aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa mdtistfije- cembcabažec Ljtrbti A A A A A A ane- AAAA A BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB (Št. 61 ) Lju bljana, maj 198 4 5 V živem obroču okrog mesta heroja - LJUBLJANE Iz vsebine stran: ~ Izvoz 1984 2 ~~ 30. maja se bomo na referendumu odločili o... 3,4 — Finančni rezultati pos- lovanja januar — marec 1984 5 - Vpliv novih predpisov na gospodarjenje 5,6 — Kako je uspel interni razpis 6 - Vabilo na Dan KTL 6 " Letošnji proizvodni rezultati 7 ~~ Brez KTL pri izdelavi projekta 7 " Slavko Lasič — predsednik OS DO KTL 8 ~~ Poškodbe pri delu 9 ~~ Lastni prispevek za reševanje stanov, vprašanja 10 " Predlog terminologije 11,12 ~~ Kako s porodniškim dopustom 13, 14 ~~ šport — rekreacija 14,15 " Humor — križanka 15,16 Fotografije: Seme, Malovrh 28. pohoda po poteh partizanske Ljubljane, ki je bil letos v znamenju 39. letnice osvoboditve mesta, se je letos vkljub obširni akciji med delavci udeležilo najmanjše število naših delavcev, pa čeprav se je v predhodni prijavi po izjavi Mirka Plaznika, referenta za šport in rekreacijo prijavilo kar 53 pohodnikov. Ali je temu vzrok samo tisto deževno vreme, ki je marsikoga ob jutranjem pogledu skozi okno postavilo v dilemo, se ali ne udeležiti tega pohoda, bi težko rekel, saj smo na sami poti lahko kmalu ugotovili, da je bilo udeležencev iz drugih delovnih kolektivov mnogo več. Letošnji pohod po poteh spominov in tovarištva ni obeleževal le spominov na čas, ko se je pred 40 leti tod vijugala bodeča žica okrog Ljubljane z namenom preprečiti njenim svobodomiselnim prebivalcem odhod v NOB, temveč je bil organiziran tudi v duhu in pod geslom "Delo, mir, svoboda", da bi se tako tudi mi solidarnostno priključili gibanjem v svetu, ki se borijo za mir in svobodo. Tega pohoda sem se sicer tudi sam udeležil po daljšem presledku in prvič s tega startnega mesta. Zato sem bil nekoliko v dvomih, glede na leta, vkljub še kar vzpodbudni moji rekreacijski dejavnosti ali bom 11 km dolgo traso iz Fužin kos prehoditi skupaj z ostalimi našimi delavci. Pa sem zato bil kasneje ne malo presenečen, ko sem ugotovil, da je lepo urejena pot spominov in tovarištva z drobno posutim peskom, ki je bila na tem delu že v celoti urejena, spremenila to iz blatne hoje, v resnično družaben skupen sprehod, sicer nekoliko hitrejšega tempa, toda nič manj prisrčnega in zabavnega. Po prihodu na štartno mesto v Fužinah smo se kar hitro vključili v živo barvno pisano verigo ljudi okoli mesta, da mi je kmalu bilo žal, ker s seboj nisem vkljub sivo-temnemu deževnemu vremenu, vzel tudi fotoaparata z barvnim filmom in posnel za tovarniški foto arhiv ta pisano barvni pohod. Pri tem me je predvsem privlačil pogled na številne udeležence iz delovnega kolektiva Mercator, ki so se s svojimi rdečimi klobučki pomešali okoli nas in tako še popestrili barvni pogled na pisano množico razno barvnih vetrovk in pelerin. Misel mi je odšla zato na naše klobučke KTL, ki pa jih žal nismo dobili, zato že sedaj dajem pobudo, naj bi bili čez leto dni udeleženci KTL poleg malice deležni tudi take pozornosti s strani delovnega kolektiva. Kako hitro je minila pot ne samo do vrha na Golovcu, kjer sta nas Mirko Plaznik in Marjana Lasič pričakala s toplim čajem in klobaso, temveč tudi do zbirnega mesta na Trgu osvoboditve kjer je bila skupna proslava ne samo za nas pohodnike, temveč tudi za udeležence mladinske štafete in kurirčkove pošte, ne morem popisati, temveč je to treba le ponovno doživeti. Zato me tudi vreme v takem vzdušju ni motilo, saj sprehod preko Golovca med komaj ozelenelim drevjem ne more izgubiti mikavnost in čara niti v takem vremenu. In zato sem se že med samim pohodom med odmorom odločil, da mi o svojih vtisih pove tudi kateri izmed naših udeleženih delavcev. Anica LEVEC je kot edina udeleženka iz temelje organizacije Kuverta dejala, da se že tretjič udeležuje tega pohoda. Vsekakor smatra, da je danes prišlo premalo naših delavcev, kar ji vsekakor ni všeč. Pri tem je povdarila, da je današnje jutranje slabo vreme ni prav nič motilo pri odločitvi za udeležbo, saj gre rada na pohod in pa tudi prihodnje leto bo še prišla, da bi nas tako le bilo več. Mara MLINAR iz Papirne konfekcije, ki se že 6 let udeležuje pohoda je izrazila svoj prijeten občutek, ki ga ima na pohodu, toda da ji je zelo žal ker je iz KTL tako mala udeležba. Njen 10 letni sin Boštjan pa na pohodu ni čutil nobene utrujenosti, za naše Glasilo pa je le zaupal, da je k temu pripomogla tudi klobasa, ki naj bi bila zato vsako leto. nadaljevanje na 2 str. Slavko BONČA iz temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana, je dejal, da se ob današnji slabi udeležbi iz KTL vprašuje, kaj je ravno pri nas vzrok in sicer ali je to nezainteresiranost delavcev ali morda ni prave organizacije. Vsekakor pa misli da v TOZD-u — njihovi enoti ni interesa, saj se delavci večkrat ne udeležujejo tudi drugih zabav- Topel čaj nas je prijetno okrepiI nih prireditev organiziranih v okviru TOZD-a. Sam se je tega pohoda že šestič udeležil in zato se ga bo tudi v prihodnje z veseljem. Še najmanj zgovorna je bila ob mojem vprašanju naša pravnica iz DSSS Ivanka KOBASIČ, ki je na pohod prišla čeprav je Logatčan-ka. Kar odpor je imela do mojega malega magnetofona, toda da je navdušena nad pohodom je še posebno povdarila. Kot organizator je Mirko PLAZNIK smatral, da sta očitno današnje tako slabo vreme, kakor tudi mraz glavna vzroka za slabo udeležbo, toda je imel nad tem tudi pomislek, kajti kljub dežju je pred dvema letoma bila mnogo večja udeležba. Je pa na koncu podal priznanje delavki Anici LEVEC iz Kuverte, ki se stalno udeležuje vseh organiziranih rekreacijskih akcij v okviru KTL in je kot taka tudi lahko v primer ne samo delavcem njene starosti temveč tudi mnogim mlajšim. V letošnji prvi številki našega glasila sem opisal akcijo, ki se izvaja za dokončanje celotne Poti spominov in tovarištva, ki naj bi bila dokončana do 9. maja prihodnjega leta. Naloga nas vseh delavcev v delovnih kolektivih je, da se zavzamemo za poravnavo dogovorje- r V Med udeleženci pohoda Tone Florjančič-naš bivši gener. direktor C ji č v v 2 r s c I I ( nih prispevkov in tako prispevamo potrebna finančna sredstva po sklenjenem sporazumu, ne glede na sedanje velike gospodarske težave, ki bi le v skrajni sili bile lahko razlog, da jih v celoti ne izpolnimo. Zavedati se namreč moramo, da bo imela Pot spominov in tovarištva ogromen pomen, tako za sedanje, kakor tudi bodoče rodove, saj bo le-ta na prepričljiv način zagotovila trajen spomin na herojsko Ljubljano, ki jo je okupator obdal ne samo z bodečo žico temveč tudi s številnimi bunkerji, a je kljub temu ni mogel zlomiti, niti ji preprečiti njenih stikov s partizanskimi enotami in z osvobodilnim gibanjem v vseh delih Slovenije. Vse naše delavce že letos pozivam, da se trdno odločijo za udeležbo na pohodu prihodnje leto, ko bo le-ta povezan v našo osredno prireditev ob praznovanju 40. letnice osvoboditve mesta-heroja Ljubljane in slovesno otvoritvijo v celoti zgrajene Poti spominov in tovarištva, ter da bo tako naša udeležba čim večja. M.SEMfr IZVOZ 1984 - USPEŠEN Zaradi občasno slabe kvalitete in zamujanja dobavnih rokov -izguba trga v Grčiji Izvozna usmeritev, ki smo jo že pred leti opredelili kot prednostno nalogo, se uspešno realizira. Kljub mnogim problemom, ki ovirajo še večji izvoz smo v prvih štirih mesecih izpolnili celotno plansko zadolžitev s 96 %. Struktura sicer ni v celoti zadovoljiva (76 % kon-vertibila in 139 % kliring), vendar so dobri izgledi, da bomo do konca