spustilo v okolici Bruslja na tla več oddelkov nemških padalcev. Nekateri oddelki so bili do jutra že uničeni. Vpoklici novih rezervistov Bruselj, 14 maja. s (Reuter). Danes so bili pozvani pod orožje v Belgiji vsi rezervisti drugega poziva, to jc do 45. leta starosti. „NajtežJi časi imperija" London, 14. maja. AA (Havas). General Gort pravi v dnevnem povelju: »Nahajamo se pred najtežjimi časi zgodovine našega imperija. Borba bo težka in dolga, toda lahko verujemo v končno zmago.« Mezavzetnih utrdb ni? Curih, 14. maja. z. V nemških vojaških krogih pripisujejo zavzetju utrdb pri Liegeu velik pomen ln smatrajo, da je s tem prvič postala dvomljiva nedotakljivost Ma-glnotove utrjene črte. V nemških vojaških strokovnih revijah se je o tem že vsa zadnja leta mnogo razpravljalo, vendar pa so vsi vojaški strokovnjaki smatrali Magl-notove utrdbe za nezavzetne. Prodor v liegeško utrjeno črto smatrajo sedaj za dokaz, da je vsaka utrdba s primerno taktiko zavzetna. V Berlinu ožlslna zanikajo trditve> da je Nemčija začela t, zv. »totalno vejno" — Polemike o padalcih Berlin. 14. ma;a AA (DNB) si« tračna voma se m s« Pričakovanje angleških vojaških krsgov Pierlotovo poročilo Bruselj, 14. maja. s. (Reuter). Ob 18. je go voril preko belgijskega radia ministrski predsednik Pierlot. Dejal je. da so se belgijske čete že privadile novemu načinu bojevanja in od včeraj dalje kljub številnim sovražnim napadom ohranile vse svoje pozicije. Kjer so bili izvedeni umiki, se je to zgodilo po načrtu. Utrdbe pri Liegeu še delujejo in so prizadele Nemcem težke izgube. Pierlot je zanikal poročila, da bi bili včeraj ali danes pristali v Bruslju nemški padalci, pač pa so bila včeraj hudo bombardirana mnoga belgijska mesta, med drugimi Anvvers in Namur. Na mnogih mestih so nemška letala obstreljevala s strojnicami vlake, ki so vozili civiliste in begunce. Pierlot ie dejal, da ie to obstreljevanje zahtevalo med civilnim prebivalstvom že veliko število žrtev. Dalje je Pierlot poudaril, da vztraia belgijska vlada na svojem mestu v Bruslju. Položaj, v katerem ie država, spominja na leto 1914. Izjava belgijskega vojnega ministra Pariz, 14. maja. s. (Reuter). Belgijski vojni minister Denis je podal poročevalcu lista »Le Soir« izjavo v kateri izraža zaupanje v uspeh zavezniških vojsk v Belgiji. Denis je poudaril, da Bruselj sam nI ogrožen. Vojaški pokreti zavezniške vojske se vrše metodično in v popolnem redu. Italijansko poročilo Rim, 14. maja. br. (Štefani). Kakor kažejo val znaki in vsa poročila iz Belgije, se je danes popoldne vnela silna bitka na Meunsi vse od Namura do Sedana in še nekoliko dalje proti jugu. Dosedanje borbe so bile stvarno le spopadi prednjih oddelkov, ki so bili vsekakor veliki in so obsegali mestoma po cele divizije. Sedan je že padel. Onstran Meusse poteka tam Magnnotova linija ki se pri Mezieresu skoraj v ravni črti loči od Meusse v smeri proti Saint Michelu. Najhujši pritisk izvajajo nemške čete z Ardenov in iz Luksem-burgn Danes dopoldne jim je uspelo zavzeti Longwy, a so bile vržene nazaj. Iz London, 14. maja. z. V tukajšnjih vojaških krogih sodijo, da bo sedaj nemško vojno vodstvo predvsem poskušalo utrditi svoje postojanke na Hofandskem. da bi si na ta način ustvarilo primernejša oporišča za nadaljnje napade na Anglijo Vsekakor računajo s tem, da bo Nemčija poskušala sedaj predvsem prizadejati čim težje izgube angleškemu letalstvu, ki je zadnje dni razvilo izredno aktivnost in silno otežkočilo nemške vojne operacije. »Times« naglaša-jo, da Nemci vse tako dolgo ne morejo izsiliti nikake odločitve, dokler bo angleško letalstvo onemogočalo koncentracije nemških čet in z bombardiranjem zaledja oviralo dovoz. Zaradi tega ie treba pričakovati, da bo angleško in francosko letalstvo razvilo sedaj še večjo aktivnost, na drugi strani pa je prav tako treba računati s tem. da bo tudi nemško letalstvo zastavilo vse sile, da čimbolj paralizira to akcijo. Ni izključeno, da bodo Nemci poskusili z mno-žinskimi letalskimi napadi ne samo na zavezniška letalska oporišča, marveč tudi na francoska in angleška industrijska središča. „Vse za vse" London, 14. maja. AA. (Havas) V uvodniku, posvečenem nemški akciji na zapad-nem bojišču, pravi »Times«, da je Anglija nasprotnica, ki bi jo Hitler želel vsekakor uničiti. Zato Hitler želi vsakakor zmagati še pred jesenjo. Ker se pa Hitler želi osvoboditi nevarnosti, ki mu preti od angleškega letalstva, bo začel velik napad proti angleškim letalskim silam mogoče še prej, preden bo dosegel večje uspehe na kopnem, da bi s tem dosegel večjo varnost za pokrete nemških čet. V tem primeru, pravi »Times«, ni treba pričakovati, da bi sovražnik omejil napade na naša letalska oporišča ali vojaške objekte. Nemška vojska je dobro pripravljena in dobro preskrbljena. Zato ni mogoče pričakovati Nizozemska Indija vedno kij pereča Japonske vesti o angleških naklepih in o proti japonskih izgredih v nizozemskih kolonijah Tokio, 14. maja. AA (Štefani). Japonski tisk še naprej zdlo obširno razpravlja o Ho-( landski Indiji ter o zasedbi otokov Curacao in Arba. Listi menijo, da je zasedba teh otokov predznak akcije Zedinjenih držav v Nizozemski Indiji Lst »Kokumin Šim-bun« poroča, da se v Singapooru zbirajo britanske sile in pravi, da ie treba za bližnje dni pričakovati akcijo britanskih čet na Javi. List dalje pravi, da Japonska še naprej čuječe spremlja razvoj dogodkov v Evropi, zlasti pa v Nizozemski Indiji. Curacao, 14. maja. br. (DNB). V Nizozemski indiji sta sedaj dve zavezniški diviziji vojaštva, ena francoska in ena angleška. Ko sta se razmestili na vseh otokih, je bilo v vsej Nizozemski indiji proglašeno obsedno stanje. V Nizozemski Indiji je bilo aretiranih tudi okrog 400 Nemcev, ki so Šib odpremili v koncentracijsko taborišče na ctoku Borneu. Tokio, 14. maja AA. (DNB) Zunanje ministrstvo obiavlja. da je japonski generalni konzul v Bataviji vložil protest pri generalnem guvernerju Nizozemske Indije zaradi naraščajoče proti-japonske agitacije v Nizozemski Indiji Japonski generalni konzul je opozoril na možnost, da utegnejo imeti dogodki resne rnlmeve na Japonskem. London, 14. maja. AA. (Reuter). Britanski veleposlanik v Tokiu Craigie je obiskal japonsko zunanje ministrstvo in zunanjemu ministru povedal željo britanske vlade, da Japonska ne bi posegi« v hblandsko Vzhodno Indijo, ker tudi britanska vlada ne namerava spremeni sedanjega stanja. Singapoore. 14. maja. AA (Havas). V Holandski Indiji je bilo prijetih več ko tisoč Nemcev, kakor tudi 40<' Nizozemcev, ki so bili člani organizacii. naklonjenih Nemčiji. Prepovedane so vse javne skupščine na Javi. Novih is milijard za ameriško mornarico lVashington, 14. maja. s. (Reuter). Ameriška admiraliteta je danes predložila kongresu v odobritev dodatne kredite 300 mi- lijonov dolarjev (15 milijard din). Ta znesek bo porabljen za pospešitev gradnje 68 novih ameriških vojnih ladij, ki so bile že dane v gradnjo. S pospešenjem dela bo gradnja končana 3 do 7 mescev preje. Ogromni ameriški manevri VVashington, 14. maja. AA. (DNB). Kakor se izve bodo imeli v Združenih državah avgusta največje manevre ameriške vojske. Sodelovale bodo vse vrste orožja. Skupno bo na manevrih okrog 300.000 vojakov. Teren manevrov pa še ni določen. Stališče Amerike New York, 14. maja. AA. (Havas). / političnih krogih se pripisuje velik poi ien dejstvu, da je argentinska republika p-edla gala naj se nevtralnost zapadne herjsfere spremeni v stanje »nevojskovanja;. Listi vidijo v argentinskem predlogu mvo spremembo Monroejeve doktrine. W ashington, 14. maja. z Na'oolj razširjeni ameriški list »International News Service« objavlja članek, ki je vzbudil splošno pozornost. V njem pr>bija naziranje, da se evropska vojna P -nerike nič ne tiče. Nihče ne sme misl'" i, poudarja Sla nek, da je ameriška ideja f jmokracije tako močna, da se lahko ves ostali svet spremeni v diktature, ona pa b.. ostala nedotaknjena. Zato Zedinjene države ne smejo več stati ob strani, marveč morajo z vso silo in z vsemi sredstvi, ki & jim na razpolago, poseči v boj za obrambo demokracije. London, 14. n aja. s. Reuter poroča iz Washingtona: Ameriška vlada je sporočila vladam vseh Ameriških držav, da je pripravljena sopodpisati skupno izjavo ameriških držav, ki naj bi protestirala proti nemški zasedbi Belgije in Nizozemske. Montev?j©o, 14. maja. AA. (Reuter). Urugvajr.ki senat je sprejel resolucijo, v kateri izraža simpatije za Belgijo, Holandijo lr Luksemburg, ki so žrtve neizva-nega rapada. IN^Em^jT^^JUTRU^! za !n ih 24 urah sovražnik ni v vojaškem pogledu mogel javljati dosti ugodnega Zato sta francoska in angleška prooasanda toliko marljiveie širili vesti o stra iotah nemške letalske sile. katere so si izn islili v Belgiji in Nizozemski. Ponovno skuš jo ustvariti vtis. kakor bi Nemčiia s svojim letalstvom začela tako imenovano totalno vojno Radijska postaja v Rilo je objavila. da ie nemško letalstvo začelo bombardirati zasebne avtomobile in streljal z majhne višine na pešce Nek: ameriški list ie objavil vest da so Nemci začeli z bombardiramem in zažiganjem velikih mest Spričo teea ugotavljajo na nemški strani da so nemške letalske sile že od prvega dne vojne stalno v akciji N':hove naloge niso v tem. da bi strelia:e na mesta in bežeče ljudi, temveč da se bor? proti vojaškim objektom, letališčem, križiščem in proti zbiranju sovražnih čet Vse drugo ni nič resnično To širi samo sovražna propaganda zaradi tega kai poroča o svoiih uspehih Berlin. 14 maia AA (DNB) cosk; strani so oblaviil trditev rablja Nemčiia nizozemske in ker nima Na fran-da u pota elgi j ske ujetnike kot zaščito pred napadi in pravijo dalje tudi to. da so med padalci žene in otroci. V zvezi s tem je nizozemska vlada izjavila, da ie Nemčiia kršila § 23 haa-ške konvencije Spričo tega na nemški strani izrečno naglašajo. da te obtožbe niso upravičene in da jih je nizozem-ka viada zlonamerno razširila, da bi civilno prebivalstvo rodžgala na hujši odpor proti nemškim četam Nizozemska vlada izjavlja. da se Nemčiia poslužuje istih načinov vojskovanja, kakor se iih ie posluževala v Doliski voini in da bo zato nizozemska vlada s temi letalci, ki se prisilno spuščajo na sovražnem ozemlju ravnala kot z vohuni Nemčija je v slučaju No.veške dokazala. da se bori častno in pošteno in da ie izpustila norveške vojne ujetnike Kakor se v današnji izjavi nemške vlade vidi. bo za vsakega ubitega ali Da ustreljenega padalca ustreljenih 10 francoskih ujetnikov. Nizozemska se mora zavedati, da ie v Nemčiji že 10.000 nizozemskih ujetnikov in da ie Nemčiia močnejša Nemška vlada priporoča nizozemski vladi, nai že vendar enkrat objavi dokaze za svoie klevete in izmišljene trditve. Važni ulsrc£2i v fašisti£ni strsnki — Vsak dan nove žeiiioRstragijs pfoti zapadnima velesilama hitre zmage nad tako dobro pripravljenim vojnim strojem. Pripraviti se je treba za več ko en težek udarec, preden bomo imeli boljše izglede na uspeh. Nemci igrajo sedaj igro »vse za vse«. Prvi rezultati pri taki igri so lahko za Nemci ugodni ter pridejo neuspehi šele potem, ko se pojavi utrujenost. Nemčija je dosegla velike uspehe v začetku in tem uspehom bodo lahko sledili še drugi, toda nemške armade v Belgiji in na Nizozemskem se še niso spopadle z glavnim delom francosko-an-gleških čet, ki so prišle na pomoč Belgijcem. Nad lo.ooo letal Pariz, 14. maja. s. (Ass. Press). Po cenitvah francoskih vojaških strokovnjakov imajo Nemci na Nizozemskem, v Bclg ji in v Severni Franciji v svoji ofenzivi v akciji 6000 do 7000 letal. Skupno z zavcTmiškimi sodeluje v sedanjih borbah mnogo nad 10.000 letal. Švicarski protest v Berlinu Bern, 14. maja. br. Švicarske vojaške oblasti so preiskale drobce 17 bomb, ki so padle pred dnevi v bližino neke vasi blizu Bellemonta. Dognale so, da so bombe vrgla nemška letala. Zaradi tega je danes švicarski poslanik v Berlinu vložili protest pri nemški vladi. Letalski alarmi v Franciji Pariz, 14. maja. br. V vzhodni Franciji so bila mesta tudi danes neprestano alarmirana. Samo v Lilleu so bili štirje letalski alarmi v času od 13. do 15. ure. Tudi Lyon je bil v tem času alarmiran. Pariz, 14. maja. s. (Ass. Press.) Mesto Lille je imelo danes štiri letalske alarme, Lyon in Le Havre pa po enega. Ni še bilo mogoče ugotoviti, če so bili nemški letalski napadi na ta mesta tudi izvedeni. Rim, 14. maja br. (Štefani). Fašistični službeni list »Foglio di Uisposiziom < ,.e danes objavil pet odlokov generalnega tajnika stranke. 00 katerih je bil izpopolnjen generalni direktorij stranke, imenovani novi inšpektorji stranke v kolonijah s posebnimi pooblačili ter odreiene priprave za organizacijo stranke za orimer vojne. V generalni direktorij stranke so bili pritegnjeni general Zoppi. predsedrik korpo-racije industrijskih delavcev Capoferri. miličniški general Moscone in miličniški generalni konzul Riccoti Za inšpektorja stranke v Abeslniji je imenovan Tuttoilmondc v Libiji Chiarelli in na Dodekaneških otokih Mansa-vniello: vsi trije bodo v danem primeru vodili organizacije stranke v kolonialnih področjih povsem neodvisno od generalnega direktorij a stranke v Rimu. Posebni odlok odreja, da se morajo izvršiti do 20. maja vse priprave za primer, da bi bili pokrajinski taJnikj stranke vpoklicani v vojaško službo. Tedaj bodo že prej imenovani njihovi nametniki avtomatično prevzeli njihove posle. Berlin. 14. maja. br. DNB poroča iz Rima: Demonstracije proti Angliii in F:an ciji so se tudi danes nadaljevale skoiai po vseh italijanskih mestih Do velikih demonstracij je prišlo v raznih rimskih okrajih, posebno pa v središču kier je pri demonstracijah sodelovalo olcros 5 000 študentov. Študenti so se nazadnje zbrali na Beneškem trgu ter so priredili velike ova-cije Mussoliniju. ki se ie tudi sam pojavil na balkonu. Študentom se ie na Beneškem trgu priključila tudi množica drugega prebivalstva. Do večjih demonstracij ie prišlo tudi v Milanu, kjer so demonstrantje v sprevodu nosili po ulicah italijanske in nemške zastave. Odšli so tudi nred spomenik padlim fašistom, kjer so med vzlika-njem Nemčiji. Italiji. Mussoliniju in Hitlerju položili vence. Italija zahteva oporišča od Spamje ? Rim, 14. maja. p. Italijanska vlada je nujno pozvala v Rim svojega poslanika v Madridu, da ji podrobno poroča o diplomatskih pogajanjih ki jih je imel zadnje čase s špansko vlado v zvezi z razvojem položaja na Sredozemskem morju Po informacijah iz poučenih krofov Je Italija zahtevala od Španije, da v primeru vojne na Sredozemskem morju zavzame povsem novo stališče do zapadnih zaveznikov. Zahtevala je tudi, da ji stavi na razpolago več oporišč, s katerih bo mogla predvsem ogrožati angleške sile v Gibraltarju. Oster ton v listih Rim, 14. maja. p Ve* rimski tisk vedno huje napada zapadne zaveznike zaradi kontrole nad italijanskih zunanjim pomorskim trgovinskim prometom. Listi se tudi v vojnih vprašanjih postavljajo vedno odločneje na nemško stran. Tako pravi Vi«ginio Gavda v današnjem »Giornale d'Ituia« o vojni, da se zavezniki 8 mescev odkar se je vojna pričela, prikrito vojskujejo tudi proti Italiji. Zavezniki odrekajo Italiji vse, kar najnujneje potrebuje, in celo živila. Italijanski transporti se zadržujejo po cele tedne na zavezniških kontrolnih postajah. List naglaša. da se je položaj na Sredozemskem morju v zadnjih dneh zelo poostril. Tudi odnosaji z Vatikanom so se močno poostrili, čeprav tega listi neposredno ne beležijo. List »Osservatore Romano«, ki vztraja na svojem stališču prot' vojni, je v poslednjem tednu že tržko dobiti, ker ga demonstranti sproti sežigajo. Francosko sporočilo Italiji Rim, 14. maja. s. (Ass. Press.) Kakor poročajo iz dobro poučenega vira. je poslala francoska vlada italijanski vladi pravkar noto, katere vsebina pa je popolnem" neznana. Domnevajo, da se nota tue itali an-skJh pritožb, zaradi angleško-francoskih blokadnih ukrepov. Nasvet ameriškim državljanom Washlngton, 14. maja. s. (Ass. Press.) Zunanji minister Hull je sporočil danes, da je dal ameriški veleposlanik v Rimu Phillips vsem ameriškim državljanom v Italiji nasvet, naj Italijo zapustijo. Madžarske informacije Budimpešta. 14. maja. z Vsi današnji madžarski listi obširno razpravljajo o stališču Italije. Posebno pozornost ie vzbu- j delo poročilo romskega dopisnika oficiozne- • ga »Magyar OrSzaga«, ki naglaša. da je Italija neposredno pred vstopom v vojno Dopisnik opozarja na pospešeno utrjevanje italijanske meje proti Franciji in vidi tudi v drug?h ukrepih italijanske vlade zn^ke, da je odločitev Rima pričakovati v najkrajšem času. Na Norveškem London, 14. maja. s. (Reuter). Vojno ministrstvo je nocoj objavilo, da so se pri Jarviku, 7 milj severno cd Narvika, izkrcali novi kontingenti angleških in francoskih čet. Izkrcanje je bilo izvedeno samo z nekaj malimi izgubami. AngleSke vojne Jadje so obstreljevale sovražne postojanke pri Narviku in so povzročile sovražniku izgube. London, 14. maja s. (Reuter). Angleška admiraliteta je danes popoldne objavila, da se angleška mornarica slej ko prej udej-stvuje ob norveških obalah Od začetka maj3 je bilo od angleških podmornic ob Norveški potopljenih zopet 9 nemških transportnih in tovornih ladij Te svoje operacije ob norveških obalah ang!e:ke podmornice nadaljujejo Dodatno k temu je vovjna ladja »Tridcnt« dne 2. maja potopila neko nemško tovorno ladjo s približno oOOO tonami. Švicarska cMamhn proti »peti koSosi!