Posamezna itevi»ka stane 20 irin ^eir,
14. Kevilia.
Maribor, dii8 3. sj>rila 1919.
53. letnik.
Mm»	» <anir4
nmmmm**»it*	«*«*•*>	«Mta-M*. 'H^VMAM «-»^	*i>tc»**i*GWM*taf£-& "■'
tt
f/
List ljudstvo v pouk in zabavo.
■i»
«CRP
Maft festrSek ia Mljc * p&i^.&i wwS ia v Maribora i poitfjsajmj aa <&®i s« etio teše 8 K, pol J«ta < K is a tetrt tete lK. — «STl»«! M« P* «taja. P5>fl^s J«» MM «mho V SL - MuroŽato« «t eofiJja osi Oprsws»tw ,JtoWBMteia OcapotfMfc« • f&attoc**. - IM m ¡mStn' Asfesvalo-tS»? fera	-	Rs« «teoejo SS rte. - Umfatokvoi Komik* smta	— iotopM M a» mu^
smotoJne, |menit k ntitasjsiijs.
m	« *ta8s?a U MMtoasa ««tUtasirs m nd «8 tla., «¿J tet t« tete, « kvadre*»! «sa«wBte» »mit;*» tirna SI «k. Ka
»»■«s inaesia SO — lissM!r,?si «a vpn^tssu^m fm fento «isofeto!. — mu«** ««MrvtaftH* «s sssitetee



.. .... . ., * Govor našega^ poslanca v
proraonishi razpravi. *
V preti čenem tednu je p^edlož-1 finančni minister narodnemu predstavništvu zakonsko predlogo o dovolitvi kredita za mesec april za minv in izredne potrebščine države SHS. V imeti'' VLS, kot član jugoslovanskega kluba je govoril poslaaec Iv&n Ves-njak, ki je pov darjal, da govori v imenu kluba, čigar člani pripadajo stranki, ki zastopa široke plasti našega naroda z malimi imetji: malo kmetijstvo, malo obrt, delavstvo z roko, a tudi delavstvo z umom. Izjavil je, da v imenu kluba sprej me proračunsko predlogo v celoti, vendar ji mora pridjati nekaj resnih, odločnih pripomb.
Razložil in povdarjal je na?.a stališče proti militarizmu, govoril o podpori invalidov in sirot, p otegoval se za zahteve našega urad ni it-va in delavstva. Lepi ia pomembni so tudi odstavki, kjer govori o prehrani in v obveznem socia!nem zavarovanju za starost in onemoglost vseh manj premožnih slojev. Žslibog nimamo dovolj prostora, da bi ta govor našega zastopnika objavili v celoti, zato podamo tukaj samo odstavek» kjer popisuje položaj našega kmeta.
„Premični in nepremični kapital našega ' kmeta se je silno izmaujiai in oslabil, s tem seveda pa tudi davčna sila Edino dobro, kar j« prinesla zadnja doba. je formalna razdolžitev ' našega kmetijstva v zadnjih letih. V razsulu •o kmečki domovi, obrabljeno, polomljeno je kmetovo oiod.e. Primaujkaje strašno živine vsled krutih birokratskih avstrijskih rekvizidj. Posebno goveje živine ni. Tudi dobrih človeških delavnih sil primanjkuje. Primanjkuje hlev skih in umetnih guojii. Naša zemlja zahteva veliko in težkega intenzivnega dela; kajti če kje na svetu, velja in se pozna posebno pri nas kletev nad Adamom in njegovimi sinovi, da jim bo zemlja rodila trnje in osat
Pri takšnih odnošajih pa se dela do sedaj pri nas od strani davčnih oblasti še po polnoma po starem naiinu, kakor ga je ustva rila in utrdila več kot preveč starokopitna t avstrijska birokracia pred svetovno vojsko. .iTako se je n. pr. v »J-ojem (ptujskem — op r uredništva) okraju nalož 1 na novo ali v pre " težni večini zvišal do naravnost neverjetne vi-* šine osebno-dohoddnski «'? k t»Vorekoč brez ? vsakega raznoiavaoja za de^ v offiotn> I tov položaj. G s;; rfji, to ni prava pot! Za branimo to I .h.ko hočete, da bomo imeli cen "in obilen kruh, pomagajte kmetu z novimi in vesticijami, omogočiti mu preureditev njego-i vega obrata in izpopolnitev z nrvim gospo darskim orodjem. Dajce kmetu možnost, da lahko kruh pridela. Saj on to tako rad stori, " ker ljubi svojo iemljo, ljubi delo, je vesel, ako
puhlih "3? ečS&ifei

Bog blagoslovi z obilnim sadom »jegov trud. Ne ubijajte kmetu ljubezni do zemlje, ne oviraj mo ga vsi skupaj in ne jemljimo mu vsega z direktnimi ali indirektnimi davki. Pri delu in jelunaj bo enakovreden državljan, enakovreden član naše socijalne družbe. Temelj je države in družbe; ohranite ga, okrepite ga, ker stem okrepite skupno domovino, sami sebe in naše finance".
Slovenska žena odklanja nemške obljube.
(PiSe slovenska žena iz ptsjskega okraja).
Tudi v ptujski okoliii je metal nemiki letalec dne 23. marca listeke z napisom „Dragi narodnjaki!" Na to hujskari,o ste zadnjič dobro odgovorili. Dodati hočem še le sledeče: Očita nam, da nič nimamo. O, to pa že ni res. Vsaj za silo priproste hrane imamo, sladkorja, petroleja, kave, obleke, želesa in drugih reči pa nam Nemci tudi v vojnem Času niso dali. In kako se jim godi v Naaiški Avstriji? V Gradcu že od de:eaabra niio dobili sladkorja, stradajo pa Nemci tako, da kar poka. Našo rodovitne slovenske kraje bi Nem ci radi priklopili k Nemški Avstriji, da bi imeli našemu kmetu k*j odjzeti. Slovenci dobro vtmo, kako so nam Nemci Drazoili hleve in vlačili naše pridelke v Nemško Avstrijo ter nam zato dali ničvredni pa sir. Lepa hvala ea take dobrote. : Delati, dajati in plačevati, te pravice smo imeli. Vedno so vohunili po ra ših shrambah, za naše zahteve in prošnje pa so imeli gluha ušesa. Naše može, sine. brate, «ploh najboljši moški rod so nam Nemci v svetovni vojski ugonobili in pomorili. Sedaj pa bi še naj zopet naši možje prosili, da sprejme Nemška Avstrija naše le je slovenske kraje pod svoje okrilje! Tega me slovenske žene in dekleta ne dovolimo za nobeno ceno! če pride čas, da se nas bo v obrne nih okrajih vprašalo, kam ho tem) spadati, pustile bomo Slovenke hišo, gospodinjstvo, mofe in otroke ter bomo šle kot apostolke od hiše do hiš« in bomo slovenski rod podučile, da je edina naša rešitev iz slabega go»podarskega položaja, Jugoslavija. Če bi pa kak moški ne hotel iti z nami, pa mu že naprej povemo, naj se takoj pobere z naše zemlje in naj gre stradat v lačenbergarijo. Me aloveoke pa smo tudi pripravi ene z orožjem v roki braniti svojo novo domovino.
Dohodninski davek.
