243. številka. Ljubljana, nedeljo 22. oktobra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vs.ik dan, lzvzeuiši poneoeljke in dnevu p« praznicih, ter velja po posti prejeman za »vitro-ojernke dežele za celo leto 16 jrld., za pol leta 8 gl mesečnem premirji rekel: jatagan je naše premirje. Sicer pa iz Delgrada in iz Zemuna celo poročajo, da je 20.000 Rusov uže rumunsko omeje prestopilo! To bo mir V ko so namreč interpelirali ministra Auersperga ali je avstrijska vnanja politika nasproti jugoslovanskim bojevnikom za svobodo taka, kakor je želja našega slovanskega prebivalstva. Važnost tega čina, da so se naši poslanci pred vsem svetom na najbolj pravem mestu oglasili v slovanskem smislu, priznava sama ljuta Tnrkinja „N. Fr. Pr.katera v štev. od 20. okt. tako-le zabavlja: „Slovenci in moravski Čehi so si prvenstvo, da so orijentalno vprašanje prvi v državnem zboru sprožili, s tem varovali, da so precej v prvej seji izročili spis, v stilu angleških grajalnih taborov. Ta spis dela vlado odgovorno za osodo Slovanov v Turčiji in se čisto nič ne razloči od stališča, katero ima v tem ori j en talnem vprašanji gospod Ristić ali gospod Lj ub ob ra tie." Tako se „N. F. Pr.u norca dela. Naj se le. A vendar je telegraf poročil to interpelacijo po vsem svetu in povsod se bodo vsled nje domislili, da večina avstrijskega prebivalstva ne polit i kuje tako, kakor judovsko-nemški dunajski in peštanski časniki. Čitamo, da bodo tudi ustavoverci interpelirali v tej zadevi, to se ve iz svojega stališča, ter da bodo potem debato začeli o ori-jentalnem vprašanji; tega se veselimo, ker gotovo, da potem bode prišlo tudi avstrijsko-slovansko mišljenje na dan. Moravski Čehi bodo storili svojo dolžnost, in da se izve, kaj Slovenci o tem velesilnem pitanji mislimo, za to bode skrbel naš poslanec dr. Vošnjak gotovo. Z nekim zadostenjem „N. Fr. Pr." konstatira, da grof II o h e n w a r t te interpelacije nij podpisal. Nam se to čudno zdi. Uže „Politik" ga je zadnjič enkrat opomnila, da zastopa s lo vens k volilni okraj. Sicer pa uzro-kov, zakaj nij podpisal, ne vemo. Jugoslovansko vprašanje v avstrij skem drž. zboru. Češki Moravci in Slovenci, ki sede v državnem zboru, so sicer majheni po šte vilu, vendar so 19. oktobra zastopali 10 milijonov Slovanov v tej monarhij i živečih, Jugoslovansko bojišče. Iz Belgrada se 17. t. m. piše: Denes so od tukaj poslali dva bataljona ruskih prostovoljcev na Ibar k generalu Novoselovemu. Od zdaj bodo vse Ruse k ibarskej armadi pošiljali, ker hočejo osnovati rezervni kor G0O0 mož, iz samih ruskih dosluženih vojakov, katerih tu ne manjka. Novoselov namerava baje Senico vzeti in Črnogorcem roko podati, kar Čolak-Antić nij mogel doseči. Turčija zbira zdaj naglo kar more vojsko ob Donavi, da bi Rusom branila prehod črez to reko. Posebno tvrdnjave Tulca, Isakco in Silistrija se popravljajo in utrjujejo. V Sunili je narejen utrjen tabor za 40.000 vojakov. Iz Male Azije je baje napovedano za prihodnje dni M0.OO0 mož. Turčija zadnje moči zbira, da bi si življenje otela. Oficijalno se iz Delgrađa poroča, da je 18. t. m. 22.000 Rusov prekoračilo romunsko mejo in so Sli v Srbijo; 80.000 Rusov pak Še ob meji stoji. Pričakuje se, da se tudi ti začno kmalo premikati. V Belgradu je pa radi tega veliko veselje. Politični razgled. TVotraftiiJe dežele. T Ljubljani 21. oktobra. lirifiriii *hor je v prvej seji obravnaval