« Bern. 14 maja z V zvez: z odlokom švicarske vlade o organizaciji posebne narodne obrambe proti »peti kr.loni« m proti nemškim padalcem se d o znava da s«» to prostovoljske formacije v knierc so vpisani odsluženi vojaki vsi začasno nespodobni ter mladeniči od 16* do 2b k ta Prav tako pripadajo tem tormac:;anr> ki tv-;rijo sestavni del švicarske vojske tudi posebni smučarsk: oddelki. Naloga teh ©udelkov je. strogo nadzirati svoj oitoliš in v danem primeru zlasti paz.ti na početje »pete kolone« in na morebitno spuščanje neimkih padalcev. Te formacije so razpredene po vsej državi, tako da nja gorska vas. je organizira: j tudi posled- itski seljaki v aji Sofija, 14. maja. AA. Po obisku v Plov-divu je včeraj popoldne dopotovala v Sofijo skupina hrvatskih kmetov iz čručerja na čelu z dr. Ružičem in senatorjem Mal-čičem. Hrvatski kmetje so priredili v Plovdivu zelo uspelo predstavo narodnih običajev, pesmi in plesov svojega rednega kraja. Med svojim bivanjem so bili kmetje predmet velike pozornosti in toplih manifestacij. Včerajšnjemu sprejemu na sofijski železniški postaji je prisostvoval tudi odpravnik poslov jugoslovanskega po-laništva Dragutinovič. Sofijski župan Ivanov je priredil v čast gostom kosilo. Včeraj popoldne so si kmetje ogledali bolgarsko prestolnico, drevi pa bodo v Sofiji priredili predstavo »čučerska svatba«. Bolgarski fcs!?»s5k pri patriarhu Beograd, 14. maja. AA. Patriarh dr. Ga-vrilo je sprejel danes ob 12. v patriarhiji v Beogradu bolgarskega opolnomočenega poslanika na našem dvoru Stcjila Stojlo-va. Bolgarski poslanik je ostal v razgovoru s patriarhom eno uro. Reševanje ^Ljubljane" šibenik, 14. maja. o Danes dopoldne cb 10. se je dviganje rušilca »Ljubljane« iz morskih globin nadaljevalo. Rušilec je sedaj popolnoma v vodoravni legi in vse kaže, da bo do konca tega tedna toliko dvignjen. da ga bodo lahko odpeljali v splitsko ladjedelnico, kjer ga bodo potem popravili. Neurje v Medjimurju Varcždin, 14. maja. p. Nad Varaždinom in okolico je divjala včeraj popoldne silna nevihta. V vasi Lužani v varaždinski okolici je strela udarila v 18-letnega fanta, ki je s svojo sestro pred nevihto bežal iz gozda domov. Njegova sestra je tekla nekaj korakov za njim. Fant je bil ubit, sestri pa se ni nič hudega pripetilo. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved; Precej hladno in oblačno. V planinskih krajih bodo krajevne nevihte in nalivi. Ponoči se bo ohladilo zlasti v severnih krajih. / imenu Na binkoštni ponedeljek fe akcšpld odbee- za rešitev Ašiserševe itoraačije z lepim slavjem zaklfMciS sv« }g Se^o uspelo zDirko Že včeraj smo na kratko poročali o skromnem, a nadvse prisrčnem slavju, s katerim je akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije, ki se je bil lotil dcia na pobudo obeh šentpetrskih podružnic CMD v Ljubljani, zaključil svojo zbirko, da nesrečni rodbini pesnikovega brata Mihe Aškerca ki jt bila v obžalovanja vrednih okoliščinah pognana z r<-dne grude, zagotovi vsaj slamnato streho nad glavo. Čeprav je zaselek Vel. Sirija kjer zdaj bivajo Aškerčevi, visoko pod vrhom Stražnika in Kopitnika, precej oddaljen od Rimskih Toplic, sc je k intimnemu prazniku zbrala velika množica narodno in kulturno zavednega občinstva iz vseh krajev Slovenije. Oba dopoldanska vlaka iz ljubljanske in mariborske smeri, sta pripeljala 'lepo število udeležencev, a posebej naj poudarimo odposlanstvo Skalčanov iz velenjske ,v S Ter. s •site:* mr^mm Rodbina pokojnega Mihe Aškerca — poleg matere najstarejši sin Tone, zraven njega mlajši brat Miha, novi gospodar, ki pravkar služi vojake okclice, med katerimi je pesnik »Balad in romanc« svoj čas kaplanoval, in pa skupino članov Gorenjskega akademskega kluba z Jesenic. Na žalost moramo, kakor tolikokrat ob podobnih prilikah ugotoviti, da so naše oficieine Iitcraturne organizacije ostale odsotne, namesto njih pa so prišli v Rimske Toplice zastopniki številnih rodoljubnih in izobraževalnih društev, podružnic CMD iz Ljubljane, Celja in od drugod, Sokolske župe Ljubljana in sokolskih društev, Soče, Slovenske šolske matice itd. Da poveliča slavje z lepo slovensko pesmijo, je prišel tudi pevski zbor »Sloge« pod vodstvom dirigenta Premelča iz Ljubljant, a ker so v soseščini pravkar taborili člani Jugoslovanske gozdovniške lige pod vodstvom načelnika Kloičnika, so tudi oni kor-poTativno prisostvovali slovesnosti. Na kolodvoru je goste pozdravil tudi starosta domačega Sokola Čekada, nato pa so se po prijetni poti ki se v lagodnih vijugah vzpenja čez travnike in skozi gozdove, in s katere so odkriva čudovito lep razgled, po prijaznih gričih in vasicah obakraj Savinje, odpravili do novega Aškerčevega doma. Tu je med udeleženci vzbudila posebno pozornost in spoštovanje drobna, a k^ rka, simpatična starka, gdč. Anka Pe-čovnikova, ki živi kot upokojena učiteljica na svojem posestvu v Žalcu in ki je bila v mladih letih Antonu Aškercu njegov pesniški ideal. Prispel pa ie tudi tajnik Zbornice za TOI dr. Ivan Bless, ki je kot mlad študent uvedel pesnika v skrivnostne lepote slovenskega Jadrana in zbiral gradivo za njegove »Jadranske bisere«. Zbrano občinstvo je pozdravil predsednik akcijskega odbora, bivši narodni poslanec Rajko Turk in v kratkih besedah očrtal namen in pomen akcije, ki se je skoraj v zadnjem trenutku začela na pobudo moške in ženske šentpetrske podružnice CMD. Akcijskemu odboru se je pridružil ves narodno in kulturno zavedni slovenski narod, v zbirko za rešitev Aškerčeve domačije so prispevali uradniki in delavci, trgovci in obrtniki, in kar nam je lahko v največjo radost, predvsem naša mladina. Predsednik se je toplo in iskreno zahvalil vsej naši nacionalni javnosti, a posebej še vsem pododborom in poverjenikom iz naših mest, trgov in vasi. Zahvala gre našemu delavstvu, ki si je svoj prispevek odtrgalo od ust, našemu učiteljstvu in šolski mladini, sokolskemu društvu, Jadranski straži, Koroškim borcem in vsem, ki so podprli plemenito stremljenje. Iskrena zahvala našemu narodnemu ženstvu s sestrami kolašicami na čelu, ki so se z vso ljubeznijo oprijele dela v vsej Sloveniji. Predsednik se je zahvali! naprednemu časopisju z »Jutrom« na čelu, nato vsem odbornicam in odbornikom šentpetrske CMD, poseb- no prcclscdnici Milki Potočnikovi, tajniku akcijskega odbora, ki ie imel največ dela z vso podrobno organizacijo, in pa blagajniku Tomšetu Na koncu svojega govora je predsednik odkril spominske ploščo, vzidano na hiši. ki naj poznim rodovom priča o plemenitem dejanju, s katerim je naš narod počastil Aškerčev spomin, in Aškerčevim izročil snonvnsko knjigo. — Zastopnik akcijskega odbora je ploščo okrasil z lavorovim venčen, in tlakom v narodnih barvah. O pomenu Aškerčevega življenjskega tlela je na kratko spregovoril urednik »Jutra« pisatelj Mrzel, ki jc skušal osebnost in idejno usmerjenost pesnika »Balad in romanc očrta ti iz okol ja iz katerega je bil doma. Nacionalna in socialna nasprotja, ki so tako značilna za ta košček naše zemlje, so bila vzrok da je pesnik zrasel v nacional. upornika in glasnika socialne pravičnosti, a ker je svoboda misli in besede osnova vsake resnične svobode pod soncem, je bil Aškerc predvsem borec za svobodo besede in duha. Delo, ki nam ga je zapustil, nam bo zmerom, a posebci še v teh viharnih dneh. ko je surova sila •<* svetu prevzela oblast, najboljše orožje, s katerim hotno obranili nedotakljivost svoje zcm'je in naroda. Za njim so izrekli iskrene pozdrave in čestitke še zastopnik celjske podružnice CMD dr. Bavdek. zastopnik celjske Soče dr. Rakušček, zastopnik ljubljanske So- če Lrbančič predsednica šentpetrske CMD Nilka Potočnikova in zastopnik sokolske | župe Ljubljana Na koncu se ;e v imenu rodbine najstarejši pesnikov nečak Anton v toplih besedah zahvaMl vsem ki so s svojo pobudo, svojim delom ir> svojimi prispevki pripomogli do tega da se obnovi ta stari dom .Tako trdo ie bilo naše življenje za obstoj doslej, je rekel med drugim, trdo bo tudi v bodi/če. toda ne bojimo se ga. Storili bomo vse kar bo v naših močeh, da bo ta dr/n: cvete! in se razvijal. Najlepše pa sc bomo oddolžili vsej slovenski javnosti s tem. da bomo skušali vedno in povsod dokazati s svojim delom in življenjem, da se tudi v naših žilah pretaka nekaj Aškerčeve krvi Pevci »Sloge« so vmes ubrano zapeli neka; zanosnih pesmi, da je vsa slovesnost potekla na resnično prisrčen način. Popoldne so se udeleženci vrnili v Rimske Toplice, kjer jih je pri »Star Pošti« čakalo skupno kosilo. Tja je za njimi prišla tudi Aškerčeva družina z vdovo materjo in udeležencem postregla z nekaj dobrega, domačega prigrizka Med pesmijo »Sloge« in ob pošteni, odkriti besedi se je kar naglo približal večer, ko so morali gostje pohiteti na vlak. Lepi binkoštni ponedeljek, ki je hudo preganjani Aškerčevi rodbini prinesel zasluženo zadoščenje, vsem izletnikom pa mnogo prijetnega užitka, bo vsem ostai v živem spominu. situ? F© skrbnih pripravah se Je a?el£tev e&lično obnesla Splitska »Nova Doba-, objavlja daljši zanimiv opis reševalnih del v šibeniškem kanalu in navaja: Dne 24. januarja letos je zadela našo vojno mornarico huda nezgoda. Ob sedmih zvečer, ko je rušilec »Ljubljana« priplul prvič v šibeniško luko. je bil blizu rta Lavora pri izhodu iz kanala vržen cb podmorske čeri in se ie močno poškodoval na desni strani. Priplul je še v vzhodni del luke, nedaleč cd polotoka rta Rogača pa se je kmalu potopil. Poleg izgube novega rušilca je naša vojna mornarica obžalovala tudi smrt nekega narednika strojne stroke, ki je pri izvrševanju službe izgubil življenje. Kako so »Ljubljano« postavili j>ok©ncul Že ond večer se ie trdilo v strokovnih krogih, da je »Ljubljano« mogoče rešiti, ker leži na nekem grebenu največ 7 metrov globoko. Te nade je podkrepilo mnenje direktorja društva »Tripkovič« za reševanje pcmesrečnih ladij g. barona Ban-f i elda. ki se je s tvrdko Marina Feriča v Splitu takoj lotil te težavne naloge. Dognali so najprej da je treba rušilec na dnu mori a najprej spraviti v normalno lego, potem pa ga popolnoma dvigniti in rešiti s pomočjo železnih cilindrov, napolnjenih s stisnjenim zrakom. Velika težava je bila v tem. da je rušilec ležal na dnu morja nagnjen ne za 90, marveč za 120° in je grozila nevarnost, da se pri naravnanju prevrne docela na drugo stran in popolnoma propade. Izvršiti je bila treba težko delo. Treba je bilo na levi strani pod rušilcem pripraviti nekakšno ležišče, na katero se bo rušilec lahko brez kvara naslonil. Desettisoče vreč s peskom so potapljači položili na to stran in napravili pregrajo zoper vse morebitnostL Dve veliki italijanski ladii za reševanje »Audax« in »Cyklops«. zasidrani kakšnih 70 m vzhodno od potopljenega rušilca. sta bili čvrsto privezani, da se nista mogli ganiti, ker bi to lahko izjalovilo ves opravek. Z nekaterimi jeklenimi vrvmi je bil rušilec pričvrščen k obema reševalnima ladjama in to na najmočnejšem mestu, na podlagah topov. Viiaki so morali polagoma navijati jekelne vrvi, da se je rušilec uravnal z dosedanjega ležišča v normalno stanje. Krepka sesalka je izčrpavalala vodo iz rušilčevih predelov in dovajala v te pregrade stisnjeni zrak. da bi se reševanje čim bolj olajašalo. Radosten dogodek 10. maja ob 10.12 uri Vsa reševalna de'a so vedili s poveljniškega mesta vojne ladie »Spssilac«. Tu je bil tudi kontreadmiral gos©. Armin Pavič, glavni inženjer kr mornarice polkovnik Gjurovič, major inž. Armanda. ki je zlasti zaslužen za ves uspeh, nadalje ravnatelj Tri.pkovičevih reševalnih ladii baron Ban-field, g. Marin Ferič. predsednik Trgovske zbornice v Splitu, čigar podjetje ie sodelovalo pri reševanju, s svojim bratom inž. Jerkom Feričem in direktor ladjedelnice »Split« inž. Marin Roje, nekatere druge opazovalce pa je imela na sebi ladja lučke lcapetanije. Ob 9.30 je oster žvižg sirene s spasilca naznanil pričetek reševanja. Z žvižgom sta se odzvala »Audax« in »Cyklops«. Jeklene vrvi so se pričele napenjati. Venomer so se glasila nova povelja. V morje okrog rušilca so se spuščali potapljači, da nadzorujejo reševanje. Dvigale so se razne signalne zastave. Nad zalivom pa je krožil velik hidreavion. Vse je bilo v pokretu in napetosti, razburjenje je doseglo višek. 1 TUBA ODOL-A VELJA PO KOLIČINI IN UČINKU ZA 2. Pogled nv "ušilee »Ljubljano«, ko se je dvignil iz morja Nekaj več kakor 40 minut napora, točno ob 10.12. se je pokazal prvi del rušil.a na morski gladini. Sirene so zatulile v pozdrav. Glejte že tudi prvo okence ob strani potem drugo, cel predel je že iz morja Jeklene vrvi so strahovito napete, vijak cvili, v ozračju se lomijo povelja. K reševalcem je prihitel z motornim čolnom major inž. Armanda in daje navodila. Iz morja pogledata zdajci dva topa na kljunu ladie. potem polagoma del poveljniškega mosta, dve, štiri dvigala že pri sredi rušilca Ze je na morski gladini blizu 50 m ladje po dolgem ves poveljniški most., a nekai minut pred 11. uro se prikaže tudi Drvi dimnik blizu poveljniškega mesta. Prizor je bil nadvse ganljiv. Na vseh ladjah okrog rušilca ie zavladalo glasno veselje. Drug drugemu so čestitali k srečnemu uspehu, glavni trud ie opravljen, rušilec je rešen! Proti rušilcu leti po morski gladini brzi motorni čoln. V njem je ponosni baron Banfield. Žari od sreče in veselja. Ko je njegov čoln ob naši ladii, vzklikne baron Banfield po hrvaško: »Ej, ti neverni Tomaž, ali si videl?« Te besede veljajo kapetanu Vučkoviču od ladjedelnice »Split«. — »Ne ne. nisem neverni Tomaž,« se brani Vučkovič. »jaz sem samo govoril, da bo ta opravek težaven.« Kakorkoli, mnogo je bilo nevernih Tomažev. zato oa so zdaj vsi tem bolj navdušeni. Ob 11.30 je bilo vse to delo dovršeno in to samo v dveh dneh, vendar pa po 3 mesecih in 16 dneh vsestranskih priprav. kjer niso smeli na prav nič pozabiti in ničesar prepustiti slučaju. Strokovnjakom vsa čast! Dva velika železna cilindra čakata zdaj privezana ob vlačilec štev 11. da stopita v akcijo. Ko iu potopijo enega in drugega na vsaki strani rušilca in napolnijo s stisnjenim zrakom bosta izpregovorila poslednjo besedo pri reševanju rušilca. to se pravi, pri dviganju na gladino. Nato pa bo ladjedelnica v Splitu opravila svoje.. Koliko dela. muke in stroškov zavoljo ene same nesrečne sekunde! Smrtna nesreča na glavnem ko!cilve?a Ljubljana, 14. maja Davi okrog 1.30 ponoči se je na glavnem kolodvoru pripetila huda nesreča, ki je terjala življenje 361etnega premikača Josipa Petrovčiča s šmartinske ccste. Petrovčič je bil ponoči zaposlen pri premikanju via-ka. pa se mu je zateknila noga med tračnice, da ga je v naslednjem trenutku podrl vagon. Kolo mu je odrezalo obe nogi pod kolenom. Njegovi sodelavci so takoj opazili nesrečo in tovariša potegnili izpod vagona. S postaje so telefonirali po mestne reševalce, ki so v nekaj minutah prihiteli s svojim avtom in Petrovčiča prepeljali na kirurški oddelek. Zdravniki so se z vso skrbno pozornostjo zavzeli za ranjenca, a vse prizadevanje je ostalo zaman. Zaradi prevelike izgube krvi je čez kakšne pol ure ranam podlegel. Varuh samostana Katarine Celjske v Konei je umrl. Bil je to ugledni na: dni svečenik, stari narodni borec in zgled zna-čajnega moža g. Jovan Bogdanovič. Kon-čanski samostan ie zadužbina in poslednje bivališče Katarine Brankovičeve. hčerke smederevskega despj-la Djurdja. pos ednje grofice Celjske. Tu je Jovan Bogdanovič mirno preživel povojna leta. saj si je počitek zaslužil. V borbah za svobodo se je junaško boril kot četnik v slavnem odredu vojvode Vuka in je bil dvakrat ranien. Po zgledu nekdanjih starih srbskih svečenikov je bil vedno pripravljen za svobodo naroda držati v rokah križ ali puško. Ko je po vojni prišel v bregalniško pokrajino, ki je v svetovni vojni tako strašno trpela, ie obnovil zapuščeni in že pol porušeni ma-nastir v Konči Poznala ga ie vsa Bregal-nica in vsa Južna Srbija. Podlegel je za pljučnico v starosti 46 let. Kr sina predstava svarove » apaSte« Nova opera izpod peresa slovenskega skladatelja! Koliko misli se poraja ob tako redkem kulturnem dogodku, koliko mnenj in sodb o švarovem delu se pojavlja v javnosti! Tu so naivni poslušalci, ki imajo z glasbo le rahle vezi. Ali jim bo ugajala katera od melodij, je njih osnovno, od predsodkov neskaljeno razpoloženje ob poslušanju novega dela. Dogodki na odru jih kmalu preslepijo v svoji živi zvrstitvi. Ljubitelji in dobri poznavalci operne umetnosti po svoje sproti primerjajo potek glasbe in scene z znanimi deli ter — podvrženi vsak svojemu okusu — odobravajo ali odklanjajo ono, kar se na odru ali v orkestru dogaja, pri čemer na njih dovzetnost vpliva predvsem kakovost vprizoritve. Naposled so tu glasbeniki, ki si že v naprej ustvarijo svojo so bo o možnosti uspeha tega in takega besedila, o njegovi slogovni povezanosti z glasbo itd. Oni 30 poznavalci švarovega obsežnega delovanja, pa tudi sami večinoma tvorci na polju glasbene umetnosti in so si s strokovnim delom ustvarili svoj umetniški ideal ter si priborili umetniki izraz. Njih tolikanj raznoliko delo v okviru domače glasbene kulture se zdi kakor posamezni, bolj ali manj ujemajoči se toni v obsežnem zvoku. Med seboj so ostrejše ali milejše ubrani, skupaj pa tvorijo nekakšen akord, ki se v marsičem menja toda v osnovi kaže značaj in stopnjo narodove kulture na glasbenem polju. — Da tak akord zazveni, je treba v prvi vrsti z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospešiti vsestransko reprodukcijo domače umetne glasbe. Pa bo nemara glasbeni zgodovinar ugovarjal: Koliko dragocenih viškov evropske glasbene kulture, med njimi dela samega Bacha in Beethovna, so dolgo čakala na izvedbo, ne da bi izgubila svojega pomena. Toda ne pozabimo! Naša kultura je mlada, prvenec se vrsti za prvencem, njena fizionomija je komaj v grobih obrisih zaznavna. Vsako novo delo ji zariše kako nove potezo in bistveno vpliva na njen izgled. že v naprej je torej upravičena vprizo-ritev Švarove »Kleopatre«, čeprav je bila združena z velikimi žrtvami. Na doživljanju vseh solistov, izglajer.em nastopu no-siteljev malih vlog. petju !r. kretanju zbora in baleta, podvojeni pazljivosti orkestra, izredno bogati in za naš oder prostrani, mogočni sceneriji, povsod Je bil videti plod te požrtvovalnosti. Verujem, da je tako vzajemno delo mogla uspešno opraviti le privrženost višji nalogi, kakor pa je vsakokratni bežni uspeh pri občinstvu. Dirigentu švari. režiserju Debevcu, scenografu