Skoro iz vse k okrajev Slovanske Štajerske dobivamo nebroj pisem, v katerih se mali ljudje, t j. srednji in mali posestniki ter obrtn ki prito žnjejo o nenavadno visoki dohodnini, ki jim jo je
naložila davčna oblast. Te pritožbe so dosegle te dni svoj viSek. Najvtč pritožb prihaja iz ptuiskega oitraja, kjer imajo pri davčni oblasti nekega So-retza, kateri pritiska s plačilnimi nalogi uboge Ha-ležane in prebivalstvo Slov. goric. Ta Sord* ki se je nekdaj pisal lepo slovensko Zoreč je člov»V, ki Se misli, da žnrimo v strn Avstriji. O^zar?* n> deželno vlado na tega uradaika, ki si je re< z\ služil, da si grtf kruha služit v NemSfco Avjtri Uradniki, ki se Se ais« mogli otrasfc s ar^s »a-Cina uradovaoja ia ki mislijo, da storijo b^'« <stlc junaSki dn, če »priSrasfajo« ubogema knetic-i, koiarju ali obrtnika čimveč dihodainjk^a da^la, naj zginejo iz jugostov&nakih državnih firadov. Doiedajna dshodnina je predpisana Se po starih srsznamih, katere so sestavljali nemiki in nem-Carski Spiceljai. Nemški in nemčurski bogitaSi, posili nemški krčmarji, meietarji in trgovci ki so bili obenem tudi aajveCii hujskači proti Slovvncem, so plačevali čisto male zneske ali pa čisto nič. Naše ljudi pa s« je pritiskovalo, da je joj. Ia po teh starih seznamih deluje sedanje uradniSIvo pri davčnih cblastcijai. Po starem kopitu, nič novega duha ni v uradih, kjer se odmeri dohodnina. Starokopitarstvo crete. Ti nedostaki se morajo v naSi nori držari na v$ak način oiprariti. Na to opozarjamo deželno vlado v Ljubljani.
Kje pa so kotu&je, ki bi naj delovale pri odmeri raznih da*kov. Ni jih. To ni prai! Potem ni čuda, da je toliko pritožb.
NaSe ljudi opozarjamo, naj takoj vložijo proti previsoki odmeri dohodnine prisive ter jih naj utemeljijo a seznamom dohodkov in izdatkov. Ce pa vam peSjejo poziv, saj naznanite davčni oblasti svoje aobodke in izdatke, stor > to takoj. — Predae odpofiijete seenam dohodkov ia izdatkov, pa si napravite popis, da imate pozueje, če vas Se enkrat kliCejo, preglei, koliko sle pn-nali. Viak, komur.se pri odm ri dchadniae godi krivica, naj vloži priziv aa pristojno okrajno glavarstvo (davčno oblast). Posebfio kriCeči sluCaji pa se naj javijo deželni vladi v Ljubljano ali pa naSemu uredništva.
Od oblasti pa zahtevamo, naj opusti odnero novih in višjih davkov ter naj za prebodoo dobo. iztirjaje samo stare davke. Uradnike pa prosimo: Ne razburjajte po nepotrebnem našega obmejnega slovenskega ljadetvs.
tali
Civilne obleke biviih vojakov.
Mnogo vojakov birSe avstro ogrske armade Se
d» danes ni dobilo vrnjeao svoje civilne obleke, ft tero je ob nastopu vojaSke službe oddalo v vo-iašta ailatiSCa. VojaSke oblasti na slovenskem o-zemlju si sedaj prizadevajo, da pridejo te obleke v roke lastnikov, ker je mogoče seveda le glede tis-t h oblek, ki so na sloverskem ozemlju Maogo oblek pa se je tudi izgubilo. VojaSka intendanca za Slovenijo je določila, da se lastniki takih oblek, o katerih je verjetno dokazano, da so bile re« oddane in izgubljene, odSkodojejo ali v denarja (do 80 K) ali pa z drago obleko Inteadaaoa je to delo poverila vo;ncdopolai'nema poveljnUitvu v Ljubljani, čigar gospodarski urad reiaje vos te prošnje. Vsi bivši vojaki, ki se do «eda| Se niso zglasili za svojo res oddano civilno obleko, naj prijavijo svojo zahtevo pri občinskem uradn in naj
v i
Rm &
•SLOVENSKI GOSPODI.*.
navedejo to le:. 1. popolno ime, rojstno leto in do | movinsko občino; 2. kdaj, kje in pri katerem t«- j jaSkem oddelkn so ob začeti a ali tekom vojske nastopili vojaško službo in oddali svojo civilno obleko; 8. posamezne kose oddane obleke in droge oddane stvari, njih opis in v čem oddane; 4 kje, kedaj, komn so ob izstopn iz vojaške službe od dali vdjaško obleko in droge vojašk« stvari (potrdilo priložiti). Za padi« ali umrle naj napravijo take prijave njih pravi dediči. Občinski uradi po lljejo prijave in sicer za vojake, ki so eddali ci vilno obleko pri bivšem 87. pp. — nadomestnemu bataljonu celjskega pehotnega polka v Ce!ju; pri bivšem 26. demobr. (strel?k*m) polku v Mariboru, 26. črnovojn. polku v Mariboru, pri 47. po. v Mariboru — nadom. bataljonu peh polka v Mari boru; pri bivšem B. drag. polka v Mariboru — aado-mestnemu Škadronu dragonskega poka v Maribo m; pri bivšem 8. sipersicm (pionirskem) bataijo nu v Ptuju — nadomesini stotniji saperskega ba taljona v Ptuju. Vse droge prijave naj se pošljejo vojnodopelnilnemu poveljaižtvu v Ljubljani, kamer se lahko oddajo tudi prijave, namenjene za zgoraj navedene oddelke. Vsi oni, ki še na svoje prijave niso dobili odgovora, naj ponovijo svoje prijave. Kdor civilne cbleke, res oddane pri vojaških cd delkih ca slovenskem ozemlju, ne dobi nazaj, lahko prosi za cdškcdcico. Prošnji je priložiti: 1. potrdilo dotičnega vojaškega oddelka, da je res oddana civilna obleka izgubljena; 2. dokaz ali potrdilo vojaškega oddelka, ki ga je odpustil, d& je prosilec Oddal vso vojaško obleko. Če |e dobil ve jaško obleko, nima pravice do odškodnine. Ako pa je vojaški oddelek, pri katerem se je ch>lca obleka shranila, izven slovenskega ozemlja naj priloži prosilec odškodninski prošnji svojo izjavo, kdaj, kje in pri katerem vojaškem oddeliu je oddal civilno obleko in da te obleke ni debil nazaj. Izjavo potrdita župan in orožniške poitaja, zu bi; gunce begunski urad v Ljubljani. Dediči umrlih vojakov imajo pravico do odškodnine 80 K. Treba je potrdila pristojnega sodišča, da je prosilec res pravi dedič. Vse odškodninske prošnje naj pošljejo občinski uradi vojncdopolnilnecu poveljništvu v Ljubljani.
ELmmmm politüüt tasti
Koridor med Jugoslavijo in Ceško-Slovaško. V seji češkoslovaške skupščine <j|ne 27. marca je bila enoglasno sprejeta sledeč» spomenica: »D«, bo Ceho Slovaška imela skupne meje z Jugosla vijo, se mora ustvariti koridor (ozek pas ozemlja), ki bo vezal Ceho S ovaško z Jngoslavijo«,
Ententina komisija štirih generalov, ki je v Lju bljani skozi 14 dni preiskovala znani »ljubljanski dogodek« (proti Italijanom), je prišla dne 28. Ki, m do zaključka. Našla ni prav nič obteiilnega za Slovence. — Italijanski kape t» n, ki predstavlja v Mariboru italijansko misijo, se je vozil nedeljo v Ljobljano. da »prouči« položaj v Ljubljani.
Socijaldemokrati bobnajo po shodih, kakor nam poroča dopisnik iz Laškega trga, da so oni konec naredili vojski, pa prepozno so prišli s takimi babarijami, mi smo že slišali davno prej, da je Wilson s svojimi Amerikanci na bojnem pclju odločil poraz Nemcev. Le po resnici vsikdir!