leta plan v celoti izpolnili. Zelo ugodna je ugotovitev, da smo v prvih štirih mesecih zabeležili skoraj dvakratno vrednostno realizacijo kot v lanskem letu. Zahtevnost tujih trgov je neprimerno večja kot domačega. Uspešnost zagotavlja le dobro organiziran in pripravljen nastop z izpolnjevanjem vseh dogovorjenih pogojev kot so kvaliteta, rok, cena itd. Vse te pogoje je v naših razmerah zelo težko izpolniti, vendar primeri uspešnih TOZD kažejo na to, da smo sposobni tekmovati tudi na zahtevnejših svetovnih trgih. Tako se posebno uspešno uveljavlja program kuvert, tekstilnih cevk in program tiskane embalaže v Sovjetski zvezi. Z uspešnostjo ostalih programov še ne moremo biti zadovoljni. Deloma zunanji vzroki, zlasti pa slaba lastna organiziranost ovira uspešnost in uveljavitev na tujih trgih. Tako smo v letu 1983 us- pešno osvojili zelo velika naročila valovite embalaže v Grčiji, ki pa so zaradi občasno slabe kvalitete in zamujanja dobavnih rokov skoraj povsem izpadla v letošnjem letu. Zaradi slabe kvalitete kartona ne uspevamo plasirati tiskane kartonske embalaže in vrsta pos‘ kusov prinaša le skromne rezultate. Predvidevanja glede dobrih izvoznih možnosti sive lepenke se potrjujejo. Široko zastavljena obdelava trga nam je prinesla uspeh na najzahtevnejšem — v Zvezni republiki Nemčiji. Kljub skoraj nepremostljivim težavam na začetku smo s povezovanjem kapacitet v posameznih TOZD (Lepenka, Kartona-ža. Tika, Kartonažna) na dobri poti, da si zagotovimo izredno zanimiv dolgoročni izvoz. Za večjo uspešnost izvoza izpostavljamo predvsem sledeče nujne naloge: — bolje se organizirati in povezati za čimboljše izkoriščanje strojnih in človeških potencialov; — bolje se povezati z dobavitelji za zagotavljanje kvalitetnih surovin, ki so pogoj za proizvodnjo zahtevnih izvoznih izdelkov; — razvoj izdelkov in posodabljanje kapacitet marsikje močno zaostaja. Z mednarodno konkurenco se bomo lahko uspešno spopadali le z boljšimi, sodobnejšimi izdelki in prilagajanjem tokovom v svetu. Delavci v izvozu smo optimisti glede naših izvoznih možnosti. Sleherni član kolektiva pa se mora zavedati nujnosti izvoza, zahtevnosti tujih trgov in temu primerno mora biti naše ravnanje. Na ta način nam bo izvoz dejansko o-mogočil perspektivni razvoj naše delovne organizacije. M. CAF Izdelava kuvert za izvoz 30. maja bomo na referendumu glasovali za spremenjeni in dopolnjeni sistem nagrajevanja Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji dne 7.5.1984 določil dokončni predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter razpisal referendum za sprejem, ki se v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti izvede dne 30.5.1984. Že v začetku leta 1983 je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep, da se pristopi k poglobljeni analizi sistema nagrajevanja in pripravi novi osnutek samoupravnega sporazuma. Analiza sistema nagrajevanja v delovni organizaciji je pokazala, da so znotraj dogovorjenih osnov in meril v Samoupravnem sporazumu določene slabosti, ki jih je potrebno odpraviti. Osnove, kljub temu, da so bile skupno dogovorjene, so dopuščale, da so se neenotno Uporabljale, kar nedvoumno pomeni, da niso bile take, ki bi ustrezale vsem temeljnim organizacijam in delovni skupnosti. Z izvedbenimi akti po temeljnih organizacijah in delovni skupnosti smo se oddaljili od enotnega sistema nagrajevanja, povzročili uravnilovko, nismo pa mogli realizirati načela delitve po rezultatih dela. To pa so tudi razlogi za spreminjanje in dopolnjevanje skupnih osnov in meril, ki bodo poleg zakonskih in drugih družbeno usmerjenih v nadaljevanju obrazložene. ENOTNE OSNOVE IN NAČELA ZA IZDELAVO RAZVIDOV DEL IN NALOG 1. Da bi zagotovili primerjanje vsebine in določanje zahtevnosti del in nalog med enakimi in podobnimi deli v delovni organizaciji, se v spremenjenem samoupravnem sporazumu dogovorimo za enotne osnove in načela za izdelavo razvidov del in nalog, ki jih do sedaj nismo imeli. BOLJŠE VREDNOTENJE PROIZVODNEGA TER USTVARJALNEGA DELA 2. Nekoliko dopolnjujemo enotno analitično metodo za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, ki je dopuščala, da smo jo zlorabili in s tem povzročili uravnilovko. Istočasno smo razmerje med elementi analitične metode približali razmerju panožnega sporazuma. S povečanjem stopnje rasti med nekaterimi kriteriji metode ter z 2 % povečanjem točk za napore in pogoje, bomo lahko realizirali družbeno načelo po boljšem vrednotenju proizvodnega ter ustvarjalnega dela. Da bi zagotovili lažjo primerljivost in enakost med enakimi in podobnimi nalogami in seveda enaka pravila vrednotenja, smo vgradili dodatne osnove — razrede. Tudi katalog tipičnih del in nalog naj bi svoje prispeval k enotnosti oz. enovitosti sistema. Katalog tipičnih del in nalog v delovni organizaciji ima svojo podlago v družbenem katalogu del in nalog, pa v katalogu tipičnih del in nalog panoge, vsem pa je isti cilj: uveljaviti načelo, da je za enako delo v vseh delovnih procesih ugotovljena približno enaka zahtevnost, oz. da delavec za enako zahtevno delo in nalogo ob enako doseženih rezultatih prejme enak delež od skupno ustvarjenega. NOVI RAZPON JE LE TEORETIČEN 3. V veljavnem sporazumu imamo zapisan razpon 1 : 4,75, ki ga v praksi nismo dosegli. V vseh tozdih in DSSS smo se z vsemi štirimi odmikali od enke (1.00), končati pa smo morali pri 4,75, ker smo tako zapisali, ker metodologija ni dala več točk. Sedaj smo morali zapisati razpon z 1 : 5,25, če bomo hoteli realizirati 1 : 4,75, ker se od enke zopet beži. Kakor koli, pomisleki glede velikega razpona so neupravičeni, ker je ta samo teoretičen. ŠE ENKRAT VEČJE NAGRAJEVANJE BOLJŠE USPEŠNOSTI V DELU 4. Zakaj je sedanji sistem nestimulativen? Gre za dve vprašanji oz. dva odgovora. Pri 55 % razlikah v delovni uspešnosti delavcev izhajajoča le 30 % razlika v osebnem dohodku, prav gotovo ni tisto, ki bi vzpodbujalo k boljšemu delu oz. rezultatom. Zagotoviti moramo ravno obratno situacijo, tudi majhne razlike v rezultatih naj se odražajo v manjšem ali večjem osebnem dohodku. Razpon v delovni učinkovitosti od 0.70 do 1.30 na izhodiščno osnovo je dovolj velik, da pride do izraza razlika med dobrim in slabim delavcem oz. razlika v osebnem dohodku, ko smo dobro oz. slabo gospodarili. Stimulativni (gibljivi del) po veljavnem sporazumu 30 % Stimulativni (gibljivi del) po spremenjenem sporazumu 60 % Kot druga slabost ali pomanjkljivost merjenja uspešnosti je izbor ustreznih meril oz. njihov delež v strukturi delavčeve uspešnosti. Sestavine analitične % v veljavnem spremenjeni metode sporazumu % — usposobljenost 35 38 — odgovornost 35 30 — napori 15 16 — delovni pogoji 15 16 Da bi bil W. v mesecu vedno zadovoljen pogled v plačilno kuverto Cilj, da le ta sprotno oblikujemo oz. prilagajamo danim poslovnim pogojem in ciljem, nam ni uspelo v celoti realizirati. Zakonska določila so dovolj jasna: "osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo so neodtujljiva pravica delavcev" o njih se odločamo z referendumom. Kljub temu, pa vseeno korak naprej od sedanjega. Znotraj zapisanih možnih meril se v danih razmerah še vedno lahko odločamo za najustreznejša, prav tako za njihovo težo. Normative, merjenje rezultatov, vrednotenje rezultatov, merila in vplivnost na posamezna dela, vse to lahko z aktom delavskega sveta spreminjamo. Možnosti za dinamični sistem nagrajevanja, kar smo želeli, so podane. S temi točkami smo praktično zajeli osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in živega dela. To pa je kar cca 95 % vseh sredstev za osebne dohodke. Z NOVIMI MERILI NISO