Franzu, zborovodji Simonitiju in ko-reografu Golovinu gre za trud in vestnost vse priznanje. Vsi sodelujoči si smejo šteti v čast. da še nobeno sodobno delo ni doživelo pri nas tako izdelane vprizoritve in da so pripomogli premieri do zmage. Tri ure trajajoče delo je razdeljeno na devet slik, ki so povezane s Kleopatrino usodo tako, c'a prvih šest slik kaže njen tragični odnos do Cezar ja, ostale tri pa Egiptu pogubonosno, za Kleopatro usodno ljubezen do Antonija. Mnogi dramatični dogodki se odigravajo na odru samem, zato je potek dejanja napet in gledalca čvr- sto priklene nase. Skladatelj švara si je sestavil in napisal dejanje ln besedilo sam. Na poetičnost teksta ni polagal važnosti. Nasprotno, tekst je neclepšan, prozaičen ter kot dejanje samo nezamotan. (Primerjaj v nasprotju s tem misticizem v Respigbijevem »Plamenu«, simboliko v Kogeievih t.trnih maskah« in stremljenja v drugih pojavih današnje operne literature!) Dobra izgovorjava vseh pevcev je olajšala razumljivost dejanja ter podkrepilo vtis. da je švarova ^Kleopatra« zgodovinska opera z realističnim prikazom dogodkov, ki jih je libvetist časovno in po trajanju vlog vešče razporedil, čeprav se pri 'marsikateri sceni ni mogoče otresti vtisa šablone,• takisto ie pojav Kleopatrino sestre odveč. — Da se nobena od naj-ekstremneič'h strni v glasbi docela ne da spraviti v sklad s tako obravnavano snovjo. je skladate1 i gotovo med delom občutil: Motorivni potek glasbe ni prikladen za eolgo. mnogih dramatičnih napetosti polno dej? nje. Za njih podkrepitev in podčrtavanje je potreben poln, gost zvok. Obširne pevske vloge zahtevajo popustljivost v harmonskih režkestih in intonaciji. Linearno gibanje glasov ni prikazu prikladno. Vpoštevajoč vse te ovire je skladatelj izbral nekakšno srednjo pot, po kateri se mu je posrečilo, zaokrožiti obširno delo: ni se ognil tradiciji, 'ki jo kot izkušen skladatelj in dirigent obvlada. Pevske linije so večinoma hvaležne iti kratke, večinoma d;atr.nično pisane fraze se presajajo iz tonalitete v tonaliteto. prav tako kot se harmonije v orkestru v naglih prehodih grupirajo vedno okoli nevih tonal-nih centrov. Dočim so pred- in me o igre (njim gre v glasbenem oziru orednost) slogovno čiste, fosforescira skoii gosto spremljavo ob petju akordika iri gradba starejšega kova. kar je prav gotovo pevcu dobra opora, napravlja pa Cesto ytis Pre~ obloženosti zaradi pregostega zaporedja omenjenih tonalnih centrov in kopice po drugačnih premisah koncipiranih spremljevalnih glasov. Nahajamo se pač v dobi, ko se vsi za nove pridobitve navdušeni glasbeniki bore za ekonomijo v glasbenem stavku, ki je bila v vsakem glasbenem obdobju največje važnosti. Svara je marsikatero manj posrečeno mesto premostil z zvočno instrumentacijo ter dobro izpeljano pevsko linijo. Najuspešnejši pa je v tem, da mu glasbeni potek nikjer v izredno obširnem delu ne presahne. Ume z izkušenim, točnim pregledom uravnovesiti valovanje glasbenega izraza. Občinstvo je sprejelo švarovo operno delo z živim zanimanjem, ki ga je stopnjevalo učinkovito dejanje. O nadaljnjem uspehu »Kleopatre« pa bo odločevala tista z besedami težko izrazljiva sila v glasbenem ustvarjanju, ki poslušalca nekam ta-iinstveno prevzame na toliko različnih načinov. da jih prav tako nI moči vseh opisati. V vsakem slogu je ta dozdevna skrivnost vezana na svojstven glasbeni izraz; v vsakem slogu se da njeno dejstvo utemeljiti in naknadno tudi kritično dognati. Vendar njenega postanka nI mogoče pripisati golemu razmišljanju in je bržkone močno doživljanje njen glavni vir. — Nekaj mest v >Kleopatri«, ki očitujejo na prvi posluh glasbene lepote in o katerih bo še govora, so nam posredovali gc'C. Hey-balova z občudovanja vredno prisebnostjo v izredno obširni glavni vlogi, glasovno krepki g. Janko kot Cezar, mojster Be-tetto v izvrstni maski intriganta Potino-sa ter g. Franci v hvaležni partiji Antonija. Kogejeva, španova, Ribičeva, Bano-vec. Lupša, Rakovec in ostali so odlično bili kos manjšim vlogam. Skladatelj švara se v svoji »Kleopatri« ne poslužuje vodilnih motivov za karakte-rizacijo. Tudi večjih ponavljanj pri prvem posluhu ni opaziti. Prav tako se je ognil naturalističnemu tonskemu slikanju. V tem pogledu predstavlja njegova opera, polna svežega, mestoma simfoničnega muzicira-nja svojstven tip v jugoslovenski operni literaturi in zasluži vsestransko pozornost in priznanje. P. S. Knjige Slovenske šolske matice Slovenska šolska matica je tudi v teh težkih dneh razposlala med članstvo svoje tri knjige, ki se polnovredno pridružujejo lepemu številu njenih prejšnjih izdaj in izpopolnjujejo našo pedagoško književnost. Predvsem je tu 35. zvezek »Pedagoškega zbornika«, ki ga je uredil univ. prof. dr. K. O z v a 1 d. Prinaša na uvodnem mestu govor župana dr. J. Ad-lešiča »Ob petletnici smrti kralja Aleksandra I., na to pa celo vrsto razprav. Vodilni slovenski pedagog dr. K. Ozvald je zastopan z razglabljanjem: »Da bo mlado po-kolenje kal novega človeka«, ki se znova vrača k problemu civilizacije in kulture ter skuša v njegovi luči osvetliti vzgojne naloge sedanjega nemirnega časa. Ludo-vik Puš razpravlja o problemu kmečke kulture, dr. Drago Zaje se bavi s prvimi poskusi z inteligentnostnimi testi pri nas in z vprašanjem njihove slovenske standardizacije. dr. Dragotin Cvetko razprav-laj o reformi glasbenega pouka v naših srednjih šolah, Fr. Germ pa je prispeval daljšo razpravo: »Percepcija in notranje grajenje govora-nemote«. — V drugem delu se Franc Terseglav spominja mladega pedagoga dr. čibeja (ob dosetletnici njegove smrti), Mihajla Rostoharja, K. O. opozarja na pomen pokojnega S. Freuda, Ivan Gradišnik pa prikazuje osebnost in delo filozofa Henrija Bergsona (ob osemdesetletnici). — Med »Poročili iz jugoslo-venske pedroške province« je objavljeno ljudsko predavanje o spolni vzgoji otrok iz peresa dr. K. Ozvalda, Ernest Vrane \ ! r&i O ts brezsršiii Pa?ižsiii 2 Poslanstvo dnevnega tiska je v današnjih dneh v resnici kcčiiiva zadeva. Med Scilo in Karibdo dveh voj knjočih se taborov mora novinar s pretirano previdnostjo in nezaslišanim samozatajevanjem vihteti svoje pero — neprestano mu mira biti na skrbi, da ne bo s kakšnim prenagljenim optimizmom ali s kakšno krivično črnoglednostjo spravil takozvane du-hcvne pripravljenosti iz ravnovesja ali da ne bi s kakšnimi predebelimi racami sprožil novega mednarodnega konflikta. Svet je danes od vraga občutljiv: en sam nepremišljen vrisk radosti ali ena sama preglasna kletev iz jeze .ie dovolj, da se sprožijo lavine z gora. V teh bridkih dneh se mora človek pošteno zamisliti ob branja, kakršno nam je včeraj nndil kolega iz Kopitarjeve ulice pod zaglavjem »Odredbe pariškega žnpai-a« v oblici brzojavke iz Pariza: »Župan je ukazal, da se morajo odsiraniti vse bakrene ploiče s streh. Nadalje se morajo ubiti v i luksuzni psi. katerih je 3 milijone, ki požro na dan 1C0.GSC ton kruha.« Tisto o brakrenih strehah bi človek že razumel. Saj nam je še v živem spominu, kako je naša nadebudna mladina v trdih letih zadnje velike vojne na pobudo skrbnih oblastev zbirala baker in druge take vojne dragotine cd hiše do hiše. A kaj naj pomeni ta afera s tremi milijoni pariških psov, kj so v tolikšnih čislih, da jim njihovi lastniki in latinice poklanjajo na dan nič manj ko 100.009 ton ( = sto milijonov kilogramov) — najbrž belega, maslenega — kruha, brezsrčni pariški župan pa jim zdaj z eno samo drakonsko odredbo pripravlja pokol, kakršnega še ni videl svet, masaker, pred katerim še slavna borba za Bastiljo splahne v prazen nič? Odkod se je sprožila ta strahotna, strupena pšica, ki ji očitno ni do ničesar drugega, kakor da z enim Sair-im zamahom pekaže svetu. za varnost iu zdravje, marveč tudi za vzgojo otrok. Poudarila se je potreba po mednarodni konvenciji, s katero bi vse države podpisnice sprejele obveznost, da v primeru vojne spoštujejo deco in njena bivališča, ki bi se morala zavarovati s posebnim znakom. Za enkrat take konvencije žal ni mogoče doseči. * Poroka, v četrtek 2. t. m. sta se poročila na Brezjah na Gorenjskem dimnikarski mojster g. Josip B e n e d e k iz Laškega in gdč. Fani P e t e r 1 i n o v a. trgovska sotrudnica iz Roba na Dolenjskem. Mlademu nacionalnemu paru želimo obilo zakonske sreče! * Novi grobovi. V Idriji je umrla v starosti 73 let gospa Barbara B o n č a. Ugledno pokojnico, vzorno mater, bodo pokopali jutri ob 16. — V Ljubljani je umrla gospa Marija Grebenčeva, zasebna učiteljica, v pokoju. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob pol 17. iz hiše žalosti na Taboru 3. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zagrebški odvetniki za enotno zvezo odvetniških zbornic. Letošnja glavna kup-ščina Zveze odvetniških zbcrnic Juge la-vije je bila v nedeljo v Novem Sadu. Vodil jo ie predsednik novosadsike zbornice dr. Stevan Adamovič. Referent dr. Vasilij Stankovič je med drugim obeležil zanimivo stališče zagrebške zbornice, ki ie poslala predstavko zastran razmejitve banovine Hrvatske. Zagrebški advokati se izrekajo za nadaljni obstoj skupne zveze odvetniških zbornic kraljevine Jugoslavije ne glede na sedanjo in morebitno bodočo upravno razdelitev države. Sprejeta je bila resolucija za učinkovito borbo zoper zakotno pisarstvo. Čimprej naj se likvidira vprašanje naših državljanov, ki so bili prostovoljci v Španiji in so zdaj v raznih taboriščih po Franciji. Treba jih je vrniti domov. Predsedništvo zveze odvetniških zbornic pripade za tekoče leto ljubljanski zbornici s predsednikom dr. Jankom Zirovni- Pariz šteje po približnem računu kakšne 3 milijone prebivalcev. Vsaj o dobrih dveh tretjinah tega najbrž lahko rečemo, da se re utaplja v razkošju in si ne omišlja za zabavo luksuznih psov. Vzemimo, da bi bio milijon Farižnov. ki si lahko privoščijo tak luksuz in da kot premožni ljudje živijo po priljubljenem sistemu enega otroka. Na eno meščansko družino, na eno damo v Parizu bi na ta način prišlo po 9 luksuznih psov, a na vsakega teh psov dobrih 33 kg kruha na dan. In ker je pasja pasma znana po tem, da Ji je malo do kruha, pač pa iz vsega srca ljubi meso — kakšno strahotno potrošnjo bi naneslo če fci človek seštel in preračunal ves jedilni list, kakršnega ji razkošni Pariz poklanja sleherni dan! Denar Lutz peč! * Glavni odbor mednarodne unije za pomoč otrokom je zasedal v ženevi. Delegat Jugoslovenske unije vseuč. prof. dr. Aleksander Kostič se je pravkar vrnil v Beograd. Pcleg našega delegata so bili prisotni delegati nacionalnih organizacij Bolgarije, Grčije, Anglije, Italije, Turčije, Francije, Nizozemske in Švice. Glavni predmet razprave je bila organizacija zaščite otrok v vojni dobi. V debato so posegli delegati vseh organizacij in ugotavljali, kolikšne so težave pri zbiranju otrok in pri evakuaciji vobče. Posebno koristne nasvete so lahko dali delegati vojujočih se držav, ki imajo v tem pogledu že svoje trpke izkušnje. Evakuaciji otrok je treba posvečati veliko pozornost, ker je treba poskrbeti ne samo — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefo-va« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. rcg. S. m. 30474-32. Kom in glavnim tajnikom dr. Antonom Urbančičem na čelu. blagajnik pa je Vido je Blagojevič iz Beograda. Prihodnja letna skupšična bo v Ljubljani. * Zaradi podraženja gradbenega materiala je gradbena delavnost v Jugoslaviji v zastoju. V Beogradu je bila zaradi tega konferenca predstavnikov inženjerske zbornice, zveze inženjerjev, gradbenih podjetnikov, zveze združenja jugoslovenskih graditeljev in združenja zidarjev. Inž. Aleksander Acovič, ki je vodil konferenco, je izvajal: Zaradi vojnih prilik je zidarstvo v Jugoslaviji posebno prizadeto. Material se je podražil za 50 do 60ve vojne, pri Correi v Parizu je izšel roman »Le Tor-pillage du ,Krakus'«, ki ga označujejo za prvi roman iz nove vojne. — Novi roman lanskega lavreata Goncourtove nagrade Henrija Troyata (Tarasova) >Judith Ma-drier« se .takisto dogaja v sedanjem vojnem času, ker se njegovo dejanje začenja 2. septembra 1939. Troyat pa obravnava vojne razmere v zaledju. Univ. prof. Aleksander Maklecov: Vra-čunljivost, krivda in nevarnost. Kot ponatis iz 16. knjige »Zbornika znanstvenih iv.zpiav pravne fakultete« v Ljubljani je izšla razprava znanega ruskega znanstvenika, ki se s pomenljivimi razpravami uveljavlja v naših pravnih vedah. Pisec označuje svojo razpravo kot »prispevek k obči teoriji o kazenski odgovornosti.« V nji razglablja temeljne kriterije kazenske odgovornosti Najprej se bavi z zgodovinskim razvojem vračunljivosti, nato pa prehaja k stališču indeterminizma, zmernega de-terminizma, absolutnega determinizma in indiferentizma. V nadaljnjem poglavju prikazuje prof. Maklecov utemeljitev kazenske odgovornosti v novi nemški zakone-daji in prehaja nato k italijanski zakc >-d a,ji. čije stališče glede kazenske odgovornosti je nekako na sredi med absc.utnim indetenninizmom in mehaničnim determl-nizmom. V nadaljnjem se bavi n'.š ugledni kriminolog s teorijo krivde, kakor se pojavlja v raznih kriminoloških šolah in strujah. V četrtem poglavju svoje razprave razglablja pisec problem storilčeve nevarnosti. V zaključku ugotavlja, da linija zgodovinskega razvoja kazeusk'e odgovornosti ni pretrgana. Radikalna pozitivistična smer, ki bi hotela kazensko pravo nadomestiti z očuvalnim prrvom, naleteva na močan odpor. Spor med deterministi in inde-terministi se ni koučal tako, da bi se kriterij vračunljivosti zavrgel, prav tako niso ekstremisti uspeli odstraniti iz kazenskega prava kriterij odgovornosti za krivdo. Novejša normativna teorija krivde je mnogo pripomog a k boljšemu izoblikovanju tega pojma. Vpliv biologlzma ln sociolo-gizma se sicer v kazenskem pravu čuti, ni pa mogel izpodriniti kriterija krivde. Uveden pa je bil pluralizem sankcij. Pisec je tudi pokazal posledice, ki bi jih imela nadomestitev kriterija krivde s kriterijem storilčeve nevarnosti. Razpravo sklepa: »Vse to kaže, da napovedi o skorajšnji odpravi kazenskega prava spadajo med utopije, ki v.«?aj zaenkrat ne ustrezajo nobeni pravi realnosti.« / ( A ob 13., 19. in 21. uri p K,NO SLOGA. tej. 27-30 LJOBEZEN V PLANINAH g Magda Schneider - Kolf \Vanka - Viktor Staal - Aneliese Lhlig - Paul Wegener. f] Oglejte si še danes V KINO MATICI BAL ¥ Paulu Horbigerjn — Hansu Mcserja — Predstave ob 16., 19. in 21. ©PERI Thco Lingenu — smejali se boste do solz! | nekdo, ki je šel mimo. stope! v cigansko i taborišče, odvzel dekle ciganom in ga od-vedel demov. Cigani vsi lajijo. da b: bile navedbe dekletova količkaj resnične, policija pa je imela mno:co truda, da je za r-žala množico, ki je hotela na v;-ak način sama obračunati s cigani. * Jubilej uglednega Kamničana. Te dni je praznoval 60!etnico upokojen starešina oddelka finančne kontrole g- Matiia Božič. Po rodu iz Zaldke pri Raki na Dolenjskem je služboval najprej v Ljubljani, p>tem pa kot starešina v Mengšu. Moravčah. Domžalah in nazadnje v Kamniku, kjer je bil po polni službeni dobi upokojen. V vseh krajih službovanja je kot vesten uradnik užival velik ugled, zaradi svojega vc-eleea značaia pa je bil povsod izredno priljubljen. Poročil se je z go. Angelo, rojeno Str-nad. Po upokojitvi pa se ie traino naselil v Kamniku, kier si je osnoval miren in prijazen dom. Vse otroke ie dobro preskr-bel. Jubilantu želimo še mnogo zadovolj-njih let! J* f n— Odh">d gospe GJiš'čeve. Drevi se odpelje iz Ljubljane ga. Olga Glišičeva, sopro ga priljubljenega generala, na novo mesto svojega soproga. Go. Glišičevo bodo zelo pogrešali naši dijaki, katerim je storila mnogo dobrega, pa tudi nekatera naša ženska društva, posebno Društvo »Kneginja Zorka«, ki mu je bila velika dobrotnica. želimo ji vso srečo v nadi, da se morda spet kmalu vrne med nas. u— Poročila sta se v nedeljo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani mag. pharm. g. Dušan Karba. sin pokojnega dr. Rihar-da Karbe iz Kamnika, in dipl. fil. gdč. Manca Burgerjeva iz rodbine gimn. direktorja g. Antona Burgerja iz Kočevja. Mlademu paru iskreno čestitamo! (—) u— Smrt gospe Ane Naglfčeve. šele nekaj tednov je minilo, odkar smo spremili k Sv. Križu starešino slovenskih novinarjev g. Ivana Nagliča 2e takrat ie bolehala njegova gospa Ana, ki mu je bila — kakor vse življenje — najzvestejša družica in skrbnica. Prestani napori v zgledni požrtvovalnosti, še prav posebno pa sopro-gova smrt so zadali tudi gospž Ani usoden udarec. Poiskati je morala zavetja v splošni bolnišnici, kjer se je sinoči tiho preselila k svojemu možu na oni svet. Pot k večnemu počitku bo zgledno požrtvovalna žena in mati nastopila jutri, v četrtek, ob 16. Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ohranili ji bomo naj- lepši spomin, žalujočemu sinu g. Vladku in vsem ostalim naše iskreno sožalje! u— Literarni večer v Mostah. Dne 18. t. m. bo v salonu Lasanove gostilne v Mostah, Pokopališka ulica, literarni večer v korist Delavske nabavljalne zadruge v Ljubljani. Večer bo pod okriljem 'Vzajemnosti ter bodo sodelovali sledeči gospodje: dr. Igo Gruden, dr. Kreft Bratko, profesor Kozak Juš, Klopčič Mile, Tone Seiiikar in Roje Rudolf. u— Zaprta cesta. Mestno poglavarstvo objavlja: Cesta vzdolž kazinskega vrta mora biti za vozni promet zaprta, ker jo potrebujejo za skladanje gradiva pri urejanju okolice spomenika kralju Aleksandru I. n— JNAD Jugoslavija, v četrtek, 16. t. m., bo v društveni čitalnici redni članski sestanek. Predavala bo gospa Hočevar jeva o temi: »Narodna kultura v nevarnosti«. Udeležba obvezna. — Drevi ob 20. v posvetovalnici seja osrednjega odbora. u— Dmštvo Dom vi*ofcošo!k priredi drevi ob 20. v mali filharmorični dvorani javno predavanje o vprašanjih, ki se stavljajo slovenski intelektualki. Predavala bo gospa Milena Mohoričeva. W.WIIB!!'!.ll!|ii!lill!lt1!!|l. ii!IW"l'!!!HII;''" ^g^^^iP^^i^lfiBI Zobozdravnik c!s% Jože Ha nt ZOPET REDNO ORDINTRA Nebotičnik Telefon 3393 ffifiiniiHHTinH!nHiiiEHHHiniMifnf?HnRTTnfrTi!Httiiuuniffnn!H*!JifT!fi 'r:' :?fF'rT;" siTi'irTir ■;;i!t,rT!