Lahi postali popustljivi. Iz Pariza poročajo, da se pod vplivom ogrskih dogodkov opaža znaten preobrat nam v prid. Lahi so začeli računati s tem, da je treba naie zahteve vsaj deloma izpolniti. Tudi la&ko časopisje je začelo pisati bolj zmerno.
Politični nemiri v Italiji. Brzojavni in telefonski promet z Rimom je že nekaj dni prekinjen. Zapora mej se izvrSuje zelo strogo; zdi se, da so izbruhnili V Italiji politični ne miri, katere hočejo na ta način prikriti z molkom.
Slovesno priznanje naše države. Istočasno kakor z Nemčijo se sklene mir tudi z bivšo Avstrijo! Ob tej priliki bodo države, ki so nastale na ozemlju bivSa monarhije slovesno priznane. Razume se, da je v današnjih okoliščinah nemogoče skleniti mir tudi z Ogrsko. Vsekakor bo pa mir z Nemčijo in Avstrijo podpisan tudi v tem slučaju, ako bi razna pereča vprašanja, kakor n. pr. vprašanje Turčije, še ne bila rešena.	.¿M ' * }
Ljubljanski list „Jugoslavija" prinaša tupatam poročila, ki so brez vsake podlage, ki pa nam Slovencem tukaj na meji silno škodujejo. Predrznemo s« izraziti ponižno željo, naj b) list v ttm oziru bolj previden!
Nemci napadli Velikovec Soboto dne 29. marca so nemške roparske tolpe napadle "Velikovec ter so na ta način prekršile dogovorjeno premirje. Nemške tolpe so bile le kratek čas gospodar v Velikovcu, kajti naši vojaki so jih prav kmalu prepodili, Nemci so tudi nameravali napasti Sv. Nežo, toda naši so jih prehiteli ter razpršili sovražne tolpe, ki so štele 400 do 500 mož. Naši so vplenili en top in štiri strojnice, vjeli pa za vsem 17 sovražnikov. Na naši strani je bilo samo devet vojakov ranjen h.
Značajnost. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Celjska Zadružna zveza polilja spodneštajerskim nemčurskim posojilnicam samo nemška vabila, kjer j.h v» bi k pristopu. Dovolili bi sj vprašati, ali Z»d;uini Zvezi v Celju ni znano, da so vse te posojilnice nemčurske in da gospodje krog teh za> vodov znajo bolje slovensko ko nemško. Malo več narodne zavednosti bi na^vsak način ne škodo-vaio!	fimm^^f^r
Zakaj se tako zaganjajo socialdemokrati v duhovnike ? Na rsakem shodu grmijo socijalni de mokratje zoper duhovnike, da so krivi vojske, ka kor bi bili duhovniki napovedali vojsko, pa zlivali kanoae in delali puške in bajonete, ne pa maše-vali, bolnike tolažili, vsem pa šli v hudem Času na roko z besodo in dejanjem Zakaj to-aj se tako zagaaj&jo socialdemokrati v duhovnike ? Kaj so jim hadega storili? To vemo vsi, dohovni&i niso krivi vojske, pr« j s:<cij; Idemokrati, ki so leta 1914 sti skali nemškemu cesarju roio, da je napovedal vojsko, ki so v nemškem drž. zbor p prid so glasovali za podmorske čolne in za svote, s katerimi se je vojska od leta do leta nadaljevala.
Shod celjskih Slovenk. Dne 19. snšca se je dvorani pri »Belem volu« vršil shod krščansko mislečih žen in deklet. Govorila sta dr. Ogrizek in kaplan Lasbaher. Hvala Slovenkam, ki so se tega prvega pql. shoda tako obilno udeležile!
Žalostna znamenja? Pišejo nam iz Laškega trga: Kaj je to? Tukaj slišimo, da se nekateri ve-selijo verskega boja. Ne vemo, kaj je pravzaprav to, samo to čutimo, da tistim, ki se kaj takega veselijo mora biti na poti vera in cerkev in da bi radi bili tako brez duhovnikov kakor brez božjih in cerkvenih zapovedi, kakor ve Klaverjev koledar povedati o zamorcih,
Tedenske novice.
Dr. Korošec častni občan v Braslovčab. Občinski zastop v Br&slovč&h je v izredni seji dne 28 marca imenoval ministr. podpredsednika dr. Korošca častnim občanom z ozirorr na njegove velike zasluge kot poslanec te občine in kot prvoboritelj za našo neodvisnost in njedinjenje. Upamo, da bodo temu vzgledu sledile še druge občine. Naše zaslnlne može je treba slaviti!
Težko operacijo je prestal dne 81. marca v mariborski javni bolnišnici svečinski župnik Vid Janžekovič. Bolnik je jako slab. Priporoča se v n olitfv. — Župnik Jkažekovič je eden tistih obmejnih rodoljubov, ki so bili leta 1914 od nem-čurjev ostudno preganjani. V graški ječi si je nakopal kai bolezni, na kateri trpi sedsj že skoraj pet let,
Naznanilo. Naročniki se pritožujejo, da v nekatere kraje naši listi pridejo zelo pozno, in mislijo, da mi njihove liste pozneje damo na pošto kot druge. Naznanjamo s tem, da mi oddamo na pešto »Stov. Gospodarja« za vse naročnike v četrtek zvečer do osme ure, »Stražo« pa v pondeljek in petek zvečer 1o 8. ali 9. ure. — Položnic za naše liste iz Ljubljane žal dozdaj še nismo dobili.
Izkaze darov za Fazna društva in dobrodelne zavode taco dolgo ne moremo več pričbčevati, dokler nam ne bo dana možnost, da bo izhajal naš list zopet na osmih straneh. Teh izkazov se nabere mnogokrat toliko, da bi lahko napolnili kar celo stran s takimi izkazi.
Odslovitev nemškega učiteljskega osobja na oko-* lišklh šolah. Višji šolski svet v Ljubljani je z dnem 81. sošča odpustil iz šolske službe nemško učiteljsko osohje na ljudskih šolah v Lajtersbergu-Krče-
vini, Kamnid, Pobrežj«, Teznu, Studoncih, Hočah, Pekrah, Selnici, pri Sv. Lovreicu nad Mariborom, v Radvanju, Razvanju, Št. Ilju ter na obmejni šoli v Sladkem vrhu pri Trnovem ob Mdri. Na tistih šolah, na katerih prevzame vodstvo učna moč, ki dosedaj ni bila nastavljena na dotičnl Šoli, se radi oddaje uradnih poslov in ureditve dragih nujnih zadev vsled ukaza okrajnega šolskega sveta mariborskega prekine šolski pouk do vštetega 6. dne aprila 1919.
Nov živinozdravnik v Maribora. V Mariboru v Grajski ulici 8 se je nastanil kot živinozdravnik dr. Valter Sirk, bivši kliaični asistent dunajske visoke živinozdravniške šole. Novega živinozdravnik a priporočamo!
SlnŽba cestarja. Pri okrajnem zastopu v Mariboru je oddati mesto cestarja za okrajne ceste Sv. Jakob in Sv Jakob — Sv, Jurij v Slov. gor. Pravilno kolkovace prošnje je vložiti pri okrajnem zastopu v Maribora, Koroška cesta št. 26 do dne 15. aprila 1919. Natančsejši podatki se dobijo pri okrajnem zastopa. — Vladni komisar: Dr. Lesko var 1, r.
Oddaja tobačne glavne zaloge v Radgoni. Tobačna glavna zaloga v Radgoni, spojena z zatožno trafiko je razpisana v oddajo po javnem nate* čaju. Natančnejši podatki so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstva v Mariboru alt pri pregled' nem okr. vodstvu finančne straž? v Raigoni. — Invalidi iz zadnje, vojske, takisto vdove in sirote po vojakih, padlih ali umrlih v tej ve jski, in sicer v prvi vrsti častniki, praporščaki, kadeti in istovrstnih, i stote k r vdove in sirote po takih vojaških osebah imajo ob gotovih pogojih brezpogojno pred nost pred vsemi drUgimi prosilci. Ponudbe je napraviti r.a predpisani uradni tiskovini, pravilno jih je kolkovati in podpisati ter najpozneje dne 16. aprila 1919, dopoldne ob 10. uri v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih vročiti vodji finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru.