postavo o dijetnem razredu okrajnih zdravnikov. Dr. Roser je stavil predlog in dr. Vošnjak gaje podpiral, naj se preide na dnevni red črez to novo postavo, kar pa nij obveljalo. Časniki dunajski so jako hudi in žalostni nad deficitom 26 milijonov, katerega je finančni minister naznanil, in posebno še zarad tega ker finančni minister še sam nij mogel povedati kako se bode deficit pokril. Minister je govoril le o kreditnih operacijah. Ali denes je denarja na posodbo dobiti silno teško. Napredovalni klub in klub levice je sklenil sledečo interpelacijo: „Da-li je tostranska vlada uplivala na vnanje zadeve v vzhodnjem vprašanji posebno glede tega, da, ako se vztočna vojska začne, v državi ostane mir in da se ovrč vsako teženje po pridobljenji tujega ozemlja." Iz fuinet/a Tir (tla se poroča, da so pred nekoliko dnevi v Rivi policijski organi preiskavali hiše lekarja Canella pa župana Baruffaldija, ker so jih imeli na sumu, da delata za odcepljenje Trentina. Oba sta zaprta, in pripadata k stranki najhujših italijanisimov. Vn »nje drzuv<'. Itn si j *t postavi po preračunu berlinske ,,Post" kar precej lehko 768.000 vojakov proti Turčiji. Vseh za na bojišče stopiti pripravljenih, brez posadk ima Rusija 900.000 mož. Orožja in obleke pa za dva milijona vojakov. Grški ministerski predsednik Komun-duros bodo zbornici predložil zakonske osnove o splošnej obligatoričnej brambovskej dolžnosti, o sklicanji 60.000 mož iz starostnih razredov od 20 do 30 let, dovoljenje izrednega kredita 50 milijonov drahem, posojila za vojni materijal 10 milijonov drahem, da se takoj začne nakupovanje orožja, končno zakonske osnove o delanji cest, o izdajah za srednje šole in o gozdarstvu. Iz Fjontlnnn se poroča, da zavarovalnice zahtevajo od zavarovanih ladij 5 procentov več vplače, ker se boje vojske. Angleški vojaki, ki so bili na potu črez morje v Indijo, dobili so zdaj ukaz počakati v Giberaltaru in Malti. Iz sMvije se poroča da mnogo turških dervišev potuje v srednjo Azijo, da bi tam naredili revolucije zoper Ruse. Dopisi. Iz Gorice 19. okt. [Izv. dop.] Deželni glavar grof Coronini se je odpeljal te dni na Dunaj k državnemu zborovanju; šel je lehko z mirno zavestjo, da mu pri prihodnjih deželnih volitvah nihče ne omaje zaupanja njegovih volilcev; neutrudljivo, pošteno njegovo prizadevanje za blagost dežele — popolnem opravičuje to vsestransko zaupanje. Volitve izbornikov v goriškej okolici so tako izšle, dasta priporočenca društva „Sloge" za ta okraj svojih mandatov skoro gotova. Izid enakih volitev na Krasu in na Tolminskem nam še nij znan, a gotovo smemo računati, da bodo Kraševci pošteno volili, mej tem ko se ne smemo po dosedanjih skušnjah na Tolmince popolnem zanašati. Tam odločuje agitacija zadnjega dneva, da ne rečem, zadnje ure. — Na laškej strani je glede volitev vse tiho; pa ne da bi mislili, da stranki držite roke križem; kaj še! obe delati skrivno, ker bi rada druga drugo prekanila. Čujemo, da minister baron Pretiš ne misli več kan-didovati v Cervinjanu in sploh ne na Goriškem. Predelska železnica, katero je obetal, splavala je po vodi. Goriško državno pravdništvo je postalo posebno ostro. V preteklem tednu sta bila „L' Eco del Litorale" in „1/ Isonzo" zaporedoma kontiskovana, zadnji celo dvakrat, in kar je pri tem najčudnejše vmes tudi zarad člankov, katere sta iz „N. Fr. Presse" in iz tržaških listov posnela. Goričanje