Štev. 155.
V Ljubljani, v ponedeljek. 10. ]nll]a 1911.
Leto XXXIX.
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] .	S 24-—
za pol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ .	„ 6'—-
za en meseo „ .	„ 2 —
V	opravi prejemati mesefino K 1*90
===== Inseratl:: ■
Enostolpna petitvrsta (72 mm): . . po 15 v
za dvakrat za trikrat
• • • • i»
13 10
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, lzvzemšl nedelje tn praznike, ob 5. nri popoldne.
B2- Urednlitvo ]• v Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uradniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6. "sta Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Socialna demokracija v Polju.
Pul j, dne 7. julija 1911.
Sicer doni to nekako čudno onemu, ki pozna Pul j, kakor tudi onemu, ki ve, da ima to mesto takorekoč več-alimanj vojaški značaj. Pa naj doni čudno ali ne, istina je, da so sc znali socialni demokratje tudi v Pulju ugne-zditi. Organiziranih udov sicer ta stranka ne šteje mnogo, vendar pa, kakor je razvidno od zadnje državno-zborske volitve, pri kateri je dobil soc. dem. kandidat 1982 glasov, ni njene moči podcenjevati. V zadnjem času, sosebno pa za časa zadnjih volitev so napenjali vse sile, da pridobijo kolikor mogoče največ delavstva, kar se jim je deloma tudi posrečilo. Kot agitato-rično in reklamacijsko sredstvo so si postavili dve točki, in sicer boj proti draginji in pa boj proti izdatkom za militarizem. K prvi točki bi ne bilo mnogo oporekati, ko bi ti bratci pogledali stvar s prave strani. Toda od njih se sliši samo vpitje. Pametnih nasvetov ali pozitivnega dela za odpravo draginje pri njih ni najti in s čisto naravnega vzroka, ker nimajo smisla za to in ker se jim v resnici tudi za to ne gre pri tem manevru. Gre se jim le za ukrepitev njihovih vrst. Kar se tiče druge točke glede nastopa proti izdatkom za militarizem, je pa vredno, si jo ogledati malo bližje. Pulj jc, kakor že uvodoma omenjeno, mesto z več ali manj vojaškim značajem. Že sama vojna mornarica šteje približno 12.000 mož. Tej je treba še prišteti precej tisoč pehote. Za vsem tem pride pa še mornarični vojni arsenal in druge važne in velike mornarične naprave, pri katerih je zopet zaposlenih kakih 5000 delavcev. Če se prišteje k vsem lem tisočem še precej velik uradniški aparat, potem je razvidno vsakemu, četudi Pulja ni nikdar videl, da nosi to mesto vojaški značaj. Da si jc vojna mornarica ustvarila v Pulju svojo glavno in največjo vojno luko in da jc ustvarila tu svoj veliki arsenal z mnogimi drugimi velikimi napravami, v tem je bila dana temu mestu prihodnost in prilika razvitka. Pri tej priliki je umestno povdariti, da je uprava vojne mornarice velika pospeševate-Ijica vseh občno korist in blagor mesta pospešujočih naprav. Z vsakim korakom do razvitka vojne mornarice je prihod uradništva in delavstva večji. Ta množitev prebivalstva je bila dose-daj in je še v prid Slovanov. Kolikor
bolj sc razvijajo mornarične naprave, tem večji je prihod Slovanov. Posebno se množi število slovanskega delavstva. Če bo vojna mornarica mogla njen program izvršiti, potem je brez-dvomno, da bodo v Pulju v d oglednem času zavladali Hrvatje in Slovenci, katerim še danes laška kamora odreka vsako najmanjšo pravico do eksistence.
Z razvitkom vojne mornarice pa je začela zeleneti tudi stranka socialne demokracije. To je tista stranka, katera je za časa državnozborskih volitev najbolj rohnela zoper vojno mornarico. Skoro na vsakem rdečem shodu se je culo, da treba z vsemi silami nastopiti proti povišanju mornarice in da treba z vsemi močmi delati na to. da se jo, če mogoče, sploh uniči, Rdeči govorniki so nerazsodnim masam skušali dokazovati, da je današnje draginje največji vzrok militarizem; zato proč z njim. Noben rdeči govornik pa ni povedal, kam da bi v slučaju (na katerega bodo seveda rdeči bratci zastonj čakali), da se odpravijo mornarične naprave, spravili onih 5000 delavcev in njihove družine, katere imajo sedaj zaslužek od vojne mornarice. Ravnotako je tudi soc. demokraški kandidat Li-russi pozabil povedati, kam bi spravil onih 6000 delavcev z družinami, kateri so v ladjedelnici v Trstu zaposleni. Takih in enakih vprašanj bi se rdečkat'-jem stavilo lahko še mnogo. Ali niso posebno pri gradnji sedanjih velikih vojnih ladij dreadnoughthov tudi delavci železnih rudokopov udeleženi in kje so oni tisoči, kateri imajo seclaj svoj zaslužek v tovarnah za stroje in topove. Vsi 1i tisoči in tisoči delavcev in njihove družine bi morale lakote umreti, ako bi socialni, demokratje hoteli in mogli svoje obljube in terjatve izpolniti. Toda take in enake modre (?) točke njihovega programa so le pesek v oči nerazsodnega delavstva, katero skušajo na svojih shodili tako omamiti, da jim končno res sede nekaj ne-zavednežev in nezaclovoljnežev na ta njihov protimilitarski lim. Da so se pa sosebno v Pulju tako močno pomnožile soc. demokraške vrste, tiči glavni vzrok v razširjanju socialno-demokra-tičnega časopisja. To je treba priznati že iz tega vzroka, tla se ho od druge strani to paraliziralo. Vse tukajšnje delavstvo je preplavljeno z rdečimi listi. Nič manj kot štirje taki listi se tu v velikih množinah spečavajo. Vsem tem rdečim listom pa ne stoji niti en sam libt nasproti, kateri bi v soc. demokraški h listih nagromadene laži in
napade zavračal in odpiral poštenemu delavstvu oči. Tu v tej točki leži vse zlo rdeče poplave v Pulju, in če se ne bo temu v najkrajšem času odpomoglo, preti mestu, ob katerem se nahaja edina avstrijska vojna luka, rdeča poplava. S socialno demokracijo pa preti puljskemu slovanskemu delavstvu še druga velika nevarnost, namreč raznarodovanje. V vodstvu puljske socialne demokracije, kjer je zastopana tudi skupina jugoslovanska, vlada najzagrizenejše Italijanstvo. Zato pač ni treba boljšega dokaza, nego to, da so sc pri letošnjih državnozborskih volitvah pridružili socialnim demokratom (tudi jugoslovanskim) najza-grizenejši iredentisti, in to čeclno zvezo so sociji (tudi jugoslovanski) italijanski kamori plačali s tem, da so glasovali pri ožji volitvi za italijanskega kamoraša dr. Rizzija. Toraj ne samo to, da se dajo slovanski delavci omamiti od soc. demokracije proti svojemu kruhu, katerega si v Pulju služijo skoro izključno pri vojni mornarici, oni so v trenotku, ko stopijo v rdeči tabor, tudi narodno izgubljeni. Slovanski delavec v Pulju, kateri prestopi prag rdečega tabora, stopi obenem tudi v italijansko - iredentovsko protiavstrijsko družbo. O kakem internacionalizmu pri puljski socialni demokraciji ne more biti govora. To jc ta družba že neštetokrat pokazala. Ne bi sc motil oni. ki hi trdil, da se jn' a v i na jug u p o d p i r a t i" 1 a -š k c g a socialnega d e ni o k r a -t a , p odpirati i n d i r c k t n o 1 a -š k o s t r a n k o. Ker pa bijejo Hrvati in Slovenci v Pulju boj proti laški kamori. katera jim odreka vse pravice do javnega življenja, moral hi ta, boj veljati tudi zaveznici italijanske kamore in ireclente in ta jo puljska socialna demokracija. Delavstvo tvori v Pulju veliko maso slovanske stranke in zato jc treba napeti vse moči, da se to delavstvo ohrani Siovanstvu, da ne utone v socialni demokraciji, združeni z italijansko iredento. Da bo pa mogoče to doseči, bo treba sedaj tako razširjenemu soc. demokraškemu časopisju držati ravnotežje s poštenim in poduč-nim časopisjem. Zato ho pač dolžnost vsakega, da k temu kolikor mogoče pripomore. Mnogo je zamujenega, zalo rešiti, kar se še rešiti da! Z razširjanjem dobrega časopisja pa bo treba tucli skrbeti za organizacijo slovanskega delavstva, in sicer z organizacijo, katera bi se tudi v bistvu popolnoma razlikovala od socialne demokracije. O tem ob priliki.
jugoslovanska strokovna zveza.
Skupina paznikov prisilne delavnice je imela občni zbor v soboto zvečer. Poročila od borova se vzamejo na znanje. Skupina šteje 27 članov. Občni zbor je poselil tudi načelnik J. S. Z., c. kr. zdravstveni svetnik in deželni odbornik dr. Ivan Zajec. Z ozirom na napade v »Jutru« in »Narodu« na skupino, se jc konstatiralo, da jc skupina dosegla že v prvem letu dva uspeha: Odpravila se je nočna služba pri vratih g. ravnatelja Poljanca ter sc dosegli štirinajstdnevni dopusti. Navdušenje za skupino je vzpričo dejstva, da se liberalni ravnatelj Poljanec upira vsakemu napredku v službi, veliko. Upati je, da se bo dalo za skupino še marsikaj doseči kljub jamranju nesrečnega Ljubiča. V odbor so bili voljeni večinoma stari odborniki, izven Ljubiča seveda, ki se jc prelevil v liberalca. Občni zbor je sprejel protestno resolucijo proti rova-nju industrijskega sveta proti vladnemu načrtu starostnega zavarovanja.
Savska skupina je imela občni zbof včeraj ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu«.
Javorniška skupina je pa imela
občni zbor ob 13. uri popoludne na Koroški Boli. Odborova poročila in poroči ta o občnem zboru centrale sta obe skupini navdušeno odobrili. Na obeh shodili je govoril c. kr. deželni zdravstveni svetnik in deželni odbornik dr. Ivan Zajec. Govoril jc o nevarnih potih, katera hodi socialna demokracija lin pozival delavstvo, da se z vnemo oklepa J. S. Z., ki je edina resnična zastopnica delavstva na slovanskem jugu. Resolucija proti atentatom na starostno zavarovanje se je sprejela z velikim odobravanjem.
Trboveljska skupina J. S, Z. jQ imela v nedeljo, dne 9. t. m. svoje občno zborovanje. Skupina šteje že nad 60 članov. Občni zbor je odobril poročila načelnika (J. Supan st.), tajnika in blagajnika. V načelstvo skupine so izvoljeni: Predsednik Ivan Supan st., njegov namestnik: Anton Kurent, zapisnikar: Supan Ivan ml., blagajnik: Leopold Offacius; odborniki so: Ignacij Lam-prečnik, Josip Kurent, Franc Govešek, namestnika: Ignacij Štendler in Dominik Forte, revizorja: Vekoslav Božič, Ivan Steblo. Poročilo o sklepih glavnega občnega zbora (poročal Ant. Kurent) •se je z navdušenjem vzelo na znanje. Zastopnik glavnega odbora, Moškcrc, jo govoril o nevarnih potih, po katerih hodi socialna demokracija in pozival delavstvo, naj pristopa Jugoslovanski
LISTEK.
Josip Vandot:
Vilraoec.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
Grajščak se je vsedel na stol. S pestjo je udaril po mizi, da so zazveiieli kozarci. »Kaj takega!« je sikal. »Kaj takega! Taka nesramnost!« — Obrnil se je k lovcem in škripajoč z zobmi jc zavpil: »Še danes pojdetc v vas pa mi privedete begunca nazaj. Obesiti ju dam na najvišjo smreko ... Jaz jih ...«
A ni izpregovoril do konca. Kajti za bliskalo se je, da jc jemalo vid; obenem pa jc treščilo, da so zašklcpctala okna in se je razpočilo steklo na njih. Zveneč je padlo v dvorano, ravno graj-ščaku pred noge. Odskočili so prestrašeni lovci in tudi sam grajščak jc skočil na noge. Gledali so molče drug drugega, kot bi se izpraševali, kaj pomeni vse to.
Tam doli pod gradom pa se je prikazal hipoma velik plamen, ki je švigal semtertja in lizal okrog sebe. Razločno se je videlo kroginkrog: lepe njive, visoka drevesa, ki so sc priklanjala pred
silnim viharjem do tal.