Po ceni vžigalice. Iz Ormoža asm pišejo: Pred kratkiir časom sem bil v Ormožu ter zahteval v trgovini vžigalic. Dobil sem jih v navadnem papirnem zavitka celih 90 komadov za »malo« ceno 1 K, Preštel sem jih doma in ne morem molčati, Ali ni to oderuštvo brez primere? Enako ss godi skoraj pri vseh drugih potrebščinah. Prosimo vlado, naj vpogleda v zaloge bogatašev in naj jim stopi na prste.
Važno za invalide celjsf ega pešpolka (t. j. poprejšnjega pešpolka št. 87). Pri polku se nahaja invalidni fond, kateri se bo deloma razdelil meseca majnika t. i. med res potrebne invalide omen; jenega polka ki so državljani kraljestva SH3. Prosilci naj se »glasijo osebno tekom meseca aprila v sobi štev. 31, L nadstropje, grajske vojašnice v Celju, kjer bo komisijo nelno preiskovanje vsako sredo in soboto od 10. do 12. ure dopoldne. Prosilci morajo prinesti seboj potrdilo od obiine, da so res bre^gmoini in podpore potrebni. Za popolne invalide, katerim ni mogoče osebno sezglasitis naj prinesejo sorodniki plačilni nalog, invalidno knjigo in potrdilo od občine in od orožništva o identiteti.
Organizacija občinskih tajnikov Spod. Stajerfa.
V soboto, dne 12. t. m, dopoldne ob 9 ari, s« vrši sestanek občinskih tajnikov v »rudeči sobi« Narodnega doma v Celju v svrho enotne organi zacije. Vsi stanovski tovariši brez razlike strank ste uljudno vabljeni na ta važen sestanek.
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov je izšla v samozaložbi pisatelja Matije Pire, professr ja v Mariboru. Cena 1 K, po pošti K 120 Knji žica podaja na 94 straneh kratek in plastičen pregled zgodovine Jugoslovanov od najstarejših časov pa do današnjega dne, je tiskana na dobrem papirju in ima liano obliko. Ob ujedinjenja SHS je vsfkemu Slovencu potrebno, da pozna vsaj v glavnih potezah zgodovino troimenskega naruda; zato knjižico prav toplo priporočamo. Dob' se fo v vseh knjigarnah pri samozaložniku. Pri na-ročbi posameznih iztiaov naj ss vpošlje denar pod naslovom Matija Pire, profesor v Mariboru obenem z naročbo.
Kraljica cerkvenega leta — Šmarnice za leto 1919, spisal M. Volčič, župnik v Brezna, izdala Cirilova tiskarna v Maribora, so ravnokar izšle. V mični obliki razpravljajo razne Marijine pra?n:ke. Obsegajo lepe nauke za Marijine častilce. Ob kon cu so pridejane mašne, spovedne in obbajilne molitve ' in litanije Matere božje. Ceca lični knjižici s pošt lino vred znaša K 3 40. Naročajo se v Ci-rilovi tiskarni v Mariboru Častilci Marijini, Bežite takoj po tej najnovejši knjižici.
april« IIIS.
SLOTENSKI «0SPODAR.
F
Marija,, ialontaa Mati. ficamlillavaBj» t» ta» ¿ffv«, Spisal ar« Josip Hohnjeo, prolesor bcgo&ta^ i? Maribora, Mirno lahko trdimo, ga taka pupolmfiipš, izvirnega molitvenika še Slovenci ik sedaj «.tos'^ ¿akar je ta* Hsatelj, neumorni organizator sftmi-f Sega IjnSstva, se je v rasnlol potrudil podati mrsti» ma i/ndstvn nekaj dobrega. Knjiga vsfibnje x v*sm iefti osem obSirnih pramifiljevanj o 2*lostn! M»f » 3o4jf, kakršnih dosedaj ge ni bilo v slovenski
književnosti« PrsmiSljavanjsm sledi velike IfaMiSi alatih pobožnosti v last žalostni Materi In v Ir« i» pljenjn Jezusovem n, «tiri sv, sa&&e in zbirka «pfcfe aiH molitev In pobožne»ti. Ob fcnura j« K» iodal razne molitve v Bolezni, *» Bolnika, za vrnit» ]D«e in za rajne, Sovo knjigo pran toplo pripcos&> aro, Gena s poStnino vred B Baroi» m i S^ss» tov! tiskam! v Maribora,
■
Gospodarska novic»
Lastnikom zemljišč, na katerih so zgrajene vojaške barake. Vojaško postajno poveljstvo v Mari boru razglasa: Sta?o vojaSko postajno poveljstvo bivSe Avstrije v Mariboru je sklenilo z lastniki zemljiSC, na katerih so zgrajene vojaške barako, pogodbe za prepnSCanje zemljišč. Z razsulom avstrijske monaihije in z ustanovitvijo kraljevine Sr bov, Hrvatov in Slovencev so pa te svoj čas skle I njene pogodbe izgubile svojo obveznost, vsled česar je potrebno, da se z lastniki te)« zemljišč iz-nova uredijo razmere,'bodisi glede najemnine, bodisi glede drug h določb Vsi lastoiki takih zemljišč ?e pozivljejo, da vojaškemu postajnemu poveljstvu j v Maribora javijo nemudoma lego dotičnega zem Ijišča, število in imena bar« k, ki so postavljene | na istem ter število in velikost dotične parcele, letni najemninski znesek, čas, do katerega je bila plačana najemnina ter čas, za katerega se zahteva plačilo najemnine od SH3 Narodne vlade in končno prepis tozadevne najemninske pogodbe, sklen jene s prejšnjimi vojaškimi oblastmi.
Cepljenje proti svinjski rdečici. Z cžiro m na dejstvo, da pogine vsako leto mnogo necepljenih svinj na omenjeni kulni bolezni, precejšnje števi lo pa se jih mora zaklati predčasno, trpi zaradi j opustitve cepljenja premoženje in prehrana ljudstva . ogromno škodo. Posestniki, ki še niso prijavili 1 svojih svinj za cepljenje, se opozarjajo, da čimpo-; preje prijavijo svoje svinje pri občinskih predstoj f nikih, ker se bo pričelo s cepljenjem že sredi te ga meseca.
Davčni vijak na pravo mesto. Splošao prevladuje mnenje, da bi naj naSe davčne tblasti pri tisaile posebno na vojne dobičkarje Skozi celo ali večinoma velik del vojne dobe so ti ljudje bili oproščeni. Mnogi nemški in nemčurski trgovci ki so bili pred svetovno vojno blizu ko ¿kur za, so si tekom vojne tako opomogli, da so ne samo vse dolgove poplačali, temveč so tudi si nakupili cela velepoaestv?, hiše in so še poleg tega si nakopičili stotisočake. Živeli so prešerno in komodno kakor v obljubljeni deželi, do čim je ubogo ljudstvo stradalo in trpelo. Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da je tekom vojske nastalo v Mariboru samem okoli 90 novih miljonirjev. Za koliko milijonov pa so pomnožili svoje premoženje razni Scheibaumi, Badlni, Franci, Bergi i. dr., pa si lahko mislimo. Odločno zahtevamo od davčne oblasti, da takoj sestavi listo vojnih dobičkarjev in da jih obdači do najvišje mere. Premoženje, ki so si ga ti krvosesi nakopičili, je ljudsko premoženje. Tirali so cene ljudskim potrebščinam do ' neizmerne višine in so tako ljudstvo popolnoma izmozgali. Nobenega usmiljenja a temi ljudmi! Tu kaj nastavite davčni vijak!