PRIKRAJŠANI PRI NOVEM DODATKU ZA MINULO DELO DELAVCI Z DALJŠO DELOVNO DOBO 5. Zakon o razširjeni reprodukciji in minimalnem delu nam je postavil rok, da do konca leta 1983 izdamo osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Na podlagi strokovnih podlag, ki izhajajo iz družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, smo izdelali tudi te osnove in merila, ki so usklajene z zakonom. Govorimo o osnovah in merilih za oblikovanje na eni in za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela na drugi strani. Celotna sredstva za osebne dohodke delimo na del za osebne dohodke iz živega tekočega dela in na del za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Delež sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela znaša od 5 % (približno tako velik je tudi sedaj) do 15 %, odvisen pa je od uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela. Merilo za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela je prispevek posameznega delavca k uspešnosti upravljanja družbenih sredstev ter skupna delovna doba kot korekcijski faktor. Poudariti velja, da smo korekcijski nadaljevanje na 4. str. nadaljevanje s 3. str. faktor za skupno delovno dobo podvojili glede na strokovne podlage, tako da so nova merila prav gotovo vabljiva za delavce. Skratka, osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela, smo glede na strokovne podlage dopolnili tako, da ne bi prikrajšali delavcev z daljšo delovno dobo. Kakor koli se čuti odpor in nezaupanje do novih osnov in meril, velja poudariti, da so bile le te preizkušene v mnogih organizacijah združenega dela in se tudi uporabljajo. Z ZAKONOM USKLAJENO DOLOČILO O ZAJAMČENEM OSEBNEM DOHODKU 6. Zakon o zajamčenem osebnem dohodku je izšel že leta 1982 in je že skrajni rok, da določbe v zvezi z višinami in načinom izplačil zajamčenih osebnih dohodkov, uskladimo. Seveda pa o zajamčenem osebnem dohodku govorimo le v času motenj oz. izgub v poslovanju. Delavcu je iz dela zajamčen najnižji znesek osebnega dohodka, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Ta ne sme biti nižji od 60 % čistega povprečnega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu v republiki v preteklem letu (kadar je ta znesek določen v prvi polovici leta) in prav tako ne 'nižji od 60% tega povprečja prve polovice leta, kadar je znesek določen v drugem polletju. Najnižji znesek se ugotavlja dvakrat letno in objavlja v Uradnem listu upošteva pa poleg najnujnejših življen-skih potrebščin še stopnjo družbene produktivnosti dela, gibanje osebnih dohodkov in usmeritve letne resolucije. Ta znesek pripada delavcu tudi v primeru odsotnosti z dela, ko je upravičen do nadomestila. ZA VEClZMENSKO delo UVEDEN NOV DODATEK 7. Delavec, ki je delal le občasno v izmeničnem delu, ni prejemal posebnega plačila za ta čas, ali pa obratno, dva delavca sta delala enako delo, vendar eden v eni, drugi v dveh izmenah za enak osebni dohodek. Z uvedbo dodatka za izmensko delo, se vsako delo, ki se v določenem obdobju opravlja v drugi ali tretji izmeni, dodatno nagradi. DODATEK ZA DELO OB PRAZNIKIH IZ 50 NA 150% 8. Neskladna z zakonom je bila določba, da delavcu za delo na dan praznika pripada poleg akontacije tudi nadomestilo osebnega dohodka. S tem pa delavca nismo hoteli prikrajšati, zato smo dodatek povečali iz 50 na 150%. VALORIZACIJA NADOMESTIL ZA CAS BOLEZNI 9. Nadomestilo osebnih dohodkov za čas bolezni smo uskladili s samoupravnim sporazumom zdravstvene skupnosti. Pri tem je za nas bistvena valorizacija nadomestil za čas bolezni v skladu z rastjo osebnih dohodkov v delovni organizaciji. Namen novih diferencialnih meril je, da se zmanjša število takozva-nih namišljenih bolnikov, resnično bolanemu delavcu pa se nadomestilo osebnega dohodka povečuje ter približuje akontaciji osebnega dohodka. SPREMEMBE PRI IZPLAČILU OD OB INVALIDNOSTI 10. Z zakonom o invalidskem in pokojninskem zavarovanju se določene obveznosti iz SPIZ-a prenesejo na temeljno organizacijo. Delavcu je zagotovljena materialna in socialna varnost v času, ko čaka na ustrezno razporeditev ali prekvalifikacijo v primeru ugotovljene invalidnosti. Višino nadomestila določamo sami v naših aktih in tudi izplačujemo iz sredstev TOZD. Tudi v primeru, da je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas, ko se preusposablja. De- lavec, pri katerem se ugotovi (z zdravniškim mnenjem, predlogom) spremenjena delovna zmožnost ne glede na starost in delovno dobo, se razporedi na delo, ki mu ustreza in zagotovi nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na manj zahtevnem delu. DOLOČITEV NAGRAD ZA IZVAJALCE PROIZVODNEGA DELA IN MENTORJEM PRIPRAVNIKOV 11. Za izvajalce proizvodnega dela oz. delovne prakse, mentorje pripravnikov, so izdelana merila za nagrajevanje, v veljavnem sporazumu nagrad ni predvidenih. VSEM DELAVCEM ENAK REGRES ZA PREHRANO MED DELOM 12. Višina regresa za prehrano med delom se po novih osnovah bistveno poveča. Strokovni—režijski delavci TOZD in DSSS so z novo višino regresa izenačeni z delavci, ki delajo v neposredni proizvodnji. Z naštetimi spremembami in dopolnitvami odpravljamo pomanjkljivosti dosedanjega samoupravnega sporazuma, zlasti pa odpravljamo uravnilovko, zagotavljamo boljše nagrajevanje po rezultatih dela in večjo materialno in socialno varnost delavcev. Istočasno pa vgrajujemo in upoštevamo vse družbene usmeritve, ki so bile v tem času posiedovane. Z uveljavitvijo izvedbenih aktov s področja delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb, noben delavec ne bo prejel nižjega osebnega dohodka. V kolikor tega ne bomo uspeli zagotoviti z osnovami in merili, s katerimi posamezni delavec participira pri delitvi, bomo ustrezno povečali maso sredstev. V delovni organizaciji planiramo za letošnje leto 35 % povečanje sredstev za osebne dohodke. Seveda pa ta porast terja tudi realizacijo zastavljenih poslovnih ciljev. Dobri poslovni rezultati so torej pogoj, da bomo delili dobre osebne dohodke, oziroma realizirali zgornje načelo. Za uveljavitev načela nagrajevanja po rezultatih dela moramo odpraviti odstotek delovne učinkovitosti kot nek stalni dodatek na izhodiščno osnovo. Delovna učinkovitost — stimulacija ali destimulacija - mora biti odraz delovne uspešnosti posameznika, skupine ali organizacijske enote. S SPREJEMOM NOVIH SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV NOBEN DELAVEC NE BO PREJEL NIŽJEGA OSEBNEGA DOHODKA Nov lepenčni avtomat že izdeluje sivo lepenko za prve izvozne proizvode D. Majcen FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA JANUAR - MAREC 1984 Doseženi proizvodni in vrednostni rezultati nam morajo biti vspodbuda za nadaljne delo S.plani za leto 1984 smo si zadali velike naloge tako v smislu boljše in večje proizvodnje kot dohodka, akumulacije in reproduktivne sposobnosti. Zdelo se je, da bo planirane cilje, zlasti z uvedbo odloka ZlS o zamrznitvi cen, težko realizirati. Z omenjenim odlokom so bile namreč zamrznjene cene potiskane embalaže, tekstilnih cevk, kuvert in del programa valovite embalaže ob povečanih cenah surovin in repromaterialov. Doseženi finančni rezultati v obdobju januar — marec 1984 in ocene za meseca april in maj kažejo, da kljub vsemu planirane cilje realiziramo. Res je, da v nekaterih temeljnih organizacijah nekoliko manj uspešno, saj sta dve temeljni organizaciji Lepenka in Jelplast prvo tromesečje izkazali celo izgubo. Za temeljno organizacijo Jelplast je bil že pred izdelavo periodičnega obračuna izdelan program ukrepov za odpravo rnotenj in je del predlaganih aktivnosti že v realizaciji. Vzroki izgube v temeljni