»Pristava gori!« so zaklicali prestrašeni lovci. Glljetli so sc k vratom, da gredo gasit. Grajščak jih ni zadrževal. Kakor v sanjah jc gledal doli na gorečo pristavo in se ni premaknil s svojega mesta. Bežali so lovci iz dvorane, kakor bi jih bilo strah. Še trije ali štirje so sc rinili k izhodu. Tedaj pa se jc obrnil grajščak hipoma. »Matizolj,« je izpregovoril zapovedujoče, »ti ostaneš tukaj!«
Valpet Matizolj je obstal. Omahoval jo nekaj trenutkov. Toda, ko je pogledal gospodu v bledi, grozni obraz, se jo obrnil. Molče .je sedel na stol in je gledal temno predse na tla. Iz oblakov sc je vlilo. Vihar je sipal debele kaplje skozi razbita okna, da so je nabrala v nekaj trenutkih v dvorani voda.
»Matizolj, ali misliš, da pogasc ogenj?« je vprašal grajščak zamolklo. Matizelj jc dvignil svoj plašni obraz. Pogledal jc doli na gorečo pristavo. Razločno je videl, kako so prihiteli lovci v dolino in so dirjali semintja okrog pristave. Toda naenkrat so se zbrali zopet. In kakor tolpa splašenih jelenov so bežali potem od ognja, dalje v črno noč, proti vasi.
»Ni rešitve,« je odvrnil malodušno. Zopet je povesil glavo in ie strmel nemo predse.
»Kakšna noč! Kakšna nevihta!« jo mrmral grajščak. Hodil je po dvorani gori in doli z mračnim obrazom, zatopljen v globoke misli. Kako strašna noč! In sredi tc noči, sredi grozne nevihto tavata njegova žena in hčerka. Morda ste zašle in ne najdete pravega pota. In to malo, slabotno dete, ta nedolžna Elza se jc stisnila kdovekje k samotnemu grmu in je od strahu izdihnila svojo zlato dušico.
Grajščak sc jc prijel za glavo in .je zastokal. Moj Bog, zakaj je ni šol žo takrat iskat, ko mu jc sporočila žena, da jo deklica izginila? Kje je bilo njegovo očetovsko srce takrat? — Mrzlo in neprijazno je odslovil ženo, in reva jo šla, in Bog ve, kje zdihuje zdaj sredi grozne noči za zlatim, edinim otrokom! O, kje je bilo njegovo srcc, kje? Morebiti pa ga še nima ne . . .
Globoko v prsih je zapeklo grajšča-ka s tako silo, da si jo pričel puliti lase. Stokal jo kakor bi ga tiščala za vrat močna pest in ga davila. Hipoma mu jc vstalo pred očmi vse njegovo življenje. Kaj je storil vsa dolga leta? Ničesar. Zatiral jo svojo podanike in jih mučil kakor trinog. Delal jo z njimi kakor z živino in niti trohice dobrega, jim ni storil. Zaničeval je in preziral blago ženo, l<i ga je ljubila in napeljevala k dobremu. A ui je poslušal, ujupuk sc ii
je samo rogal. Ni se menil za svojo hčerko, ki se mu je sladkala kakor nedolžen angelček. Ni .ji pogledal v zlate oči, ampak jo jo odrinil mrzlo od sebe.
Zdaj je spoznal, koliko sta morale trpeti soproga in hčerka zaradi njega. V duhu jo videl zdaj vse solze, ki so jih morali pretočiti tlačani zaradi njega. In bilo jo solza jezero.
Pulil si jc grajščak zdaj obupan lase. Nocoj rnu .jo prišlo vse to spoznanje, nocoj se mu je zbudilo srcc. Kako na.j popravi vse, kar jo storil zlobnega v svojem življenju? Kako naj popravi, da ga no zadene božja kazen? — Božja kazen! Nikoli ni mislil na njo, a nocoj se je je spomnil. Mraz ga. jc stresel in zgrozil se je sam pred seboj. Kaj, če ga udari božja roka, udari žo danes zaradi pregreh, ki jih jc počenjal vse svojo življenje? Ka j so ni žc pokazala v tem, ila sta izginile soproga in hčerka in sta morebiti poginili sredi grozne nevihte? Kaj ni goreči blisk, ki je zažgal njegovo lepo pristavo, maščevalna roka božja?
Grajščak sc je vsedel na stol. Z rokami si je stiskal vročo glavo in stokal je tako obupno, da ga je gledal Matizelj strahotna in jc mislil, da je prišel njegov gospodar ob um. Vse besede so mu zamrle, in srce mu jo stiskala groza. Zunaj pa je treskalo kot na sod-ii j i dan in urad :?o jc tresel, da se jo
Strokovni ZVezi.
Sejo predsednikov in odbornikov ljubljanskih ln okoličanskih krščansko-socialnlh delavskih društev je sklicalo v nedeljo dopoldne načelstvo J. S. Z. v posvetovalnici »Ljudskega doma«. — Sklenilo se je, da prirede vsa naša ljubljanska in okoličanska društva še ta teden prostestne shode proti napadu industrijskega sveta na delavsko starostno zavarovanje.
Sestanek ljubljanskih ln okoličanskih zaupnikov in zaupnic slovenskega krščansko-soclalnega delavstva sklicuje Jugoslovanska Strokovna Zveza v četrtek ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«.
Podporno društvo delavcev in delavk ima jutri zvečer v »Ljudskem domu« shod, na katerem poroča poslanec dr. Krek. Po tem shodu je občni zbor Skupine Jugoslovanske Strokovne Zve-ze, tobačna tvornica.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze.
šolstvo.
Kamniška podružnica »Slomškove rveze«, je zborovala pretečeni teden v Vodicah. G. predsednik pozdravi nav-»oče zborovalce in povdarja, da so S. L. S. razni elementi pribijali na križ za-sramovanja, a minil je za njo Veliki petek, vstala je krepka, močna in pomno-ftena ter sedaj veličastno triumfira po Vsej Sloveniji.
Tudi mi že čutimo Veliki petek v Svojem srcu, že smo pri zadnji štaciji, rstali bomo, in kmalu pride čas, ko bo-flo žele pomnožene vrste »Slomškove Sveže« vesele triumfe med slovenskim Učiteljstvom. Gdč. Odlasek nam je podala učni načrt za pouk o gospodinjstvu v ponavljalni šoli. Skrbno je gdč. feferentinja sestavila svoje delo, kajti po tem načrtu si bodo deklice pridobile Dbilo znanja za poznejše življenje. Tovariš g. Kermelj upravičeno povdarja, ia se bo po novem načrtu moral razširiti čas ponavljalne šole.
Tov. g. Slapšak se zavzema za kuhinje v ljudskih šolah, kjer bi se deklice praktično poučevale kuharstva. Obrtno nadaljevalnih šol je že nekaj na Kranjskem, a za kmetiško ljudstvo je slabo preskrbljeno v .tem oziru. Gdč. Ddlaskovi priporoča, da stopi glede tega učnega načrta v stik tudi z drugimi strokovnjakinjami in naj poda pri prihodnjem zborovanju definitivni učni načrt o pouku gospodinjstva.
O tej točki mi bodi dovoljenih nekaj besed. (Op. poroč.)
Kakšna je bila ponavljalna šola do Sanes? V ponavljalni šoli se je vedno le ponavljala tvarina vsakdanje šole, gaj posebnih načrtov (za gospodinjstvo) za ponavljalno šolo nismo imeli. Iz-vzemši opravilnih spisov in ročnih del se deklice niso naučile prav nič novega. Ker so se spuščale v ponavljalno šolo navadno vse učenke, ki so dovršile 12. starostno leto, ne glede na to, v katerem razredu oziroma oddelku so bile zadnje leto (mnogokrat tudi s 4. do 5. nezadostnimi redi, kakor se jc godilo do letos na naši šoli) je bilo v ponavljalni šoli toliko »različnih talentov«, da o kakem skupnem ponavljanju niti govora ni bilo, saj je bilo včasih nad tretjino učenk, ki niso znale najpriprostejšega računa iz deljenja. Kako naj bi te sledile računom iz praktičnega življenja? Kakor pri računstvu tako je bilo tudi pri ostalih pred-
zdelo. da se poruši zdajpazdaj. Mati-zeljna je bilo strah. Vedel je, da sta z grajščakom sama v gradu, in to prepričanje mu je vzelo ves pogum. Da bi bila zdaj zbrana v dvorani lovska družba, bi se lcrohotal vkljub groznemu bliskanju in grmenju. Tako pa. se je stiskal v kot in od strahu se mu je tresel ves život. Kakor v mrzlici so mu šklepetali zobje in oči so mu begale plašno okrog po dvorani. Rad bi se bil izmuznil in ubežal iz grada. Rajši bi stal zunaj pod milim nebom, kakor pa tu sredi dvorane. A bal se je gospoda: zato pa je ostal.
Naenkrat je vzdignil grajščak glavo. Pogledal je valpta z udrtimi očmi. »Matizelj,« je rekel trudno, »ali veruješ v kazen božjo? Ali veruješ, da Bog ve za vsako hudobno dejanje, ki si ga učinil? Matizelj, odgovori mi, kakor ti misli srce.«
Valpet je prebledel še bolj. Dvignil Je tresočo roko in je zajecljal: »O, gospod ... ne govorite tako! Samo nocoj ne . . .«
»Ali se ne upaš govoriti odkritosrčno?« je nadaljeval grajščak. Pogledal je svojega vaipta in se je nasmehnil pomilovalno. »Kaj te je strah, Matizelj? Strah svojih lastnih grehov? Morda sc spominjaš besed stare Špele, ki jih je trovorila danes? Kai. če se izpolnijo in
metih, nič čudnega, če ponavljalna šola ni donašala nobenih koristi, ampak se je smatrala glede otrok le kot nekaka olajšava šolskega obiskovanja v zadnjih dveh letih, od strani učitelj-stva pa kot nekako breme. Zatorej je le iskreno pozdraviti novo reformno gibanje.
Po novem učnem načrtu, kakor ga jc nam sestavila vrla tov. gdč. Minka Odlaskova, se bo nudila deklicam popolnoma nova tvarina, samo stvari, ka« tere bodo rabile v življenju. Pouk ponavljalne šole ne bo več dolgočasen, saj bo nudil toliko novega, zanimivega. Biti pa mora vse praktično, zato se mi ne dopade sledeči stavek v načrtu: »Tam kjer se nahaja šolski vrt, naj bi dekleta to znanje pokazale praktično na vrtu s tem, da bi obdelovale vrt in oskrbovale cvetice.« Učenke naj se vede na vrt, tam naj se jim da priliko, da same skrbe za uspevanje zelenjadi. Na vrtu naj se jim pokaže, koliko škode napravijo gosenice, črvi, tu v naravi naj se jih pouči, kako zatirati te škodljivce. Tudi pridobivanje semena doma je važna stvar. Le na vrt, povsod na vrt! Če ni šolskega, pa na kakega drugega! V načrtu še vedno preveč bodejo stavki, n. pr.: »Pri mesu naj se govori o soljenju in sušenju prašičjega mesa. --Pri mleku naj se govori o krmljenju živine itd.« Jaz pa mislim tako-le: Pri soljenju naj se govori o soljenju, pri krmljenju naj se govori o krmi in o krmljenju itd. Le proč s suho teorijo v zatohlih šolskih sobah! Besede so že nekaj, a zgledi vlečejo!
Vkuliavanje sadja? Tudi od tega pouka ne bi imele učenke skoro nobene koristi, dokler se jim to ne bo pokazalo praktično v kuhinji. Isto velja tudi o shranitvi stročevja, zelenjadi i. dr. Pustimo kolikor mogoče suhe teorije in navajajmo učenke, da bodo pod nadzorstvom učiteljice same vse to naredile. Le potem bodemo uverjeni, da učenke vso stvar res razumejo.
O priliki, ko se govori o bacilih in nalezljivih boleznih, naj se vplete tudi pouk o prvi pomoči pri raznih nezgodah, n. pr. kako ravnati z utopljenci, z zastrupljenci, pri kačjem piku itd.
Pri ročnih delih naj se opusti pletenje nogavic, ker to morajo znati vse učenke že v tretjem šolskem letu. Dekleta naj ne šivajo in krpajo le perila, uče naj se krpati tudi zgornjo barvasto obleko. Ker se že v vsaki vasi najde v boljših hišah šivalni stroj, zato tudi šivalni stroj v ponavljalno šolo! Ozira naj se tudi na račune, ki jih rabijo šivilje, saj bode marsikaka deklica tudi šivilja. Ali bi ne kazalo tudi poučiti učenke, kako prati in likati perilo, — obleko sploh? Gotovo! Navadimo učenke, da bodo ponosne na snažno perilo in na čedno obleko. Ko se jim govori o sadju, naj se jim pove, kako odstraniti sadne madeže iz perila, obleke; drugič zopet najdemo priliko, da jim povemo, morda tudi pokažemo, s čim in kako se odstranijo oljnati madeži, madeži od tinte, kolomaza itd. Važna je snaž-nost obleke, in ne zaostaja naj snaž-nost v hiši. Ravno po nekaterih kme-tiškili domeh je glede snage prav slabo. Povejmo deklicam, kako naj snažijo tla, kako naj izbrisava.jo prah in kako naj skrbe za sveži zrak. Snažna kuhinja, lepo umita posoda kaže pridno gospodinjo.