Kdo je to povzročil? Tako se povprašujejo ljudje po laškem okraju, ko dobivajo Črno na belem, da jim je odmerjen v nezaslišani visočini osebnodohodninski davek. Kaj takega Se ni blo tukaj, da bi se kmetu pripisovali in predpisovali dohodki, kakor da bi bila kmečka posestva zlati rudniki, ki bi dajali cekine brtz stroškov in truda. Ne, takšnih dohodkov oi imel in jih ne bo imel imet, da bi se ga moglo uvrstiti na dvajseto ali Se višjo stopnjo, pač pa irca stroške, kakor jih v drugih stanovih te poznajo. Naj sa le kmstu po tare kako orodje, kaj ga stane popravilo! Kdor je povzroiil tako odmero osebnodohodninskega davka, ne more biti ne prijatelj kmečkega stanu ne Jugoslavije.
Prošnjo za demobijizacijski materij al. Vse take prošnje je odstopila deželna vlada za Slovenijo v rešitev »Gospodarski komisiji za stvarno demobili-zacijo« v Ljubljani, Sodni ulica št. 1. Glede reše-»evanja vloženih prošenj in vlaganja novih, razglaša navedena komisija sledeča: Izključno pravi-
co dodeljevanja de mobilizacijskega materijala ima Gospodarska komisija v Ljubljani, ki ustanavlja za kraje, kjer se nahajajo večje množine demobiliza cijskega blaga, posebne krajevne komisije Nekole kovane prošnje za demobilizacijski materij al naj se vlagajo »ključno le pri Gospodarski komisiji v Lju bljani, kjer obstojajo krajevne komisije tadi pri teh. Vsaka prošnja mo-a imeti navedeno: 1. Natančno ime in naslov dotičnika, ki hoče kak ma-terjal dobi. J. Utemeljitev nujnosti potreb» in ali ga rabi za s?ojo lastno potrebo kot direktni uporabnik ali pa posredno. 8, Navede naj se tudi kraj, oziroma skladišče, kjer se nahaja zaželjeno blago, ako je to prosicu znano, i Stroji sploh in dragocenejši predmeti se bodo oddajali le pod pogojem, da jih bo kupec rabil naj nanj skozi dve leti, če jih hoče prej prodati, mora dobiti za to dovoljeaje Gospodarske komisije, ki si bo v takih slučajih pridriala pravico razpolaganja.
Nagrada za doprinos demobilizacijskega blaga. KHub ponovnim opominom Še do danes mnogo imejiteljev ssmol&stao prilaščenega demobilizacijskega blaga ni priglasilo, čeprav se dobe priče o nepravilni priiastitri, Gospodarska komisija za stvarno demobližacijo zato ponovno razpisuje nagrado onim ki s svojim sodelovanjem pripomorejo, da se dobi nazaj blago iz stvarne demobilizacije, ki je bilo nepravilno prilaSSeno, Nagrade bo iz plačevala Gospodarska komisija za stvarno demo bilizscij» v višni 10% doprinesene vrednosti. Tej komisiji naj se sporočajo vse prjave, kje in pri komu naj se ižče prilaščeao blago.
Vodstvo stvarne demobilizacije v Ljubljani razglaša, da bodo od 1 aprila naprej sprejemni dne vi 2a srar-ke v svrho in-ormacij le vsaki torek in petek od 10. do 12. ure dopoldne. Vloge za dodelitev demobiliz;jskega materijala morajo biti vložene in rešme pismeno, vsled česar povzročajo osebne intervencije le zamudo časa in zavlačujejo reševanje vlog
Oddaja barak v ptujskem okraju. Okrajno gla varstvo v Ptuju bo po naročila komisije za stvarno dfmibilhacijo razprodalo več lesenih barak, ki so p.ecenjer e z 500 do 5000 K. Razun barak se bodo oddali tudi stroji za leseno in čevljarsko tovarno po ceni, katero določi državni izvedenec okrnim zastopam, občinam, domačim podietjam, kmetem in drugim občanom ptujskega političnega okraja če niso prekupci. Vložijo na do 8. aprila 1919 pismene proSnje za okrajno glavarstvo v Ptuju. Zasebne prošnje morajo biti opremljen« z občinsko — uradnim potrdilom, da je nakup nameravan za lastno potrebo in ne za nadaljoo prodajo. Vsa natančnejša pojasnila e dobe pri okrajnem glavarstvu v Ptuju II. nadstr. soba Št. 1. ob sredah in petkih od 11—12 ure predpoldne.	;
Shodi In prireditve,
V	soboto, dne 5. aprila: V Konjicah ob 7. uri zvečer v čitaluiški dvorani v Narodnem domu izvanreden občni zbor tukajšnje »Čitalnice«. — V Ptuju ob 8. uri zvečer v prostorih mestnega gledališča simfonični koncert, katere la priredi vojaška godba za Spodnji Štajer iz Maribora pod vodstvom kapelnika g. Ferdo Hersoga.
V	nedeljo, dne 6, aprila: V Ormožu po rani maši na dvorišču ormoške posojilnice shod SKZ. Govorijo posl. Meško, poslanec Brenčič in nad revizor Pušenjak, — V Svetinjah popoldne po večersicah v šoli shod SKZ. Govorijo posl. Meško, posl. Brinčič in nadrevizor PuSenjak. — V Mariboru ob 8. ari popoldne v veliki dvorani Narodnega doma koacert, ki ga priredi prof. H Druzo-vič s svojo zasebno pevsko šolo za otroke, Na sporeda so pesmi za eno- in dvoglasni otroški zbor, samospevi,4 točke za kvartet ter orkester na lok. Prijatelji petji in godbe vabljeni! — V K a-m niči pri Mariboru po rani sv. maši v Hiterje-vi gostilni velik shod SKZ za Kamnico in okolico. Govorniki pridejo iz Maribora. Vabljeni ste posestniki inviničarji, možje in žene, pridite v obilnem številu! — V Mariboru dopoldne ob 10. uri v prostorih okr zastopa, KoroSka cesta 26, II, nadstropje zborovanje živinorejcev mariborskega okra • ja s sledečim dnevnim redom: 1. Povziiga živinoreje. 2. Odločitev pasme. 8. Slučajnosti. Sodelovanje 40 obljubili strokovnjaki: višji živiaozdravnik Pirnat, ravnatelj vinarske Sole Žnidarič, inženir na kmetijski šoli v št. Jurju ob juž. žel. Zidanšek in drugi. Ker je živinoreja za naš okraj velevažnega pomena, se vabijo vsi živinorejci, na obilo udeležbo.
««i»
wm
—"Pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Tukajšnje po družnice Slov. kmet. družbe priredi po rani maši poučen shod. Predava živinozdravnik dr. Franc Zavrnik iz Ptuja o konjskih garjah in drugih živinorejskih vprašanjih. — V Laškem po prvem opravilu ob 729. uri v Pivnici shod S. K. Z. Na shodu govori g. dr. Ogrizek iz Celja. Kmetje in kmetice iz Laškega in okolic pridite v obilnem številu — Na Ponikvi ob juž. žel. velik shod S, K. Z. Govovori g. profesor Remec iz Ljubljano o vojnem posojilu, o valuti iu drugih gospodarskih zadevah. — V Št. Jan ž u na Dr. polju popoldne po večernicah v posojilnici občni zbor hranilnice in posojilnice z običajnim dnevnim redom.