pričakujejo v kratkem volitve novega župana, ker je sedanjemu, notarju dr. P e r i n e 11 o, triletna doba potekla On sam ne more več ostati, ker nij bil pri dopolnitve-nih volitvah mestnega svetovalstva zopet izvoljen in tedaj nij več ud mestnega zbora. Kdo bo tedaj ? To je veliko vprašanje, — katero se po mestu v raznih krogih pretresuje. Konservativna in liberalna stranka ste še precej enakomerno v zboru zastopani; prva utegne najbrže penzijonista viteza Bo si z io-a kan-dtdovati, druga pa morda odvetnika dr. De-peris-a; tudi bivši notar dr. Luzember-ger se imenuje kot kandidat. Za nas vse eno, naj bo ta ali oni! Kopelj, mestno kopelj dobimo vendar enkrat po dolgem hrepenenji. Včeraj se je dotično početje po potu javne dražbe oddalo pod-vzetniku Ros si-j u za 24.200 gold. Kopelj bo na primernem prostoru blizu krasnega mestnega vrta. Iz Nkotle Loke 18. okt. [Izv. dop.] Oslovski glas ne seže do nebes, tako sem si mislil, ko sem bral parkrat dopise v „Tag-blattu", ki surovo in opravljivo govore, ter kale naš javni mir , katerega pri nas tako potrebujemo kakor morebiti nikjer drugod. Uže v pondeljek se je govorilo: jutri bo iz Loke v~„Tagblattu" to in to, in to prerokovanje se je izpolnilo. Čitaje dopis sem se moral smijati z drugimi, ker videlo se je iz vsega, da ga nij Ločan pisal, ker take neumne kozle kakor so v dopisu, mora narediti le kak tak, ki ne pozna kraja, kjer se je stvar godila. „Tagblatt" popisuje ter hvali naše ognje-gasce, kako hitro in praktično so delali pri ognju, ki je bil v enem mestnem oddelku, Puštalu (tu je prvi kozel, ker Puštal je mestu najbljižja vas) ter rešili celi oddelek mesta, ker hiša, ki je gorela bila je v sredi druzih (zopet kozel, kajti pogorela hiša bila je prav na samem tedaj ne v sredini hiš) in tako lehko bi bile pogorele vse hiše okolo nje stoječe. Mi gotovo marljivost in skrb, ki gre tukaj ognjegascem ne odrekamo, zatorej naj jim bo to očitna hvala, vendar pa naj bi bil dopis vsaj nekoliko resničen. Zopet najprej v v dopisu spodtaknil se je nad „Slov. Nar." in nad Slovenci, češ dopisniki teh časopisov delajo na to, da bi ne prišli več tujci v ta-cem mnozem številu, kakor sedanja in prejšnja leta, v našo prijazno Loko. Tako tudi to je vse neresnično in grda laž, kajti nikdar se ne spominjam, da bi bilo kaj čez te tujce v enim ali drugim slovenskem časopisu in gotovo so jih Slovenci bolj spoštovali, kakor tukajšnja kopa nemčurjev, kar je dokaz to, da je bilo le pri Slovencih največ tujih partij. Tudi na vab-jenje čitalničnih veselic udeležili so se vedno v mnozem številu, kar je zopetno lep dokaz prijaznosti nasproti „Tagblattovim" čenčam. Kaj čudno smešno je pa bilo, svariti voznike, da bi se ne smelo hitro voziti v ozkih ovinkih v Loki, da zaradi tega je bil nedavno povožen neki otrok. Nečem dati tej vsaj do- brej misli nasprotstva, vendar dragi dopisovalec, tudi to je bilo vse drugače: Res so je eden povozil in to je bil velik, malo bedast, pijan in — okolo 28 let star otrok, ki se je peljal s fanti, kateri so morali oktobra s vojakom iti. Zadnja ali jako intresantna novost je pa bila, da je mala družbica snela po obedu 50 piščancev, pa nij bilo po mojem mnenju in prepričanju nad 10 jedilcev ali gostov in vem da je bilo po obedu i teh vseh piščancev v želodcu prav lehko. To reč „Tagblattovsko" po njegovem navadnem načinu ne bom oporekal, ker je sama na sebi — preneumna Kaj pravite, kedo bi pa bil ta dopisnik? V nedeljo se pripelja, kakor sem slišal, urednik, ta modra glavica „Tagblattova" sam v Loko, kjer je potem obedoval v pivarni in tam ali kje drugje baje so nakramljali temu noticlerju vse to, ter tako so se jedenkrat iz tega rev-četa malo ponorčevali; ubožec je hitro verjel vse, in vesel domov prišedši, hitro vse neumno in obrekovalno napisal. Razvidno je tedaj, kdo kali mir, mi ali tista kopa nemčurjev, ki sami ne morejo zložiti par besed, da pošljejo po urednika. Ali bi ne bilo bolje, ko bi vi nas pustili tako v miru, kot mi vas pustimo ? Telegram „Slovenskomu Narodu". Iz IMiiltl.fti 21. oktob. V državnem zboru Jc pri obravnavanji o službencj pragmatlkl uradnikov grajal dr. Vošnjak energično ono ■amovoljno ravnanje vlade proti mont. fiziku v Idriji g. dr. Jenku* In splob nepostavnl terorizem vladnih organov o prilici volitev* Domače stvari. — (Volitvo na Goriškem.) Odbor „Sloge" v Gorici priporoča v „Soči" sledeče kandidate: Za kmetske občine v Goriškej okolfci: dr. Josipa To nk lija in prof. Franca Po v še t a. Za kmetske občine v Sežanskem okraji: Viktorja Dolenca in Antona Mohor čiča. Za kmetske občine v Tolminskem okraji: Antona Gorjupa in Izidorja Pa-gliaruzzija. Za mesta in trge: dr. Josipa Jakopiča. Za veliko posestvo se naznanijo kandidati pozneje. Odbor pravi: „Z mirno vestjo je mogel odbor društva s temi kandidati stopiti pred občni zbor. Navdušenje občnega zbora — bilo jih je črez stotino samo odličnih mož in volilcev — pokazalo je, da je odbor svojo nalogo do zdaj vestno in nepristransko zvršil. Društvo „Sloga" je izraz političnega mnenja Slovencev na Goriškem. — Volilci! vse druge ozire zdaj na stran. Kdor bi zdaj volil nasprotno, ta je odpadnik in izdajalec domovine, rekel je en odbornik v svojem govoru. Če zdaj ne moremo hiti edini, ne zaslužimo druzega, kakor da smo podlaga tuj-čevej peti. Bog nas tega varuj! Na Vas, volilni možje, poudarjal je Vik, Dolenec, predsednik društva, ozira se zdaj ne le Goriško, ampak vsa Slovenija. Pri nas na Goriškem je pričelo pomirje mej strankama in je uplji-valo na vso Slovenijo. Pri nas naj se poni ir j u krona doda in Slovenija bo edina. Složno možje in zmaga je naša." — £„Der dum me Kerl v on Lai-bach"), ki se sicer tudi „Tagblatt" imenuje, piše o trinajsterih nem.škutarskih deželnih poslancih, ki so pod Hohemvarthovo vlado nunter den nichtswUrdigsten Grtinden", kakor se je tedanji c. kr. dež. predsednik v zbornici izjavil, deželni zbor zapustili, tako-le v predvčerajšnjem uvodnem članku od besede do besede: Das Gesetz erklart solche pflichtverges-senen Volksvertreter, die ihrer Pflicht untreu verden und das ihnen von dein Volke anver-traute Mandat mit FUssen treten, dieses Man-dates verlustig. Manner von solcher Sorte ha-ben die Achtung ihrer "VViihler, haben das Ver-trauen ihrer Wiihler auf immer verwirkt. Die Wiihlerschaft hofft von dem Manne ihres Ver-trauens, dass er die Wichtigkeit seiner Stel-lung wohl erfasse und in jener Versammlung, in welcher Uber das Wuhl und Wehe des Lan-des und seiner Bevblkerung verhandelt und Beschluss gefasst wird, in Vertretung seiner Wahler mitberathe und mitbeschliesse. Fah-nenflUchtige Volksvertreter verfallen der allge-meinen Verachtung. Mi smo ugibali, kam to meri ? Na državni zbor gotovo ne, ker tam se blagor države razpravlja, še manj na mestni za-Btop, ker tu