organizaciji Lepenka pa so tudi poznani: °d nižje proizvodnje, slabše kvalitete lepenke v prvih dveh mesecih, povečanih zalogah in relativno visokih obveznostih iz investicije. Boljši proizvodni in finančni rezultati že v mesecu marcu, mesecih april in maj ter doseganje Planirane proizvodnje in prodaje v hiesecu juniju temeljni organizaciji Lepenka zagotavlja pozitivno Poslovanje in formiranje lastnih sredstev za akumulacijo. Izkazani vrednostni kazalci (podatki iz tabele) sicer kažejo, da delovna organizacija realizira planirani dohodek z 91 %, čisti dohodek 85 %, sredstva za reprodukcijo pa samo s 77 % vendar samo zaradi povečanih terjatev in to predvsem v izvozu. V primeru, da bi bila plačana realizacija enaka fakturirani, bi bili vrednostni kazalci enaki načrtovanim. Le-ti pa so bili realizirani z večjo proizvodnjo, primernejšo strukturo proizvodnje, boljšim izkoriščanjem reprodukcijskih materialov zlasti na področju valovitega kar- Finančni kazalci 1 Celotni prihodek (v 000 din) Dohodek (v 000 din) Čisti dohodek (v 000 din) Sredstva za OD in skupno porabo (v 000 din) Sredstva za reprodukcijo (v 000 din) Povpr. uporab, poslov, sredstva (v 000 din) Stopnja reprodukcij, sposobnosti (v %) tona in papirne konfekcije, ne na zadnje pa tudi porabe zalog repromaterialov, nabavljenih pred podražitvijo ter usklajeni rasti cen proizvodov in repromaterialov določenih temeljnih organizacij. Doseženi proizvodni in vrednostni rezultati poslovanja nam morajo 1.232.238 2.331.340 320.808 588.272 217.840 388.019 157.460 251.264 112.844 188.749 3.388.297 4.938.951 3,33 3,82 biti vzpodbuda za nadaljnje delo, iskanje in aktiviranje vseh možnih rezerv, nikakor pa ne smejo pomeniti samozadovoljstva! Družbeno—ekonomski pogoji se namreč še vedno zaostrujejo, vzdržati in preživeti bo možno samo z boljšim in učinkovitejšim delom. S. BRANK PLAN INDEKS 3:2 3:4 4 5 6 2,474.786 189 94 646.359 183 91 456.676 178 85 269.987 160 93 244.127 167 77 4.983.013 146 99 4,90 PRIKAZ FINANČNIH REZULTATOV POSLOVANJA DO KTL DOSEŽENO 1983 1984 2 3 Vpliv novih predpisov na področju finančne in ekonomske politike na gospodarjenje v KTL V skladu s sprejetim stabilizacijskim programom za dolgoročno hormaliziranje gospodarskih gibanj in prevzetimi mednarodnimi obvezami v zvezi z reprogramira-hjem zunanjih dolgov, v tekoči ekonomski politiki, sprejemamo celo vrsto ukrepov, ki naj bi izpolnili v tej smeri postavljene cilje. S lem pa se seveda še.bolj zaostrujejo pogoji gospodarjenja. Zaradi edministrativnega določanja cen, Postopnega zmanjševanja vseh ob-*'k porabe, zlasti omejevanja kupne moči prebivalstva, postaja doseganje dohodka izredno težavno in zapleteno. Neusklajena gospodarska gibanja, zlasti v pogledu visoke stopnje inflacije na eni strani in uradno omejevanje cen, zaostrena kreditno monetarna politika, pomanjkanje deviznih sredstev za uvoz repromateriala na drugi strani, ima za posledico manjšo rast dohodka in pomanjkanje finančnih sredstev za finansiranje enostavne in razširjene reprodukcije. Pomanjkanje dohodka oziroma padanje akumulacije naj bi bil še nadalje povečani dejavnik zmanj- ševanja vseh oblik porabe, kar naj bi vodilo k uskladitvi ponudbe in povpraševanja. Na ta način naj bi na podlagi tržnih zakonitosti zaustavili naraščanje cen, kar je osnovni pogoj za oblikovanje stabilnejših gospodarskih osnov. Za dosego tega cilja pa bo potrebno na vseh področjih skrajno varčevanje ob istočasnem prizadevanju za povečanje proizvodnje, z vlaganjem večjih naporov, z boljšo organizacijo, z večjim izkoriščanjem kapacitet in skratka bolj smotrnim gospodarjenjem z vsemi oblikami sredstev. Globalni cilj tako zastavljene politike je zmanjšanje vseh oblik porabe oziroma potrošnje, z istočasnim ustvarjanjem tržnih viškov za izvoz, s čimer naj bi uresničili zastavljene cilje na področju plačilne bilance s tujino. Velik problem, ki pospešuje rast inflacije v naših družbeno-eko-nomskih pogojih je v naprejšnja 'poraba dohodka, ki še ni ustvarjen. To je t.i. fiktivni dohodek, ki se kaže skozi delitev celotnega prihodka, ki še ni plačan ampak so izdani samo instrumenti zavarovanja skozi terjatve, ki so zavarovane z nepokritimi menicami, skozi neredno vrednotene zaloge, nepokrite investicije, nepokrite izgube itd. Mnoge so oblike skozi katere se porablja tisto kar še ni ustvarjeno in za kar na trgu ni pokritja v blagu. Zato cene rastejo. Vse te pojave v dnevnem časopisju v zadnjem času označujemo s skupnim pojmom—finančna nedisciplina. Pri tem je seveda treba razumeti pred- nadaljevanje na 6. str. nadaljevanje s str. 5 vsem nedisciplino in neodgovornost pri sprejemanju odločitev za katere ni finančnega pokritja, ne pa nedisciplino pri izvajanju odločitev, kar se mnogokrat napačno razlaga. V zvezi s prizadevanji za ureditev razmer v našem gospodarstvu in odpravljanju finančne nediscipline so bili doslej sprejeti že številni ukrepi. V ta okvir sodijo tudi spremembe in dopolnitve številnih predpisov, ki so bodisi že bili sprejeti ob koncu lanskega leta, oz. so vključeni v tako imenovani "majski paket". Naj med temi naštejemo nekaj najpomembnejših in to predvsem tistih, ki bodo vplivali tudi na poslovanje naše delovne organizacije. 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju — prečiščeno besedilo; 2. Z medbančnim sporazumom združenja bank Jugoslavije so se s 1. majem občutno povečale obrestne mere; 3. Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984; 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela; 5. Odlok o odmrznitvi cen in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbeni kontroli cen; 6. Zakon o obratnih sredstvih. V postopku sprejemanja sprememb in dopolnitev oziroma novih zakonov pa so še: 1. Zakon o zavarovanju plačil, 2. Zakon o osnovah kreditnega in bančnega sistema, 3. Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, 4. Zakon o konverziji kratkoročnih kreditov iz primarne emisije. Vsi ti predpisi naj bi kratkoročno in dolgoročno omogočili skozi večji vpliv tržnih zakonitosti postopno sanacijo gospodarskih razmer. Med že sprejetimi novimi predipsi bodo največji vpliv na poslovanje v naši delovni organizaciji imele občutno povečane obrestne mere in določila o doslednem plačevanju vseh zapadlih obvez, oziroma omejitve če obveze ne bodo plačane v roku. Vemo namreč, da smo tako v lanskem letu kot v prvem tromesečju letošnjega leta imeli precejšnje težave z likvidnostjo, saj smo stalno imeli določen znesek računov zapadlih in nepravočasno plačanih. Zaradi tega smo morali najemati kratkoročne kredite in izdajati lastne menice za kar vse je treba plačati obresti. Te pa bodo po najnovejši obrestni meri občutno porast la (za nas bo v glavnem orišla v poš- tev 42% obrestna mera). Tolikšen porast obresti bo izjemno obremenil dohodek kar pomeni, da bo manj čistega dohodka in s tem manj sredstev za osebne dohodke in sklade. Poleg tega pa je zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 še posebej omejil maso za osebne dohodke za čas od 1. julija do 31. decembra 1984. leta v primeru če organizacija združenega dela v trenutku, ko bo predložila službi družbenega knjigovodstva naloge za izplačilo osebnih dohodkov, ne bo imela poravnanih vseh zapadlih obvez. Če upoštevamo dejstvo, da kupna moč že pri sedanjih osebnih dohodkih nenehno hitro pada, bi zmanjšanje osebnih dohodkov zaradi zakonskih omejitev imelo hude posledice. Zaradi tega moramo izdelati takoj operativni načrt ukrepov za izboljšanje poslovanja, sprostitev nesmotrno vezanih sredstev in povsod na vseh področjih uveljaviti načelo skrajno skrbnega gospodarjenja z vsemi oblikami sredstev. Denar dobiva končno tudi v našem družbeno ekonomskem sistemu bistveno večji pomen in vlogo. Vsi zaposleni se moramo tega čimprej v celoti zavesti in se pri svojem vsakodnevnem delu temu primerno tudi ravnati. H.Odlazek KAKO JE USPEL INTERNI RAZPIS ? Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 14.12.83 je delovna organizacija KTL, industrija papirja in embalaže razpisala interni splošni natečaj za izdelavo idejnega osnutka napisa imena firme in znaka KTL z oblikovanjem grafične podobe DO KTL. Do razpisa internega natečaja je prišlo zaradi bralcem že znanih razlogov in sicer je DO KTL dne 30.6.1983 s sprejetjem samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KTL, industrija papirja in embalaže spremenila ime firme ter potrebe po ustrezni predstavitvi na tržišču, označevanju kakovosti KTL in za oblikovanje celostne podobe delovne organizacije. Razpis navedenega internega splošnega natečaja je bil objavljen v Glasilu št. 11/12 — december 1983 in trajal do 20.1.1984. V času trajanja razpisa jp v roku določenem v razpisu prispelo sedem (7) vlog na razpis. Komisija imenovana za izbor idejnega osnutka napisa imena firme in znaka KTL je pregledala in proučila prispele vloge ter pri tem ugotovila, da nobena izmed prispelih vlog oz. idejnih osnutkov imena firme in znaka KTL ni primerna za uporabo pri oblikovanju celostne podobe delovne organizacije. Glede na navedeno, razpis internega javnega natečaja za izdelavo idejnega osnutka napisa imena, firme in znaka KTL z oblikovanjem grafične podobe ni uspel, zato je komisija za izbor idejnega osnutka napisa imena, firme in znaka KTL predlagala delavskemu svetu delovne organizacije, da sprejme sklep, da se grafična podoba imena, in znaka KTL poveri v izdelavo profesionalni organizaciji. Delavski svet delovne organizacije je na podlagi predloga imenovane komisije na svoji seji dne 20.4.1984 sprejel naslednji sklep: Izdelava napisa imena firme in znaka KTL, se poveri profesionalni organizaciji. Potek izdelave spremlja že imenovana komisija iz katere se črta Avgusta Kussla, ki ni več zaposlen v delovni organizaciji. Vse predlagatelje prispelih vlog na razpis obveščamo, da se zglasijo pri imenovani komisiji zaradi vrnitve njihovih vlog. Komisija za izbor idejnega osnutka napisa, imena, firme in znaka KTL Delavce KTL vabimo na dan KTL v soboto 23. junija 1984 v ' Rakovem Škocjanu Prijave sprejemajo sindikalni poverjeniki temeljnih organizacij in DSSS do 15.6.1984 Zadovoljni udeleženci na lanskem srečanju Pregled nekaterih rezultatov poslovanja v aprilu in obdobju januai — april 1984 V ŠTIRIH MESECIH SMO DOSEGLI TRETJINO PLANIRANE PROIZVODNJE V naslednjem sestavku naj na kratko predočim dosežene rezultate v aprilu, ki je sicer za večino TOZD eden najkrajših mesecev v poslovnem letu. V večini TOZD so delali 21 delovnih dni in v tem času smo v DO KTL proizvedli 7.169 t proizvodov, od tega 404 t za izvoz in 6.765 t proizvodov za jugoslovanski trg. Skupna proizvodnja je sicer nižja od lanske aprilske za 181 t, vendar to le na račun večjega števila delovnih dni v preteklem letu. Proizvodnja je bila sorazmerno dobro oskrbovana s surovinami in energijo tako da tudi zastojev v proizvodnem procesu ni bilo. Dinamični plan je presegla le TOZD Kartonažna, medtem ko sta lanskoletno aprilsko proizvodnjo presegli le TOZD Lepenka in Kartonažna. V štirih mesecih smo Proizvedli 31.700 t, kar je 33 % celotnega plana fizičnega dosega. Na tuji trg smo plasirali 1.365 t naših izdelkov od tega 402 t na klirinško področje, vse ostalo pa na konvertibilno in sicer v ZRN, Švedsko, Avstrijo, Italijo, Malto, Kuvajt, Iran .... Aprilska fakturirana realizacija znaša 721.362.000 din in je za 2% višja od dinamičnega plana ter za 11 % višja od operativnega in za 78 % višja od fakturirane realizacije v lanskem aprilu. Aprilski dinamični plan presegajo v Valkar-tonu (za 3%), Kartonažni (za 10%), Papirni konfekciji (za 30%), Tiki (enak din. planu) in v Sigmi (za 6%). V štirih mesecih smo s prodajo izdelkov iztržili 3.003.952.000 din, to pa pomeni, da smo še za 2% pod štirimesečnim dinamičnim planom toda, da presegamo operativnega za 11% in da smo iztržili za 91% več kot aprila lani. Preračunano v dinarje smo izvozili za 147.499.000 din oz. za 234% več kot lani aprila. Z dolarji, ki nas vse najbolj zanimajo pa je takole: v aprilu smo izvozili za 258.720 $ na konvertibilni trg in za 174.485 $ (kliiinš-kih) v Vzgodno Evropo, skupaj je bil izvoz vreden 433.205 $. Dinamičnega plana sicer nismo dosegli, (manjka še 3.000 $), medtem, ko smo lanskoletni aprilski izvoz presegli za 120.000 $ oz. za 40 %. V obdobju januar—april smo izvozili za 1.305.671 $, od tega na konvertibilni trg 749.737 $ kar pa je 9% več kot v lanskem enakem obdobju. Primerjava s planom pa /z "Kartonaže“ Rakek pokaže, da zaostajamo za 24 % za dinamičnim planom, predvsem zaradi izpadov izvoza v Kartonaži, Lepenki in Valkartonu v prvih treh mesecih, vendar se situacija izboljšuje in pričakovati je, da bo dinamični plan le dosežen, saj so ponudbe dane, vzorci so bili tudi že odposlani, tako da pričakujemo nova naročila. O izkoristku materiala je težko napisati kaj novega, saj je ostal enak kot v lanskem aprilu in znaša 86,3 % vsega nabavljenega materiala. Takoj ko nekatere TOZD izboljšajo izkoristek za kakšen %, pa ga diuge poslabšajo in tako ostane rezultat na ravni delovne organizacije nespremenjen. Zdaj pa še nekaj podatkov o produktivnosti v aprilu: za DO KTL znaša 22.19 kg/h in je za 3% višja od lanske aprilske produktivnosti v primerjavi s planirano produktivnostjo pa je za 8 % manjša. Po TOZD pa se produktivnost giblje zelo različno, saj so jo v prime- rjavi z lansko aprilsko presegle le tri TOZD in sicer Kartonaža za 6 %, Lepanka za 33 % in Kartonažna za 15 %, vse ostale TOZD pa jo niso dosegle. Planirano produktivnost je presegla le Kartonažna za 5 %. V štirimesečnem pregledu so rezultati o produktivnosti sledeči: na ravni delovne organizacije presegamo za 7 % doseženo lansko produktivnost v obdobju januar— april in za 4 % zaostajamo v primerjavi s planirano. Med TOZD-i presegajo lansko doseženo produktivnost naslednje: Kartonaža za 6 %, Lepenka za 20 %, Valkarton za 9 %, Kartonažna za 7 %, Papirna konfekcija za 2 % in Embalažni servis za 3 %. Posebej pa je treba omeniti TOZD Kar-tonažno saj so dosegli tudi planirano produktivnost v višini 12.60 kg/h. J.B Brez KTL pri izdelavi projekta za izgradnjo farmacevtske tovarne v SSSR ^ zadnjem glasilu KTL smo naše bralce seznanili o podpisu pogodbe med LEK-om in Zvezno zuna-njetrgovinsko organizacijo LICEN-SlNTORGOM iz Moskve o izdela v* projekta in že tudi pripravah za samo izgradnjo nove tovarne zdra-vil v Sovjetski zvezi, ter o možnosti sodelovanja KTL pri teh delih. Ki bi pomenila za KTL prvo tako belo in prvo neposredno sodelo-Vanje tudi delavcev DSSS pri ust-Varjanju dohodka KTL. Kot smo na koncu prispevka na-Vedli, vas v današnji številki podrobneje seznanjamo, toda žal le v lem, da KTL pri tem ne bo sode-lovala. Poprosili smo namreč čla-na Poslovodnega odbora KTL Jožeta NOVOSELA, dipl. ing., da bralce seznani o stanju v zvezi z hašim sodelovanjem pri tem, nakar nam je dejal: KTL je tovarni LEK dala zadnjo ponudbo za izdelavo tega projekta, ki je znašala nekako cca 90.000 obračunskih dolarjev. Lek je v razgovorih s Sovjetsko zvezo, ne da bi nas vprašal ali se z nami konzultiral, znižal za naš del projekta to ceno na 70.000 obračunskih dolarjev. Poleg tega nas v prvi prvotni varianti, ni hotel vzeti kot enakopravnega partnerja, da bi tako nastopali