V	nedeljo dne 13.aprila: V Dolu pri Hrastniku takoj po prvem sv. opravilu v prostorih g. Petra Šentj ure občni zbor kmetijske zadruge. Člani zadruge pridite ?olnoštevi!no, da se sami prepričate o dela vanju zadruge! — Po tem občnem zboru se vrši občni zbor slov. kat. izobr. druStva. — Pri Sv. Petru na Medvedovem selu po rani maši Bhod S. K. Z. Govori nadrevizor Vlade Pušenjak,— Pri Sv, Štefanu pri Šmarju popoldne po večerničah shod S. K. Z. Govori nadr. Vlad Pušenjak.
V	pondeljek dne 21. aprila: V Žičah popoldne «b 8. uri v posojil niš ki h prostorih redni občni zbor hranilnice in posojilnice z običajnim dnev ni redom.
8 aprila razdeli Tudi prijave za
DO?!«!.
Krčevina. V četrtek, dae občina Krče dna zadoji krompir premog se sprejmejo.
i>v. Benedikt v Slov. goritcah. Nemila smrt je dne 20. sušca zopet posegla v našo dekliško druž bo in nam ugrabila v najlepšem cvetu njenega življenja, mladenko Marijo Kurbos, ki je bila vzor kršč pobožne mladenke. Vzpodbudno je bilo stati ob njeni bolniški postelji, s kal o Jobovo potrpežljivostjo je več mesecev prenašala hude bolečine svoje bolezni, ganljivo je bilo pri njeni smrti, ko se je poslavljala od svojih dragih, jih zahvaljevala za vss debrote ter željno pričakovala prihoda svojega nebeškega ženina, čegar p-eav. Srce je celo življenje goreče častila, V resnici, kakšno življenje, takSna smrt. N. v m. p.!
Sv. Jurij v Slov. goricah. V četrtek, 20. suSca je po štirimesečni mučni bolezni, večkrat previde-na s sv. zakramenti v Gospodu zaspala Marija Androjna iz Partinja, rojena Toličič iz Slivnice p. Msribcro.
Radgona. Tukajšnja mestna »šparkasa« zahteva od vlagateljev, ki hočejo dvigniti svoje vioge, potrdilo od županstva, da so nemSki državljani oziroma da spadajo pod NemSko Avstrijo, in 8e le na podlagi takega potrdila jim izplačajo polovico njihovih vlog. Kdor pa nima takega potrdila, pa mu sploh nočejo izplačati niti vinarja. Ljudstvo je zelo zbegano in si ne ve pomagati. Kaj pravi k temu naša deželna vlada v Ljubljani in ali bo odredila pitrebne korake v varstvo naših ljudi, ns primer, da postavi pod nadzorstvo posestva nemških in nemškutarskih Radgončanov? Saj nemške posesti je v Slov. goricah dovolj.
Podvin pri Polzeli. Na gostiji Janeza Gedliczka in Tončke Predovnik se je nabralo namesto fan tovske podoknice za jugoslovanske invalide 60 K. NovopOTOČeacems obilo sreče!
Pasje pri Velenju. Ko smo se bili pod avstrijskim jarmom, smo imeli v našem premogokopu tirana stotnika Raada. Ob času prekucije ga je vze 1 la noč. Pobral je Sila iu kopita ter za njim tudi njegovi ljubljenci Dimaj itd,, samo na bivSega feld- t vebeljna Zinglerja je pozabil, ki je kaj mogočno > stresal svojo dolgo sabljico. Pa tisti »zlati« časi r so minuli. In ko je bila Solferanjaka šola razpu Sčena, je poduradniku Zinglerju skoro kri zavrela i same jeze, ko je moral dati otroke v slovensko 1 šolo. Še celo njegbva žena, ki je v slov. Vrbo vem doma, je izjavila, da se bo izselila iz Jagos1 avije) v Nemško Avstrijo Odpotovati je nameravala v í Gradec. Toda sedaj, ko se slišijo glasovi o stra > danju v NemSki* Avstriji, so te vesti nekam utih-t nile. Jim menda le jugoslovanski kruhek bolj diši.' Ali mi vendar želimo celi koloniji Zingler srečno^ pot.	/ -
St. Jur ob juž. žel. V nedeljo, dne 30. marc» se je oživil pri nas tel. odsek Orel; cb tej priliki» so priS'i Orli iz Celja in Teharjev, ter dva odpo* slanca Orlovske Zveze iz Ljobljane. Zborovanja jcf predsedoval Fr. Žličar, govorili so M>rnik iz Celjajf Rt bov in Gajšek iz Teharjev, Pišek iz Cotfa, Piré"» podredsednik Orlovske Zveze iz Ljubljane,*; ter Ivan
".tu
SLOVENSKI GOSPODAR.
»i»
1M9
Šolar iz ot. Jurja. Nato so bile proste vaje in va je na orodja, telovadili bo izvrstno. Priglasilo ae je lepo število članov, katero se pa fie pomnoii i- St. Jnr ob jul. žel. Dne 28. marca je astmi! na tuksjgnji lel. postaji neki slspar, ki je mari borskega trgovca Sarija ogoljufal za 10 000 krm, agenta dri. pol cije v Celja, Ribariča, ki ga je z» sledova]. Zločinec je neki Ivan GajSek iz Ponikie ki je bil svojčag narednik pri 26. peSpolko. f Vojnik, Č;ta no o in slišimo kako lepo napredujejo in se organizirajo v nažih sosednih župnijah raziovrstna katoliška društva in drulbe. Todi naša župnija ni med zadnjimi pe ljudskem število, toda v organizaciji in napredku smo mi najzadni. Res nas je precej zadela ta strašna vojska, zgu bili smo precejšno število dobrih fantov in mož, a mi, ki smo tako srečni, da smo se povrnili na zaj v našo zlato domovino, in svcbodno Jngosla vi jo ne smemo vedno spati! Začnimo vendar enkrat tadi mi! Samo začeti je treba pa bo šle, zakaj pa po drugih župnijah gre. Prosimo ntš? voditelje, da se kmalu oglasijo!
Dobrna. Shod SKZ je dobro uspel. Ljudstvo je v obilnem številu z zanimanjem sledilo govorni kom. Sprejete «o bile štiri resolucije: Zoper nasilnost imperialističnih sosedov na zahodu ia seve ru, za takojšnjo «klicanje pokrajinskega zbora kot nadzorovalni organ deželne vlade in za skorajšen razpis volitev; o agrarni reformi; za spremembo Todstva tukaiinje šole.
VerŽej. Dne 15. marca t. L je umrl v 80. le ta svoje starosti Franc Gaberc. Blagi pokojnik je bil mnogoletni naročnik »Slov. Gospodarja«, vzgle ■den kmetovalec, več let tržki župan in zaveden Slovenec Priporočamo ga v molitev I
Ptsj. Odvetnik dr Tone Gosak naznanja, da je prevzel osebno posie svoje pisarne,
PetiovČe. Dne 80. marca se je vršil shod SKZ v Petrovčah. Prostorna dvorana v Društv. doma je bila nabito polna. Zbralo se je nad 500 prista šev SKZ iz petrovčke in žalske občine. Govorila sta dr. Ogrizek in poslanec M. Levstik. Dr. Ogri zek je govoiil o sedajnih političnih in socialnih razmerah ter razložil program SKZ, ki se bo pred Vsem potegovala za pravice kmečkega stanu, ki pa boče biti f smislu katoliških načel pravična tudi drugim stanovom. Mihael Levstik je govoril o go» podarskem položaju ia v posebni resoluciji nteme Ijeval potrebo prostega lova za naše kmete Na shod 8» bili povabljeni samo somišljeniki SKZ, a prišli so na shod todi nepovabljeni gosti — soci-jaliatifioi delavci iz Zabukovca in Griž. Prišli niso na shod iz debrega, temveč iz hudobnega name na, da bi Bbod motili ali celo razbili. Govor dr. Ogrizeka so vedno prekinjevali, delali nesranm« in surove opazke, a govornik jih je znal tako zavr niti, da so surovi puhl glavci kmala izgubili vse veselje oporekati. Končno je dr. Ogrizek predlagai še reso ncijo, da naj država ustanovi poseben fond za poeporc revnejših slojev pri nakupu živil, ker so vs!ed proste trgovine cene vsem živilom neiz mera o poskočile.