se sme le blagor mesta v ozir jemati. Blagor dežele spada postavno v prvej vrsti v deželni zbor. Torej kamor smo obračali, prišli smo do rezultata, da je g. MUller znane trinajstere nemško-kranjske poslance ošteval. Mi občudujemo pogum sicer strahopetnega g. MUllerja, da se upa svoje gospodarje tako srdito 5 let „post festumu napasti. Gospodje: bar. Abfaltern, Kaltenegger, Deschman, Schrev, itd. naj se pa še posebno pri uredništvu „Tag-blatta" zahvalijo za te komplimente! Radovedni smo, ali bo „Laibacherica" tovarišu „Tagblattu44 na to psovanje kaj odgovorila ali kali? — (Slovenska matica) je, kakor . „S1.u poroča, dobila ravnokar iz Dunaja tri zemljevide, ki jih letos dobodo njeni članovi. „Letopisu je natisnen do imenika članov; od nekaterih poverjenikov se namreč pričakuje še poprav, da bode imenik kolikor mogoče korekten. Odbor razpošlje prihodnji mesec udom vse, kar „matica" izda; prihodnji mesec bode občni zbor, kateri dan, to bode odbor še ta mesec odločil. — (Knezoškof veleč. g. dr. J. Pogač ar) je došel sinoči z Dunaja zopet v Ljubljano. — (O trgatvi) se nam piše s Štajerskega, da ne bode tako slaba, kakor se je b"alo; posebno ne o vztočnih delih, kjer toča nij toliko škodila. Kar se pa dobrote letošnje kapljice tiče, je večja nego se je mislilo pred nekaterimi tedni še; kajti gorkota zadnjih dnij je veliko pripomogla k temu, da seje popravilo, kar je deževno vreme prošlega meseca zakrivilo. — (Sleparija v Trstu.) Nekega velikega trgovca v Trstu zasačila je te dni policija pri vclikanskej slepariji. Jemal je iz necega magacina petrolej in vzel si je v po-razumu z magacinerjem 300 sodčekov več, kakor ga je kupil! Polne sodčeke namestil je s praznimi in ko je gospodar pregledoval svojo zalogo, našel je 300 praznih mesto polnih sodov. 300 sodčekov petroleja velja blizu 10000 gld. Magaciuer je rekel, da so sodi puščali i da je iz njih iztekel ves petrolej. Gospodar naznani to policiji, katera je dela ma-gacinerja pod ključ, a drugi dan je uže zvedela, kam je prišel petrolej ter precej odpeljala tudi onega trgovca, necega M. iz Italije v ječo. Sliši se, da so ga zopet izpustili, ker je depositiral 15000 gld. V Trstu je treba imeti jako odprte oči. Razne vesti. * (Strašen umor na Dunaj i.) Preteklo sredo dopoludne je na Dunaji iz urada denarnih pisem odšel listonoša Ivan Guga, a ob eni, ko bi moral predložiti sprejemna potrdila, ga nij bilo v urad. Ker je bil mož pošten in je osivel v službi pri pošti, so vsi mislili, da nij u^el z denarji, nego da se mu je prej ko ne primerila kaka nezgoda, in torej se je policiji obznanil ta slučaj. Postna direkcija pa policija sti iskali sled izgubljenega, in sicer na podlagi pisem, ki so se mu bila izročila. Do štireh po polu dne pa se nij vet zvedelo, le to, da več adresatov pisem nij prejelo. Listonoša je imel tudi neko pismo na necega Alfonza Mendoza; šli so iskat tudi v tega stanovanje, a bilo je zakleneno, in zvedelo se je, da Mendoza uže več ur nij doma. Vrata se potem šiloma odpro in v sredi sobe — na tleh je ležal v krvi, vrat prerezan mrtev Ivan Guga, pogrešani listonoša. Na mizi, po stoleh, na tleh pa so bili raztrgani listi, vse je kazalo, kako urno je zločinec delal. Alfonzo Mendoza je bil gotovo napačno ime. Ta človek je pred tremi dnevi prišel tja v stanovanje in je rokel, da je trgovec iz Neapolja. A govoril je tudi nemški, akopram spačeno. Mendoza je