Učni načrt je sestavljen izborilo, gdčna. referentinja naj oprosti mojim opazkam, a vsekakor ga je prikrojiti — vsaj v nekaterih predmetih — po kra-
bo treba dajati račun za svoja dejanja? Kaj boš rekel takrat, Matizelj? In kaj bom rekel jaz?«
Ničesar ni odvrnil valpet. Še bolj se je stisnil v kot in si je zakril obraz z rokami. Pri vsakem blisku in pri vsakem gromu se je stresel, kot bi pričakoval, da, ga udari zdajpazdaj božja roka. Grajščak pa je gledal kalnih oči in po vsem obrazu mu je bila razlita globoka, srčna žalost.
»Ne boj se, Matizelj,« je nadaljeval mehko, kakor da bi hotel tolažiti samega sebe. »Grdo sva delala v svojem življenju. Brez srca sva bila in usmiljenja nisva poznala . . . Glej, kje je danes moja hčerka? Morda leži mrtva sredi gozda, in bliski samo so ji svetili v poslednji uri. A jaz je nisem poznal do danes. Šele nocoj sem jo spoznal, ko je že prepozno, prepozno . . .«
Umolknil je grajščak pa je sklonil glavo. Zunaj pa je treskalo mah na mah, da se je zdelo, da se rušijo gore in se kotalijo z groznim ropotom v dolino, podirajoč vse, kar jim je na potu. Divji bliski so se vzpenjali z oblaka na oblak in tuintam je siknil kateri naravnost na zemljo. Gosti dež pa se je zaganjal semintja in je udarjal na okna. Ceia mlaka je že stala po dvorani, a nobeden ni zapazil tega.
Grajščak jc pogledal zone! v kot.
jevnih razmerah. Vse, kar se bo poučevalo v trgu, se gotovo ne bo moglo vzeti v kaki hribovski enorazrednici. Nikakor pa v to ne zadostujejo le zimski meseci, kakor je bilo to dosedaj, ampak se bo moral pouk raztegniti tudi na pomladni in letni čas, če hočemo poučevati praktično.
Za učiteljice naj se prirede tečaji, da si tako pridobe potrebno znanje te stroke, a pozabiti se ne sme, da naj se ne misli samo na to, kako bi se reformirala ponavljavna šola, ampak v naprej naj sc poiščejo tudi viri, da se bo učiteljice za težko, prekoristno in pošteno delo v ponavljavni šoli — tudi pošteno nagradilo! Pregovor pravi: »Brez dela ni jela« — a jaz pristavim: »Brez jela pa tudi ne more biti dela!«
Ker je bil referent Č. g. Markun zadržan, izostalo je nadaljevanje predavanja o potovanju v Jeruzalem.
Nato je tov. g. Slapšak predaval o ženski emancipaciji. Zanimivo je govoril naš dični predsednik in poudarjal, da je glede ženskih pravic že storjen prvi korak s tem, da je dala Slovenska Ljudska Stranka ženskam občinsko vo-livno pravico, ki jo smejo izvrševati učiteljice osebno. Dajmo ženskam svobodo, dajmo jim pravic, sa j je rekel Bog obema skupaj: »Gospodujta!« Poslušaj-mo lepoto besed, ki nam kličejo: »O, kako lep je rod v svoji slavi, vekomaj venčan obhaja zmago!« — Nad eno uro trajajočemu predavanju je sledilo živahno odobravanje. Le naprej za žensko svobodo, za njih pravice! Tov. g. Slapšak predlaga resolucijo, da se imajo naše plače izjednačiti z onimi državnih uradnikov od XI. do VIII. plačilnega. razreda. Sprejeto!
Saj res, dohodki so vedno enako nizki, stroški pa vsled draginje redno večji, da, za 100 odstotkov višji. Pri-trguje se nam, a to pritrgovanje datira že iz dobe liberalnega gospodstva. Mnogo liberalnih grehov je pustila liberalna stranka, ki jih bo morala popravljati naša S. L. S.; tudi naše plače, ta greh, podedovan od liberalnih gospodov, ki so vladali deželo, čaka S. L. S. in njene poslance, da ga odstranijo. Naša S. L. S. se dosedaj ni mogla ogreti prav za regulacijo plač, kajti če je bil pri kaki volitvi kje le kak liberalen glas, bil je glas učitelja. Sedaj je temu drugače in zadnjič nam je č. g. dr. Krek zagotovil, da pride predlog za izboljšanje našega gmotnega položaja iz vrst poslancev S. L. S. — Odobravanje.
Zborovalci so poslali S. L. S. in njenim poslancem brzojavko-čestitko k zmagi. Prisrčno je bilo slovo od našega vrlega predsednika tov. Slapšaka, ki mu kličemo: Stoj krepko! Pogumno razvijaj prapor Slomškove zveze tudi na svojem novem mestu — v prijazni Radovljici! Bodi zdrav!
Potres do Ogrskem.
Kakor smo že poročali v soboto, je pretresel strašen potres ogrsko zemljo. Od ljubljanskega potresa sem se v naši državi še niso pojavile podzemeljske elementarne moči s tako silo, kot so se zdaj na Ogrskem. Poročila so naravnost strašna. Potres ni uničil samo Keč-kemeta, marveč je strašno gospodaril tudi po drugih ogrskih krajih. Dva sunka, ki sta trajala prvi tri, drugi štiri sekunde, sta napravila toliko gorja in nesreče ubogemu človeku. Potres so čutili v Budimpešti, Szegedinu, Aradu, Miskolczu, Komomu, Godollu in v Hatranu. Najstrašnejše je pa div-
kjer je čepel Matizelj. Oči so mu bile solzne — čudno, morda, je jokal prvič v svojem življenju. Zle slutnje so ga navdajale in hudo mu je bilo tako, da bi se bil razjokal najrajši na glas.
»Matizelj, le nikar se ne boj!« je za-klical grajščak, da bi ga valpet lahko slišal med silnim bučenjem groma. »Glej, če nama pusti Bog, da doživiva jutrišnji dan, pa postaneva drugačna. Vse krivice poravnava in postaneva dobra človeka, da naju bodo hvalili povsod. Dobra človeka postaneva, in čuj, Matizelj, ljubili naju bodo, pa ne bova tako sama in zapuščena kakor nocoj.«
Grajščaku se je razmehčalo srce. Debele solze so mu tekle po licih. Saj je bil trdno prepričan, da je zdaj osamljen, da je mrtva njegova soproga in hčerka. Da so ju našli hlapci, bi bili gotovo prišli pred nevihto domov v grad. Silno bolest jc čutil v duši in peklo ga je tako, da je mislil, da mora zdajinzdaj vzkoprneti. Prišlo je k njemu kesanje, pozno kosanje.
»Ali me Čuješ, Matizelj?« je govoril na glas. »Veliko, veliko morava popraviti. — Ali še veš, kako je ležal njen sin na trati? Nedolžen je bil kakor licli go-lobček. A tebi je bil na potu. zato pa jc moral umreti mlad, tako mlad! Ali sc še spominjaš, Matizelj?«
Valpet jc poskočil na noge, ko je
jal v Kečkemetu In v Nagy Kčrosu. Središče srednje močnega potresa s tekto-ničnim značajem je bilo v Temešvaru in v Kečkemetu. Tako močni potresi so v ogrski nižini jako redki.
V Budimpešti
sicer potres ni napravil veliko škode, a prebivalstvo se je le prestrašilo in bežalo na ulice. Poškodovana je norišnica, podrl se je tudi neki dimnik.
Kečkemetski občinski svet.
Kečkemetski mestni svet je imel v soboto ob 7. uri zjutraj sejo. Izdal je oklic na prebivalstvo, naj se pomiri. Policija zaznamuje hiše, ki jih je poškodoval potres, katere morajo predvsem popraviti. Vse delo na novih stavbah je ustavljeno; zidarji in drugi delavci se bodo porabili za popravljavna dela. Vse trgovine so zaprte. Ljudje se boje iti nazaj v hiše in bivajo na cestah.
škoda v Kečkemetu.
Škoda, ki jo je povzročil potres, je nepreračunljiva in znaša več milijonov. Na rotovžu ni ostala nobena soba nepoškodovana. Arheološki zakladi mestnega muzeja so uničeni. S sodnega poslopja je padla fasada s kipom boginje pravice.
Podrlo se je nešteto hiši
Poleg poslopja narodnogospodarske banke se je podrlo nešteto malih hiš. Niti ena hiša ni v Kečkemetu nepoškodovana. Franc Jožefova huzarska vojašnica in dva paviljona sirotišnice so se morali izprazniti.
Ljudje pod razvalinami.
Požarni zid palače luteranske cerkvene občine se je podrl na hišo nekega zdravnika, ki se je vsled tega udrla. Zdravnika in njegovo ženo so izvlekli nezavestna iz razvalin. Več oseb je bilo vsled padajoče opeke in kamenja ranjenih! V Marla-Hegy-Tanka se Je podrla neka hiša ter pokopala pod seboj lastnika in njegovih 9 otroki Telefan-ske napeljave v Kečkemetu so uničene.
Zemlja se je odpirala I
Poroča se nadalje: V bližini neke podrte hiše na prostem v okolici se je odprla zemlja. Iz odprtine se izliva neka vroča tvarina in se izpuhtevajo žvepljeni plini. Zupan je šel v spremstvu adjunkta o-gyalskega observatorija na lice mesta ter je konstatiral, da prihaja modrikasta peščena masa iz zemeljske notranjosti.
Iz strahu zblaznelo več ljudi!
Strašno bobnenje in potres zemlje je umevno grozno prestrašil ljudi. Neka ženska, ki je spala na polju, se je tako prestrašila, da je zblaznela, a ne samo ta, marveč zblaznelo je tudi v Kečkemetu vsled potresa več žensk, ki so jih morali odvesti v bolnišnico.
Prebivalstvo se ne upa v hiše.
V	Kečkemetu nihče ne biva v hišah. Ljudje spe na prostem tako kakor se ob ljubljanskem potresu Ljubljančani nismo upali prenočevati po hišah.
Velika škoda v Nagy Kttrfišu!
V	Nagy Korosu ni ostala nepoškodovana niti ena, hiša. Več hiš se je podrlo. Ubiti sta bili dve osebi!
Potres po drugih ogrskih krajih.
V	Hodmezo-Vasarhelyju je po potresu prestrašeno prebivalstvo zapustilo hiše in bežalo na prosto, kakor tudi v Szolnoku, Tiszi-Toldvaru in Kalocsi. V Czegledu se je baje tresla zemlja celih 20 sekund (?). Porušilo se je več dimnikov. Zidovje kaže velike razpokline.
zaslišal zadnje grajščakove besede. Kakor blazen je gledal na gospodarja, ki je vstal in stopil počasi k njemu. Roke je stegnil, kakor bi branil grajščaku, naj mu ne pride blizu. Premikale so se mu ustnice, a ni mogel izpregovoriti besede. — »Ali še veš, Matizelj, kako je ležal nedolžni mladenič na trati, ko ga je podrla kroglja na tla? In njegove smrti si kriv samo ti. Ti si me zapeljal!«
Strašen se je zdel valptu grajšča-kov glas. Zdelo se mu je, da ne stoji pred njim njegov gospodar, ampak neka nadnaravna prikazen, ki ga kliče na račun. Luč na mizi je trepetala v vetru, ki je pihal skozi razbito okno, in lahne sence so se premikale po stenah. Od groze so se zježili Matizeljnu lasje na glavi. Zakrilil je z rokami; skočil je k vratom in jih odpri. Dirjal je na hodnik; toda z glavo je zadel ob steber s tako močjo, da je padel brez glasu na tla. Ko so se odprla vrata, je postal prepih. Močan veter je zapihal in hipoma je ugasnila svetilka na mizi. Nastala je tema, da grajščak ni videl ničesar več pred sabo. Pritipal se je do vrat in je zaklical bolestno: »Matizelj, Matizelj' Tudi ti si me zapustil . .
(Dalje prihodnjič,)
Šivali naznanjale potres.