*Mi!!Trrtf!?frffn?int u— Bolničarke in bolničarji Rdečega križa! Danes ob 19.30 bo v Delavski zbornici obvezno predavanje primarija dr. Valentina Meršola o nalezljivih boleznih v vojni. Bolničarske knjižice je treba prinesti s seboj. u— šentjakobčani bodo gostovali v Mestnem gledališču v Celju v nedeljo 19. t. m. ob 20. Uprizorili bodo Nušičevo veseloigro »Ujež«. ki je tako navdušila gledališko občinstvo, da so si jo nekateri ogledali po večkrat. Neobičajno veliko število repriz v eni sezoni (30) kaže o velikem uspehu igre. u— Podružnici CMD v Spodnji Šiški bosta imeli letni občni zbor dne 16 t. m ob 20. uri pri Raci v Spodnji Šiški. Celovška cesta. u— Kolo žen zadruga rk vabi svoje članice na predavanje, ki bo drevi 15. t. m. ob 20. uri v dvorani glasbenega društva »Sloge« Pražakova ulica 19. Tema predavanja je: »Zadružna misel v sestavu človeške družbe.« Predava vseuč. prof. dr. France Vcber. Za vse članice obvezno. Vabljeni tudi zadrugarji. Strnt preži marsikod na Smrtna žrtev kasrambola v Velessvem • srsdi ceste v mlaki ktvi Iti Kranj, 14. maja. Na binkoštni ponedeljek se je v Vele-sovem pripetila huda prometna nesreča. Vozač pol tovornega avtomobila G. F. iz Kranja je okrog 6. zjutraj na cesti naletel na kolesarja, ki se je na nepojasnjen način iznenada znašel pod kolesi njegovega vozila Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila komisija. Kmalu po tistem je ponesrečenec podlegel poškodbam. Kakor so dognali, je bil pokojnik doma iz Velesove-ga in je pravkar služil vojake, a je za binkoštne praznike prišel domov. Ljubljana, 14. maja Zadnje dni so prometne nesreče na cestah izredno pogoste, kar priča, da nadzorstvo kljub raznim letečim kontrolam in drugim podobnim novostim še zmerom ni dovolj smotrno urejeno. Včeraj popoldne so ljudje pri Jeprcj na cesti našli človeka nezavestnega v .nlaki krvi. Vsa znamenja so očitno Vazala, da ga je podrl kak nepreviden vvtomobilist, ki je bil hkratu dovolj brezvesten, da je napol mrtvega človeka potem prepustil usodi. Ljudje so brž poskrbeli za prevoz v Ljubljano. Ko so ga pripeljali na kirurški oddelek, je bil še zmerern nezavesten, in ker je izgubil veliko množino krvi, je malo upanja da ga bo mogoče vrniti življenju. Kakor nam poročajo, je ponesrečenec neki Franc Pavec iz Goričice pri Golniku, slar okrog 40 let. Na TynSevi cesti blizu Stadiona se je popoldne 31-letni ključavnica: ski mojster Malcsim Kosec iz Mengša, ki je na svojem motorju prispel v mesto, zaletel v avtobus. Pri karambolu je dobil hude poškodbe po glavi in po rokah. Zaradi prometnih nesreč so morali v bolnišnico še 5-letna posestnikova hčerka Ana žnidaršičeva z Vrhnike, ki jo je podrl neki kolesar in ji zlomil desno roko, pa 40-letni mizar Vinko Šetina iz Zgornje Šiške in 48-letni zidar Vinko Lombardo iz Smlednika, ki sta padla s kelesa. Prvi si je zlomil levo roko, drugi pa desno nogo. p pismo in sk®Bl vlak Pretresljiva ža!©Igra mladega litijskega sps^tmka Litija, 13. maja. Na lMjski postaji je bilo na binkoštni ponedeljek popoldne zbranega precej občinstva, da se odpelje v Ljubljano. Na postaji je bil tudi 20 letni Silvo Jančar. S tovariši je razpravljal o nogometnem br-zotumirju, ki se je odigral na našem športnem igrišču delno že dopoldne, popoldne pa bi se imel nadaljevati. Jančar Silvo je dosegel z edinim golom proti moštvu SK Adrije iz Zaloga zmago za domačo enajstorico in tako pripomogel k priboritvi srebrnega pokala. Preden je rezerva potegnila, je imel Silvo še kratek razgovor z nekim dekletom. ki je bilo namenjeno v Ljubljano. Nihče iz družbe okrog Silva ni opazil, da goji mladenič kak nepremišljen sklep. V trenutku, ko je dal službujoči prometnik znak za odhod in se je vlak začel pomikati, se je pognal Silvo na stopnice četrtega vagona. Z eno roko se je oprijel za držaje, z drugo pa je odvrgel nazaj pismo, ki ga je dotlej krčevito stiskal v svojem žepu. Opazovalci na peronu so menili, da se je Silvo v poslednjem trenutku odločil za vožnjo in so v skrbeh opazovali, ali se mu bo posrečilo obstati na vagonu. Ko pa so videli, da je odvrgel od sebe pismo, sam pa se nato sklonil med oba vagona in se z lahnim obupnim stokom spustil z držaja in udaril med vagone, je vsem, ki so opazovali prizor, zastal dih. Nekateri so kriknili in prometno osebje je dalo ustaviti vlak Nudil se je strašen prizor: Silva je bil vlekel vlak nekaj metrov s seboj in kolesje ga je prerezalo čez pas na dvoje. Vlak je po kratkem postanku nadaljeval vožnjo. Pred odhodom pa je ono dekle, s katerim je Jančar malo prej govoril in je sedelo v zadnjem va- gonu, planila iz vlaka. Videč strašni prizor se je dušila v joku in zatrjevala, da ni kriva Jančarjeve smrti. Vsa objokana je odhitela čez most domov, prizor jo je silovito pretresel. Pri Jančarjevih na Stavbah ni bilo nikogar doma, starši so odšli za Binkošti k svcjcem izven Litije. Vrnili so se šele zvečer, kc so bili medtem že obveščeni o sinovi tragediji. Strahovito jih je prevzela novica, obžalovali pa so izgubo priljubljenega tovariša tudi mnogi njegovi znanci. Silve je bil zadnje čase brezposeln, kar ga je močno potrlo. Dobrovoljni mladenič je bil rad lično napravljen, brezposelnost pa ga je silila k omejitvi. Nedavno je vložil prošnjo za sprejem v letalsko šolo v Novem Sadu, pa ni bil sprejet Ker ni imel izgledov, da bi si v doglednem času ustvaril lastno ognjišče, je obupal. Z družino vsi sočustvujemo. Iz Ptisfa Zvočni k"no bo predvajal d?nes in jutri ob 20. uri italijanski film o bojnem pohodu v srce Afrike z naslovom »Bell eskadron«. Za dodatek risani film in filmski žumaL j— Stroga Kazen za navijajoč cen. Mestna policija je pil vseh ptujskih pekih kontrolirala. če se teža kruha v komadih ujema s predpisano ceno. Nekatere je mestni kapitana t kaznoval po uredbi za pobijanje draginje s 5000 din denarne kazni in 30 dni zapora. j— Nepošten ljubitc4j znamk. Marijani Pirševi na Ljutomerski cesti je nekdo iz stanovanja ednesel dragoceno zbirko poštnih znamk. Znamke, ki so bile razvrščene po kartonih, je zamenjal z ničvrednimL Zadeva je prijavljena policiji. Iz Celja e— »Ujež«, zabavno Nušičevo veseloigro, bodo uprizorili šentjakobčani iz Ljubljane v nedeljo 19. t m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju. Ta duhovita igra priljubljenega komediografa, polna zdravega humorja, zabavnih situacij in duhovitih do-mislekov, žanje povsod velike uspehe in nudi gledalcem obilo zabave in smeha. Tudi v Ljubljani v šentjakobskem gledališču je imela ta igra senzacionalen uspeh, saj so jo uprizorili v eni sezoni trideset krat in vselej pred razprodano hišo. V glavnih vlogah bodo nastopili Bučarjeva, Grgure-vičeva, čučkova, Sancinova, šubičeva, Lav-rič, Moser. Plevelj in Vizjak. V ostalih vlogah nastopa skoraj ves ansambel odra. Na to prvo gostovanje šentjakobskega gledališča opozarjamo cenjeno občinstvo. Prodaja vstopnic v knjigarni Goričar. e— Zanimivo predavanje v Celju. V mali dvorani Narodnega doma bo predaval v četrtek 16. t. m. ob 20. na občnem zboru celjske moške in ženske podružnice CMD g. Ivan Robnik iz Maribora. Predavatelj je znan narodni obmejni delavec in je mnogo let služboval kot učitelj v raznih krajih na severni meji. Iz svojih bogatih izkušenj bo »črtal deio in borbe za našo severno mejo v preteklosti in sedanjosti. Izredni časi, v katerih živimo, nam vsem nalagajo dolžnost, da se za ta vprašanja zanimamo. e— Umrl je v ponedeljek v celjski bol nišnici v starosti 68 let znani čevljarski mojster g. Josip Cvelber iz Celja. Na Mariborski cesti 19 je umrl v nedeljo 40-Ietni Jurij Rebernak, preddelavec v Westnovi tovarni. Pokojnima blag spomin, svojcem iskreno sožalje! e— Razprava proti tvrd^i A. Westen d. d. v Celju, ki je bila v petek -:n soboto na okrožnem sodišču v Celju se bo nadaljevala 31. t. m. Kakor znano toži 40 bivših VVestnovih delavcev tvrdko Westen za odškodnino, češ da jim je tvrdka ob njihovem odpustu pri stavki v Westncvi tovarni leta 1936. opremila delavske knjižice z rdečimi žigi, zaradi česar pri drugih podjetjih niso dobili zaposlitve. Tvrdko \Vesten zastopa celjski odvetnik dr. Sko-bome, tožeče delavce pa zastopa vseh ostalih 28 celjskih odvetnikov. e—- Brez vzroka X3- je usmrtil. Pred malim senatom okrožnega sodi.šča v Celju se je zagovarjal včeraj 23-letni posestnikov sin Jože Koren iz Trebič pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Letos 8. aprila so kopali kopači v Geršakovem in Koreno-vem vinogradu v Trebičah. Po končanem delu so odšli Korenovi kopači v Korenovo hišo, kjer so dobili pijačo. Med kopači je bil tudi Jože Koren. Ko so šli Geršakovi kopači pozneje mimo Korenove hiše, je Edvard Berclnik, ki je bil med njimi, za-viiskal. Zato so Korenovi kopači pohiteli iz hiše. Jože Koren je začel klicati Berdnika na korajžo. Ko je bil Berdnik oddaljen že kakih 200 m od Korenove hiše, je skočil Jože Koren za njim. Ko je Berdnika dohitel, ga je udaril s kolom po glavi. Berdinik se je zgrudil, nakar ga je koren še dalje tolkel po glavi, dokler ni Butkovič potegnil Korena stran. Berdnika, ki mu je bil Koren preklal lobanjo, so prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je že drugi dan umrl. Koren se je zagovarjal, da je bil zelo vinjen. Obsojen je bil na 4 leta robije in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Plačati mora tudi bolniške in pogrebne stroške za Berdnika. e— Smrtna žrtev prometne nesreče. V ponedeljek 6. t. m. zvečer je padel 40-letni hotelski uslužbenec Ivan Koprive z Vranskega med vožnjo iz avtomobila. Počila mu je lobanja. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je v nedeljo izcMhnil. e— V obraz se je ustrelil. Ko je 19-letni zidar Maks špoljar iz Tekačevega pri Rogaški Slatini pregledoval doma pištolo, se je sprožila in je krogla zadela špoljarja v obraz. Hudo poškodovanega so oddali v bolnišnico. e— Tri prometne nesreče. Na binkoštni ponedeljek je padel 29-letni učitelj Štefan švegl z Rečice ob Savinji na cesti v Mozirju z motornega kolesa in si zlomil desno nogo v gležnju. Na Bregu pri Šmarju je padel 26-letni posetnikov sin Rudolf Volavšek s kolesa in se močno poškodoval po glavi. Na binkoštni ponedeljek je padel 25-letni delavec Martin Sitar s Per-novega pri Veliki Pirešici s kolesa in si zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Dijaški kuhinji v Celju so darovali v počastitev spomina prijatelja Adolfa Putana po 100 din gg. s. o. s. dr. Iran Mak v Celju, Anton Radej, starešina sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah, pri-marij dr. Jože Flajs in odvetnik Mirko Hočevar v Celju. e— šoferski izpiti za kandidate iz območja predstojništva mestne policije in iz celjskega in laškega sreza bodo pri pred-stojiništvu mestne policije v Celju v sredo 22. t. m. in ne v ponedeljek 20. t. m., kakor je bilo sprva javljeno. Iz Maribora a— Dobrodošli! Danes s popoldanskim brzim vlakom ob 16.10 prispejo v Maribor ugledni predstavniki hrvatske književnosti, ki bodo nastopili drevi ob 20. uri na literarnem večeru v Narodnem gledališču. Maribor iim pripravlja svečan sprejem na glavni postaji. Vsa mariborska nacionalna kulturna društva so pozvala svoje članstvo, da se v čim lepšem številu udeleži današnjega slovesnega sprejema. V trdnem prepričanju, da bo obisk odličnih hrvatskih književnikov poglobil obojestranske kulturne stike in da se bo pretvoril v prisrčno manifestacijo nacionalne misli, izražamo dragim gostom v imenu mariborske nacionalne javnosti prisrčno dobrodošlico. Iskreno pozdravljeni, dobrodošli! a— Meščani! V sredo 15. t. m. posetijo naše mesto hrvatski književniki. V pozdrav dragim gostom bo mestna občina na svojih poslopjih v sredo dopoldne razobesila državne zastave. Vljudno vabim meščane da store isto na svojih poslopjih.— Zupan dr. Juvan. a— Za izredne obmejne dokiade se ie zavzelo v posebni spomenici naše zavodno obmejno učiteljstvo na svojem pesniškem sestanku. Pri tem se sklicuje na izredne prilike, v katerih živi učiteljstvo v obmejnih srezih. in na okolnost. da ima slične dokiade učiteljstvo tudi v obmejnih pokrajinah drugih držav. Tudi naj se obmejnemu učiteljstvu za dobo izrednih razmer prizna moratorij. Enake ugodnosti naj bi bilo deležno vse zavedno obmejno ljudstvo. Nadalje naj se obmejnemu učitelj-stvu črtajo vsi odtegljaji od službenih prejemkov, priznajo vsa dotekla napredovanja ter nakažejo terjatve iz prejšnjih let. Spomenica ie bila sprejeta na predlog zaslužnega predsednika Učiteljskega društva za srez Maribor levi bresj g. Mirka Vaude. a— Vsi mariborski pevci se zbero danes ob tri četrt na 16. na glavni postaji k sprejemu hrvatskih književnikov. a — Mislimo na 2000 revnih otrok v Mariboru, ki jih bo treba v primeru potrebe obleči! Podprimo plemenito akcijo Ženskega društva in darujmo obleko, obutev in perilo za revno deco. a— Nov krompir po 9 din kg. Na našem trgu se je pojavil nov italijanski krompir. Prodajajo ga po 8 do 9 din za kg. Merico domačega starega krompirja pa prodajajo celo po 14 din za kg. Naše drftwne finance v leta* i§39*40 Finančno ministrstvo objavlja podatke o gibanju državnih financ v mesecu marcu in v 12 mesecih proračunskega leta 1939/40 Čeprav računsko leto še ni končano, vendar so objavljeni podatki zanimivi in se rezultat, kar se tiče dohodkov, ne bo več bistveno spremenil. Končna vsota izdatkov pa bo v prihodnjih mesecih še narasla, ker se še vršijo izlačila na breme starega proračuna, na podlagi kreditov, ki so bili otvorjeni do konca marca. Dosedanji pregled nam kaže, da so znašali v preteklem letu vsi dohodki pa državnem proračunu 12.851 milijonov din, medtem ko ie bilo v proračunu predvideno 12.947 milijonov in so torej dohodki dosegli 99.25% predvidenih dohodkov. Primanjkljaj nasproti proračunu znaša mani nego 100 milijonov. Seveda ie treba upoštevati, da bi bil ta primanjkljai večii. če ne bi prišlo s 1. januarjem do povišanja nekaterih neposrednih in posrednih davkov. Izdatki so do konca marca skupaj z neplačanimi obveznostmi dosegli 12.037 milijonov, vendar se bo končna višina izdatkov pokazala šele v juliju, ko bo zaključeno računsko leto. Skupni državni dohodki so bili lan! za 566 milijonov din ali za 4.6°/o večji nego v letu 1S38/1939. V primeri z letom 1935/1936 spi. neposr. davki posebni davki izredni davki pa znaša povečanje državnih dohodkov nad 3 milijarde. Dejansko pa je povečanje dohodkov v zadnjih letih še znatnejše, ker so bile v zadnjih letih uvedene razne davščine, ki se ne stekajo v državno blagajno, temveč v razne fonde in v gornjih številkah ti dohodki niso vpoštevanL V tem pogledu je omeniti zlasti narodno-obrambni sklad, čigar dohodki so predvideni na preko 400 milijonov din na leto poleg dohodkov za cestni in melioracijski fond in za ostale fonde, ki so bili ustanovljeni v zadnjih letih. Gibanje državnih dohodkov po državnem proračunu je bilo v zadnjih letih naslednje: 1935/1936 1936/1937 1937/1938 1938/1939 1939/1940 9.802 milijona din 10.333 „ „ 11.804 12.285 99 ff 12.851 Najobčutnejše povečanje zaznamujejo v zadnjih letih državni dohodki od neposrednih in posrednih davkov, ki so lani dosegli 8591 milijonov din, t. j. za 338 milijonov več nego v prejšnjem letu in za 1951 milijonov več nego v leta 1935/1936. Gibanje posameznih posrednih in neposrednih davkov je bilo v zadnjih treh letih naslednje (v milijonih din): neposr. davki trošarine takse carine monopoli skupaj 1935/36 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1435 1508 1648 1731 1742 582 767 881 852 920 173 178 164 167 297 2190 2453 2693 2750 2959 811 843 915 1031 1128 973 1045 1208 1279 1391 753 834 1043 1030 972 1913 1916 2068 2163 2141 6640 7091 7927 8253 8591 Dohodki od splošnih neposrednih davkov so lani narasli za 209 milijonov din, v primeri z letom 1935/1936 pa so bili večji za 769 milijonov din. Najbolj so narasli dohodki od posebnih davkov (davek na poslovni promet), ki so znašali leta 1935/36 582 milijonov din, v letu 1940 pa 920 milijonov din. Občutno so se povečali tudi dohodki od trošarin in taks. Dohodki od carin, ki so že v prejšnjem letu nekoliko nazadovali, so se lani skrčili spet za 58 milijonov, ker se je zmanjšal uvoz, zlasti odkar je izbruhnila vojna v Evropi. Razmeroma najmanj so narasli v zadnjih letih monopoiski dohodki, ki so v preteklem proračunskem letu celo nazadovali v primeri s prejšnjim letom za 22 milijonov. Lani so bili monopoiski dohodki le 228 milijonov din ali za 12% večji nego leta 1935/1936, medtem ko so se v primeri z letom 1935/1936 povečali dohodki od neposrednih davkov za 35%, dohodki od trošarin za 39%, dohodki od taks za 43% in dohodki od carin (navzlic nazadovanju v preteklem proračunskem letu) za 28%. Državna podjetja Od državnih podjetij kažejo v zadnjih letih stalno naraščanje dohodkov predvsem železnice. V manjšem obsegu, toda prav tako od leta do leta naraščajo dohodki pošte, telegrafa in telefona. Gibanje dohodkov najvažnejših državnih podjetij je bilo v zadnjih letih naslednje (v milijonih din): železnice p. 1.1, gozdovi rudniki 1935/36 2004 423 85 223 1936/37 2044 450 82 258 1937/38 2388 499 151 325 1938/39 2546 525 103 255 1939/40 2857 532 80 186 Dohodki državnih železnic so se v preteklem proračunskem letu dvignili v primeri s predhodnim letom za 311 milijonov din, v primeri z letom 1935/36 pa so narasli za 853 milijonov din ali za skoro 43%. Dohodki pošte telegrafa ln telefona so se povečali le za 7 milijonov, od leta 1935/36 pa so narasli za 109 milijonov din ali za skoro 16%. Dohodki od državnih gozdov so se leta 1937/38 povzpeli na 151 milijonov din, vendar so naslednje leto zopet padli na 103 milijona, v preteklem proračunskem letu pa so skrčili na 80 milijonov. Prav tako so dohodki državnih rudnikov dosegli največji obseg leta 1937/38, ko so se povzpeli na 325 milijonov din, naslednje leto pa so prav tako nazadovali na 255 milijonov din in v preteklem letu na 186 milijonov, kar je deloma v zvezi z izročitvijo nekaterih rudnikov (Zenica, Breza, Ljubija) podjetju Jugoslovensko jeklo. Pri ostalih državnih podjetjih se dohodki niso v večjem obsegu spremenili. Dohodki državne rečne plovbe so znašali 61 milijonov, (prejšnje leto 55). Tudi dohodki državne sladkorne tvornicc na čukarici so se dvignili nad 65 milijonov (61). Občutno so se povečali dohodki državnega posestva v Belju, ki so narasli na 122 milijonov (62). Od čistega dobička Poštne hranilnice je imela država v preteklem proračunskem letu 100 milijonov din dohodkov (98), od Državne hipotekarne banke pa le 52 milijonov (66), in od razredne loterije le 38 milijonov (44). NI države na svetu, bi bi bila popolnoma varna pred vojno nevarnostjo Gospodarske vesti = Maksimiranje cene moke. Kakor smo že poročali, je urad za kontrolo cen pri trgovinskem ministrstvu z odločbo 8. maja na podlagi čl. 3 uredbe o kontroli cen odločil. da smejo mlinska podjetja in trgovine z moko na debelo prodajati vse vrste moke. razen moke št. 0, Og in Ogg. živinske moke in otrobov, po cenah ki smejo biti za največ 60 din pri 100 kg višie od cen na dan 14. februarja t. L, skupno z vrečami brez davka na skupni promet. Banska uprava dravske banovine obvešča o tej določbi vse prizadete s pristavkom, da izgube z dnem objave te odločbe veljavo vse nasprotne odločbe banske uprave. = Ustavljena plačila v Norveško, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. 