enakopravno napram SSSR, kar bi za nas namreč pomenilo, da bi se nam ta dohodek štel v izvoz. V naših naknadnih razgovorih, je sicer na to pristal, ni pa pri tem pristal na spremembo pri ceni. Sami smo smatrali, da če je bil resnično s strani Sovjetske zveze dan tak pritisk na višino cene, bomo na to tudi sami pristali, toda smo le želeli, da se nam pokaže vsa dokumentacija iz katere bi lahko ugotovili, ali je to znižanje izvedeno proporcionalno na vse partnerje oz. če ni to v celotnem projektu pri partnerjih to daleko večje, kot je napram Leku. Lahko se zgodi, da je Lek resnično moral znižati ceno, toda da bi nekaj pridobil, je zato partnerju še bolj znižal ceno. Lek na to predložitev dokumentacije ni pristal, temveč je akceptiral le, da postane KTL enakoprav ni partner. Kasneje pa je našel formalni izgovor, da je odstopil od našega sodelovanja in je to podal z naslednjo utemeljitvijo v poslanem telexu: — Zaradi dolgotrajnosti in zapletanja postopka priprave teksta pogodbe za izdelavo tehničnega projekta farmacevtske tovarne (Kartonažni del) za sovjetskega partnerja, se je v nas utrdilo prepričanje, da bi skupni posel težko realizirali v določenih terminih. Umikamo povabilo za sodelovanje pri tem projektu.—" To je bil njihov formalni razlog, ker ta namreč ne drži in naše izpolnjevanje rokov pri tem ni bilo vprašljivo, če bi le Lek na naše zahteve pristal oz. če bi se vsaj dogovorili o nekem medsebojnem kom- promisu. Toda tudi na to niso pripravljeni, tako da je sedaj ta posel dan "ad aeta”. Glede na dobljeno informacijo,da je to delo sedaj s strani Leka oddano v izdelavo Gorenjskemu tisku iz Kranja, vas vprašam tovariš Novosel, ali bo le-ta lahko to izdelal pod takimi pogoji? "Zelo težko dam oceno ali bodo to delo lahko opravili, zato se v fo ne bi spuščal." Ali smatrate, da bo to naše nesodelovanje, ker je KTL le izredno velik partner — predvsem DE-10 TOZD-a Kartonaže pri izdelavi raznih storitev za tovarno Lek, kaj vplivalo na te naše odnose? "Mislim da ne, kajti to je bil neke posebne vrste posel, ki ne tangira naših odnosov na domačem trgu, ki jih imamo z Lekom. Naj še dodam, da je namreč to dogovarjanje posla potekalo z njihovo popolnoma drugo temeljno organizacijo TOZD-om "INŽENIRING"." M. S. SLAVKO LASIČ izvoljen za predsednika delavskega sveta DO KTL V mesecu aprilu so se iztekale glavne aktivnosti okrog izvolitve novih delegatov v organe upravljanja tako v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti kakor tudi v sami delovni organizaciji KTL. S svojim konstituiranjem pa so nato le-ti prevzemali svoje dveletne samoupravne obveznosti. Tako so delegati delavskega sveta DO KTL na svoji prvi konstutivni seji izvolili za svojega predsednika v naslednjem mandatnem obdobju Slavka LASIČA, po poklicu grafičnega tehnika zaposlenega v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana kot obratovodje delovne enote 30 — tekstilne cevke. Ob njegovi izvolitvi za predsednika smo imenovanega zaprosili, da se sam predstavi našim bralcem, o svojem življenju, delovanju tako na delu in doma ter mu na koncu tudi postavili nekaj vprašanj. "Po geografskem poreklu sem Iju-bljančan, ki se je rodil leta 1945 v Rožni dolini ter tu tudi odraščal z vsemi lepotami mladoletne razposajenosti, muhavosti in aktivnostim'! v športu ter kulturnem ani-matorstvu. V šestnajstih letih, ko se je bilo potrebno odločiti o nadaljni perspektivi izobraževanja me je predvsem vpliv okolice oziroma prijateljev privedel do odločitve, da bom postal grafik. O grafični dejavnosti je bilo slišati vse najlepše, da je to neke vrste “umetnost", da je iskan poklic itd. Vpliv prijateljev, grafikov je bil tako močan, da sem sklenil učno pogodbo s Kartonaž-no tovarno leta 1961. Po triletnem učnem obdobju so me v šoli s spričevalom priznali za KV grafika, v Kartonažni DE-10 pa seveda z "ceremonialno krstitvijo". Po učni dobi sem vrsto let delal v dveh-treh izmenah v DE-10 kot montažer-kopist, tiskar na poizkusnih odtisih in kasneje kot izme-novodja. Ob nenehnih napredkih tehnologije tiska in operativne priprave dela, sem uvidel, da je potrebno dopolniti tudi nivo izobrazbe in se tako odločil, da ob delu nadaljujem s študijem. Verjetno je bilo prav, da sem združil večletne delovne izkušnje s pridobljenim teoretičnim znanjem, tako da so mi bile zaupane naloge kot so: analitik, procesni tehnolog, vodja centra za krmiljenje proizvodnje in naloga katero še danes opravljam — vodja proizvodnje D E-30. Ob enaindajsetletni pripadnosti Kartonažni, človek — delavec ne more pasivno mimo celotne aktivnosti samoupravnega sistema in družbenopolitičnega življenja v TOZD. Težko bi bilo našteti vse aktivnosti, ki sem jih opravljal. Morda bi omenil tiste zahtevnejše kot so: predsednik mladine, predsednik OOS TOZD, predsednik poslovnega odbora DO in še nekaj nepriljubljenih funkcij pri katerih se je vedno težko dobilo soglasje kandidata za imenovanje: predsednik disciplinske komisije, sekretar 00 Z K, predsednik KDR." V duhu sedanje stabilizacijske aktivnosti smo mu v nadaljevanju razgovora zastavili naslednje vprašanje: Celotno gospodarstvo in z njem tudi KTL prihaja z mesecem majem v neko posebno stanje stabilizacijskega obnašanja. Kako gledate na to stanje predvsem z vidika poslovanja DO KTL in vloge njenih delavcev pri tem? "Letošnja gibanja, s pomočjo katerih lahko otipamo stabilizacijski pulz vsega jugoslovanskega gospodarstva, so zelo zaskrbljujoča. Pri tem seveda tudi KTL ne more mimo pretresov, da ob tem ne bi doživljala določenih "stresov", kar pa zopet ne pomeni, da moramo biti z vidika poslovanja KTL v naslednjih planskih obdobjih pretirani pesimisti, glede poslovnih rezultatov. Na relativno ugodne trende oziroma rezultate poslovanja KTL v letu 1983 pri katerih ugotavljamo, da smo povečali obseg fizične proizvodnje za 5 %, ostanek dohodka za 38 % in ostanek čistega dohodka za sklade za 51%, smatram, da je moč doseči enake rezultate tudi v letu 1984. Seveda pa ne smemo mimo dejstev, da bo moč v zaostrenih pogojih gospodarjenja doseči željene cilje le z discipliniranim stabilizacijskim obnašanjem, to pa pomeni, z boljšo DO KTL Novoizvoljeni delavski svet delovne organizacije sestavljajo nased-nji delegati: Lasič Slavko, Gregorič Franc, in Turšič Borut iz TOZD Kartonažne Ljubljana, Albreht Janez in Dodič Roman iz TOZD Valkarton Logatec, Bajt Anton in Košir Marija iz TOZD Kartonaže Rakek, Lapanja Avgust in Tomažič Jože iz TOZD Lepenke Tržič, Mramor Viktor in Anž el Marija iz TOZD Papirne konfekcije, Dončič Ljubica in Perčič izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet, z agresivnejšo prodajno in nabavno politiko, s povečanim izvozom, z ohranitvijo likvidnosti in ostalimi dejavniki, ki vplivajo na poslovanje KTL, ter da za to damo vsak svoj maksimalni prispevek in se na ta način aktivno vključimo v program stabilizacijskega gospodarstva". Z izvolitvijo za predsednika delavskega sveta delovne organizacije KTL prevzemate odgovorno nalogo usmerjanja delovanja tega organa in s tem tudi povezovanja interesov njenih temeljnih organizacij ter DSSS. Kakšni so vaši pogledi pri tem? "V mandatnem obdobju, ki je pred nami mislim, da s samim delovanjem DS DO ne bo posebnih težav, kajti že v preteklem mandatnem obdobju sem bil delegat, je bil odziv vseh delegatov dovolj korekten, prispevki konstruktivni, tako, da je bila vedno dana možnost odločanja oziroma sklepanja v zadevah, ki sodijo v pristojnost tega organa. Pri povezovanju interesov TOZD v sestavi DO bi na prvo mesto izpostavil nedorečenost dohodkovnih odnosov, kjer še danes pri urejanju