Kakor ob ljubljanskem in drugih potresih so bile živali zelo nemirne, ka-ior se poroča iz Budimpešte. Konji so se trgali od jasli. Ptiči so bili pred potresom tudi tako prestrašeni kakor so, Kadar opazijo kako ptico roparico.
PROTI REVOLUCIJI NA PORTU-GALSKEM.
Na Portugalskem jc baje vse mirno. Severno portugalsko mejo straži 35.000 portugalskih vojakov, kordon sc pa že tudi pripravlja ob južni meji. Portugalska vlada jc odkrila zaroto v armadi. Baje so nameravali vojaki zarotniki z dinamitom pognati v zrak vojake, ki so zvesti republiki, nakar so se nameravali polastiti trdnjave Vran-na do Casullo. Ivo se je zarota odkrila, je pobegnilo veliko v zaroto zapletenih častnikov in vojakov na Špansko, kjer se zbirajo monarhisti v Orenseju. Enega voditelja zarotnikov, podravnatelja portugalskih državnih železnic, Fer-reira Mesquitta so zaprli, ko se jc hotel odpeljati v Pariz.
CESAR ODPOTOVAL V IŠL.
Cesar se je pripeljal v soboto z dvornim vlakom ob 1. uri 30 minut v 181. Cesarja so v Išlu slovesno sprejeli. Cesar izgleda prav dobro. Njegov glas je krepak, vojašk.
Vabilo
na
redni občni zbor
Kat. tiskovnega društva
v Ljubljani,
ki se vrši
v ponedeljek, dne 17. julija 1911 ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva v I. nadstropju, Kopitarjeva ulica štev. 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Volitev odbora.
3.	Slučajnosti.
2077 3	Odbor.
Dnevne novice.
+ Liberalni advokatje. Liberalnim advokatom ni bila S. L. S. še nikdar prav posebno pri srcu. Zakaj ne, to sam Bog vedi, to jc pa gotovo, da je velik del te mržnje pripisovati dejstvu, da jc S. L. S. s svojo ljudsko politiko že marsikak načrt te gospode prečrtala in je upliv liberalnih nekdaj vsemogočnih advokatov v slovenski javnosti zelo padel. Ljudsko gospodarsko delo S. L. S. v deželi je izpodrinilo fraze liberalnih advokatov in ti ne morejo še zdaj pozabiti onih časov, ko je bil liberalni advokat na Kranjskem neomejen vladar ljudstva. Pretečeni petek so obglavljali na shodu liberalne stranke v gostilni pri Mraku na Rimski cesti Irije liberalni advokatje Rav-nihar, Tavčar, Triller in živinozdrav-nik Ribnikar Slovensko Ljudsko Stranko in jc Ribnikar prerokoval, da niso časi več daleč, ko bomo »morali pograbiti za culico in iti, kakor so šli na Dunaju«. »Takrat bo nastopil dan našega maščevanja«, jc vzkliknil Ribnikar »in jaz za svojo osebo mislim, da ne bo lep za nje«. Resolucija, ki so jo sklenili na tem shodu je taka, da jo navzoči policijski komisar ni pustil na glasovanje in si je mestni uslužbenec Ribnikar upal napasti vladnega komisarja. Vsi liberalni advokatje so pogrevali stare tožbe o teptanju zakona od strani deželne oblasti nasproti liberalni stranki. Če jc liberalen učitelj vsled prestopka Šolskih dolžnostij prestavljen ali kaznovan, jc to kršenje zakona, če sc naredi liberalnim županom konec njihovi strahovladi in upornosti ali drugim nerodnostim v občinskem odboru s tem, da se jih kratko odstavi, je to zopet kršenje zakona. Kadar kak liberalen kornpetent ne dobi službe, jc to kršenje zakona. Če se kdo izmed naših ljudi pritoži zoper vladne odloke, je to zopet kršenje zakona in tako naprej. Bilo bi smešno in otročje, ako bi hoteli te že neštetokrat ovrženc laži zavračati. Liberalcem stoji vedno odprta pot pritožbe in ako mislijo, da so prikrajšani, naj se samo te poti po-služijo. Če pa le ne bo miru ,bomo prisiljeni ob vsakem takem slučaju bodisi iz deželnega odbora, bodisi iz deželnega šolskega Sveta vse podrobnosti priobčiti, da bo javnost vedela, kako in-famni in lažnjivi so napadi »Slovenskega Naroda«. Vse liste, javnosti izročene in prizadete osebe na i sc pu po-
tem zahvalijo za priobčenje njihovih grehov liberalnim časnikarjem. Drugič naj bodo liberalci prepričani, da bodo krivične napade »Slovenskega Naroda« na naše poslance in deželne odbornike, čutili sami na lastnem telesu, ne da bi se jim pri tem krivica godila. To bo pa toliko časa, dokler se bodo naši požrtvovalni in pošteni zastopniki S. L. S., ki se jim ne more dokazati niti pičica kake nepoštenosti ali osebnega koristolovstva, obkladali v »Slovenskem Narodu« s psovkami: »osli«, »tatovi«, »sleparji«, in drugimi takimi podlostmi. Dobro bi bilo, ko bi poslali naši poslanci vsakega takega liberalnega prosilca v uredništvo »SI. Naroda«, da jim ne bo treba hoditi k »sleparjem in tatovom«. Tretjič bi opozorili ob tej priliki naše deželne poslance, naj bi zbrali vse zadnje infam-nc napade »Slovenskega Naroda« na deželno gospodarstvo in o njih v prihodnjem zasedanju v zbornici obravnavali in tako iz obraza v obraz enkrat pošteno obračunali z lopovščinami liberalnih časnikarskih banditov okoli »Slovenskega Naroda«, katere krijeta dva deželna poslanca dr. Ivan Tavčar in dr. K. Triller. Ta dva sta odgovorna za vse tiste napade s katerimi se hoče naši deželi ugled in kredit jemati ne samo pri Kranjcih ampak tudi zunaj na denarnem trgu.
+ Občni zbor »Leonove družbe« se vrši ob priliki katoliškega shoda jugoslovanske mladine v četrtek 24. avgusta ob 4. uri popoldne.
—	Kmetijski poučen izlet. Deželni odbor kranjski priredi za kmetovalce dne 23. julija t. 1. poučen izlet na deželno posestvo Robcž. To posestvo, namenjeno za izrejo mladih bikov, se je ravnokar preuredilo v pašnik, ki more biti vzor zadružnim pašnikom. Posestvo meri 150 oralov, večina je gozda, približno tretjina sc je izpremenila v vzoren pašnik, razdeljen v sedem ograjenih oddelkov. Tu se pase in po pravilih razumne živinoreje vzreja za pleme 50 mladih bikov, nakupljenili na Kranjskem. — Na posestvu je vzoren hlev, vzorno gnojišče in gnojnična jama. Obenem si bodo izletniki ogledali knezo-škofijsko pristavo v Goričanili, ki jo je dežela vzela v najem .— Povodom izleta bodo od 1. do 4. popoldne predavanja o uredbi pašnikov, o stroških, ki so s tem združeni, o gnojenju travnikov in pašnikov, o uspehih paše pri živini itd. — Izleta se more udeležiti vsak posestnik, ki se za stvar zanima, v prvi vrsti pa, se vabijo člani živinorejskih in pašniških zadrug, katere nameravajo urediti svoje zadružne pašnike. — Zbirališče udeležencev je pri gospodarskem poslopju na Robežu. Od železniške postaje Medvode na Robež so izletnikom vozovi pri vlakih z Jesenic ob 9. uri 29 minut in iz Ljubljane ob 9. uri 30 minut brezplačno na razpolago. Rav-notako nazaj. Udeleženci dobijo v Robežu tudi mrzlo kosilo s pijačo zastonj. Zlasti se priporoča izletnikom z Dolenjskega, da si pridejo deželno pristavo ogledat. Ugodno zvezo imajo s prvim jutranjim vlakom. Zunanji udeleženci se naj oglase pri deželnem odboru v Ljubljani po dopisnicah do 20. t. m. Poznejšim prosilcem bi sc n«' mogla priskrbeti vožnja in kosilo. Zadruge naj vpošljejo deželnemu odboru do iste dobe seznamke izletnikov, njim pa naj dado izkaznice, da jih dotična zadruga pošilja.
—	Izlet na Gorjance. Prihodnjo nedeljo dne 16. julija bo o lepem vremenu izlet na Gorjance. Sv. mašo s primernim govorom bo opravil P. Pavel v cerkvi sv. Miklavža ob 10. uri. Udeležuiki, ki se vabijo v obilnem številu naj pri-neso potrebno hrano s seboj. Torej vsi prijatelji turistike prihodnjo nedeljo na Gorjance!
—	Razpis službe. Na stavbni in umetni strokovni šoli v Tosclienu ob L. (Češko) jc razpisano s 1. septembrom 1911 učno mesto IX. čin. razreda za me-hanično-tehnične stroke. Prosilci naj ulože na c. kr. ministrstvo za javna dela naslovljene prošnje, potoni ravnateljstva omenjenega zavoda najkasnej-še do 20. julija 1911. Od uastavljonca so zahteva drugi državni izpit iz strojniške stroke kake tehnične visoke šole in najmanj pet let industrijsko skušnje. Natančno pogoje se lahko poizve pri tukajšnjem »Zavodu za pospeševanje obrti na Kranjskem«, Dunajska cesta št. 22.
—	Senzacionelna aretacija. V soboto popoldne so aretirali v Gorici Jos. Naglosa iz Krmina, znanega industrial-ca in bivšega laškega deželnega poslanca. Aretacija stoji v zvezi z razpravo radi Banke popolaro. Pri banki je imel po Collejevi izpovedi kredita 500.000 K na male obresti v škodo banki. Po bilanci leta 1910. znašajo vse izgube banko 2,237.507 K 19 vin.
—	Poroka. V soboto so jo, poročil gobp. Zdravku Simonič. poštni uradnik
v Opatiji, z gospodično Marico Brošča-kovo iz Grgarja.
— Idrijska podružnica S. P. D.
priredi v nedeljo dne 16. julija izlet na Javornik.
—	Imenovanje. Cesar je imenoval duhovnika ljubljanske škofije preč g. Riharda Zajca za vojnega kurata.
—	Zemljevid »Matice Slovenske«. Vsem naročnikom tega zemljevida naznanjamo, da je bil zemljevid v rokopisu že izdelan pred poldrugim letom, da pa še ni izšel vsled tiskarsko-teh-niških ovir.
—	Leteno poročilo c. kr. Franc Jo-žefove gimnazije v Kranju za 1. 1910 11. ima sledečo vsebino: »Kostanjcviškc mestne pravice«, spisal Franc Ivoma-tar; »K Vezuvovcmu izbruhu«, spisal dr. Fr. Mischitz; »Strelne vaje«, poroča prof. dr. Capuder; šolske vesti. Na gimnaziji v Kranju je bilo koncem lota 1910/11 328 učencev s privatisti vred, ki jih pa je bilo 16. Izmed učencev jc bilo 324 Slovencev, 3 Nemci in 1 Čeli. Po bivališču starišev jih je bilo 97 iz Kranja, 231 od drugod. Za vstop v višji razred jih je bilo ob koncu šolskega leta odlično sposobnih 58, sposobnih 190, v splošnem sposobnih 15, nesposobnih 40; ponavljalni izpit jih jc dobilo 22, nerazredovani so 3.
—	Ogenj na Vrhniki, V nedeljo zgodaj v jutru je pogorela na Vrhniki Karola Jelovšeka parna žaga. Nekateri cenijo škodo na 40.000 K. Sreča v nesreči je bila, da Se niso vnele ogromne množine lesa ter da ni ogenj zajel tudi opekarne.
—	Strela. V nedeljo dne 9. julija je treščilo v hišo vdove Ane Grlica v Gornjem Zabukovju, občina Trebclno. Zgorela je hiša in lilev. Tudi dveletni jun-ček je zgorel. Škoda je za ubogo družino občutna.
—	Polet čez kvarnerski zaliv. Dne 15. in 16. t. m. med 4. in 7. uro popoldne bo nadporočnik Bier poskusil polet z letalnim strojem preko Kvarnerski zaliv ter obenem tudi doseči mednarodni višinski rekord.
—	Umrl je v Gorici vpokojeni vodja deželne pisarne Albert Planiscig, in sicer je umrl v deželni umobolnici.
—	Utonil je pri kopanju na odprtem morju pri Brajdici v bližini Suša-ka delavec Jernej Benda, rojen leta 1S78. v Suhemdolu, v kamniškem okraju. Utonil je, ker ga je prijel krč in si ni mogel pomagati ter pripluti k bregu. Izvlekli so ga sicer na suho, a ker mu niso takoj pomagali z umetnim dihanjem, je pozneje došli zdravnik konstatiral le še smrt.