bil oddal bržkone kje kako denarno pismo na-se, kjer se ve da nij bilo solda notri. Na ta način je listonoša moral k njemu priti, Mendoza ga je čakal, in ga pred vratmi zabodel; potem pa je usnjati žep listonosev prerezal in liste pobral. Kolikor se je dozdaj zračunilo, je zločinec pobral 14.5GO gld. Pač čudno da se vsredi tacega mesta, kakor je Dunaj, zgodi tak zločin. Po licija je vendar pozneje dobila več znamenj o morilcu; ta je pustil v svojem stanovanji klo buk z vinjeto „Nagel in Klagenfurt" — in kmalu pride na policijo neka gospa, ki pripoveduje, da pozna ona necega gospoda iz Celovca, ki je uže nekaj dnij na Dunaji ki je tak, kakor ga policija signalizira in ki se zove I le ur.k Francesconi. Res dobe pozneje še v njegovem stanovanji ruto s črkami II. F. Gotovo je bilo dakle, da je Mendoza ali pa Francesconi eno isto; kar je pa največ vredno, tudi fotografijo njegovo je dobila policija. Francesconi je bil komi in nekaj časa gledališki igralec pri neki potujoči družbi; kakor znanci pravijo, strašno lehko-mišljen. — Telegram iz Fra ncen sf e s t e na Tirolskem je obznanil petek pozno zvečer, da so morilca tam vjeli. * (N a D u n a j i) se je v mestu samem v tednu od 8. do 14. oktobra zaročilo 74 parov. Živih otrok moškega spola se je rodilo 271, ženskega 23G, torej skup 507 otrok. Mrtvih se je rodilo 20. Civilnih osob je umrlo 336, to je 170 žensk, pa 1GG možkih. Uzroki smrti so bili: 3 samoumori, 10 unesrečenje, vnetje dihalnih aparatov 21, tuberkuloza 64, koze 21, škarlatinka 14, tif 3. Od vseh teh osob je njih 90 v bolnišnici umrlo; 30 pa jih je prej zbolelo, predno so prišli na Dunaj. * (Trgatev na Francoskom) seje te dni začela in vreme je bilo tudi tam za vinorejce jako ugodno. Vino je letos jako dobro, a veliko ga nij; pridelek je le srednji. Ob Žirondi je trgatev najslabše obnesla se. Francozje se pa s tem tolažijo, da bo pa vino dražje, ako ga je malo. Tržne cene v Ljubljani 21. oktobra t. 1. Pšenica hektoliter 8 «ld. 78 kr.; — reS 6 gld. 99 kr.; — ječmen 5 jrld. 04 kr.; — oves 3 gld. — 58 kr.; ajda 6 gld. 3i kr.; — proso 5 gld. 04 kr.; — koraca 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 3 g.00 strani močne knjige: Dr. Airv's Natiirboilinothoile ne moro dosti priporočati. Cena 60 kr. avst. volj. dobiva se po vaakoj knjigarni, ali pa proti poSiljanju 12 pism. mark po D kr. tudi direktno oil Kicbter's Verlags-Anstalt in Leipzig. HI Spričevala, katerih je v knjigi veliko tiskanih, so porok temu, da nibčo ne bode nezadovoljen polotil te ilustrirane knjigo iz rok. Vspebi govore! M (3JO—1) Tajci. 20. oktobra: i ■ !■-»0, gl. i.so 2.75 2.75 2.75 2.50 1.30 ■ 6 žlic za kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obed . , 6 vile „ „ . , 1 vel. žlica za juho , 1 „ n n mleko 1 mokaskledica z žlico 7.60, 7.50, 7.50, 3—, 6.-, sedaj gl prej 1 posodica za turški tobak . . . . gl. 4.—, gl. IJM 6 m al. tas za sladkor „ 3.50, „ 1.20 1 posodica za maslo „ 3.—, _ 1.50 3 korke a podobami „ 3.—, kr. 90 l par svečnikov . „ 6.—, gl. 8.— l majolka za čaj . „ 8.—, „ 6.— 1 posoda za olje i oset „ 8.—, „ 5.