2e v nedeljski številki smo poročali, da je devizna direkcija Narodne banke pozvala vse izvoznike, da ji do 16. t. m. prijavijo preko pooblaščenih denarnih zavodov terjatve v belgijskih frankih in holandskih goldinarjih za blago, izvoženo v neklirinške države do 10. maja; ob enem je pozvala vse uvoznike, da ji do istega roka prijavijo svoje obveznosti za blago, uvoženo do 10. maja iz neklirinških držav, po fakturah v belgijskih frankih in holandskih goldinarjih s pripombo, da ne bodo odobrena nobena plačila v primeru, če prijava ni bila pravočasno predložena. — V zvezi z izrednimi dogodki, ki so nastopili v severnozapadni Evropi, je devizna direkcija Narodne banke sklenila, da se do nadaljnjega ne morejo rešiti nobena plačila (bodisi blagovna ali neblagovna) nasproti upnikom, ki so na področju Norveške, Nizozemske, Belgije in Luksemburga. = Prodaje blaga v inozemstvo po nižjih cenah kakor so navedene v uradnem ce-novniku. Devizna direkcija Narodne banke sporoča: Da se prepreči možnost oškodovanja interesov našega deviznega gospodarstva, ki lahko nastane v sedanji dobi znatnih sprememb v cenah se opozarjajo izvozniki, da so dolžni pribaviti si posebno dovoljenje devizne direkcije vselej, kadar je prodajna cena blaga, ki ga hočejo izvoziti, znatno manjša od cene, navedene v veljavnem cenovniku za zavarovanje valute, ki ga izda finančno ministrstvo. V prošnjah, ki jih je nasloviti na devizno direkcijo (izvozni odsek deviznega oddelka) greko onega pooblaščenega zavo- da, ki izda potrdilo o zavarovanju valute, je treba označiti vrsto blaga, ki se izvozi, ceno blaga po veljavnem cenovniku, ceno blaga po zaključku, številko in datum eventualnega odobrenja za izvoz, če je tako odobrenje potrebno za dotično vrsto blaga, in utemeljitev nižje cene. Šele na osnovi dobljenega posebnega dovoljenja za izvoz po nižji ceni se sme blago izvoziti. Sladkorne pese bodo pridelali dovolj. Iz Beograda poročajo, da je bilo letos spričo znatnega povišanja minimalne odkupne cene za sladkorno peso zasejanih s sladkorno peso preko 80.000 oralov. Zlasti na področju, ki je bilo poplavljeno in kjer je bilo treba njive preorati, so zaradi pozne pomladi deloma posejali sladkorno peso. V strokovnih krogih računajo, da bomo letos pridelali 100.000 do 110.000 vagonov sladkorne pese in da bomo iz te pese pridobili 12.000 do 13.000 vagonov sladkorja. Ker znaša naša potrošnja nekaj nad 9.000 vagonov, bo krita ne samo naša enoletna potreba, temveč si bomo lahko ustvarili tudi rezerve, tako da ne bomo prišli v položaj, da bomo morali uvažati sk.dkor, kakor se je to zgodilo lani. Prav tako zatrjujejo na merodajnih mestih, da cena sladkorju ne bo povišana pred pri-četkom nove sladkorne kampanje odnos-no preden ne bo stavljen v promet sladkor iz nove pese. Povišanje pa bo potem dovoljeno le v obsegu podražitve sladkorne pese. Borzo 14. maja Na jugo3lovenskih borzah noti rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovaM po 27, v Beogradu pa po 28.50. Na naših borzah notirajo zopet devize New Tork, Curih. Pariz in London, medtem ko je zadnje dni po izbruhu vojne v Belgiji ln Nizozemski notirala samo deviza New York. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci nudila po 427 (v Beogradu je bil promet po 427 — 427.50). Zaključki so bili zabeleženi samo v delnicah Trboveljske po 236. DEVIZE Ljubljana. Ofic?elni tečaji: London 140.90 — 144.10. Pariz 79.60 — 81.90, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005. Ted&jtna svobodnem trgu: London 174.12 — 177.32 Pariz 98.42 — 100.72, New Yarlc 5480 — 5520, Curih 128.18 — 1238.18. Curih. Pariz 8.10, London 14.30, New York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.75. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 427 bi.. 4°/(> severne agrarne 50 den., 66« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180; Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440. ''■^Kijji Sreča SOKOL Sokol Moste ponori v četrtek 16. t. m. »Snegulčieo in sedem škratov«. Začetek točno ob 19. uri v dvorani kina. Globoko znižane cene. za mladino 2. za odrasle 4 dinarje. D I O za sredo, 15. maja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Veseli bratci (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Okrogli slovanski nape vi. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura. — 18.40: Danska (dr. Božo škerlj). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20.: Prenos »Kleopatre« iz ljubljanske opere. in mir vladata v hiši, kjer je dete zdravo in veselo. Kaj daje detetu zdravje in mu rdeči obraz; zakaj pridobiva na teži! Odgovor je jasen. Dete se ne sme prenatrpati s hrano, temveč ga je treba pravilno hraniti. Izpopolnite torej hrano svojega otroka z naravno krepilno hrano ki vsebuje za ohranitev zdravja neobhodno potrebne redilne snovi in veliko bogastvo na vitaminih. — V kratkem času boste navdušeni zaradi uspeha. Dobiva se povsod. CENE NESPREMENJENE! Beograd 18.05: Zabavni koncert velikega radijskega orkestra. — 19.40: Plesna glasba. — 20: Prenos opere. — Zagreb 18.45: O najnovejših knjigah in revijah. — 20: Prenos »Kleopatre« iz ljubljanske opere. — Praga 19.05: Koncert češke Filharmonije (Dvofakova dela). — 21.20: Plcšče. — 21.35: Lahka glasba. — 22: Odlomki iz čeških oper. — Pariz 20.45: Glasbeno predavanje. — 21.45: Koncert sodobne glasbe. — 23: Vokalni koncert. — 23.45: Komorna glasba. — London 20: Simfonični koncert. — 23.40: Klavirski koncert. — Rim 20.30: Odlomki iz operet. — 21: Simfonični koncert. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Zabavni koncert. — 21.30: Lahka glasba. — 22: Simfonični koncert. — 23: Pisan večer. Cigani s© jo ©g$!|n£a!i m 7S06 ftm Lahkoverno ljudstvo še veaaaier naseda sleparjem Murska Sobota, 12. maja Lahkoverni ljudje še vedno radi nasedajo premetenim ciganom in se dajo ogoljufati za čedne zneske. Vsem je še v spominu trik z zakletim milijonom v vreči, s katerim je cigan Izvabil od nekega kamniškega meščana tri tisočake, češ da mu bo zvečer prinesel vrečo denarja, ki ga je ukradel staremu ciganskemu poglavarju in ki se ga drži tako strašna kletev, da bi cigan takoj umrl, če bi zmenjal le stotak od tega denarja. V resnici je imel cigan v vreči debele zavitke papirja, ki so bili na vrhu obloženi s stotaki. Kamničan je dal ciganu tri tisočake, zvečer pa je zastonj čakal na milijon. Dnevniki so takrat poročali o tej ciganski prevari in človek bi mislil, da ciganu podoben trik ne bo nikjer več uspel, čez nekaj mesecev pa smo zopet čitali, da je isti cigan blizu Zagreba pripravil nekega uglednega posestnika ob šestnajst tisočakov. Tudi v Prekmurju, kjer živi dosti ciganov in jih ljudje poznajo z vsemi njihovimi slabimi lastnostmi, je dan za dnevom več žrtev ciganske premetenosti. Nekateri so namreč še vedno trdno uverjeni, da znajo cigani čarati in delati denar. Vprav te dni ima soboško sodišče v pretresu več takih ciganskih prevar. Dve ciganki sta ogoljufali neko Sobočanko za 7S20 dinarjev. Prišli sta k nji prosit, pa sta se nenadno zagledali v njen obraz in izrekli svojo sodbo: »Gospa, vi ste začarani, da se vam telo tako suši in bolehate na želodcu. Vas je začarala ženska, ki je bila plačana z denarjem od drugih žensk, ki so vam bile nevoščljive vašega moža. Obsojeni ste, da boste slabeli in se sušili toliko časa, dokler ne boste umrli. Noben zdravnik niti specijalist vam ne more pomagati. Samo mi dve vas lahko ozdraviva, ker poznava skrivnosti čaranja.« Uboga Sobočanka je bila tako zbegana, da je res verjela v to razlago svoje bolezni, ker se je zdravila že več let, pa nobeno zdravilo ni pomagalo. Ciganki sta ji dokazali, da je bila čarovnija povzročena z denarjem in da se da tudi z denarjem odpraviti. Ponudili sta se ji, da ji pomagata, če jima izroči par bankovcev. Lahkoverna žena je izročila starejši ženski 200 dinarjev, ki jih je ta zavila v umazano krpo in jo ovila z belim sukancem. Potem je s skrivnostnimi znamenji zaznamovala krpo z denarjem, molila nad njo nekaj nerazumljivi besed in naročila Sobočanki, naj da zavoj z denarjem čez noč pod vzglavlje in prespi nad njim. Nobenemu pa ne sme o . tem črhniti niti- besede. Za nagrado sta j ciganki dobili 20 dinarjev in odšli z obljubo, da se bosta drugi dan vrnili. Ko sta ciganki drugo jutro zopet potrkali na vrata, sta se soglasno začudili, da zdravilo čez noč ni učinkovalo. Potem pa sta skrivnostno pripomnili, da je to zato, ker jima ženska očividno ni izročila vsega denarja, kar ga ima pri hiši. čarovnija bo pregnana samo z večjo vsoto denarja, ker je bila tudi z večjo vsoto povzročena. Soboška gospa se je vdala, prepričevalnim izjavam premetenih cigank in je prinesla iz omare 7600 dinarjev v bankovcih po 1000, 500 in 100 din. K tej vsoti je priložila še onih 200 dinarjev, ki so prenočili pod vzglavjem bolne žene. Vseh 7800 dinarjev je starejša ciganka zavila v krpo, dobro ovila z vrvico in molila nad njo v skrivnostnem ciganskem jeziku. V drugo krpo je zavila neki listič in opravila nad niim isti obred. Potem pa je izročila zavoj z denarjem gospodinji z naročilom, naj ga zapre v omaro in pusti tam ležati do petih popoldne. O vsem pa ne sme nikomur črhniti besede, tudi možu ne. Ciganki sta pustili pri Sobočanki svoj cekar in obljubili, da se bosta zvečer vrnili. Seveda ni Sobočanka niti najmanj dvomila, v resničnost njihovih besed. Zato tudi možu nI nič omenila. Ko pa je zvečer radovedna odprla zavoj, je našla v njem namesto bankovcev razrezan časopisni papir. Med govorjenjem sta bili ciganki zamenjali oba zavoja in nato z denarjem odšli. Cekar, ki sta ga pustili, pa naj bi odstranil pri lahkoverni ženski vsako sumnjo. Soboški orožniki so uvedli obširno preiskavo in ugotovili, da sta prevaro izvršili ciganki Zofa Glaser in Marija Vrbanec, doma iz vasi Totovca pri čakov-cu. Iz Sobote sta šli peš do Beltincev, od tam pa sta se z vlakom odpeljali do ča-kovca. Obe ciganki sta znani kot drzni žeparici ln goljufici in sta bili že neštetokrat kaznovani. Vidi se, da imata že precejšno prakso in da vedno najdeta dovolj lahkovernih ljudi, ki jih olajšata za nekaj bankovcev. Orožniki seveda pri njih niso dobili denarja in ženski ne bosta zlepa priznali dejanja. Kratki valovi zadržujejo , rastlinsko rast Z žitnimi zrni so delali poskuse, pri čemer so iim dali vzkaliti v vlažnem pesku in so jih potem obsevali z močnimi dozami 2 in polmetrskih električnih valov. Dosegli so na ta način izrazite pritlikavke. Podobne učinke so dosegli že prei s tem. da so semena ogrevali, niso pa bili tako izraziti kakor po obsevanju s kratkimi valovi. Umrla m! Je moja dobra mati, gospa Ana Naglic Pogreb blage pokojnice bo v četrtek 16. t. m. ob 16. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani. Ljubljana, dne 14. maja 1940. VLADKO N&GLIČ kapetan bojnog broda Albertov prekop v Belgiji MICHEL ZfiVACO: KOMAN. Bel-Argent je bil odšel, zadovoljen, da se mu je posrečilo še na sramotišču razjeziti Jakomina Co-rentina, ki je vkljub svoji prirojeni potrpežljivosti jadrno skočil iz kože, kadar koli si mu oponašal njegov dolgi nos. »Imenitno,« je mrmral sam pri sebi, »lakota se mi začenja oglašati, tako zabavno je bilo! ... In šele jutri zjutraj, ko mu denejo vrv za vrat! To moram videti. Radoveden sem, koliko časa se bo mučil krvnik, da mu spravi zanko preko nosu!« Jakominovo obešen je se je zdelo Bel-Argentu izvrstna šala. Usmiljenje pač ni bilo njegova slabost. Po drugi strani je seveda treba priznati, da bi bil na Corentinovem mestu pogumno prenesel neusmiljeno usodo. Židane volje je torej zavil naravnost v krčmo pri »Oslu«, ki je bila v Tatinski ulici, na meji rokovnjaškega okraja. »Kaj dela tvoj sivec?« je podražil krčmarja. »Pusti ga pri miru! Bolje mu je kakor tebi, ki hodiš samo po dveh.« Zadovoljen s tem sprejemom, je Bel Argent dregnil krčmarja pod rebra ter si poiskal mesto v ozadju sajastega, črnega in umazanega brloga. .V beznici je sedelo kakih dvajset pivcev, sumlji- vih, nevarnih, do zob oboroženih ljudi, ki so pripovedovali drug drugemu svoje nočne dogodivščine in se pripravljali na nova dejanja. Nekaj velih deklin jim je streglo in z brezbrižno vdanostjo trpelo njihovo robato ljubeznivost. Med bučnimi vzbuhi grohota si slišal isto rije, da so se ti lasje ježili, če si jih imel, kajti bahavost je že od začetka sveta lastnost vsakega pravega roko-mavha. Bel-Argent si je naročil dvojen obrok pečenke, velik reženj jelenje paštete, ki je bila najbrže iz konjskega mesa, in polič najboljšega vina. To knežje naročilo je zbudilo občo pozornost, hkratu pa krčmarjevo nezaupanaje. »Menda veste, da je treba naprej plačati?« je dejal. »Vem ne, a slutim,« je rekel Bel-Argent. »Nate ovsa za svojega sivca.« S temi besedami je vrgel na mizo srebrnjak. Dvajset glav se je vzdignilo, dvajset dvojic ža-rečih oči je obviselo na srebrnem novcu. »Poženem ga,« je rekel Bel-Argent; »ta je moj zadnji!« In je obrnil prazni mošnjič. S tem si je zagotovil mir, vedoč, da bi mu slaba predla, če bi pustil vrle tovariše okrog sebe v veri, da je njegov mošnjiček poln. Nato se je z mirnim tekom poštenjaka, ki ni nikomur nič dolžan, lotil svoje pečenke. V tem pa je iznenada krepko zaklel, se na vse grlo zasmejal in vzkliknil: »Sijajna misel! Tako mi rogovil mojega nezna- nega očeta, to je misel! Smejali se bomo, da nikoli tega!...« V Bel-Argentovih možganih se je bila ukresala iskra. Podoba je, da je jel to iskro neutegoma zlorabljati, izpopolnjevati in rešetati kajti ko se je nasmejal ter žalil svoje navdahnjenje s strahovitim kravjim požirkom, mu je mahoma pokrila obraz globoka resnoba. Nato je dvignil oči ter jih s pazljivostjo veščaka obračal po navzočnih, dokler mu niso obstale na dvojici sumljivih obrazov. Ta dva je z migom roke povabil na pijačo; lahko si mislimo, da jih ni bilo treba dolgo prositi. Drobiž iz zadnjega srebrnjaka je ravno še zadostoval za vrč vina, ki je točno prišel na mizo. Kozarci, komaj naliti, so bili izpraznjeni kakor bi trenil. Tedaj je gostitelj z resnim glasom dejal: »Moje ime je Bel-Argent.« »Meni pravijo Pankracij Brazgotina,« je odvrnil prvi izmed obešenjakov in s prstom pokazal na ostudno rožnato brazgotino, ki se mu je vlekla od nosu do uhlja preko vsega desnega lica. »Meni pa Lure Nebojša,« je dejal drugi tovariš. Bel-Argent je nadaljeval: »Šest let sem hajdukoval po perigorških planotah in na mojo glavo je bila razpisana nagrada. Vsak, bodi jezdec, bodi pešec, mi je plačeval davek, kakor daleč je nesla moja arkebuza. Več ko dvanajst jih je, ki so se hoteli repenčiti in ne bodo nikoli več odprli ust, da bi povedali, s kakšne barve svinčenko sem jih potolažil.« Bel-Argent se je bil močno pobahal. Toda že je izpregovoril Pankracij Brazgotina: »Trikrat so me hoteli obesiti, to je na Dvoru čudežev in vobče med rokomavharji znana reč. Prvikrat sem se z glavo zaletel rablju v želodec, predrl vrsto stražnikov in pobegnil. Drugič se mi je ob znožju vešal posrečilo, da sem se razvezal, kresnil krvnikova pomagača vsakega enkrat po sencu in takisto odnesel pete. Ko so me tretjič gnali v Montfaucon, sem hlinil slabost in sem se zgrudil na tla. Odvezali so me in mi dali popiti vrag si ga vedi kaj, da bi me pokrepčali, preden me ugonobijo, zaradi ljudstva, ki je bilo prišlo gledat mojo smrt. Vstal sem, iztrgal enemu izmed stražnikov helebardo in se jih začel otepati, kakor sem vedel in znal. Življenje sem si rešil, a malo je manjkalo, da nisem izgubil pol glave.« Tako govoreč je položil prst na brazgotino, ki mu je rdela na licu. Tedaj se je zganil Lure Nebojša in kratko, preprosto povedal svojo zgodbo: »V nočeh brez lune sem podrl na pariških ulicah svojih petnajst ljudi z debelimi mošnjiči, tako meščanov kakor plemičev; ranil sem tri narednike mestne straže, ki so me hoteli odgnati, sam zlodej si ga vedi kam, in nekemu stotniku, ki mi je preosorno položil roko na ramo, sem z železom premešal čreva, da ni nikoli več vstal. Vsi, ki me poznajo, lahko povedo, ah lažem, ah govorim resnico.