Štajerske novice.
š Slov. kat. akad. tehnično društvo »Zarja« v Gradcu je na svojem III. rednem občnem zboru dne 8. julija 1911 »Zum Andreas Hofer« izvolilo per acclamationem za svojega častnega starešino č. g. Vinkota Vodopivca, vikarja v Kronbergu na Goriškem, v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil na glasbenem polju za slovensko ljudstvo in posebno za katoliško mladinsko organizacijo.
š Liberalizem v zdihljajih. Ne, gre več. Vse kaže na to, da bode liberalne gospodarske organizacije na Štajerskem zares kmalu konec. Naš list je že večkrat poročal o stanju raznih liberalnih zavodov, ali jasne sliko si do danes še nikdo ni mogel ustvariti. Za-pravo pa jo reč prav resna. Liberalna zadružna zveza v Celju pojema kot lu-čica, kateri primanjkuje najpotrebnejšega olja. Prišla jo že celo tako daleč, da no more izplačevati niti najmanjših zahtev. V razjašnjenjo položaja naj služi dejstvo, da. sc mora braslovška posojilnica, ki ima tirjati od zadružne zvezo 20.000 K, vedno tožiti za denar. Omenjeni zavod jo namreč zahteval svoj denar v znesku 20.000 K, da sc mu izplača, a celotne vsote ni mogel nikoli dobiti. Naposled so se zedinili tako, da bode zadružna zveza plačevala po obrokih 1000 K. Pa tudi tega ugodnega pogoja se ni mogla držati. Sedaj sc vrši tožba za tožbo in ni iieverojetno, da pride do splošnega poloma.
š Tatvina hranilne knjižice. Pri Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah jc bila ukradena posestniku Francu Kle-menčiču od dne 17. do 20. junija hranilna knjižica v znesku 160 K. Vsota je naložena pri mariborski občinski hranilnici. Tat je razven tega ukradel še 80 I< denarja. 'Pred nakupom knjige sc vsakdo svari.
š Hotel »Beli vol« v Celju jo dobil z junijem novega hotelirja v osebi g. Josipa Stelzorja, ki jo oskrboval prej gostilno »Zur Staclt Graz«, ki je sedaj tudi v slovenskih rokah. Gospod in gospa Stelzer sta pokazala, tokom svojega delovanja, da si znata gosto pridobiti in si jih tudi obdržati. V celem obratu so opaža sedaj novo življenje. Slovenski hotel priporočamo vsakomur, sai je
postrežba popolnoma zadovoljiva.
š Kreditna banka v Celju? Te dni
se je mudil v Celju bivši ljubljanski župan g. Ivan Hribar in je baje študiral pogoje in možnost za ustanovitev podružnice kreditne banke.
š Občinske volitve na Ptuju so se vršile v soboto v tretjem razredu. 556 volilcev je oddalo 371 glasov in sicer jc odpadlo na nemške liberalce dve tretjini glasov.
š Na dan hčerine poroke umrl. V Mariboru je preteklo soboto popoldne, nenadoma umrl 541etni gostilničar Ferdinand Hirschmann, nekoliko ur po poroki svoje hčere.
š Ubijalec žene hotel podkupiti pričo. Iz Konjic poročajo: Posestnik in gostilničar Štefan Založnik v Oplotnici je živel že dalje časa s svojo ženo v ved-nem prepiru, vsled česar je dostikrat mod njima prišlo tudi do pretepa. Ko sta se 3. t. m. zopet prepirala, je Založnik tako zagnal ob tla svojo ženo, da je udarila z glavo ob rob neke ograje in vsled poškodbe kmalu nato umrla. Da bi se ne izvedelo ničesar o tem, je dal Založnik natakarici, ki je bila priča celemu prizoru 100 K, da bi molčala. Ta pa kljub temu ni bila tiho in je o dogodku pripovedovala dalje. Ko je izvedelo o tem orožništvo ter hotelo are-tovati Založnika, je hotel ta izvršiti samoumor, kar pa so mu preprečili. Oddali so ga okrajnemu sodišču v Konjicah.
VABILO
na veliki shod za mladeniče in može,
ki se bo vršil v nedeljo, 16. julija 1911 v romarski cerkvi sv. Kozma in Damijana na Krki.
Spored:
Ob Vi 10. uri sv. maša v župni cerkvi na Krki, pri kateri nastopi godba Orlov iz škocijana in Št. Jurija.
Ob uri javen ljudski shod, pri katerem bosta govorila deželna poslanca in odbornika dr. Evgen Lampe in dr. Ivan Zajec.
Popoludnc ob 3. uri pete litanijo Matere božje. — Po litanijah prosta zabava, pri kateri sodeluje orlovska godba iz Škocijana in Št. Jurija.
Možje iz bližnje in daljne okolice, mladeniči, posebno iz Marijinih družb in bratje Orli, pridite v naj obilnejšem številu na ta shod!
Ljubljanske novice.
lj Učence Slovenske trgovske šole v Ljubljani je »Slovenski Narod« prav pobalinsko napadel, češ, da tulijo in razgrajajo na Medjatovem dvorišču. Vsled nam došlih informacij konšta-tiramo, da noben učenec imenovane šole ne prihaja na to dvorišče, najmanj pa kar v celih gručah. Iz »Narodove« laži je razvidno samo to, da skuša prvi slovenski trgovski šoli seveda iz golega rodoljuhja vzeti ugled, ki si ga je tekom svojega obstoja pridobila.
lj Izlet »Ljubljane« na Dobravo,
Vintgar in Bled sc je včeraj izvršil v najlepšem, vzornem redu. Z »Ljubljano« je poletelo okolu 200 izletnikov. Med izletniki je ves čas vladala najboljša volja in splošno se je izražala želja, naj bi »Ljubljana« take družinske izlete večkrat prirejala. Na Dobravi nas je pozdravila iz zvonika slovenska trobojnica in ubrano pritrkavanje zvonov. Pri sveti maši, katero je v cerkvi na Dobravi daroval urednik č. g. Iv erhne, je pel moški zbor Nedvedo-vo »K tebi srca povzdignimo«. V Vin t-garju sta prišla »Ljubljano« pozdravit dež. poslanec č. g. župnik Piber in župan gorjanski g. J a n. G. Piber je v navdušenem govoru pozdravljal »Ljubljano«, kot važen kulturen faktor, kot nositeljico harmonije med nami. V imenu izletnikov sc jc zahvaljeval go-spodu poslancu za pozdrav pcvovoclja p. Svetek, nakar sta moški in mešani zbor zapela nekaj lepih pesmi. Postrežba v Vintgarju je bila izvrstna, čuli nismo niti one pritožbe. Tako je Zum-rova restavracija znjatno pripomogla k izvrstnemu razpoloženju. Po obisku Bleda so izletniki odkorakali v Lesce, od koder so se z večernim vlakom odpeljali nazaj v Ljubljano. Med potjo je marsikdo lahko opazil velik razloček mod našo in liberalno organizacijo. Pri nas lepo, ubrano petje, vzoren red — na škofjeloški postaji pa od vstopiv-šili Sokolov divje rjovenje, kolosalna pijanost in izzivanje. Ponosni smo bili na naše ljudi!
lj Katol. društvo rokodelskih po> močnikov ima v petek, 14. t. m., ob 8, uri v dvorani »Rokodelskega doma« društveni shod. Na dnevnem redu sc važne zadeve zato naj se vsi člani shoda zanesljivo udeleže. — V nedeljo, 16 t. ni., ima društvo svoj izlet k Sv. Jo-štu, kakor jc bilo določeno že na ob&
zboru. Odhod na izlet je v nedeljo ob pol šesti uri zjutraj z državnega kolodvora v Šiški. Društvo vabi tudi podporne člane in prijatelje, naj se mu pridružijo. Kdor se želi udeležiti, naj to naznani odboru do petka.
lj Za rokodelski dom je daroval g. J. Kopač, svečar v Gorici, 20 K. — Bog povrni!
lj Laibacher Kreditbank in Lai-
bach je priobčila danes v »Laibacher feach je priobčila danes »Laibacher Zeitung« po celi strani samonemški inserat. Če bi kaj takega napravila na primer »Ljudska posojilnica«, to bi bilo rjovenja v liberalnem časopisju.
lj V spomin 301etnlce Jurčičeve smrti bo »Slovenska Matica« izdala Jurčičevo spomenico, ki jo bo uredil društveni predsednik.
lj Zrelostni izpiti na II. državni 0imnaziji v Ljubljani so končani. Izmed 14 maturanti so jih izdelali 4 z odličnim uspehom, 6 z vsemi glasovi iz-praševalne komisije, 4 pa z večino glasov izpraševalne komisije.
lj Nesreča z motorjem nad Medvodami. Včeraj okoli 10. ure dopoldne sc je blizu Svet j a nad Medvodami zgodila nesreča z motornim kolesom, ki je imel priklopljen voziček. Vozil je z zmerno hitrostjo, ker pa je stroj nenadoma odpovedal, je zavozil v obcestni kamen. Vse tri potnike, eno gospodično in dva gospoda je vrglo z voza in so se vsi trije znatno poškodovali. Dočim se je voznik le neznatno poškodoval, si je gdč. Julija na Sitar iz Ljubljane zlomila nogo, g. Stanko Bergant pa si je izpahnil nogo in drugo tudi ranil. Ponesrečenca je inženir Čzeczovviczka, ki je slučajno privozil s svojim avtomobilom mimo mesta nesreče, prepeljal v deželno bolnišnico.
lj V vodo sta hotela vreči dva de-
favca včeraj popoldne v Mestnem logu gozdnega čuvaja, kar se pa jima ni posrečilo, ali sta se pa zbala posledic. Kljub temu se bodeta morala zagovarjati pri pristojni oblasti.
lj Pogreša se od dne 7. t. m. na Karlovski cesti št. 30 stanujoči čevljarski mojster Anton Ton i. Ko je šel od doma je napisal v beležnik, da si bode končal življenje. Kdor ve o njem kake podatke naj jih prijavi mestni policiji.
P. n. naročniki!
Ponovi naj vsak naročnino, kdor želi še nadalje prejemati list.
Telefonska in brzojavna poročilo.
ŽIVAHNO OBRAMBNO IN VZGOJE-VALNO DELO NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM.
Maribor, 10. julija. Včerajšnjo nedeljo je priredila naša stranka na Sp. Štajerskem 15 prireditev, ki so bile posvečene skoro vse »Slovenski Straži«. Novi podružnici »Slovenske Straže« sta bili ustanovljeni v Hočah, kjer je govoril dr. Kovačič in v Domovi, kjer je govoril Žebot. Povsod so bili lepi uspehi. V št. Ilju, pri Sv. Križu nad Mariborom, v Št .Juriju ob južni železnici so se vršili občni zbori podružnic »Slovenske Straže« in so ondi govorili dr. Medved, dr. Leskovar in dr. Hoh-njec. V Veliki Pirešiei se je vršila ljudska veselica v prid »Slovenski Straži« in je ondi govoril dr. Korošec. V Dram-ljah se je ustanovila mladeniška zveza. Govoril je dr. Hohnjec. V Hočah in Fra-mu sta bila politično gospodarska shoda. Govorila sta Pišek in Kemperle. Tudi druge priredbe so se dobro obnesle.
CESAR NA VELIKIH VOJAŠKIH VAJAH.
Dunaj, 10. julija. Cesar se udeleži velikih vojaških vaj in se 12. avgusta pripelje v Eperies. Cesar ostane na velikih vojaških va jah štiri dni.
NEMŠKI KRŠČANSKI SOCIALCI SE DALJE KREGAJO.
Dunaj, 10. julija. V dunajskem meščanskem klubu pride do ločitve. Tudi v predsedstvu občinskega sveta je spor med županom Neumayerjem in podžupanom Hierhammorjem. Desi-dentje ustanove svoj klub.
ČEŠKI VOLILNI KOMPROMIS VELJA TUDI ZA DEŽELNOZBORSKE VOLITVE.
Praga, 10. julija. V zadnji seji Edruženoga mladočeškega in narodno-socialističnega volilnega odbora v Pragi je neki udeleženec izjavil, naj bi ob volitvah v češki deželni zbor nastopali skupno. Dr. Kramaf je z zadovoljstvom vzel to izjavo na znanje. "'"v*
POTRES NA OGRSKEM.
KeČkemet, iO. julija. Potres je tu napravil 10 milijonov škode.
DEFRAVDACIJA V SARAJEVSKI AGRARNI BANKI. Sarajevo, 10. julija. V tukajšnji agrarni banki so zasledili defravdacijo 30.000 K. Neki uradnik je dvignil denar s pomočjo ponarejene hranilne knjižice.