Fram. V nedeljo, dne 80. aprila, je kmetijska podruiirica Slivnici Fram Rače priredila v naši šoli gospodarsko zborovanje. Predsedoval je župan K. Černej. Govorili so: urednik Žebot, nadučit Pirk maier in posestnik Kmetec. Po gospodarskem sho-, da se je vršilo politično zborovanje SKZ.
Podova pri Račab. Po težki operaciji je dne 12. marca umrla v marinoraki bolnišnici obče priljubljena žena Ivana Lešnik, soproga našega župana. Blagi pekojnici večno plačilo, žalujoči red bini pa naše sožalje!
Kamnica. V nedeljo, dne 28 sušca smo našli na cesti letake (»Dragi narodnjaki«), od katerih enega vam pošljem v pregled. V iet»ka so tiBkane razne neumnosti, da bi lahko pameti ega človeka kar glava bolela! Trosijo j»h seveda nemčurji, ki se še nahajajo pri nas v Jog slaviji. Tuci v Kam niči je C«? več takih. Plašijo z nj mi ljudi na razne načiie. Prosimo uredništ»« naj blagovoli v Slov. Gospodarju in v Strtži o tem ljudi poučiti, da ne bo verjelo takim bedarijam, ker se še najdejo ljudje, ki maj-Jo v«» kar berejo in slišijo. Mi ¡„o,Meni Jogoslc?^. i v testiramo zoper tako dejan Je " :r3tu jugoslovanskega prebivalstva * Kam aici Pcšiliamo iskrene jugoslovanske pozdrav«. — Op. ur.: Hvala za poročilo. Le večkrat kaj pi iite o razmerah v KamnicL V nedeljo, dne 6. t. m., po rani sv. maši, se vrši v Hiterjevi tostilni velik shod SKZ za Krmnco in okolico Ag tirajte že sedaj za obilno udeležbo! Pi idejo naj posestniki, tiničarji in vsi drog . Govorniki pridejo iz M* ribora.
St. Križ tik Slatine. Od nas sta za Jugoslavijo pri Radgoni dne 6. februarja darovala Bvoje r< vljenje: Alojz Berk, županov Bin iz Bretovca, »t ne ga Nemci ustrelili in potem v Muro vrgli, in Anton Bertko iz Spod Sečcve, ki je bil zavra* no asirrJjen. Junaka naša svetila vama večna luč! i Zetale. Tukaj nameravajo imeti iudečka"» | »hod, ne vemo, če se bo izplačalo; če boljšega I aheda ni, še tega oi treba Ako b.! kateri rodeči j gevernik slabo naletel, da bi jih skupil po sa*uji i si n»i sam pripiše. ,
Sv. Križ pri Mariboru. Na poučnem sestanku Dekliške Zveze dne 25. marca se je razpravljal» o sledečih predmetih: a) splošen političen položaj v Jugoslaviji. b) Protest proti krivičnemu postopanju Italije. . c) Dar družbe sv. Mohorja, d) Pomen te družbe za nas a pozivom na obilo naročitev. e) Katere časopise hočemo s pomočjo kolportaže razširjati pri nas; pomen katoliško narodnega časopisja.	*
Sv. Jurij ob Pesnici. Polagoma bo, tako upamo, naš kraj vendarle dobil zopet svoje slovensko lice, ki je bilo dozdaj na debelo zamazano z nemškutarijo. Naši fantje-vojaki delajo zdaj tukaj že bolj čast slovenskemu imenu; nemški napisi so povečini že sramežljivo zagrnjeni in se bodo menda kmalu celo prelevili v slovenske, čeprav bodo vsled fega nekateri vsenemški agentje po-skakali iz svoje kože, ko druga-ne bodo več vedeli početi ; kajti govori se, da so nekateri — baje Hammerer-jevi odpadli že od kat. cerkve: ali iz prepričanja in verske vneme ali radi ženitve — Bog ve I No, Jugoslavije to ne bo podrlo, če je vse drugačni viharji niso mogli! — Tukajšnja kmetijska podružnica živahno deluje: umni gospodarji, vsi pristopite!
Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 30. marca se je vršil pri nas prav dobro obiskan občni zbor bralnega društva, ki je zadnje leto prenehalo delovati. Občni zbor Otvoril in vodil domači g. župnik, o potrebi in namenu izobraževalnih društev pa je govoril urednik Arlič. Društvo si izvoli v kratkem nov odbor in na velikonočni pondeljek že namerava nastopiti z večjo prireditvijo. Naše izobraževalno delo, ki smo ga morali vsled vojske prekiniti, hočemo nadaljevati in naše društvo povzdigniti na isto in še višjo stopinjo, kakor pred vojno, da bo tudi zanaprej ponos in dika vseh drftštev v mariborski okolici.
Brezje pri Mariboru. Dne 25. sušca je bil pri nas po sv. opravilu pod milim nebom shod SKZ., na katerem sta govorila dr. Leskovar in kaplan Paulič. Vsi, ki so bili na shodu, so z velikim zanimanjem poslušali proizvajanje govornikov. Vojaki iz Pobrežja so se tudi udeležili shoda, na katerem so zapeli več narodnih pesmi.
Reka pri Hočah. Dne 25 sušca ob 3. uri pop. je bil prav dobro obiskan shod SKZ. v gostilni Lebe. Govorila sta dr. Leskovar ia kaplan Polak. Somišljeniki, pristepajte k Slov. Kmečki Zvezi kot člani!
Marbek. Občni zbor Mladeniške in Dekliške Zveze dne 23. marca pri Sv. Janezu je bil mnogoštevilno obiskan od domačinov in sosedov. Govorila, sta: Vladko Pušenjak o političnem in gospodarskem položaju s posebnim ozirom na naše obmejne kraje in učitelj Lešnik o izobraževalnem delu.
Sv. Lovrenc na Dr. polju. Občni zbor Posojilnice im Strojne zadruge dne 25. marca se je krasno obnesel. Po izvršenih poročilih in volitvah je nadrevizor Pušenjak temeljito govoril o napakah rajne Avstrije, o sedanjih gospodarskih razmerah in denarnem položaju ter o temeljih gospodarskega razvoja v Jugoslaviji. Končno se je shod razvil v veličastno manifestacijo cele župnije za zahteve jugoslovanskega naroda, da dobi vse kraje, kjer prebivajo Jugoslovani ter so se soglasno in velikim navdušenjem sprejele resolucije zoper zasedanje našega ozemlja od Italijanov, zoper nečloveško íavnanje z našimi jetniki, ki jih proti vsakemu mednarodnemu pravu zadržuje; zborovalci so tudi zahtevali, da naj vlada vse stori, da se našim jetnikom v Italiji in Rusiji pomaga ter da vse potiebno ukrene, da se znižajo cene . raznih potrebščin po trgovinah, saj so se zmanjšale tudi cene kmetskim pridelkom.
Ljutomer, v Ljutomeru je umrla 22. sušca Leopoldina Horvat, roj. Bonač, bivša učiteljica v G. Radgoni v 44. letu svoje starosti. Pokojna je bila vzor slov, žene in matere*. Zapušča žalujočega soproga in 7 nepreskrbljenih otrok v starosti od 5. do 17. leta. Zaostalim našo sožalje.