« Po teh dvoumnih besedah je Lure mežikaje izpraznil svoj kozarec. Ko so se tako predstavili, so se priklonili drug drugemu, in Bel-Argert je izpregovoril: Zanimivosti o Nizozemski Nizozemski vojaki s strojnico V sedanjih vojaških operacijah med Nemčijo in zavezniškimi vojskami na zapadu se često omenja prekop kralja Alberta. Slika prikazuje izrez kanala z ladjami in čolni Albertov prekop Njegov trgovski in strateški pomen Ena izmed največjih bitk sedanje vojne, morda celo vseh dosedanjih vojn v Evropi, se bije trenutno na zapadnem bojišču na belgijskih tleh, nedaleč od nemško-belgij-ske in nizozemske tromeje. V tej bitki igra pomenljivo vlogo največji belgijski kanal, prekop kialja Alberta, imenovan po hrabrem očetu sedanjega belgijskega kralja. Prekop, ki se šele izpopolnjuje ima nalogo poživiti belgijski promet in povezati centre belgijske industrije v zaledju z lukami na Severnem morju. Znano je. da je največja belgijska luka pristanišče Anvers na Severnem morju. Ta luka ima prilično široko zaledje, ki seže do srednjega teka Rena. Treba je torej bilo izvesti regulacijo reke, da je postala plovna za trgovske ladje brez nevarnosti. Dokler ni bilo Albertovega prekopa, je morala Belgija vzdrževati zveze z renskim področjem preko Nizozemske. Takisto je moralo blago, ki so ga izkrcavali v Anver-si. preko nizozemskega področje v Porenje. Vsem tem neprilikam je imel nalogo odpo- moči Albertov prekop, ki je skrajšal trgovinsko pot od Anversa do Porenja za polovico. V začetku so nameravali izpeljati ta prekop preko nizozemskega ozemlja. Toda ideja je propadla, ker ni našla dovolj podpore za Nizozemskem. Nizozemci so se bali, da ne bi s tem utrpel škode njihov Rot-terdam, zato so Belgijci prišli na misel, da zvežejo Anvers z Liegeom. Prekop, ki so ga začeli graditi pred devetimi leti, je mestoma širok do 70 m, dolg pa 126 km. Povprečna globina kanala znaša 5 m tako, da plovejo po tem lahko že precej velike trgovske ladje. Gradbeni stroški za ta prekop so znašali nad dve milijardi belgijskih frankov, v našem denarju tri in pol milijarde dinarjev, šele pred letom dni je bil prekop izročen prometu in v zadnjih dvanajstih mescih so na njem dovrševali gradbena dela. Vzdolž tega prekopa se vleče tudi niz utrdb belgijske vojske tako da ima ta prekop tudi velik strateški pomen. Ali že veš?... VSAK DAN ENA Nizozemski obrambni j ar ki na obali Severnega morja Mala modistka Nekoč in sedaj. (»II Travaso«) Dandanes moraš vedeti: da leži četrtina nizozemskega ozemlja 1 m pod morsko gladino; da se imajo Nizozemci samo svoji morski obali zahvaliti za veliko vlogo, ki so jo igrali v evropski zgodovini; da je Nizozemska do začetka petega stoletja pripadala rimskemu cesarstvu, potem nekaj časa Franciji, pozneje pa je prišla pod oblast burgundskih vojvodov in končno pod habsburško žezlo; da sta se dve nizozemski provinci, Zee-landija in Holandska, uprli španski nadvladi ter sta se ji Izvili in proklamlrali državno samostojnost s princem Viljemom Oranjskim na čelu; da je Nizozemska imela svojčas mornarico, ki se je lahko merila s Španci ln Angleži na morju; da Nizozemci umejo na najmanjšem prostoru pridelati največji pridelek: da je Haarlem središče nizozemske cvetličarske industrije; da na Nizozemskem ni človeka, Id ne bi znal Citati in pisati; da je sedanja vojna prva vojna Nizozemske pod vlado kraljice VTljemlna. Odšli sta v London Oddelek nizozemske vojske v strojniškem gnezda pri orožja Središče belgijske težke industrije Liege leži nad velikimi premogovniki Liege, ki se zadnje dni vedno češče omenja v tisku v zvezi z gigantsko bitko na zapadnem bojišču, je v dobi zadnjih pet in dvajsetih let že drugič v ospredju vojnih dogodkov. L. 1914 so Nemci napadli Belgijo ravno na tej točki. Začetek tedanje bitke je bil prve dni avgusta in 7. imenovanega mesca je trdnjava padla v roke oblegovalcev. Liege leži ob reki Meusi ter ima kot trgovinsko mesto velik pomen. Po vojni, ko je Belgija zvezala Liege z Albertovim prekopom, je dobilo to mesto direktno zvezo z Anverso, največjim belgijskim pristaniščem na Severnem morju. Ličge je glavno mesto belgijske province, ki šteje milijon prebivalcev, mesto samo pa ima okoli 200.000 duš. Spada med najvažnejša belgijska naselja. V okolici mesta so izdatni premogovniki, zato so se predmestja Liegea spremenila v pravcate industrijske centre. Tu je težišče belgijske težke industrije, predvsem kovinarske. V tem predelu se nahajajo največje belgijske tvornice orožja, tvornice železniških voz, lokomotiv, industrije za pridobivanje cinka in jekla. Poleg kovinarske industrije so v okolici Učgea zastopane tudi druge industrij- ske panoge. Mnogo tvornic izdeluje čokolado, druge zopet milo, papir, usnje, predelujejo kavčuk ter proizvajajo predmete za elektroindustrijo. Tod okrog živi tudi precej Jugoslovanov, ki so zaposleni v rudnikih in tvornicah. Podatki pravijo, da je bilo tam okrog kakšnih 2250 naših ljudi, večinoma Hrvatov. Kakšna je njih usoda v sedanjih težkih urah, ni znano. Spomenik žrtvam iz svetovne vofne V teku četrtstoletja je Liege že drugič na bojni pozornicL Spomenik, ki ga predstavlja pričujoča slika, je bil postavljen v spomin zavezniškim borcem iz vojne 1914-1918 A N E K D O T A Pred leti je prišel nekoč Tomaž Bat'a v Prago, da bi povprašal finančnega ministra, kdo je največji davkoplačevalec na Češkoslovaškem, »čemu hočete to vedeti?« je vprašal minister dr. Rašin. »Imam namreč namero, da postanem največji davkoplačevalec!« je odgovoril industrijec. In je postal. Bed„ e£e m vnuk — žrtve vojne Francoski listi poročajo o mladem letalcu Jeanu Gamieru. ki ga je zadela nemška krogla neposredno po tem. ko je zbil eno izmed osmih nemških letal, ki so ga bila obkrožila. Oče tega letalca je bil ubit na fronti 1. 1914.. deda ca so Nemci ustrelili istega leta kot talca. Mladi letalec ie tedaj predstavnik rodbine, ki ie v treh zaporednih pekolenjih v borbi z Nemci izgubita svojega poglavarja. Od vseh sorodnikov letalca živi sedaj samo še njegova mati, ki se spominja strahovitih trenutkov, ko ie morala prisostvovati justifikaciji svojega očeta in ie pri tem držala v naročju svoiega sina Jeana. Nad redko krutostjo usode. Id se .is tako neusmiljeno zrušila na eno in isto družino, čuti vsakdo s prizadeto materjo globoko sožalje. Ob Severnem morju Nizozemski oficir častnik nizozemske vojske v polni bojni opremi Pohod na Nizozemsko v luči nemškega poročevalskega urada Nad nami so letela naša letala, da bi nas zaščitila. Bližamo se Mozi, ki tvori tu mejo med Holandsko in Belgijo. Napadalni oddelek je hitro udaril proti mostu pri Maaswijku. Brez prelivanja krvi nam je uspelo razorožiti nekoliko častnikov in vojakov. da je belgijsko kolonialno ozemlje osem-desetkrat večje od matičnega ozemlja; da živi 60 odstotkov prebivalcev Belgije v mestih; da je bila Belgija glavno bojišče Napoleonovih vojn in da je v Belgiji Napoleon končno podlegel v bitki pri Waterlooju; da ima Belgija zelo gosto železniško omrežje, poleg tega pa neštevilno prekopov, med katerimi jc najvažnejši prekop kralja Alberta; da se tretjina Belgijcev bavi s poljedelstvom ; da uvaža Belgija iz Konga zlato, slo-novo kost, baker, kavčuk, kakao, kokosove orehe in kokosovo olje; da Ima Belgija izrazito oceansko podnebje; da je Bruselj znamenito staro mesto, polno spomenikov; da so Belgijci potrosili za svoj obrambni sistem utrdb na mejah nad tri milijarde dinarjev naše veljave. Nabor Poljakov za delo v Nemčiji Generalni guverner zasedene Poljske Frank je izdal odlok, po katerem se morajo vsi Poljaki, rojeni med leti 1915 in 1924 javiti pri uradih za delo. Sprejeti bodo- v spisek tistih, ki j-'h bo nemško ob-lastvo postopoma pošiljalo na delo v Nemčiji. Kdor bi se izogni) registraciji, ga čaka stroga kazen. Pred tem pa so bili vsi brezposelni iz področia Franka brez vsakih formalnosti odposlani na delo v nemške tovarne in na nemške kmetije. Nizozemska kraljica Viljemina (zgoraj) in prestolonaslednica Julijana sta se zaradi nevarnosti, katerim je izpostavljena Nizozemska, preselili v London Nemški poročevalski urad objavlja poročilo nekega udeleženca pri nemškem pohodu na Nizozemsko. To poročilo pravi med drugim: V vasi Isenbrucku neposredno ob ho-landski meji je ura v cerkvenem stolpu odbila pol 6. Ob mejni črti je čakala sprednja straža naše divizije na povelje za pohod. Te sprednje čete so sestavljali nekateri oddelki izvidniških čet in pionirjev, baterije protiletalskih topov in napadalni oddelki, ki so bili opremljeni s težkim avtomatskim orožjem. Ponoči so bile vse te čete v največji tišini prispele do mejne vasi. Ob udarcu ure so se zbrali vsi. še pet minut čakanja z zadržanim dihom, potem smo napravili nekoliko sto korakov. Tu je holandska mejna zapornica. Cesta je zaprta s težkimi bruni in je podminirana. Za bruni je majhen jarek. Prišli smo pa tako nepričakovano, da smo prekoračili to oviro, ne da bi zadeli na odpor. Motorizirane sprednje čete so se usmerile pri Rosternu z največjo brzino proti širokemu prekopu princese Juli,jane. Tu smo naleteli na prvi odpor. Majhen oddelek nizozemskih vojakov Je otvoril ogenj. Odpor smo kmalu štrli. Nizozemci so se umaknili in ostavili na bojišču mrtve ter ranjene. Potem smo prekoračili železni most, ki ga niso več utegnili pognati v zrak. Iz jarka na belgijski strani so otvorili na nas besen ogenj. Most čez Mozo je videti na prvi pogled nepoškodovan, komaj pa je prvi nemški oddelek stekel čezenj, je zgradba s silnim pokom zletela v zrak. Tu smo imeli prve izgube. Napadalni oddelki pa so postavili zvezo preko reke z gumastimi čolni. Čete so reko prekoračile zelo hitro. Peta kolona" Borba vseh držav proti ustvarjanju sovražnih postojank v notranjosti lastnega osemlja Objavili smo že ponovno poziv naših najvišjih vojaških oblasti o potrebi složnega nastopa vsega naroda proti špijonom in agentom tujih sil, ki hočejo za vsak primer s svojim podtalnim delom slabiti odporno moč našega naroda Sphtski »Narodni list«, glasilo jugoslovenskih nacionalistov za banovino Hrvatsko, objavlja v zvezi s temi ne. I vse potrebnimi pozivi naših vojaških oblasti članek z naslovom »Peta kolona« in pravi v njem med drugim: »Že doslej je bilo znano, da je lahko država napadena ne samo z neposrednimi vojaškimi operacijami, temveč tudi s podtalno razrvalno akcijo v notranjosti sami. Dcsorganizacijska akcija postaja zadnje čase jiniteli, ki ga n; prav nič podcenjevati. Špij na/a je orožje, s katerim spretni sovražnik lahko pr;zadene tujemu narodu in državi neprecenljivo škodo, še preden je bi: izstreljen prvi strel iz puške. »Peta kolena« ni nikdar delovala odkrito in z razvitim zastavami, temveč je razvijala svoje opasne operacije v mraku in sredi ogrožene:';! naroda Danes so minil-; časi, ko so se v; ne napovedale! Uveljavlja se povsem n a taktika vojevanja V male nevtralne države vdan jo preko noči motorizirane o: pne divizije. Luke zasedajo tuje vojne lp.ilic in nebo pokrivajo eskadre tujih vojnih letal. V takih trenutkih se pretvarjajo preko noči dotlej miroljubni mornarji tr-go -kih ladij v mornarje vojne mornarice, na trgovinskih parnikih «e pojavijo topovi na jamborih pa zavihrajo namesto trgovskih vojne zastave. Razni turisti in trgovski potniki se zbirajo po že naprej določenem načrtu na odrejenih mestih, oblečeni v uniforme svoje vojske. V nekaj urali se organizira daleč od državnih meja maia, a elitna vojska osvajalcev, ki mora izvršiti posebne naloge z uničevanjem važnih vojaških objektov. Na pomoč jim prihajajo še padalci ki poskušajo sejati v zaledju strah in trepet. Glavna naloga napadalca v takih usodnih trenutkih je. najti v vrstah napadenega naroda posamezne stranke, ljudi in organizacije ki bi bile pripravljene stopiti v službo osvajalcev Sestavljajo se takoj tako zvane nacionalne vlade, ki krijejo svoj pravi značaj z raznimi več ali manj zvenečimi frazami. Nedavno je predsednik belgijske vlade Spaak opozoril na nevarnost operacij »pete kolone« v Belgiji Pogumno jt opozoril na izkušnje v skandinavskih državah Sledila sta mu tudi predsednika vlad na Nizozemskem in Švedskem Danes ni več dovolj boriti se proti armadam napadalcev, ki pritiskajo od meje proti zaledju. Nič manj važna ni borba proti »peti koloni«, borba, ki je mogoča samo z zavednimi in v vollji za očuvanje svobode neizprosnimi državljani Državne oblasti pa so nujno poklicane, da zatre že v kali brez prizanašanja vsak poskus ustvarjanja kake »pete kolone«. Odslej moramo bedeti nad vsakim korakom tujcev, ki hodijo po naši državi, ne glede na narodnost ki ji pripadajo. Paziti moramo nad vsakim, o katerem sumimo, da se bavi z nedovoljenimi posli. Vojna bo trajala še zelo dolgo in ni izključeno. da bodo nekega dne proti naši volji segli meni plameni tud tia našo streho. Dotlej pa čuvajmo mi vsi, da se med nami ne pojavi »peta kolona«, ki bi nam bi-ra bolj nevarna, kakor vse vojske napadalcev, s katerimi se bomo že znali pogledati globoko in junaško iz oči v oči. kakor je naša stara navada .« V angleških listih preteklega tedna je bila cela vrsta člankov letalskih strokovnjakov o izkušnjah norveške vojne za angleško in francosko letalstvo. Ugotovitve teh strokovnih razmišljanj so tem bolj zanimive, ker se je medtem vnela še nepri-nif.no hujša vojna na Belgijskem in Nizozemskem in igra tudi v tej orjaški novi borbi letalstvo glavno vlogo. O pomanjkljivostih. ki so se za zavezniško letalstvo pokazale na Norveškem, prihajajo letalski strokovnjaki angleških listov skoro soglasno čo naslednjih zaključkov: Spočetka so v Angliji smatrali borbo za Norveško kot spopad pomorskih sil. Ali to je bilo samo spočetka. Takoj nato je Nemčija posegla po svojem glavnem orožju in pri tem so se na zavezniški strani pokazale gotove pomanjkljivosti. Glavni ne-dostatek za zaveznike je bil ta, da niso imeli na Norveškem svojih letalskih opo-in njihovo letalstvo ni moglo izvesti operacij večjega obsega v tako veliki razdalji proti dobro utrjenim nemškim polo- , ž:'jem. Zavezniki niso smeli podvzeti ope- ' rr.cij s svojimi suhozemnimi četami, do- j kler niso prej poskrbeli za popolno v ar- ; nost njihovega napredovanja. Glavna sila ; zavezniškega letalstva leži v glavnem v . obrambi. V tem ozira so zavezniki močnej- j s: :n nemškim bombarderjem je jako težko, i k;..-;«r se srečajo z britanskimi ali franeo- ; y'.'■■.. 1 lov.-'-i m i a v ioni. čeprav so Nemci po-s • i;" posebno pozornost brzini svojih bom barder; v in raje marsikaj žrtvovali v po- j g'-r u oborožitve in premikanja. i Britanski letalski štab je bil spočetka p i-::.;en posluževati se svojih starejših ti- , nc - lovskih letal, ker je bil na Norveškem j p-ostor za pristajanje zelo omejen. Bom- . K ran je nemških letalskih baz in drugih i vojaških objektov na Norveškem je bilo j vet-roma izvršeno ponoči. Zavezniki so imeli v svojih nočnih napadih velik uspeh, ; t:, a nočni napa: i imajo svoje nedostatke. ; i::r.-.!.d katerih je posebno občuten ta, da se j ponoči ne razloči jasno cilj, ki ga je treba ; nanesti. Prav tako niso nočni napadi imeli i r-r.t: ?bnega uspeha zoper koncentracijo nemških čet. Anglija in Francija še nima- j ta dovolj posebnih tipov avionov, ki bi bili usposobljeni nalašč za te vrste bojevanja. Strokovnjaki poudarjajo pogum in spretnost zavezniških letalcev, ki so navzlic vsemu imeli lepe uspehe, akoravno je bilo med njihovimi oporišči in bojnim poljem skoraj 500 km morja. Dosegli so uspehe z bombardiranjem Stavangera, Aalborga in For-nebua. Zelo so podprli operacije zavezniške vojske. Toda onega niso zmogli: da bi se pokazali močnejše v zraku v dnevnih borbah, ob premikanju nemških čet. Tako niso mogli varovati zavezniških oddelkov pri njihovem premikanju. Zavezniki morajo sedaj rešiti zelo važen problem, če hočejo, da bo, četudi najmanjši del njihovih čet ostal na Norveškem. Doseči morajo nadmoč v zraku za časa dnevnih spopadov. Iz tega izhaja nauk, da se sme v bodoče vršiti premikanje čet le v slučaju, ko je situacija v zraku zadovoljiva. če zavezniki niso dovolj prepričani o svojih letalskih silah, ne smejo podvzemati nobenega premikanja čet. Zavezniki so morali spoznati še nekatere druge momente iz zračnih borb na Norveškem. Nemci so z uporabo letalstva dokazali, da je letalstvo lahko zelo koristno tudi kot prevozno sredstvo za čete. Na ta način so Nemci prepeljali na norveške položaje lepo število svoje vojske v polni opremi in celo topove. Verjetno se je Nemcem posrečilo spraviti na Norveško tudi nekaj manjših tankov. Nadalje ni bilo nič novega, da so Nemci edino z letali preskrbovali svoje čete z živežem in drugimi potrebščinami. Nemci do skrajnosti izkoriščajo svoje letalstvo. Dočim zavezniki računajo večinoma na svoje ladje kot prevozna sredstva, Nemci z uspehom uporabljajo svoje letalstvo za iste svrhe. Letalstvu se stavljajo vse večje in večje naloge. Velika Britanija in Francija sta doslej porabljali letala za prenos čet le v majhnem obsegu. V tem pogledu niso Nemci uvedli sicer nič novega, toda izgradili so sistem, ki se je v mnogočem obnesel. Silno važno vprašanje ali je s pomočjo letalstva mogoče zlomiti moč pomorskega brodovja, angleški strokovnjaki zanikajo. JNS v Srbiji V nedeljo je bila v Požarevcu okrožna k' nferenca Jugosloven. nacionalne stranke. Na konferenci so poročali o političnem položaju člani glavnega odbora JNS .0;. Bogoljub Jevtič. Jovan Nenadovič in I.rrko Uroševič. Konferenca je bila zelo lepo obiskana ter so podali referate o po-Ic ::j;i strankinih organizacij delegati iz vseh srezov požarevskega okrožja. Zborovali so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo vodstvo stranke, naj zastavi vse svoje sile za zbiranje narodnih sil. V timoškem okrožju sta poročala na konferencah JNS v Zaječaru, Andrijevcih, Knjaževcu in Negotinu člana glavnega odbora JNS gg. Ignjat Štefanovič in Krsta Radovanovič. V Beograd se je vrnil predsednik JNS g. Peter Živkovič. ki se je mudil 10 dni v Vrnjački banji, kjer je imel pri tem tudi več konferenc z uglednimi pristaši stranke :z osrednje Srbije. Kandidatne K ste za hrvažske občinske volitve V banovini Hrvatski je včeraj potekel rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo. Večina list pripada Hrvatski seljaški stranki, v mešanih občinah kjer prebivajo Srbi in Hrvati, pa Kmetsko demokratski koaliciji. Vi /enih pa je že tudi precej skupnih opozicijskih list katerih kandidati pripadajo vsem opozicijskim strankam. V nekaterih obiinah sta vloženi tudi po ove listi HSS. Jug-slovenska radikalna zajednica je postavila vrsto kandidatnih list v srbskih občinah. kjer bo prvenstveno nastopala proti Samostojni demokrarsk' stranki Dastefaiistvena in potrebna beseda »Popotnik«, revija za sodobno pedagogiko objavlja uvodnik »Robota Martina Ka-čurja«. V članku beremo med drugim: »Usodnost zgodovinskega dogajanja je postavila nas Slovence na eno najbolj kočij:- h mest v Evropi Mogoudki sveta prav nič ne prikrivajo svojih namenov. Takemu ozračju bi po logiki treznega preudarka moralo pri nas slediti spoznanje, da narod obrne pogled tja. odkoder mu grozi resnična nevarnost. Izgleda pa, da Slovenci te potrebe ne občutimo. Ko se okrog nas podira svet, iščejo krivce vsega današnjega zla med učiteljstvom. Prehudi so očitki, da bi jih mogli molče prenašati. Z vid'kov vzgoje ne moremo mirno preko vseh teh očitkov in napadov. 