PEKOVSKI POMOČNIKI V BUDIM-PEŠTI.
Budimpešta, 10. julija. Pekovski mojstri so vse pekovske pomočnike izključili do dela.
POVELJNIK AVSTRIJSKE MORNARICE PRI VAJAH NEMŠKE MORNARICE.
Berolin, 10. julija. Nemški cesar je povabil poveljnika avstrijske mornarice Montecuculija k nemškim vojaškim vajam.	r
SLOVANSKI ČASNIKARSKI KONGRES.
Bdgrad, 10. julija. Danes se je tu pričel slovanski časnikarski kongrets. Doslej je navzočih 250 slovanskih časnikarjev.
NEMŠKO-FRANCOSKI SPOR.
Berlin, 10. julija. Današnji pogovor med zunanjim ministrom Kiderlen-wachter in francoskim poslanikom Cambonom jc pokazal, da ni nobenega povoda za razburjenje, pač pa je na obeh straneh odkritosrčno želi, morebitne diference poravnati. Pričakuje se, da bo spor mirno rešen.
Teneriffa, 10. julija, Nemška kri-žarica »Panther« je včeraj po polnoči odplula neznano kam.
TURKI IN MALISORI.
Cetinje, 10. julija. Turški poslanik je izročil črnogorski vladi osem točk, ki obsegajo razne olajšave Malisorom na davkih, obljube za zgradbe šol in cest itd. Te koncesije niso odvisne od vrnitve vseh vstašev, ampak se bodo pričele izvajati takoj.
VSTAJA V ARABIJI.
Carigrad, 10. julija. Veliki šerif v Meki je pred enajstimi dnevi zasedel s svojimi vojaki prelaz Safajn. V Carigrad so pripeljali 250 vojakov, ki so bili ranjeni v bojih v Arabiji.
ODKRITA ZAROTA ANARHISTOV V
BUENOS - AIRESU.
Buenos - Al res, 10. julija. Policija je odkrila veliko anarhistično zaroto. Zaprli so dva italijanska akrobata v katerih stanovanju je izsledila policija delavnice, kjer so se izdelovale bombe.
KOLERA V CARIGRADU IN V ANA-TOLIJI.
Carigrad, 10. julija. V carigrajski bolnišnici je obolel neki bolnik na koleri. V Anatoliji tudi napreduje kolera.
VELIKE POVODNJI V RUMUNIJI.
Bukarest, 10. julija. Vsled trajnega deževja so v Rumuniji reke tako narasle, da so prestopile vse bregove. Ve-liko vasi, kakor tudi mesta Praštva, Bakav, Neamcu, so preplavljena. Vto-nilo je tudi več ljudi. Škoda je zelo velika. Železniške zveze vzdržujejo le z največjo težavo.
POVODNJI V GALICIJI.
Lvov, 10. julija. Večdnevno deževje je povzročilo, da je prestopila reka Prut svoje bregove pri Kolomeji in poplavila polja. Promet čez most, ki vodi čez Prut, je ustavljen. V nižjih delih mesta Kolomeje dere voda po ulicah, ki dosega okna stanovanj v pritličju. Na kolomejski lokalni železnici so morali ustaviti promet, ker obstaja nevarnost, da voda podplavi železniški nasip. Prekinjen je tudi ves železniški promet med Stanislavom, med Wor-\vochto in med Kolomejo in Zabloto-wem in med Jaremczem in Tataro-wem.
POVODNJI V BUKOVINI.
Černovice, 10. julija. V dolini ob reki Prut pri Černovicah je prestopila reka Prut bregove in poplavila dolino. Osobito veliko sta trpeli občini Stara Zuczka in Lenkoutz. Vojaki so delali celo noč. Most čez Prut pri Hlinitzu jc odnesla voda. V Černovicah je utonila ena oseba, ena pa v Vaskovcu. Škodo cenijo na milijone. Rešenemu prebivalstvu preskrbuje hrano deželna vlada.
275 OSEB UTONILO.
New Tork, 10. julija. Ponesrečil se je parnik »Santa Rosa«. Utonilo je 275 oseb.
GLEDALIŠČE POGORELO.
Hamburg, 10. julija. Gledališče »Harmonia«, eno največjih varietetnih gledališč, je do tal pogorelo.
ŠTRAJK ZIDARSKIH DELAVCEV V
PARIZU.
Pari«, 10. julija. Zveza delavcev v
stavbinskih obrtih je včeraj proglasila splošno stavko.
FRANCOSKA VLADA PROTI DELAVCEM. Pariz, 10. julija. Francoska vlada je ukazala zapreti odbornike socialistične zidarske strokovne zveze Bari-tanda, Viana in Dumonta.
VELIKA VROČINA NA KRIMU. Peterburg, 10. julija. Na polotoku Krimu je strašno vroče. Več oseb je umrlo na solnčarici.
AVTOMOBILSKA NESREČA PRI MO-NAKOVEM. Monakovo, 10. julija. Avtomobil poročnika Gullmann je zadel v najhitrejši vožnji v brzojaven drog s tako silo, da se je popolnoma razbil. Poročnik Konig je obležal mrtev, poročnika Gullmaenn in Lencki in šofer so nevarno ranjeni. Nesrečo je povzročal šofer, ker je prenaglo vozil.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V MAINZU. Mainz, 10. julija. Z železniškega nasipa je padlo 14 vagonov, ki so se popolnoma razbili. Škoda znaša nad 100 tisoč kron.
PONESREČEN EKSPRESNI VLAK.
Pariz, 10. julija. Ekspresni vlak Havre—Pariz je skočil v Nantesu s tira. Ranjenih je bilo več oseb.
KONČANA STAVKA V MANCESTRU.
Mancester, 10. julija. Stavka mornarjev je končana.
ZAVAROVALNI MONOPOL V ITALIJI.
Iz Rima poročajo: Minister Gio-litti je odnehal od zahteve monopolizi-ranja zavarovanja za življenje. Z njegovim in trgovinskega ministra dovoljenjem je 4. t. m. vložil v italijanski zbornici poslanec Bertolini izpreminje-valni predlog, ki nekako opušča monopol državne življenske zavarovalnice. Po tem predlogu naj bi se nameravani monopol omejil samo na slučaj smrti do 15.000 lir in doživetja do 1500 lir letne rente; preko teh zneskov naj bi bila dovoljena konkiu'enca zasebnih zavarovalnic. Poleg tega pa naj bi se uvedla tudi za te zneske šestletna prehodna doba, tekom katere pa bi se lahko pooblastile zasebne zavarovalnice, da smejo sklepati tudi zavarovalne pogodbe, ki bi se imele pozneje mo-nopolizirati. Vsled tega nepričakovanega obrata vlade je nastalo na levici, zlasti pri socialistih, veliko ogorčenje.
: Naročajte ..Slovenca".:
Razne slvaii.
Nadvojvoda Karel Franc Jožei in njegova soproga na Češkem. »Narodni List,y« poročajo iz Brandysa ob Labi, da je dobil tamošnji občinski svet od informirane strani obvestilo, da bo nadvojvoda Karel Franc Jožef po svoji poroki z princezinjo Žito Bourbon-Parma prišel za eno leto v Brandys, kjer je bil tudi sedaj v garniziji. Imenovani list poroča tudi, da bo nadvojvoda imenovan na svoj rojstni dan za majorja.
Beneški odposlanci na Dunaju. Kot
znano, so se letos v početku junija razširile vznemirljive vesti o zdravstvenih razmerah v Benetkah. 6. t. m. pa je dospela na Dunaj deputacija stalnega odbora, ki sc je osnoval v Benetkah pod predsedstvom tamošnjega župana gro. fa Grimani in predsednika trgovske zbornice Supjeija, za varstvo interesov beneškega mesta. Oglasila se jc pri italijanskem poslaništvu ter z uradnimi dokazili izkazala, da v Benetkah kolere ni, niti kake druge kužne bolezni. Od strani italijanskega poslanika in konzulata se je obljubila deputaciji popolna podpora, zlasti ker je tujski promet v Benetkah močno trpel radi vesti o slabih sanitarnih razmerah v Benetkah. Danes so beneški odposlanci odpotovali v Budimpešto, da se tudi tam zavzamejo za koristi beneškega mesta.
Proti Azijcem. V San Franciscu, Cal., sc je osnovala liga, katere namen jc, doseči izgon vseh Azijccv iz Zedi-njenih držav. V kongresu Zedinjenih držav bo vložen tozadevni predlog. Kakor znano, Japonci in Kitajci nc morejo postati državljani Zedinjenih držav.
Grof Pejačevič za mažarske časnikarje. Predsednik kluba hrvaške delegacije v Budimpešti, grof Pejačevič, jc te dni daroval za pokojninski zaklad mažarskih časnikarjev 4000 kron. HrvaŠkemu časnikarskemu društvu še ni nič daroval.
Groi Montecuccoli in nemška mornarica. Mornariški poveljnik «roI
Montecuccoli je dobil povabilo od nemškega cesarja, naj prisostvuje 5. septembra paradi nemške mornarice v zalivu Kiela. Cesar Franc Jožef je za to že izdal svoje dovoljenje.
Protipoljski naseljevalni fond iz* črpan. Neka oficiozno inspirirana be-rolinska korespondenca opozarja na to, da je naseljevalni fond za Poznanj-sko in vzhodno Prusko v toliko izčrpan, da ne zadostuje več, da bi se izvedel razlastilni zakon v obsegu, kakor ga namerava zakon iz leta 1908. V začetku tekočega leta je znašal fond okroglo 50 milijonov mark. V teku leta pa se je porabilo toliko denarja, da ga bo koncem etatnega leta 1911. zmanjkalo, tudi če se bo naseljevanje vršilo v počasnejšem tempu. Zaradi tega bi v letu 1912. za izpeljavo nase-ljevalne politike bilo na razpolago samo 25 milijonov mark, ki jih naseljenci izplačajo od izposojil v fond. Korespondenca meni, da naj prej oni, ki zahteva izvedenje razlastilnega zakona, zahteva novo zakonsko predlogo za izpopolnjenje naseljevalnega fonda.
Zdravnik — roparski glavar. Iz Be-midji v Ameriki se poroča, da so tam zaprli zdravnika dr. Dumas, ki je ob-dolžen, da je bil načelnik roparske družbe, ki je izvrševala svoje zločine po celi severni Minnesoti. Podnevu je bil pošten, mnogospoštovan in vposlen zdravnik, ponoči je pa baje — tako vsaj policija trdi, vodil ali vsaj navajal svoje tovariše k ropu. Pri pre-iskavi njegove blagajne so med drugimi stvarmi našli tudi šest dinamit-nih nabojev.
Amerikanska vlada rabi mornarje. Mornarski oddelek severoameriške vlade Združenih držav potrebuje več tisoč mornarjev 'za moštvo na novih oklop-nicah »Florida« in »Utah«. Poleg tega pa izteče službena doba večim mornarjem tako da bo vlacla zelo v_sliski, kje naj dobi novo moštvo za izpraznjene prostore. Mornarji dobivajo po 16 dolarjev na mesec in imajo popolnoma prosto vse. Je tudi precej Slovencev mecl ameriškimi mornarji.
Napad na železniški vlak. V Pen-sylvaniji je 1. t. m. napadla roparska tolpa 12 našemljenih roparjev vlak. Roparji so napravili na tiru iz brzojavnih drogov barikado. Vlak se je moral ustaviti. Roparji so strašno streljali in oropali potnike, na kar so pobegnili v gozd. Ranjenih je bilo pet oseb.
Koliko velja opera v Parizu? Iz Pariza poročajo 16. junija: Poročilo o-proračunu lepih umetnosti, ki ga je z veliko natančnostjo izdelal senator Rivet in ki se je pred kratkim razdelil med senat, ima postavke, ki bi zanimale tudi človeka, ki ne živi na Francoskem. Poročevalec trdi, da je deficit pariške opere brezpomemben, ako se primerja z deficitom milanske Skale (300.000 lir), dunajske dvorne opere (2,000.000 kron) in metropolitan opere v Ney-Yorku (okoli 1,200.000 K). Vsaka predstava v pariški operi velja najmanj 17.000 frankov. Stroški za 7000 svetilk, ki razsvetljujejo gledišče, znašajo vsak večer 900 frankov, čiščenje gledališča po vsaki predstavi velja 200 frankov. V operi je uslužbenih najmanj 2000 oseb. Poročevalec jc prišel do zaključka, da mora dovoljevati država svojim gledališčem večje podpore. Kar se tiče predstavljanja inozemskih umotvorov, je Rivet mnenja, naj bi francoski komponisti ne kazali tako očito svojega kru-hoborstva. Zaradi tega se je namreč pred časom porabilo mnogo črnila v časopisju. Nekateri listi pristavljajo, naj francoski komponisti, ako hočejo imeti uspeh, ne pišejo tako dolgočasnih oper.