— 1*oh««»hk> zn «1 urila pripravno! i vseh 24 komadov t elegantnem etaiju na ni«'!, t n gl. 24 samo rl 50 kr. t> desertnih nožev, | vneh 24 komadov v ti „ vile, (elegantnem etuiju ti „ žlic, I namesto gl. 2b ino gl in K ineškega 6 nožov, 6 vilic, 6 žlic 6 žlic za kavo,) 9 g N MMTeJis pasla za čifičenje zlatnine, srebrnine srebra, škatljica 25 kr., 6 škatljic gl. 1.20. Jako Jepe tase, inajolko za kavo in Čaj, service za čaj, stojnica za pogrncne mize, girandolo, posipalci za sladkor, Čašice za jajca in garniture za jajca, posodico za zobotrebce, sponke za servijete itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtevanje do pošilja se tudi razhičeni cenik brezplačno. (142—10) Karel Tambornino. i Zvezda št. 6. juvelir, zlatar in srebrar, (3ii—3) si dovoljuje opozoriti svoje p. n. naročnike, da jo ravnokar iz najbolj renomiranih tovarn domaČih in inostranih dobil najmodernejše reči v juvelih, zlatem in srebrnem blagu. Zunanja naničila se jako hitro in prav po ceni izvršujejo Za vsako gospodinjstvo ■MH priporočamo za zimski čas HH1 - »ai.re.ea. nizko eno 5 g]&. 50 fe. '^tro^dmer^ 6 pravih karlsbadskih porcolanovih podstavkov. 1 lepo petrolejevo lampo z varnostnim gorivom. 1 aparat za čaj kuhati, s katerim se v 2 minutah narodi najboljši čaj. 1 pravi karlbadski porcelanov vrč za čaj. 6 pravih karlsbadskih porcelanovih skudelic za čaj. 6 čajevih žlic iz britanskega srebra, 1 lepo Skatljo za sladkor z veksirnim zaklepom. 1 britanske klešče za sladkor. 1 praktično čaj evo cedilo. 2 krasna salonska svečnika iz bronza s figurami. ■■■i Vsi tukaj navedeni povso lepi in praktični predmeti stanejo skup le 5 fflr-i»ltej ceni. Jedino le pri (53—27) Ciabriel Plccoli, lekarju, na dunajskej centi v Ljubljani. Rabi se uže vec ko I1/« milijonov komadov. {'rez 150 čutilnih priziiMiij. 9>1NGE R '.o u Na Kranjskem jedina zaloga 1 ( If P" (174—11) » f ft Franju Detterju, P I glavni trg, št. 168 v Ljubljani. na dvarazrednej ljudskej šoli v K.o«ttanJe-viei je definitivno za podeliti. Dohodki: Letna plača 500 gold., opravilni doklad 50 gold. in stanovanje. Čas za vložbo prošenj je do 17. novembra 197(1. Prošnje naj se izročijo pri krajnem šolskem svetu v Kostanjevici. k. okrajni šolski svet v Krškem, 6. oktobra 187C. Predsednik: SchUntvetter* C. V nekej trgovakej hiši v velikem trgu na Štajerskem sprejmeta se takoj dva učenca pod jako ugodnimi pogoji. Bosta pa naj vsaj 14 let stara in naj imata dolini spričevala iz šolo. Več o tom povi' g. Ivan Fabijan v Izubijani, Valvazorjev trg, štev. 2. (381 — 1) Za plesne, mrtvaške i drage (323—2) i za Ljubljano i zunaj Ljubljane se priporoča (324-3) I^raii !3<5mer, učitelj godbe, gledališka ulica št. 42 stara, S nova, pri tloh, zadej na dvorišči. na Kranjskem L Neumann-a v Ljubljani, I, u k m a n-o v a hiša, priporoča za sedanjo sezono v največjej Izblrkl: Popolne jesenske oprave ....... od gl. 20, 24 do 40 Zimske suknje, s klotom ali snovno podlago . Suknje za lov, iz klobučine ali lodna, podložene n n 18, 25 n 50 n r> 7, 9 n 16 Plašči za pot, iz snovi in lodna, podloženi n n 12, 16 n 30 Menčikovi, iz snovi in lodna, podloženi n n 15, 18 n 40 Mestni kožuhi, z bizamovo podlago, podloženi n n 60, 70 » 80 Potni kožuhi, s sedmogradci in šopni, podloženi n n 45, 55 n 100 Kožuhi za na lov, z belimi jagnjetovimi kožami, n v Ki, 18 n 25 Spanjske suknje ......... n n 9, 12 n 18 Dežni plašči........... n n »i 12 n 25 OMe&t mm iLmete® &m %tm9h» za vsako starost, po čudno nizkih, cenah. Izdatejj in urednik Josip Jurčič. N a j nov ej še in n a j e I e g a n 1 n e j s e £OT~ v konfekciji za dame "3bns po dunajskej in pariškoj modi. 013-3) j Lastnina m tisk „Narodne tiskarne". 06 A48A 18477924