3600 slovenskim učiteljem in učiteljicam zamerjajo, ker niso v neki družbi, kjer da je edino mesto za slovenskega učitelja. Izpostavljajo skoraj vse na sramotni oder ter jih hočejo stigmatizira-ti in ustrahovati AI5 je res slov. ljudstvo ono, ki se pritožuje nad »garjavostjo« slovenskega učiteljstva? Obrekovanje izvira iz krogov političnega meščanstva, ki kanali-zira javno mnenje drugam, kakor hitro je samo kaj zagrešilo Nekdo mora biti kriv, čc široke plasti naroda trpe pod težo gospodarskih in socialnih prilik. In krivec je učiteljstvo .. . Nas pa je strah, ko pomislimo, da se kaj takega dogaja danes, ko bi morali ustvarjevalci javnega mnenja ŽTtvo-vati vse samo za to, da se narod obvaruje pred resničnimi nevarnostmi. Narod, ki bo hotel v bodočih neizbežnih spopadih rešiti vsaj del svojih vrednot, bo moral napeti in združiti vse sile. Tega se zavedajo vsi za narodni blagor odgovorni ljudje, vendar je kljub temu ostalo pri nas vse po starem. Danes, ko se že rišejo na obzorju temne in grozeče sence mračne bodočnosti, igra slovensko učiteljstvo vlogo Hlapcev in Martina Kačurja Igra jo kljub temu. da je rešilo slovensko ljudstvo analfabetizma v najbolj širokem pomenu besede.« Mu žen inci^esst v novem splitskem mestnem svetu V nedeljo se je sestal novo imenovani mestni svet v Splitu k svoji prvi seji. Predsednik občine dr Brkič se jc zahvalil banu in vodstvu HSS za imenovanje ter je poudaril, da novi mestni svet ne uživa lc zaupanja teh dveh faktorjev, temveč tudi največjega dela meščanstva in mestu pridruženega kmečkega ljudstva. Ta županova izjava je dala povod za mučen incident. Podžupan Alarin Scgvič, okoliški kmet, se je prijavil k besedi, da poda svojo posebno izjavo, ter je rekel- »V* svojem m v imenu svojih prijateljev globoko obžalujem, da sestava novega mestnega sveta ne odgovarja željam in razpoloženju rodoljubnega prebivalstva splitske občine §e'c svobodne volitve, ki so potrebne čim prej, bodo omogočile, da pride pravo razpoloženje naroda do izraza, zlasti pa onih slojev ki v tem mestnem svetu niso primerno, odnosno sploh niso zastopani « Proti tej izjavi jc ostro nastopil drugi podžupan industrijec Marin Ferič, ki je obžaloval, da podžupan Šegvič zavzema neko posebno stališče, nc da bi se bil poprej po-razgovoril z županom in ostalimi prijatelji. Temu obžalovanju se je pridružil tudi župan. Končno pa je tudi predstavnik delavcev, združenih v Hrvatskem radničkem savezu, še posebej protestiral proti sestavi novega mestnega sveta, češ da so imenovani za člane tudi ljudje, s katerimi hrvatski delavci ne marajo skupaj sedeti. Medtem je prispel na sejo v Splitu se mudeči minister dr. Šutej, ki je bil tudi splitski posilanec, in incident jc bil zaenkrat likvidiran. Padske informacije o našem zbližanju z Rusijo Pariški poluradni »Temps« doznava od svojega beograjskega poročevalca naslednje informacije o trenutnem položaju na Balkanu v zvezi z novo rusko akcijo v tem predelu Evrope: »Eden izmed razlogov sorazmernega optimizma jugoslovenske javnosti v pogledu možnosti ohranitve miru na Balkanu je nedvomno v izgledih uvedbe odnošajev z Rusijo.« Poročevalec beleži nato članke, ki jih je v beograjski »Politiki« objavil inšpektor narodne obrambe general Maksimovič o vojaških zvezah Rusije in Srbije v 19. stoletju ter o pomoči, ki jo je Rusija nudila Srbiji v svetovni vojni. Isti list, nadaljuje beograjski poročevalec »Tempsa«, kaže v poročilih svojih inozemskih dopisnikov težnjo, da bi prikazal SSSR kot partnerja, ki ga morajo vojskujoče se stranke upoštevati v svojih balkanskih računih in ki bi v danem primeru utegnil nastopiti v zaščito balkanskih držav, zlasti slovanskih. Bitka med tanki Na belgijski fronti se vršijo strahoviti spopadi med tanki obeh strank. Širšim krogom je le malo znano, s kakšnimi napori se morajo boriti posadke tankov pri svojih operacijah. Kratek pogled v 20 tonski tank, oborožen s petimi težkimi strojnicami, pokaže, kako velike fizične napore mora prenašati posadka tanka med vožnjo proti sovražniku. Posadka tankov je oblečena v posebne »pajace«, kakor mehaniki v garaži ali mo-tociklisti. Moštvo ima glave pokrite z debelimi šlemi kakor motociklisti dirkači, da si ne razbije glav med divjo vožnjo čez drn in s trn. V tanku samem vlada med vožnjo tropska vročina. Voznik in vsa posadka vidita le malo prostora pred seboj in okoli sebe. Ako bi zastrli vsa okna na avtomobilu in pustili pred volanom 12 kvadratnih centimetrov veliko odprtino, potem bi videli približno toliko, kolikor vidi voznik tanka. Voznik v tanku mora upravljati dva volana in celo kopo instrumentov. Hrušč motorja je tolik, da jedva čuje streljanje strojnic ali topičev v tanku. Smer določa komandant tanka, ki sedi v oglednem stolpu za voznikom. Šoferju označuje smer vožnje s tem, da ga udarja z roko po desni ali levi rami. Poveljnik tanka neprestano opazuje teren okoli vozečega tanka s pomočjo posebnega, za tanke izdelanega periskopa. Poleg tega posluša navodila poveljnika svojega odreda, ki jih dobiva brezžično. Istočasno je s pomočjo svoje kratkovalovne radijske postaje v stalni zvezi z voditelji sosednih tankov, s svojim nadrejenim komandantom, z arti-lerijo v zaledju in z letali nad bojiščem. V bitki med francoskimi in nemškimi tanki v nedeljo je sodelovalo okrog 2000 teh groznih vojnih strojev. „Evropa v plamenih" Pod tem naslovom je švicarsk- list »Journal de Geneve« objavil uvodnik, v katerem piše med drugim: »Državljani svobodnih narodov nc čutijo danes nobenega strahu Oni so pripravljeni, da žrtvujejo vse. samo da bi ubranili svoje pravice, svojo svobodo in svoje tradicije ... Vojna stopa v novo fazo in naloge zaveznikov postajajo ogromne. Spopad med nemško in francosko vojsko je neizbežen. Kocka je padla. Ne gled« ra dogodke, ki se znabiti pripravljajo v Sredozemlju, je na zapadu vojna postala splošna. Evropa je v plamenih.« Pojasnilo šentjakobskega odra v Ljubljani Prejeli smo: Ker so se pojavili očitki, da šentjakobski gledališki oder svoj čas ni šel na roke Mestnemu delavskemu podpornemu društvu v Ljubljani, čeprav uživa gostoljubnost v Mestnem domu. vas prosimo, da objavite naslednje pojasnilo: Mestno delavsko podporno društvo je zaprosilo, v začetku mesca decembra 1. 1935 šentjakobski gledališki oder za dvorano in oder. šentjakobski gledališki oder je tej prošnji takoj in rade volje ugodil, šel je imenovanemu društvu vsestransko na roko, že iz obzira do svojega člana, ki je bil istočasno tudi član mestnega delavskega podpornega društva in je to gostovanje mestnih delavcev na šentjakobskem odru vodil In igral tudi glavno vlogo. Člani šentjakobskega odra so pomagali go- stom pri šminkanju, spreminjanju scene itd. Prepričani smo, da ne bi mogli mestni delavci nikjer v Ljubljani prirediti gostovanja pod ugodnejšimi pogoji, kakor so bili oni, pod katerimi so gostovali na šentjakobskem odru. To so priznali gostje tudi sami. ko so se šentjakobskemu odru zahvalili za gostoljubje. Dne 19. decembra 1935 je torej Mestno podporno društvo gostovalo na šentjakobskem gledališkem odru in uprizorilo Man-ce Komanove igro »Prisega o polnoči«. Pred predstavo so imeli gostje na odru več vaj. Za to gostovanje šentjakobski oder ni zaračunal Mestnemu podpornemu društvu niti vseh efektivnih stroškov, dasi se je sam baš v tem času nahajal vsled postavitve in opreme novega odra v težkih materialnih prilikah, šentjakobski oder namreč nI dal na razpolago Mestnemu podpornemu delavskemu društvu zgolj prostorov, marveč tudi vse potrebne kulise, obleke, tehnično osebje, šminke in rekvizite. Gostovanje se je vršilo 19. decembra, torej sredi najhujše zime. Dvorana v Mestnem domu je zelo mrzla in se le težko ogreje. V zimskih mescih je treba pričeti kuriti že tri dni pred predstavo. Samo kurjava za eno predstavo v zimskih mescih stane oder do 150 din. Vse osebje šentjakobskega odra sodeluje brezplačno, razen tehničnega osebja, ki je seveda plačano. V času gostovanja mestnih delavcev je imel šentjakobski oder dva delavca, ki sta bila plačana po 30 din od piedstave. Za porabo električnega toka za eno predstavo in vaje je zaračunal šentjakobski oder mestnim delavcem 40 din. za izposojene obleke pa 25 din. Kakor že zgoraj omenicno, jo dal šentjakobski oder Mestnemu delavskemu pod-pornenv društvu na razpolago tudi vse po- trebne kulise za štiri scene; nekaj koBa pa je bilo treba celo na novo napraviti. Za delo teh novih kulis je plačalo podporno društvo šentjakobskemu odru 60 din, katere pa je moral oder seveda izročiti svojemu slikarskemu mojstru, ki razumljivo kulis ni mogel slikati zastonj. Mestno delavsko podporno duštvo je plačalo Šentjakobskemu gledališkemu odru za prvo gostovanje vsega skupaj 225 din, od katerih je odpadlo 100 din za kurjavo in čiščenje dvorane, 60 din za tehnično osebje (dva delavca po 30 din), 40 din za električni tok in 25 din za izposojene obleke. Gori navedenih 60 din pa je moral oder Izročiti svojemu slikarskemu mojstru za slikanje kulis. Enako je bilo tudi z drugim gostovanjem dne 11. januarja 1936, le s to razliko, da pri tem drugem gostovanju ni navedeno diuštvo še enkrat plačalo 60 din za slikanje in napravo kulis. šentjakoluski gledališki oder Nekaj o nedeljski ocenjevalni vožnji ki jo priredi v nedeljo 19. t. m. za avtomobiiiste in motocikliste ljubljanski Avtoklub po Gorenjskem Kakor smo že objavili, priredi Avtomobilski klub v Ljubljani prihodnjo nedeljo ocenjevalno vožnjo za avtomobile in mo-tocikle na progi Ljubljana, Kamnik, Kranj, Tržič, Begunje, Lesce—Ljubljana v skupni dolžini 128 km. Ta ocenjevalna vožnja, ki je po lanskoletni druga v naši banovini, vzbuja mnogo pozornosti med našimi motoristi in tvtomobilisti. že zadnja prireditev, ki je prav dobro uspela, je pokazala velik interes. Zato smatramo za potrebno da seznanimo udeležence in publiko z načinom tega tekmovanja. Ta ocenjevalna vožnja ni nikaka hitrostna dirka ter se morajo udeleženci ravnati po veljavnih cestnih policijskih predpisih. Določena je brzina za vsako vrsto vozil in tekmovalec se mora te brzine držati ter se točno v odrejenem času javiti na kontrolah. Kontrole bodo poslovale v Kamniku, Kranju, Tržiču, pri Lescah ter na cilju v Ljubljani. Posebnost te letošnje ocenjevalne vožnje, kar je brez dvoma tudi novost vseh dosedanjih voženj, je preizkušnja v pospeševanju brzine, zaviranju in upravljanju vozil, ki bo na Kongresnem trgu v Ljubljani po prihodu na cilj, to je okoli 11., ki bo brez dvoma tudi za gledalce nadvse zanimiva in dozdaj pri nas še neznana »atrakcija«. Razen te »atrakcije« je pa prireditelj uvedel to pot tudi brzinsko preizkušnjo (neobvezno) na Sorskem polju. Ta brzinska preizkušnja bo pa najbolj zanimala tekmovalce same. ker bodo imeli priliko, da se točno prepričajo s pomočjo precizne meritve časa c največji brzini, ki jo zmore njihovo vozilo. Posebno opozarjamo zastopnike avtomobilskih tovarn, ki lahko za to vožnjo prijavijo ekipe najmanj treh voz enake znamke v isti kategoriji, da pravočasno prijavijo svojo udeležbo ter pravočasno informirajo svoje tekmovalce o vseh podrobnostih, kako ie treba voziti, da dosežejo boljši plasma celotne ekipe. O priliki lanske ocenjevalne vožnje si je priborila prvo mesto ekipa znamke »Ad-ler«. Letos pa je prijavljenih že več ekip, tako da bo berba za prvo mesto v ekipah zelo huda, ker bo tudi tv. »Adler« branila svoj prestiž. Udeležence in interesente opozarjamo še, da so razpisi in vse ostale informacije na razpolago v tajništvu Avto-kluba v Ljubljani, Kongresni trg 1. Razpis naj si vsak udeleženec pravočasno točno prečita, ker je poznavanje razpisa pogoj za uspeh. Zaključek prijav je 16. t. m. Na Gkrešlju so smučali Lepo uspela prireditev v slalomu v izvedbi zimsko-sportne sekcije SPDy* iz Celja Na binkoštni ponedeljek dopoldne je priredila agilna zimskosportna sekcija SPD iz Celja nadvse uspelo zaključno tekmo v slalomu na Okrešlju. Tekmovanja, ki je poteklo v najlepšem športnem razpoloženju, so se poleg številnih tekmovalcev iz Celja in Laškega udeležili tudi tekmovalci iz Maribora in Ljubljane. Navzoči so bili tudi številni turisti in smučarji, ki so pohiteli za praznike v ta prelepi kotiček Savinjskih planin ob meji. Tekmovalna proga, ki je bila postavljena pod Turško goro, je merila okrog 800 m z višinsko razliko nekaj nad 150 m. Na progi ki so jo morali tekmovalci dvakrat presmučati, je bilo postavljenih 35 vra-tic. Vreme je bilo solnčno. Snežne razmere so bile docela zadovoljive. Proga, ki jo je trasiral g. Fedor Gradišnik ob sodelovanju saveznega sodnika g. Mirnika, je bila tehnično dobro izpeljana in je zahtevala od tekmovalcev precejšnje opreznosti, kar se je pri nekaterih predrznejših maščevalo, ker so bili zaradi izpustitve vratic diskvalificirani. Med temi je bil tudi letošnji večkratni zmagovalec na raznih tekmah, podsavezni prvak Jaka Breznik. Borba za prvo mesto je bila huda. Razlika med prvim in drugim znaša samo 2 petinki sekun-ke. Presenetila pa sta Laščana, mladi Sipek in Zadravec, ki sta se nepričakovano zasluženo vsidrala pred mnoge favorite na tretje odn. četrto mesto. Vrstni red prve desetorice je naslednji: 1. Franc Herle, 2:15,1; 2. Nos Horc, 2:15,3 (oba SPD Celje); 3. Stanko šipek 2:20.2, 4. Drago Zadravec 2:21.4 (oba SK Laško); 5. Fric Jelen 2:24 (SmKC), 6. Slon 2:25, (SPDC); 7. Viktor Volčko 2:30, (SmKC); 8. Kristjan Tišler 2:32.3 (SK Rapid, Maribor); 9. Aleks Vrečko 2.54,3 (SPDC); 10. Robert Krell (SmKC). Po tekmovanju, ki je poteklo v pravi planinski domačnosti in ob dobrem razpoloženju, je pred Frischaufovim domom v imenu prireditelja, zimskosportnega odseka SPD, pozdravil tekmovalce in jim čestital k uspehom g. Fedor Gradišnik. Razigrani nad lepo prireditvijo, kakor tudi zaradi dveh lepih dni, ki so jih prebili o praznikih v planinski naravi, so se tekmovalci in ostali smučarji poslovili od prijaznega oskrbnika Jake in njegove žene. Za dobro voljo v koči in na tekmovalni progi sami in tudi za to, da so bili vsi na tekočem glede vseh svetovnih dogodkov, je skrbel prenosljivi radioaparat celjske tvrd-ke Dobrotinšek. V mkrf. vrst?** Table-tenis na Jesenicah Nedavno je agilni SK Bratstvo na Jesenicah ustanovil novo športno sekcijo, in sicer za table-tenis, ki se bo v kratkem, kakor je načelno že odobreno, včlanila v Slovenski tableteniški zvezi. S tem se bo brez dvoma znatno poživila tudi ta športna panoga na Gorenjskem. Preteklo soboto je bila na Jesenicah že prva prireditev v organizaciji te nove sekcije, in sicer za neoficielno prvenstvo Jesenic med moštvi za leto 1940. Razen prireditelja so se tega turnirja udeležili tudi SK Ilirija iz Ljubljane ter dve moštvi Sokola z Jesenic in Javornika. Prvo mesto in prvenstvo Jesenic je z veliko premočjo doseglo moštvo Bratstva I v postavi Lojze štrumbl—Knific, ki sta z lahkoto odpravila vse svoje nasprotnike s 3:0. Za naslednja mesta se je razvila ogorčena borba enakovrednih nasprotnikov, v kateri je moštvo Bratstva II (Završnik—Božič) odpravilo moštvo jeseniškega Sokola s 3:2, kljub temu, da so Sokoli že vodili 2:0. Na drugem mestu je torej Bratstvo II, na tretjem Ilirija, na četrtem pa Sokol Jesenice. številna udeležba na tem prvem table-teniškem turnirju na Jesenicah je pokazala, da je tamkaj dovolj dobrega materiala za table-tenis in je treba le pridnih tok in dobre organizacije, pa bo Gorenjska tudi v tej športni panogi kmalu lahko zabeležila še nove, lepše uspehe. Še nekateri js?azniški dogstiki V Budimpešti se je v ponedeljek končal meddržavni teniški dvoboj med Italijo in Madžarsko za podunavski pokal. Ta dau sta bila na sporedu še zadnja dva singla ki sta vsaki državi prinesla še po eno toa ko, tako da je bil končni rezultat 3:2 v ko rist Italije. V predzadnjem singlu je Ita< lijan Cucelli zmagal nad madžarskim igralcem Szentpeteryjem v treh setih 6:1, 6:4, 6:4, v zadnjem pa je madžarskemu igralcu Asbothu uspelo premagati italijanskega nasprotnika Romanoniia prav tako sigurno v treh setih 6:2, 6:4. 