Glavni dobitek državnih srečk je
pri predzadnjem srečkanju 7,adela srečka št. 483.442, ki je bila prodana v neki tobačni prodajalni v dunajskem prvem okraju. Dobitek je zadel nek reven dunajski potnik, ki jc deset državnih srečk nakupil za 36 Iv in jih 9 prodal svojim znancem. Na zadnjo, ki jo je obdržal, je zaidel glavni dobitek, ne da bi vedel za to. Srečko je nosil do 12. marca, tri dni pred zapadlostjo v žepu, nakar jc šele. dognal, da je zadel glavni dobitek, ki ga je tudi dvignil po odbitku državnih pristojbin.
Zavarovanje proti dežju. Iz Lon*
dona poročajo: Nekaj tednov so delale zavarovalne družbe zlate kupčije s tem, da so izdajale zavarovalne police za visoke vsote onim, ki bi imeli na dan kronanja angleškega kralja občut-no škodo vsled dežja. Kolikor bližje je prihajal dan kronanja, tem bolj so padale od različnih družb zahtevane premije, toda zavarovalne dfužbe so z oziram na neslalnost londonske klime še vedno zahtevale precejšnje vsote do predvečera slavnosti. Za tisoče oseb, zlasti za male trgovce, bi bil dež na dan kronanja »katastrofalnega« pomena. .\a številnih lesenih trjjnmah, ki
so bilo postavljene na raznih lcrajih mesta, je imelo komaj desetino sedežev platnene strehe. Ostali so bili popolnoma izpostavljeni vremenu, tako da bi, ako bi na dan slavnostnega sprevoda ob priliki kronanja deževalo, večina onih, ki so najeli sedeže, morala opustiti namero, gledati sprevod. Posamezni sedeži pa so veljali do 250 kron. Tudi ti lastniki sedežev so se skoro vsi zavarovali. Na drugi strani pa so se zavarovali tudi lastniki tribun proti dežju, ki bi jim lahko pokvaril vso kupčijo. Tako so je zgradi-telj neke velikanske tribune zavaroval proti škodi za 200.000 mark. Zavarovanja so se sklenila na ta način, da so Be zavarovalne družbe obvezale lastnikom polic plačati določeno odškodnino, ako bi od polnoči 21. junija deževalo do konca svečanostnega sprevoda; ni pa treba, da bi deževalo ves čas, temveč bi zadostovala za izplačilo odškodnine tudi ena ura neugodnega vremena v omenjenem času. Ako tudi bi ne deževalo med svečanostnim sprevodom in bi padlo le trenutek pred končano slavnostjo par kapel dežja, bi bile zavarovalne družbe prisiljene izplačati zavarovalno vsoto. Tudi mnoge dame so se zavarovale, večinoma zaradi elegantnih toalet, proti vsakim nezgodam, ki bi se jim mogle pripetiti na tribunah; seveda plačati so morale tnastne vsote.
Mednarodni sleparji. V Fran kobro d u ob Meni se je 1. t. m. končala razprava proti mednarodnima sleparjema baronu Schenku pl. Schvveins-bergu in trgovcu Tiboldu. Obadva sta sporazumno svoje žrtve sleparila pri igri za tisoče in tisoče. Nekega ogrskega huzarskega ritmojstra sta ob neki priliki obigrala za 4000 mark. Nekega nadporočnika, s katerim sta se seznanila v Parizu, sta obrala nekoč za 14.000 frankov. V Afriki sta spoznala nekega bankirja iz Barmena ter ga osleparila pri igri za velike vsote. Pozneje sta prišla s tem bankirjem zopet v Barmenu skupaj ter ga v igri osleparila za 35.000 mark. Najraje sta se mudila v velikih mednarodnih kopališčih, zlasti v Karlovih varih, kjer sfa nešteto avstrijskih častnikov ogoljufala za ogromne vsote. Po končanem dokazovanju je bil .baron Schenk obsojen na dve leti ječe in 6000 mark denarne kazni, Tibold na eno leto ječe in 200 mark globe.
Sin zaklal očeta. V Torre del Gre-CO pri Neapolju se je 26. junija dogodil grozen zločin. Slletni mornar Anlor.io Pepe, oženjen z 471etno Anunciato Pa-rigi, je imel sina Lorenza, s katerim je poizkusil vse, da bi ga naredil za poštenega delavca. S svojimi prihranki mu je otvoril stolarsko delavnico. Toda njegovim naklepom so se protivili ukrepi matere, ki je šla svojemu sinu v vsakem oziru na roko v njegovih živinskih nagonih. Ubogi mornar se je vrnil pred kratkim z daljšega potovanja domov. Nadejal se je veselega sprejema domačih ter da stolarska delavnica dobro uspeva vsled njegove denarne pomoči, ki tudi ni izostala za ča=a njegove odsotnosti. Toda sprejem je bil hladen in mati in sin sta mu surovo odgovorila na njegovo vprašanje, da nimata več delavnice in da sta vse prodala. To je moža seveda ujezilo in se je spri s sinom, ki je v noči na to zasnoval in v jutro izvršil grozni zločin. Navsezgodaj, ko je oče še mirno spal, mu je namreč sin prerezal vrat z britvijo. Nesrečnež se je skušal braniti, a morilec mu je zadal še globo-kejšo rano ter nato pobegnil z britvijo v roki, za njim pa njegova mati. Sosedje, ki so ju videli bežati, so slutili, da se je moralo zgoditi nekaj groznega in pohiteli so na pomoč mornarju, ki je še dihal. Pozvani zdravnik mu je obveza) rane ter ga pustil prenesti v bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl. Sina in mater so zaprli.
V vili zgoreli dve osebi. Zgorela je Vila Nobel pri Viborgu. Zgorela je 17 letna Noblova hčerka Marija in 7 letni sin Ludovik. Guvernanta je pa tblaznela.
Nova srbska stranka v Bosni. Doslej enotna srbska stranka se razcepi; poslanec Kočič ustanavlja novo napredno, v narodnem oziru zmerno stranko, ki ne bo odklanjala hrvaških državnopravnih zahtev in bo stala na stališču sporazumnega dela vseh narodnosti v Bosni. Stranka bo izdajala tudi lastno glasilo.
Sleparski zdravniški zavodi v Ame-tikl. V Ameriki »o začele razne države z vso silo nastopati proti »zdravniškim »avodom«. Država Ohio bo naredila po-
stavo, ki bo postavila vse take zavode
pod najstrožjo državno kontrolo; vsi zdravniki v takih zavodih bodo morali biti državno izprašani, tako da raznim prodajalcem vode v takih zavodih ne bo mogoče več poslovati. Pokrajinski zdravnik Gline v Clevelandu je pretečem teden zaprl zdravniški zavod »The European Medical Institute« v Clevelandu na E 9. cesti. Neki duhovnik se je pritožil, da so mu »zdravniki« v tem zavodu rekli, da je nevarno bolan in da mora plačati 500 dolarjev, Če hoče biti zdrav. V tem zavodu so baje imeli tudi navado, da so prisilili vsakega, ki je prišel k njim glede zdravja, da se je slekel, nakar so ga peljali v posebno sobo, da ga »preiščejo«. Medtem pa je kdo drugi pregledal njegovo obleko in dognal koliko denarja ima, da so mu potem vedeli napisati temu primeren račun. — Sodišča v Zjedinje-nih državah imajo sedaj zlasti mnogo opraviti s slučaji prodajanja sleparskih zdravil. Že doslej se vrše preiskave zaradi 2000 tozadevnih slučajev, 150 se jih obravnava že pred sodnijami.
Dvakratni umor in samoumor. Iz Lvova poročajo: V vasi Zavale se je dogodila 5. t. m. grozna ljubavna drama. 281etni privatni uradnik Navrelo Lokusta je imel ljubavivo razmerje z 191etno Marijo Nikitorovo, ki pa je pred časom to razmerje razdrla in pričela novo z uradnikom Luhawieskim. Ko je Lokusta 5. t. m. zvedel, da je Luha-wieski pri Nikitorovi, ga je pričakoval v zasedi ter streljal nanj, ko je prišel iz hiše Nikitorove in hotel zajezditi konja. Luhawieski se je smrtno ranjen zgrudil na tla. Na strele je prihitela iz hiše Nikitorova, ki jo je Lokusta nato ustrelil na mestu v srce, da se je mrtva zgrudila. Nato si je pognal tudi sam krogljo v glavo. Trupli so prenesli v mrtvašnico, medtem ko so ranjenega Luka-\vieskega prepeljali v bolnišnico. Da bi okreval, dvomijo.
Kako se je rešila neka dama napadalca. V Parizu so te dni splošno občudovali duševno prisotnost neke mlade dame, ki jo je pokazala ob nekem ponočnem napadu. Mlada dama je bila na obiskih pri znancih v (Passyju ter se je okoli polnoči peljala sama v zaprtem vozu domov. Ko se je pripeljal voz na Plače de 1' Etoile, jc stal tam na tro-toarju nek moški, ki je dal kočijažu znamenje, naj ustavi. Kočijaž je mislil, da je tujec kak znanec dame v vozu ter je res ustavil voz. Tujec pa je bil nek pocestni lopov, pariški apaš, ki je odprl vrata kočije ter s tihim glasom za-povedal dami, naj mu izroči denarnico, ker bi se ji v nasprotnem slučaju godilo slabo. Dama pa se ni dala prestrašiti. Hitro, da lopov niti opazil ni, je potegnila iz klobuka eno dolgih igel ter sunila globoko v vzdignjeno roko lopova. »Tu imate spomin od mene!« zakričala je in hotela suniti v drugič, toda ropar ni čakal ter je odskočil od voza. Kočijaž je postal pozoren, ko je začul zadnje besede, udaril je po konjih in šlo je v diru naprej. Dama je bila rešena.
Književnost.
*	»Čas«. 1911. V. letnik. Zvezek 7. in 8. — Vsebina: Propad budizma (Fr. Terseglav). — Jezus v poeziji •'Vence-slav Belfe). — Moderne slovenske romantične igre (prof. Adolf Robida). — Umetnost in kritika (dr. Aleš Ušenič-nik). — Listek: Liliencron in Cerkev. — Etika brez religije. — Novo slovensko delo o socializmu (VI. Knaflič, Socializem). — Socializem in vera. — Literarne vesti. — »Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina 7 K, za dijake 4 K. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. Naročnina se pošilja na. »Leonovo družbo« ali »Čas« v Ljubljani.
*	Responsoria 1. a d Missam in tono solemni & II. ad »Ite missa est« (aut »Benedicamus Domino«), po najnovejši izdaji za čveteroglasni mešani zbor harmoniziral Anton Foerster. Cena izvodu na papirju 25 vin., na karton nalepljenemu 55 vin. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Na vsestransko zahtevo je »Katoliška Bukvama« vnovič izdala te že zelo pogrešane re-sponzorije. Rabijo se ne le samo pri sv. maši, temveč tudi ob raznih drugih prilikah in cerkvenih slovesnostih; dobivajo in naročajo se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Na ogled se iste ne razpošljejo.
Silvln Sardenko, Slovanska apostola. Zgodovinska igra v petih dejanjih. Ob 10251etnici Metodove smrti (885—1910). V Ljubljani 1910. Izdalo
»Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Založila »Katoliška Bukvama«. Str. 70. Cena 1 K 20 vin., po pošti 10 vin. več.
»Dom in Svet« 1. 1910. piše o tej igri sledeče:
Sardenkova zgodovinska igra nam predočuje tipične prizore iz onega velikega časa, ko sta slovanska apostola, boreč se s poganstvom, razkolništvom in narodnostnimi nasprotji, privedla Slovane do katoliške vere. Velika zasluga Sardenkova je ta, da pojmuje kulturno delo Cirilovo in Metodovo mnogo globlje, nego se godi dandanes, ko mora njuno častitljivo ime služiti često stremljenjem, ki so čisto nasprotna zgodovinskemu delu svetih bratov. Pisatelj najprej kratko označi dobo, v kateri se vrši igra, in razne verske in politične nazore, ki so živeli tedaj v Pa-noncih.