Ljutomer. V sosednji župniji pri Svetinjah je več slučajev črnih koz ali osepnic. Prebivalstvo se naj drži strogo zdravnikovih predpisov, da se s tem zabrani razširjenje te nevarne bolezni.	ItS
Sv. Križ pri Slatini. Ob zelo veliki udeležbi se je vršil dne 30. sušca tukaj shod SKZ za rogaški okraj. Govorili so: podpredsednik VLS prof. Bog. Remec iz Ljubljane, poslanec Vrečko, župnik GomilŠek, kaplan Avšič, župan Roškar. Izvoljen je bil okrajni in župnijski odbor SKZ in soglasno so bile sprejete sledeče rezolu-cije: Italijani ne smejo dobiti koščka naše zemlje; skliče naj se čimprej pokrajinski zbor za Slovenijo, uredi naj se naša valuta, za križevsko in slatinsko šolo bodi skupen šolski svet.
Razbor pri Slovenjgradcu. 25. sušeč je bil za nas Razborčane dan veselja. Po dolgem času smo imeli ta dan zopet cerkveno opravilo, po istem pa zanimiv in podučen shod, katerega se je z malo izjemami udeležila vsa župnija. G. mestni župnik A. Cižek nam je v poljudnih besedah obrazložil politični položaj potem pa prepričevalno govoril o potrebi kmetske organizacije. Shod je otvoril in zaključil s primernim govorom g. župan Lenart Pačnik. Priznalno se mora omeniti, da so zborovalci z največjim zanimanjem in pozornostjo sle dili izvajanjem govornikov, pač dokaz, kako ukaželjno je naše prebivalstvo. Z navdušenjem so bile sprejete
resolucije, v katerih so zborovalci odločno protestirali zoper pohlepne namere italijanskega imperijalizma, odtrgati Jugoslaviji naše Primorje in pa zahtevali, da se našim ujetnikom dovoli takoj povrat v domovino.
Žalec. V ital. ujetništvu je umrl previden s sv. zakramenti za umirajoči priden mladenič Alojzij Piki in sicer v bolnišnici Tionzo, Rajni Lojzek je iskreno ljubit svoj dom in si je srčno želel videti svobodno Jugoslavijo in svoje domače. Ko je bil dne 5. oktobra 1918 na dopustu, so bile zadnje njegove besede sestri in bratu: «Pazite na mamo!» A tudi* mama mu je umrla dne 14. nov. 1918. Bodi vrlemu slovenskemu mladeniču tuja žemljica lahka!	j t ^ -
Sv. Janž na Dravskem polju. Piše se nam: "* V četrtek, 27. marca ob enih po noči so oropali trgovino sester Ferenčič trije vojaško oblečeni roparji. Skozi streho so prišli v hišo, se predstavili kot boljieviki ter zahtevali naj se jim izroči zlato, ki ga seveda niso imele. Oboroženi so bili s samokresi in noži. Medtem, ko je eden stražil obe sestri, da se nista smeli ganiti, sta druga dva preiskovala vso' hišo, kar je trajalo eno uro, pobrala ves denar, tobak, kruh in mnogo drugih reči. «Stražnik» je govoril tudi dobro nemški.	^ g^
fehSŽaSSki.vn -M
*•-?«« SL.*"*
Slovenci širite SIoy. Gospodarja!!
Vozni red>
(Velja cd 1. aprila naprej.)
Maribor: Odhcd:
& 35 zjutraj 10 13 dop. 4 SO pop.
Maribor: Odhod:
i	-H
6 33 zjutraj 4 47 pop.
Radgona:
Odhod:
' 4 22 zjutraj 8*05 zvečer
■ Ljubljana:
I Prihod: 70-15 dopold.
2M pop. 8 54 zvečer
Ljutomer:
i Brihod:
8-46 dopcld. 7-62 zvečei
r
1 Ijntoiner:
Prihod:
5-18 jy'ntraj 8 56 zvečer.
Ljubljana:
Odfcod:
4 43 z1 u t raj 10 41 dop. 6 K 5 zvečer
Maribor:
Frihod:
9 SO doy old. H 04 pup 10 31 z»ečer
Ljutomer: Maribor:
Odhod:'	Pr hoc:
6 3-j zj utraj 9 80 dopo d 5 3l ji op. J 8-46 zveč..
Maribor — Ptuj — Ogrska proga, Koroško, catase neizpremenjena.
Ultimo tarnali!»;
Sv. Lovrenc na Pohorja: Gkidi se Vam velika kri viea To je res. A mi Vam ne mrremo pomagati Obrnil« te na dr. J«a. Leskovarja v Maribora Krročka cest« št ! — Katarina Ertl: Obrate se ca dopolnilno poveljstvi m»rib<r«lrgs pehotnega pclka v Mariboru. — Slovensk vojak: Uradnika ali urrdnieo, ki So vedno semškatar: Eamanite okr. glavarja K»r se |w tiče „čiSčenja" Maribo ra, Vas zagotavljamo, da se bo Maribor še prav kmalu I lepo ,cčsttl" ntiučtmkib hnjskačtv. — Sv. Duh pr Loč ah: Nazranite hujskače, ki šnntajo in rovarijo pro J goslaviji, državetmu pravdniStm Kje je pa orožnifctv« \ da jih ne itsledi? — Sv. VidvPodjuni: Dctlčni ©1 \ rati ne delujejo. — Završe ftrobelDo: Zavarovalo i ptgodbo morate prej odpovedati Nattcčnejša pojasnila v zavarovalnih zadevah daje glavnih zastopnik ljubljanek „Vzajemne lavarovalnia-J Fr, P.cgraje, Celje (Br g). -Sv Katarina pri B. Slatini: Htala za lep članel Bcmo ob priliki porabili v naSih lis.ih. — Oslušavc: Č* drugi spijo pa Vi zr'nite. — J u g o si o v an ka j Malih Brasiovči h: Članek, ki «mo ga nedarao dobili, pr občimo, ko bp ved priatora. Pozd ave! — J. is. Sv. Ai d r a ž n»d Polzelo: VaSega poročila nismo prejeli. — < Š. Brežice: VpraSajte kako banko. — Štcrje pri G lin: ©opisov brei podpisa ne priobčnjemo! — A. 0. & An draž, in F. K. Slov. gradee: Invalidi in nbege vdoi morajo do; iti pedporo. Napravite prcSnjo in jo pošljite 1 tkr. glavarstvo. — Oddelka o pogrešanih vojakih 1 moremo priebčevati, ker ee je teh dopisov preveč nabral Slemen: Odpuščenega aodnijskega uadiika. ki gčava bujska, nMnanite diž. pravdr.ištvn — Dopisnike prosin k t atkih poročil in pttrpljenjvtt> dopisi pride o aa v sto, če jih ne bo mcgtče »praviti v naš list, jih bomo o stopili j S traii.4
Uredništvo „STov. Gospodarja", „Straže" i „Malih .Novic" j<e dobilo svoj lasten telefon, ki im ¡številko 220. Število 113 ima edino trgovina in tis karna sv, Cirila. Z uredništvom se lahko govori tf lefonično vsak delavnik od pol 8. ure zjutraj do ( «re zvečer. Ob nedeljah in praznikih se pa ns uri duje.
Posamezne «tevllka .Slovenskega BoapoSa^i in „Straže" stanejo o<l 1. oktobra naprej v raapn £0 v, brez ozira na to, ali imajo 1 ali B straali
Dvojno in amerikanski knjigovodstvo. 62
Na Legatovem zasebnem uči! žču v Maribora se pri ne 1. aprila 1919 oblastveno dovoljen tečaj za dvoji in emerikansko knj govodstvo. Pončeval bo zato i vrstno nsposibljen učitelj Natančnejša pojasnila učiiiščn Legat v Mar bora, Vetrinjska nlica 17 I.
Izdajatelj ln založnik: Kal. tiskovno društva.
Odgovorni aro/ it:, Franjo Zobat,
ffisk tiakanoa mu OUrtJa t. Mariboru.