6:4. Kakor znano, so se Italijani takoj po končonein turnirju odpravili v Zagreb, kjer bodo zadnje dni tedna nastopili v enaki konkurene/ pioti Jugoslaviji. V Novem Sadu sta na binkoštni pon« deljek igrali prijateljsko tekmo moštvi Yoj< VttSas ta beograjske Jugoslavije. Obe mo« Stvl ska nastopili s številnimi rezervam^ tako da igra ni nudila posebno dobrega nogometa in je komaj katero moštvo zaslužilo Ime zmagovalca. Končni rezultat je bil 4:2 (2:2) v korist Jugoslavije. V Osijeku ,kjer so imeli za praznike pripravljeno gostovanje nekega madžarskega kluba, ki pa zaradi težav s potnimi listi ni mogel priti čez mejo, so v vsej naglici organizirali prijateljsko tekmo med domačo Slavijo in suhotišklm žakom. Gostje so dali odlično igro in so zasluženo zmagali z 2:0 (0:0). ie Zagrebški plavalci so se minulo nedeljo prvič spustili na trening, in sicer v kopališču v Rimskih toplicah, kamor hodijo vsako sezono in tudi še letos, dokler ne bodo dobili svojega športnega bazena v Zagrebu. Kakor pišejo zagrebški listi, so nekaterim znanim plavalcem in plavalkam merili na tem treningu že razmeroma prav dobre čase. Prihodnjo nedeljo pojde ZPK kompleten spet v Rimske Toplice in bo tamkaj otvoril sezono. Bližajo se važni plavalni nastopi, pa je treba s treningi pohiteti ... V Beogradu je v nedeljo priredila Jugoslavija prvi atletski miting, na katerem so startali tudi nekateri učenci visoke šole za telesno vzgojo v Beogradu. Odličen čas 11 sekund na 100 m je dosegel balkanski prvak v desetoboju Janez Klinar. ki zdaj obiskuje omenjeno šolo. Klinar je bil tudi član zmagovite štafete, ki je v časom 45.4 potisnila Jugoslavijo s 45.6 na drugo mesto. Omembne vredni so še rezultati v metu krogle, in sicer Marica na 13.19 m. Spahiča na 13.08 m in Stakiča na 12.99 m. Razpis propagandnega atletskega mitinga /a seniorje in juniorje, ki ga priredi SK Celje v nedeljo 26. t. m. od 10. na Glaziji v Čelju. Tekmovanje bo na tekališču, dolgem 380 m, pokritem z ugaski, ki ima 4 nedvig-njene zavoje. Pravico nastopa imajo verificirani in neverificirani atleti klubov, članov ASKJ. Prijave je treba poslati na naslov SK Celje, Gosposka ul. 20, do 24. t. m. Prijavnine in nagrad ni. Tekmuje se po pravilih SAZ oz. ASKJ. Vrstni red tekmovanja: 100 m sen. pred-tek, 100 m jun. B in C predtek, met krogle sen. jun. B in C, 1500 m sen. in jun. C. met kladiva sen., 100 m finale sen., 100 n* finale jun., met kopja sen., skok v daljino jun. B in C, 1000 m jun. B, 5000 m sen., skok v višino sen, in jun. B in C. med di» ka juniorji B in C 4x100 m. SK Grafika. Danes od 16.30 dalje tre ning na Iliriji za vse. V četrtek ob 19. seja, ob 20. sestanek. Opozarjam vse igralce, nnj prireso na sestonek vso opremo zara^ di pregleda. Načelnik. CENE M A L Fu oO par ta Oreetlo, Ulii S.— I M OGL A SO davka ca vsak oglas tn eokralJio pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov pia^aji. «nl. ki Iščejo služb. Najmanjši tnescl, «a enkratno <>b)av«> »giaMa Din 12.—. Ounisi In ?enitvt- tt- l-o.računajo po Din 2.— v* vshUh hi-stMlt., L)m 3.— ciavkfc ea vsak .-»glas tn enkratno pristojbino Dir 5.— za S!fro ali dajanje Oaslovov Najmanjši rneseh enkratno »hjavo og!;iaa Uui 20.— j Vsi ostali oglasi caraAunaJ« po Din 1.— /-» tw»»rrlo. Din 3,- davku Ea vsak ogia* tn enkratno pristojbino Din 5— zn .iifro alt daiar.je oaslnvnv Vaj manjši rni-sek is enkratne ii Piti 17.__, Dve solnčni sobi opremljeni sobi. kopalnica, oddam. Gledališka 16, pritličje, levo. 13050-23 Sobo s kuhinjo opremljeno, tudi brez kuhinje oddam v bližini Tabora. Poizve se: Bohoričeva 14/1. 13044-23 Prazno sobo solnčno, parketirano, s p°" nebnim vhodom blizu Liud-k ■ ir. •>••• : petost in kabelska omrežja ;šče za stalna naincšrcnjf veliko eld !■■ •< r čno r>- dietie. Ponudbe 7 navedbo referenc na ne! -■ i«i_ lutrs pod rElekrromonter«. 12583 1 P(= ire?::'>ro m!. :■.=. dopoldan- sfc- ur:;. Trsta 29. oktobra (Rimska cesta, št. 10/1., levo. 13055-1 Vafeaei(ke) Vajenca za brivsko obrt sprejme takoi salon »Klopčaver« Res-lieva cesta. 13046-44 mVA:: feseda 1 din -Javelc 3 dm. '■j šifro 3I1 daianie naslova iin -Maimamši znesek 17 rim. Beseda 1 dio. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din Naimamši ?nesek 17 din. Opremljeno sobo solnčno, oddam boljši solidni osebi 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13069-23 Leno solnčno sobo s teraso in malo sobico. ' Naše glesIsSises D R A M A Sreda. 19.: Hamlet. Izven. Znižane cene od 25 din navzdol. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. (Predstava v korist bolniškega fonda Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani). Četrtek. 20.: županova Micka. Varh. Red B. Petek, 21. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Sobota, 22.: Hamlet. Poslovilna predstava Zvonimirja Rogoza. Izven. Znižane cene od 25 din navzdol. Nedelja, 23.: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Modni salon sn. •• tir, bo F Gospodično pisarniško služ-r.uedbo do- sed.inic z.;poslitvc r-a ogl. i .-,» hitra pod ^-Tehnična pisarna«. T 301? -1 Pc-kovsk i pomočnik mlad. zmožen, vsega pekovskega dei a. dobi službo pri V -bič lakob. parna pekarna. Dolenji Logatec. 13033-1 5Jr< hijeno zidno peko kupim. stari ali novi format eve nt. tudi drugo dobro ohranjeno gradivo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .-Takojšnje plačilo«. 13068-7 I? Spalnica, salon in pol spalnice naprodaj. Dvosob. stanovanje s kabinetom, v I. nadstropju, oddam za ;un:j. M;lčin-skega ul. 63, Sp. Šiška. 12718-21 Dvosob. stanovanje solnčno, kabmet, prizem-no. v lepi vili, oddam takoj boliši stranki odraslih oseb. Ogledati od 2.—5. Kocenova 6. 13067-21 -______ dobroidoč, ženske krojaške oddam "boljšemu gospodu, j stroke, z veliko kliientelo, Kocenova ul. 6/1. obstoieč nad 30 let ugodno 13066-23 I rri1dam radi preselitve. Po- - J nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina mesta«. ul. 34/1. 12S76-12 iJSfT^Mf/^ Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek Er'vskega pomočnika ki ga nc veže- vojaščina. sp".';mem \ stalno službo. M.i. n F 'ko. frizer. Stari trg pri Rakeku. 1303^ 1 Lesostrugarskega pomočnika mlajšega, iščem 7a splošno lesostrugarstvo. Nastop tako- služba stalna. Milorad Nikoli«.'. Vojvode Stepe 11, Beogr.id. 13038-1 Natakarico ml.-.lo, pošteno, simpatično, lahko rr.četnico in mlaišo kuhinjsko pomočnico sprejmem. najraje oDe z dežele. Ponudbe s fotografijo in prepisom zadnjega spričevala na »Hotel Arko«, Ribnica na Dolenjskem. 13037-1 Žagovodjo in knjigovodjo spre-mem. Ponudbe z živ- I Ijenjepisom nr. ogl. odd. Jutra pod »Služba 56«. 13062-1 Ci ivsko-frizer. pomočnika dobrega delavca, spreimem. Mesto stalno, nastop po dogovoru, pogoi dobra moč. — Regovič Vekoslav, Ormož 53. 13061-1 Lokal primeren za obrtnika oddam takoi v na i cm. lokal za špecerijsko trgovino ali stično * pri'!ičiu za avgust, vse \ hiši št. R3b na Glincah. Več se poizve ped tem naslovom v ogl. odd. Jutra. 13039-17 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Krojaško delavnico dobro vpe"jano, z vsem inventarjem, v bližini to varne oddam takoj ugcd-no v najem. Benedičič Franc. Jesenice - Fužine. Ciril-Metodova ulica S. 12731-19 Modna trgovina v centru Maribora takoj naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Modna trgovina«. 13065-19 , aSL . ' Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din Najmanjši 17 din. znesek Odvetniško uradnico sprejmem 1. iuniia. Pogoj znanje nemške stenografije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Verzirana«. 12981-1 Mladega raznnšalca sprejme cvetličarna Roža. nasproti Uniona, Frančiškanska ul. 3. 13071-1 Čevljarskega priročnika spreimem takoj. Mokorel, Mirje 4. 13070-1 Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodnte nri Bančno Koui. Za-voda. Mnrlhor, Aleksandrova 40 134 16 Vlogo Kmetske posojilnice ljubljanske okolice din 160.000 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina takoj«. 13045-16 Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din Najmamši znesek 17 din. Miren zakonski par brez otrok, išče dvosobno komfortno stanovanje s plinom, v centru mesta za avgust. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Točen plačnik 50«. 13025-21a /Jtp/I Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Opremljeno sobo vhod s stopnišča, svetlo, zračno, z 1 ali 2 posteljama, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, Černe-tova ulica 31, I. nadstr., vrata 3. 13056-23 Lepo sobo poseben vhod, kopalnica, takoj oddam blizu kavarne Majcen na Tvrševi cesti. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13043-23 m* vi 1 ™ < %/iJi« Vsak-* beseda 2 din : davek 3 din ža daianie naslova 5 din. Naimanjši znesek 20 din. Dve sobi lepi, čisti, ena opremljena ena prazna, oddam boljšemu solidnemu gospodu. — Krakovski nasip 14, I. n. 13041-23 Osamljena babica bi rada dobila moža upokojenca 50—60 let. magari z otroki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13060-25 "R1........... Beseda ! din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Šivalni stroj dobro ohranjen, levoročni čevljarski stroj, malo rabljen, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13054-29 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Želja vsake dame je lepa frizura, najskrb. ne j še vas postrežemo v frizerskem salonu »Fan-či«-, Kongresni trg 3. 125-30 13049-30 Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. Za dajanie naslova 5 din. NaimanjJi znesek 2C din. Lepa bodočnost Dvignite pismo. 13036-24 i Moderne kauše in fotelje nudi solidno in po nizki ceni E. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjenih mtocikl MODEL 1910 nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKVV motocikli. Ljubljana, Mildošičeva 30. Seriozni veliki eksportni mlin na Tisi (Bačka) IŠČE agilnega agilnega za teritorij Ljubljane in Slovenije. Ponudbe na oglasni zavod Kardoš, Novi Sad, pod šifro »Luksuzna brašna«. za visoko peč IŠČE topihlca. Ponudbe z življenjepisom na »SEDMO SILO«, Beograd, poštni pretinac 728 pod »Majstor«. V korist bolniškega fonda Združenja gledaliških igralcev, bo nastopil gost Zvoni-mir Rogoz drevi v vlogi Hamleta. Odlični igralec, ki žanje s svojim gostovanjem pri nas izredno odobravanje in je gotovo eden izmed najbolj priljubljenih gostov, kar jih je videla naša drama, je ustvaril s Hamletom lik. ki je očaral naše občinstvo. Nihče bi ne smel zamuditi tega posebnega gledališkega dogodka. v £ f* iw g ki se p a- n o v a Micka in Smoletov ;SV a r h :. Prvo jc predelava Richterjeve Die Feld-muhle i:. drugo istotako predelava in sicer Garriekove angl?ške komedije. Zanimivost teh del je v literarno zgodovinski vrednosti. Zasedba običajna, le vlogo župana v •-■županovi Micki igra tokrat mesto Cesarja. ki je na orožnih va.inJi. Potoknr. Za dijaštv o ljubijan* kih srednjih š^I bodo uprizorili v "petek ob 15. uri Shake-spearjevo tragedijo »H a m 1 e t<: z gostom Rogozom v naslovni vlogi. Učinkoviti na- | čin njegove igre in interpretacije te vloge je vzbudil največji odziv občinstva in dokazal popularnost njegove igre. Za predstavo veljajo cene od 20 din navzdol. OPERA Sreda. 19.: Kleopatra. Red sreda, četrtek. 20.: Lucija Lammermoorska. Red četrtek. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Oostiča. Petek, 21.: Tosca. Izven. Znižane cene. Gostovanje zagrebške sopranLstke Tee Laboševe in ruskega baiitonista Borisa Popova. Sobota, 22.: Kleopatra. Red A. Nedelja. 23.: Traviata. Izven. Poslovilna predstava bolgarske sopranistke Vanje Leventove. Drevi bo prva repriza izvirne zgodovinske opere »Kfeooatre«. ki jo je spisal in uglasbil komponist in dirigent dr. Danilo švara. Delo je imelo v naši odlični uprizoritvi v Debevčevi režiji in pod avtorjevo taktirko najboljši uspeh. V naslovni partiji se je zelo lepo uveljavila sopranistka V. Heybalova. dočim v ostalih nastopajo predvsem Janko, Franci. Betetto, Kogeje-va. Ribičeva, španova. Banovec. Dolničar. Lupša, Rakovec, Orel in Kristančič. Jutri bo gostovala v Donizettijevi »Luciji I^amrnermoorski« simpatična mlada ko-loraturka Sonja I v a 11 č i č e v a ki je v j naslovni partiji vzbudila s svojim uebutom i izredno pozornost. Edgarda bo pel kot gost j tenorist J'osip G o s t i č, Asthona .Tanko, j sodelujejo pa še Lupša. Marčec, Barbičeva in Rakovec. Režija je Frelihova, dirigira Neffat. P. n. občinstvo opozarjamo, da bo v petek zvečer zanimivo gostovanje. Izvajala se bo odlično uprizorjena Puccinijeva veri-stična opera sTosc a«, v kateri bo gostovala v naslovni partiji mlada zagrebška im p i* Um »Tobene gube. nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež a ima vendarle «voje znanstvene vzroke. To so magični ačinki »Biocela« — presenetljivega odkritja ?lasovitega dermatologa. Biocel je dragocen aaravni pomladilni element, ki ga mora imeti »saka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi n pom'ajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko ie zbudite, ste r:'deti mlajši Gube in brazde ?o kakor izbrisane Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zsje-aalce in vso nesnago kože Pomladite se za ieset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet jasno in čvrsto !:ce ^ ^ , ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdu-dramatična sopranistka Tea Laboše- j šeni boste zaradi pravih maaičnlh učinkov v a. Kot Cavaradcssi bo nastopil naš prvi j obeh hran za kožo Tokalon. Ako nc- bo tako NAJLEPS Ravljen: Klabund. Ravljen. Zgodbe brez groze. Piotr - Ras&utin Črna voma tenorist Jean Franci, Scaipio pa bo pel kot gost znani ruski baritonist Boris Popov, ki je bil pred leti celo član milanske Scale in pariške Opere Comique. Za sobotno uprizoritev bodo veljale znižane cene. CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 19.: Ujež. (Udruženje jugoslovanskih emancipiranih žen. Gostovanje se Vam denar povrne. Šentjakobskega gledališča iz Ljt Ija-ne. MARTP.ORSKO GLE DALT■; f E Sreda, 14.: Literarni večer hrvaških književnikov. Izven. Thompson: g j Majerjeva. Ne inremočlpvl. izo2aci|e In vod©gPBe?aje; za gradnjo podzemeljskih objektov, kanalov, bazenov, predorov itd. za izolacij zidov, balkonov, teras itd. — Izdelek tovarne »Dalmacija« d. d. Zastopstvo in zaloga: l&t 6( Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.— M. frHEGOVIč 8 C3 - Ljubljana. Celovška cesta 37 — telefon 3948. L J U L J A Beseda 5C par, davek 3 din. tei 3 din za šifro ali daia nie naslova — Nmmaniši znesek dni 15. Službo sluge raznašalca ali čistilke v hotelu iščem. Vojaščine oproščen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13032-2 Prekajevalec prvovrsten, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13031-2 Frizerka zmožna vseh v stroko spa-dajočih del išče službe. Ponudbe na podružnico Jutra Celic- pod značko »Dobra moč«. 13063-2 Ceni. damam se priporoča na dom šivilja za obleke in perilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Okus«. 13058-2 Beseda 1 dm, davek 3 din, za šifre ali iaianje naslova 5 dm Naimaniš' znesek 17 din Bukovo oglje 4 do 5 vagonov, prvovrstno na prodaj. Cena po dogovoru. Pojasnila daie Oton Svaršnik, Majšperg. srez Ptuj. 12343-6 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifre ali dčmn-e nast,u . 5 din Najminiši znesek 17 din. KNAFLJEVA UUCA dd. Jutra pod »Aron-dirano«. 12736-20 Enostanovanjsko hišo v okolici Ljubljane, kupim. Cena do 40.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen denar«. 12837-20 Hišo kupim, enonadstropno dvo-do tristanovanisko ali parcelo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Slovenija«. 13051-20 Pregrinjalo poste!ino, le-po. novo, pleteno ter druga ročna dela prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13052-6 V Slav. Brodu prodam ali dam v najem hišo z moderno urejeno luksuzno parno pekarno, lokalom, 3 sobami, predsobo, kopalnico, pomočniškimi stanovanji, arteškim vodnjakom in vodovodom v vsei hiši. skladišči, avto garažo in vsemi pritiklinami. Vprašati in pisati na naslov S. Orcškovič. Novi Sad, Kralja Petra 11. br. 108. 13047-20 Stavbeno parcelo -51 kv. m din 130. prodam. Spodnia Šiška, pri cerkvi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13057-20 Posestvo bližini Ptuia, obstceče iz stanovanjskih in gospodarskih poslopij, površine od cca 12 ha, zemljišča razne kulture in to: njive, pašniki, vinograd, travnik in vrt. naprodaj. Vprašati pr; »Posrednik«, Varaždin, Kačičeva ul. 3. tel. 73. 13059-20 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite reclnc kemične čistiti ali barvati v tovarni JOS. EE1€H Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlolikalnies ZLOŽLJIV spalni kauč praktičen in vsestransko uporaben za Din 1.750.— pri E. ZAKRAJŠEK, tapetništvo, LJUBLJANA. Miklošičeva 34, tel. 48-70. ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega strica, gospoda VIŠJEGA SODNEGA SVETNIKA V POK. se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini za pogrebno opravilo, gosp. župniku Potočniku in sodnemu stnreš.M v ,>ok. gospodu dr. Ilaunigu za poslovilne besede ob grobu, zdravniku gospodu dr. Mariniču za požrtvovalno bolniško nego. pevcem za ganljive žalostinke ter vsem. ki ste blago-pokojnega tako številno spremili in počastili na njegovi poslednji poti. Sv. Barbara pri Mariboru, dne 14 mr>ja 1910. Ža*i\jo?i nečaki in nečakinje Naša plemenita in neizmerno dobra soproga, mama, stara mama in tašča, gospa BARBARA BONČA je umrla 14. maja po dolgotrajni in mukepolni bolezni v 73. letu svojega življenja. Pogieb bo 16. maja ob 4. uri popoldne na pokopališče v Idriji. Vse. ki so jo poznali, prosimo, da jo ohranijo v blagem spominu. Idrija—Beograd—Ljubljana, 14. maja 1940. S »prog: IVAN BONČA; sinovi: FRANC in PAVLE; hčere: BARBKA MIKLAVEC in IVANKA BAJT; DARINKA in ZINKA, vnukinji — in ostalo sorodstvo. i Mi. | m Umrl je naš dobri oče in tast. gospod JOSIP CVELBER ČEVLJARSKI MOJSTER V CELJU Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 15. maja ob 17. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celiu. Maša zadušnica bo v četrtek 16. maja ob pol 7. uri >;jutraj v farni cerkvi v Celju. CELJE, dne 13. maja 1940. GUSTI por. ULAGA in MARICA, hčerki; TONI ULAGA, zet Brez po«obnpga obvestila. Uniria nam je, Bogu vdano in potolažena z zakramenti sv. vere naša najdražja sestra, svakinja in nečakinja, gospodična MABIJA GREBENC PRIVATNA UČITELJICA V POKOJU Pogreb bo v četrtek, dne 16. maja 1940, ob pol 15. uri iz hiše žalosti na Taboru št. 3, k Sv. Križu v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Dubrovnik, dne 14. maja 1940. HILDA, OTON in TEREZINA GREBENC, sestri, brat in osialo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno (K d. kot uskarnarja Fran Jerac — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi v Ljubljani. t