Dejanje je prav mojstrsko razporejeno. Sveta brata prideta ravno vsled tega do popolne veljave, ker pisatelj prikaže na odru samo veliki vpliv, ki izhaja od njunih oseb. Gledalec vidi zgodbo Trudapolkovo rodbine, a v svetlobi, ki prihaja od solnca svetih bratov. Jezik je jako lep, kratek, krepak. Igra je prav primerna za našo društvene odre in se bo lahko predstavljala tudi ob bolj skromnih tehniških sredstvih, ker obsega samo moške vloge in je prizorišče le dvoje: v Trudopolkovi sobi in pred njegovo hišo. Zato upamo, da bomo čestokrat gledali Sardenkovo igro na naših odrih.
A. K. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 10251etnici Metodove smrti (885-1910) izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« pod zavetjem Device Marije. V Ljubljani 1910. Cena 1 krono, po pošti 10 vin. več.
V knjigi so zbrani biseri Slomškove zgovornosti in njegovega poljudnega jedrnatega sloga. Slomšek nam tukaj nedosežno lepo popisuje življenje in delo sv. Cirila in Metoda, pripoveduje o naših razkolnih bratih in prav zanimivo poroča o važnejših dogodkih v vzhodni cerkvi. Pridejana je pregledna zgodovina češčenja sv. Cirila in Metoda med Slovenci pred Slomškom in po njegovi smrti. V knjigi je mnogo lepega gradiva za cerkvene in duštvene govore. Tudi preprosto ljudstvo jo bode bralo z velikim zanimanjem.
* Globoko zasnovani roman. Najnovejši zvezek »Leposlovne knjižnice« nudi krasen Dickensov roman »P o -vest o dveh mesti h«, ki zavzema v slovstvu vseh narodov eno najodlič-nejših mest. Saj se pisatelj po pravici prišteva med največje romanopisce vseh vekov, in ravno »Povest o dveh mestih« kaže vse vrline njegovega globokega duha. Roman je pravzaprav tragedija francoske revolucije; Dickens nam v njem z mojstrsko roko slika vzroke, nastanek in bistvo tega velikega zgodovinskega prevrata. Ne ošab-nosti in nasilstev aristokracije, ne podivjanosti in slepote jakobinstva ni nobeden tako živo, verno in s takim sarkazmom ter duhovitostjo opisal kakor Dickens. Sredi tega divjega meteža najhujših strasti pa zvene strune naj-nežnejše' milobe požrtvovalnosti, zvestobe in velikodušnosti, ki omiljuje temno sliko onih silovitih časov. In kar se tiče značajev v Dickensovi povesti, bi ostrejše risanih in markant-nejših težko drugod zasledil v celem svetovnem slovstvu. Dickensov roman razširi bralcu duševno obzorje kakor malokateri drugi, ga uči umevati zgodovino in blaži duha ter povzdiguje v heroizmu ljubezni ter prijateljstva, ki ga pravzaprav ta povest — ki bi se tudi lahko velika pesem imenovala — opeva. Kdor bo po tej knjigi segel, temu se bo srce široko odprlo za vse plemenito in dobro. Slovenci smemo na prevod Di-ckcnsove »Povesti o dveh mestih« biti ponosni, ker smo s tem zopet, nov biser svetovne literature vpletli med tisto malo dragocenih stvari, ki jih imamo pi-estavljene. Vsak omikanec si bo zato ia zvezek »Leposlovne knjižnice« gotovo rad nabavil in z njim obogatil svojo knjižnico. Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in velja broširana 5 K 50 vin., elegantno vezana 6 K 50 vin.
Hiša na prodaj
ulica na Grad št. 7 blizu sv. Florijana cerkve, s 6 stanovanji. Cena nizka. Več se poizve od S,—9. ure dopoldne pri mag. slugi Bevcu na magistratu, popoldne pa vsak dan na Dolenjski cesti 50.	2096
izjava.
Z ozirom na notico v številki 484 dnevnika ,,Jutra1, z dne 4. julija 1011 ..Imeniten doktor" izjavljam podpisana Gusti Gaggl, soproga potnika v Ljubljani, da se tiče predmetna notica mojega otroka Jlerberta, kateri je bil začetkom maja letos od gda. drja. Frana Derganca, primarija v deželni bolnici v Ljubljani, operiran na kili in sicer na levi strani života. Ni res, da bi bil g. dr. Derganc operiral mojega otroka na zdravi strani, pač pa je izvršil taisti operacijo pri otroku na bolni strani in sicer z najboljšim uspehom, za kar se mu s tem zahvaljujem.
Ker je cela zadeva postala vsled navedene notice ..Jutra" javno in splošno znana, dovoljujem podpisana gdu. primariju drju. Dergancu, da mojo go-renjo izjavo priobči v dnevnikih,, Slovenec," ,,Slov. Narod," „Jutroil, in ..Lai-bacher Zeitung".
V Ljubljani, dne 7. julija 1011.
2113
Gusti Gaggl.
Kovačija
v jako prometnem kraju, ležeča ob glavni cesti, Se odda z orodjem vvud takoj zastonj V najem. Naslov pove upravništvo tega lista. 2102
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Nujno se išče
stanovanje
za avgustov termin z najmanj tremi velikimi sobami in stranskimi prostori,
na zračnem kraju zaradi otrok. Če ie mogoče vrt; višja nadstropja izključena. Ponudbe do 15. julija na upravništvo „Slovenca".	2109
Dekle
2103
poštenih staršev, pridna, zanesljiva in zdrava izučena šivilja, ki mogoCe zna nekoliko kuhati in ima veselje do trgovine na deželi, se sprejme lahko takoj po dogovoru.
Naslov sc izve pri upravništvu „Slovcnca',1
Proda se dobro ohranjena
kočij
ki je bila pred kratkim časom prenovljena. Cena400 kron. Ogleda sc v Kranju pod mestom št. 31.	2101;
8 C) H.SUTTN ER'UrarW
m^r-h^ ^ 1 -—--pynnrtna f\/rrtl<a ur zlatnino sfvena znamka:. ^UVl)
Pi>W -----—--exportnatvrdka ur,zlatnine
I n n i i p o n i z k i ceni
Ljobljana Mestni trg m sret>rnine, basina tovarna ur v Švici.
d

Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko
11
PlICH 1911"
pn Fr. Cudnn mmi v Ljubljani
Prešernova ulica, samo nasproti IranclSkansKc cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, Rinphiff. Pouk za strojno vezenje gratis.
Edino zastopstvo za Kranjsko 1
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
Zastopnik in ravnatelj
le prva moč, se išče za celo Kranjsko. Inteligennti reflek-tantje, ki razpolagajo s 5—10.000 K gotovine in imajo prima reference, si morejo zagotoviti pošteno, stalno in dobro bodočnost z razpečavanjem novosti brez konkurence, ki je potrebna in koristna za vsakega stanovalca, kmeta, posestnika, trgovca ali industrijca ter sploh za vsako hišo. Ponudbe je pošiljati takoj pod G. R. 2088 na upravo lista.
ANTON ŠARC, Ljubljana.
PP
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
T E T R A
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, iz-borna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. ::
Vzorci so vsakemu na razpolago.
M
1787 (1)
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
A.Geib, Krakow 340.
Za neugajajoče denar nazaj.
/ Zlate svetinje: Berlin, Paril, Rim iti/
Rheuma t
Protln t
J Ischlas
U3f Odprto od 1. aprila do 1. novembra.
Nizke ceni kakor doslej, vkljuta basu primernim novostim. Od 1. septembra do 1. junija 23% znižane cene. Čidoviti zdravilni uspehi, Radioaktivna termalni kopel 38 — 44° C.
Krapinske toplice
Zdravljenje s pitjem termalne vode. BazpoSiljainica termalne vode. Oblak 6000 oseb. HrvaŠko (HrvaŠka Švica). Obisk 6000 oseb,
Basin, marmorne, pršne, mahovnate kopeli, fango, sudariia. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. Pravilni naslov samo: Krapinske toplice, Hrvaško.
Odprto od 1. aprila do 1. novembra, --jj
Zdraviliški dom, 200 bogato opremljenih sob, prekrasni park, terasa, zdrav, salon, stalna vojaška zdrav, godba. Lift, telefon, avtomob. garaža, posojevalnica avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (stranska postaja južne železnice
proge Dunaj- Trst).	1292 6
Avtomobilska zveza pri vlakih ob 11. uri 16 minut dopoldne in ob B. uri 52 minut popoldne. Na železniški postaji Zabok zveza z avtomobilskim omnlbusom pri vlakih ob 9. uri dopoldne in ob 4. uri 7 minut popoldne od dne 1, maja do
1. oktobra.
St. 21649.
Razglas.
V smislu §. 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so raClMSki Sklepi za leto 1910 in sicer:
1.)	mestnega zaklada,
2.)	ubožnega zaklada,
3.)	zaklada meščanske imovine,
4.)	ustanovnega zaklada,
5.)	mestnega loterijskega posojila,
6.)	mestnega vodovoda.
7.)	mestne klavnice in
8.)	mestne elektrarne dogotovljeni, ter bodo 14 dnij, to je od 10. do 24. julija v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnjeni občanom na upogledj da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal mestni magistrat.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 8. julija 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik
2092 3
Laschan 1. r.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
Knjiga o lepem vedenju.
.............................................................................................................................................................................
n I 1 Inieoifn Povest iz Neronove dobe. 1 '6. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, IJeKie Z JjiSoFi. vezano K 3-20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Spisal Ur banu s. K 3—, elegantno vezano
_________K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali
točnega*navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, cla se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8*50, vezano K 10-80. — Celo ve-OUClOlOOljH. Hki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. I)r. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
poezije $nten	^.jjfe
L del K 3 80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4 —, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pac ena naših najkrepkejšili in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. .........................................t............................................................................................................................
Leposlovna Knjižnica:
1.	zvezek: Kazporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip ,lurca. K 120, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Doslo-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-G0.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1'90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamakl. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kol)zar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.) zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Shechan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5-80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih de-
8.	janjih. K 1-40, vezano K 2 40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K 3-20. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in
O I\(V Jgn* » I'""' — — J " J "" ~ l-------o
sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). .«{) deset izvodov K !>•—, Črna žena.' Povest iz domaČe zgodovine. K P40, vezano K S-—.
Ljudska knjižnica
J. zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —-60, skupnj vezan z 11. zvez. K 1-80.
2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —60, skupaj vezan s I. zvezkom K P80.
;. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —'00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1'40.
4. zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detcla. Povest. K 1*—, vezano lv 1-00.
B. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Senca. Zgodovinska povest iz leta 1573, K P60., vezano K 2'60.
zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-iiO, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihaja«. l)r. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1'70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Bellehemsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipot. — 5. V Nazoretu. — ti. V templju. — 7. Taščica, —
6
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povestkmečkegapunta na Češkem.
9. zvezek: Alcšovec, Kako sem se jaz likal, I. del. K 1-20. vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1'20, vezano K 2—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2 30.
13.	zvezek: llaggard, Dekle z biseri. K 2—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema, (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (S moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —'35.
Posebno za mladoniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra" Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910)-K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 10251ctnici Metodove smrti (885—1910). K l"—.
Krek. Turški križ. (Igra v Stirili dejanjih.) -Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, jc tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da sc bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv.po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
). zvezek sc začasno ne dobi.
3. zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-Herocl ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Župan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-SO.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K -"80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vscznal m njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah oli sreF.nn spravil. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —'80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v d veli dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 0. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K l-60.
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 mo ških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enoi"«-ianka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 0. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih, (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Bo-' žična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev, Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) -4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju, (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz' preobrnjenjc roparja. Igrokaz v treh deja njih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) -3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skriv nost ali začarano pismo. Burka v enem de janju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 žen ske vloge.) K —'80.
11.	zvezek: L Večna mladost in večna lepota Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.
—	2. Repoštcv, duh v krkonoških gorah al vsega je enkrat konec. Čarobna burka 1 potili dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pre pirljivasosedaali boljša je kratka sprava ko dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 mo Ske vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. > ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge Ljudmila. Planšarica.) K —-SO.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smr Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška dekli« Devica Orleanska. — Za moške vloge: Si Boštjan. — Za otroške vloge: Materin ble goslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in >ezi
—	Za inoške vloge: Turki pred Dunajem K --80.
Navedene igre so si vsled lahke upriz«1 ljivosti in krasne vsebine v najkrajšem čas osvojilo vse naše domače odre.
----------- - -u---- —	.	rvazareiu. — u. v iuiuimju. — ioanv», —	—j—— ----------
.11. ,_.. mi - ' - ' *'' 1 " L, | i	_ || ( -, l~ -i - ■.**■--'■ ■ I. M I . ■
Butarami g Ljubljani, p Knjigami Jiirlla"pKranju	m L Krajec nnsl, p Hopem mestu,
izdaja Konzorcij .Slovenca,. Tisk: »Katoliško Tiskarne«.	Odgovorni urednik; Ivan Stefe,