medsebojnih razmerij uveljavljamo tržno-cenovne odnose. Prav tako so po posameznih TOZD in DSSS heterogena mnenja o potrebi projekta "novega poslovnega sistema", Samoupravnega sporazuma o nagrajevanju itd. V kolikor že v naštetih primerih ne bomo našli skupnega jezika vseh subjektov v DO, se ni nadejati boljših poslovnih rezultatov oziroma si izboljšati socialno varnost, ki je že močno ogrožena." Na zaključku smo se Slavku Lasiču zahvalili za njegovo pripravljenost v odzivu za predstavitev našim bralcem ter mu obenem zaželeli, da bi svojo odgovorno nalogo v teh težkih gospodarskih časih čim uspešnejše opravljal. M. SEME Milan iz TOZD Jelplast Kamna gorica, Dolanc Marjeta in Špilar Edvard iz TOZD Tika Trbovlje, Abram Fabio in Trampuž Silva iz TOZD Embalažni servis Koper, Jovovič Mileta in Tolič Vladan iz TOZD Kartonaža Sigma Gornji Milanovac, Celarc Miha in Žabkar Jožica iz TOZD Kuverta ter Vegelj Stane in Zapušek Jože iz delovne skupnosti skupnih služb. nadaljevanje na 9. str. Konstitutivna seja delavskega sveta delovne organizacije 'Delegate pozivam, da v novem 2— letnem mandatnem obdobju redno in tvorno sodelujejo na sejah delavskega sveta, kajti v času zaostrenih pogojev gospodarjenja nas čakajo težke naloge katerim bomo kos le v kolikor jih bomo enotno in skupno reševali" je poudaril novoizvoljeni predsednik delavskega sveta delovne organiza-cije Slavko Lasič na konstitutivni seii, ki je bila dne 20. aprila tega leta. Po konstituiranju (za namest-nika predsednika je bil izvoljen delegat iz TOZD Tike Trbovlje Edvard ŠPILAR) je bila na pred-lo9 konference osnovnih organizacij sindikata izvoljena KOMISIJA 2A SISTEM IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE, delegat v ODBOR ZA OBVEŠ- ČANJE ter imenovana: volilna komisija, glavni in odgovorni urednik Glasila in Biltena in komisija za podeljevanje plaket DO KTL. Sprejeta je bila še odločitev, da se napis imena firme in znaka KTL poveri profesionalni organizaciji ter imenovan organizacijski odbor za izvedbo "dneva KTL". Ker je bila določitev dokončnega predloga preložena, se je delavski svet ponovno sestal dne 7.5.1984 in določil DOKONČNI PREDLOG Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za 30. maja razpisal referendum za njegov sprejem. m. š. ^ obiska delegatov DS DO KTL v Lepenki SMO V ČASU, KO GOSPODARJENJE OD NAS ZAHTEVA Naso polno angažiranost Pečina delavcev KTL je sigurno iz ZaPisnikov seznanjena o razpra-Vah, ki so se vršile na nekaj ZaPOrednih zadnjih sejah tako delavskega sveta delovne skupnos-b, kakor delavskega sveta delovne 0r9anizacije, o pobudi družbenega Pravobranilca samoupravljanja Hubljane, za razveljavitev sklepov delavskega sveta DSSS o izplače-Vaniu posebnih dodatkov na oseb-n' dohodek članov poslovodnega °dbora KTL in delavcev s poseb-P^rni pooblastili in odgovornostmi 0 KTL, zato je moj namen v Prednjih vrsticah predvsem pov-. ar*ti nekatera mnenja delegatov z razprave na teh sejah. ?rT'.° namreč v času, ko gospodar-enie od nas zahteva našo polno an9ažiranost, toda ne za reševanje natranjih problemov z iznašanjem 'st'h v javna občila in druge insti-dcije, ker bi se le-te lahko pred-^°dno skušale rešiti doma prek pristojnih samoupravnih teles dd čemer dajem poseben pouda-, k na naše samoupravne delavske Untrole pa tudi na družbenopoli-' ne organizacije. pegati delavskega sveta DO KTL bdi mnenja, da je nujno potreb-0 končno le prenehati s težnjami katerih delavcev v delovni skup- nosti, ki smatrajo, da je tak način pristopa k reševanju problemov edino pravi in uspešen. Da ali ne — to je vprašanje pravijo, toda naj vsi ti le pomislijo, da nam je že pred petimi leti tako javno reševanje sporov kaj slabo koristilo v celotnem poslovnem delovanju naših temeljnih organizacij. Ponovni članki kot je bil "Človeško morda razumljive, a pravno nevzdržne rešitve" objavljen v Delavski enotnosti marca meseca in pa nakazani še novi, pa nam ne bodo olajšali našega uspešnega poslovanja pa tudi ne povečali ugleda in s tem boljših rezultatov. Če želimo torej, da bodo vse naše sile usmerjene k izpolnjevanju naše ekonomske stabilizacije, ki ima v KTL svoj odraz v zahtevi po doseganju visoko postavljenih planskih ciljev, potem nam mora biti cilj, da je takih spornih momentov čim manj — če pa se že pojavijo, jih skušajmo rešiti najpreje sami znotraj sebe, saj je naslednje zunanja pot, še vedno možna. Seveda pa je naš cilj tudi to, da težimo k takemu delu, ki daje čim manj povodov za mišljenja, da so nekatere stvari nepravilno rešene. M.S. V TOZD KARTONAZA Ljubljana zelo veliko poškodb pri delu-..NA POTI" Poškodbe pri delu so se v I. tromesečju letošnjega leta kar občutno povečale, saj se je od povprečno 2.296 zaposlenih delavcev poškodoval vsak 51 delavec. Poškodovanih je bilo 45 delavcev in od tega 13 "na poti". Če te podatke primerjamo s I. tromesečjem lani lahko ugotovimo, da se je število poškodovanih povečalo s 37 na 45 (za 22 %) in resnost poškodb od 9,4 na 13,7 (za 31,4 %) izgubljenih delovnih dni. Vkljub temu povečanju pa je dobro to, da težjih poškodb ni bilo. Število poškodb na poti se je povečalo od 8 na 13 (za 62,5 %). Pogostnost poškodb se je povečala od 1,58 na 1,96 (za 24 %). V štirih številno najmočnejših tozdih je stanje naslednje: V TOZD KARTONAŽNA Ljubljana se je od 762 delavcev poškodovalo 22 delavcev in od teh 9 na poti. Poškodoval se je vsak 35 delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 15 delovnih dni. V primerjavi s I. tromesečjem 1983 se je število poškodb pri delu povečalo od 16 na 22 (za 37,5 %) od tega na poti od 2 na 9 (za 350 %), poškodbe na delu pa zmanjšale od 14 na 13 (za 7 %). Resnost poškodb se je povečala od 10,8 na 15,2 (za 41 %) izgubljenih delovnih dni na eno poškodbo. Od 22 poškodovanih je bilo 13 žensk in 9 moških. Torej se je poškodovala vsaka 33 ženska in vsak 36 moški. V TOZD VAL KARTON Logatec se je od 414 delavcev poškodovalo 7 delavcev od teh 1 na poti. Poškodoval se je vsak 59 delavec. V primerjavi s tromesečjem 1983 se je število poškodb pri delu povečalo od 3 na 7 (za 133 %), od tega na delu od 2 na 6 (za 200 %). V TOZD KARTONAŽA Rakek se je od 238 delavcev poškodovalo 5 delavcev, od teh 1 napoti. Poškodoval se je vsak 47 delavec. V primerjavi s tromesečjem 1983 se je ševilo poškodb pri delu povečalo od 4 na 5 (za 25 %), od tega na poti od 0 na 1. V TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA Ljubljana sta se od 199 delavcev poškodovala 2 delavca in to na delu. Poškodoval se je vsak 99 delavec. V primerjavi s tromesečjem 1983 so se poškodbe pri delu zmanjšale od 5 na 2 (za 60 %), poškodbe na poti pa od 3 na 0. V TOZD se je poškodoval vsak: LEPENKA KARTONAŽNA JELPLAST KARTONAŽA 21 delavec 35 delavec 41 delavec 47 delavec Poprečje KTL 51 delavec VALKARTON KUVERTA PAPIRNA KONF. TIKA 59 delavec 73 delavec 99 delavec 168 delavec Poprečno izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo: delovnih dni TIKA 19 KARTONAŽNA 15,2 LEPENKA 14,7 VALKARTON 14 Poprečje KTL 13,7 KUVERTA 11 KARTONAŽA 9,2 JELPLAST 8 PAPIRNA KONF. 6,5 V TOZD EMBALAŽNI SERVIS, SIGMA in delovni skupnosti ni bilo poškodb. Od 45 poškodb pri delu so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji: 1. Nezanesljivost, nesmotrn način dela..........................15 poškodb 2. Nepazljivost delavca, sodelavca 14 poškodb 3. Na poti na delo z dela .....................12 poškodb 4. Pomanjkljivost na objektih, napravah 2 poškodbi 5. Kršitve predpisov varstva pri delu...... 2 poškodbi KOPAČ J. NASVIDENJE V RAKOVEM ŠKOCJANU! Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. EMBALAŽA IN PAKIRANJE V sedanjem obdobju embalažo ne tretiramo več kot samo predmet zaščite proizvodov in kot legitimacijo industrijske zrelosti, temveč je postala ambasador dobre volje in vizitka nekega naroda, ki želi pokazati svoj način potrošniškega življenja. Zaradi svojega velikega pomena je embalaža skupaj z pakiranjem pritegnila mnoge proizvajalce strojev in materialov, ki danes tekmujejo v iskanju novih, boljših rešitev. Ravno pojav novih sistemov pakiranja proizvodov in tipov embalaže na tržišču, nosi v sebi veliko progresivnega, kar zopet vpliva na izboljšanje tehnologije pakiranja, prodajo izdelkov na tržišču in ne nazadnje na sam način življenja ljudi. Na tej osnovi zato lahko definiramo tiste neposredne faktorje,- ki vplivajo na uvajanje novosti na področju procesa pakiranja in sistemov embalaže. Poglejmo samo neke najvažnejše: — mehanizacija in avtomatizacija pakiranja — enostavnost in funkcionalnost embalaže — ekonomičnost (cena embalaže in pakiranja v končni ceni proizvoda) — zmanjševanje stroškov embalaže glede na velikoserijsko proiz- vodnjo standardnega tipa in strojno izdelavo — zahteve kupcev oziroma potrošnikov. Rešitev je več, verjetno toliko kolikor vrst embalaže obstaja, saj ima vsaka svojo specifičnost. Prav je, da pogledamo tudi razloge, ki so verjetno proti novostim na tem področju: — socialni, ki jih povzroči vsako uvajanje mehanizacije in avto-matizac ije — nezadostna razvitost tržišča in slaba "potrošniška kultura" — slabo razvita trgovska in distribucijska mreža, kar je odraz-majhne kupne moči potrošnikov. Pri tako velikem številu različnih sistemov embalaže in pakiranja na tržišču, pa se seveda ni vedno lahko odločiti za določen sistem in ga tudi osvojiti. Zato je potrebno že prej, pred dokončno odločitvijo o nabavi dobro proučiti: — kako najboljše izkoristiti in postaviti sistem pakiranja, ki se uvaja v že obstoječi proizvodnji — kako ga skupaj z novim tipom embalaže približati potrošnikom. Za kakršnokoli reševanje stanovanjskega vprašanja je potreben določen lastni prispevek Mesec—dva nazaj sta potekali dve večji aktivnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj in sicer dodeljevanje stanovanjskih posojil v tozd Kartonažna Ljubljana in zbiranje vlog za dodelitev stanovanj iz solidarnostnega sklada ljubljanskih občin. Kot strokovna služba smo opažali nekaj "napak", ki jih delajo pričakovala posojil oz. stanovanj. Ker so napake že tipične in se pojavljajo iz leta v leto, imamo s tem zapisom namen opozoriti nanje v upanju, da se ne bodo več ponovile. Eden izmed pogojev za dodelitev stanovanjskega posojila je lastno namensko varčevanje. Doba tega varčevanja v TOZD je 18 mesecev, dočim je za pridobitev posojila pri Samoupravni stanovanjski skupnosti celo 24 mesecev. Pri letošnjem dodeljevanju posojil v TOZD Kartonažna 20 % posojil-cev ni izpolnjevalo tega pogoja in si je tako onemogočilo pridobitev posojila. Ko se pogovarjamo s prosilci brez namenskega varčevanja, utemeljujejo to z besedami: "Kar imam denarja ga vložim sproti v gradnjo." Nekaj resnice je v tem, toda za izpolnitev pogoja velja le da, varčevalec v dveh letih prihrani 20.000,— din, kar pa ne predstavlja velike mesečne obveznosti. Vsem, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja svetujemo, da pričnejo takoj namensko varčevati. Graditelji vsaj minimalni znesek, nakupovalci stanovanj pa naj si z namenskim varčevanjem pridobijo čimvečji znesek. To obliko varčevanja priporočamo tudi tistim, ki pričakujejo družbeno najemno stanovanje, kajti za pridobitev stanovanjske pravice je potrebno plačati lastno udeležbo, ki pa se zaradi vedno večjih cen stanovanj giblje že v več deset starih miljo nov. Za vse vrste reševanja pa prosilcem svetujemo, da pri prijavno-odjavni službi na skupščini občine Iz tega je razvidno, da je realizacija projekta zelo zahtevna tako za tistega, ki ga ustvarja (proizvajalec) kakor tudi za tistega, ki ga na koncu uporablja (potrošnik). Interesi obeh pa morajo biti nujno isti in sicer v vseh fazah uporabe izbranega načina pakiranja in embalaže. Samo po sebi pa se zato postavlja vprašanje, kako sprovesti določen sistem pakiranja ali tipa Poleg študije, glede načina pakiranja in stopnjo avtomatizacije je nujno, da tudi izdelovalec embalaže opravi svojo študijo trga oziroma potrošnika, pri čemer mora svojo pozornost posvetiti predvsem: — potrebam tržišča za novo embalažo — mnenju kupca za novo embalažo v trgovini — elaboratu distribucije in preze-ntiranja izdelka kupcu v novi embalaži — propagandnemu programu proizvoda Čeprav o sami osvojitvi sistema pakiranja in tipa embalaže v proizvodnji in na tržišču ni vse povedano, lahko zaključimo, da je ta proces izredno zahteven in odgovoren posel. Zaradi tega je treba imeti navedene postopke detajlno analizirane, saj le na tak način iz usvojenega projekta odstranimo vse nepravilnosti, ki bi slabo vplivale na realizacijo nove tehnologije pakiranja in uvajanja tipa embalaže za zaščito in izporočitev določenih proizvodov. Franc Udovič TEKMOVANJE GASILSKIH ENOT PAPIRNE INDUSTRIJE SR SLOVENIJE Predstavniki industrijskih gasilskih društev slovenske papirne industrije so se 19.2.1984 dogovorili, da se v organizaciji IGD KTL — temeljne organi zacije Valkarton Logatec dne 16. junija 1984 izvede tekmovanje gasilskih enot papirne industrije SR Slovenije. Tekmovanje se bo izvedlo na območju TOZD Valkarton, Logatec, Tržaška 1 in sicer v raznih tekmovalnih disciplinah tako za moške, kakor tudi za ženske ekipe. Vse vaje v katerih bo izvedeno tekmovanje so opisane v razpisu tekmovanja in prilagojene republiški gasilski zvezi in po dogovoru papirne industrije SR Slovenije. Vsako društvo lahko tekmuje z več desetinami, s tem, da mora imeti vsaka desetina potrdilo, da je sestavljena iz članov delovnega kolektiva v katerem so zaposleni ali gasilsko izkaznico. NA POMOČ I M.S. uredijo svoj status stalnega biva lišča tako zase kot za svoje družinske člane. Težave zaradi nepri-jave stalnega bivališča bodo imeli zlasti tisti, ki kandidirajo za solidarnostno stanovanje. Prijava stalnega bivališča družinskih članov pa ni pomembna samo za pridobitev solidarnostnega stanovanja, ampak tudi pri odločanju o višini posojila, kajti višina posojila je pri mnogih posojilodajalcih odvisna od števila družinskih članov. Da je reševanje stanovanjskega vprašanja dolgoročna stvar so opazili zlasti tisti, ki žele kupiti novo stanovanje. Od kar se je v Ljubljani uveljavila soinvestitorska grad- nja mora bodoči kupec stanovanje rezervirati preko svoje TOZD. Za stanovanja zgrajena do leta 1986 so se morali posamezniki prijaviti že v preteklem letu, nov razpis za prijavo nakupa stanovanja pa bo v letošnjih jesenskih mesecih. Razpis bo objavljen v "Delu" in ljubljanskem "Dnevniku". Čeprav takšna in podobna obvestila objavljamo na oglasnih deskah se dogaja, da posamezniki, za nekatere bi celo trdil, da zaradi zanikrnosti, zamudijo vse roke za prijavo in tako hote ali nehote že leta bi vajo v neprimernih razmerah. PREDLOG TERMINOLOGIJE IZ PODROČJA PAPIRNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE nadaljevanje iz Glasila št. 4. april poštna vrečica podoben izdelek kot ovojnica, z razliko, da se zapira krajša stranica a: correspondence pocket f: pochette (f) postale n: Brieftasche (f); Briefbeutel (m) Papirne vrečice embalažni izdelek iz papirja pa tudi celofana ali s folijo kašira-nega papirja, s tlorisno površino v SRloščenem stanju manjšo kot 2700 cm2 ~ ploske vrečice brez stranske gube — ploske vrečice s stransko gubo ~ vrečice s križnim dnom brez stranske gube — vrečice s križnim dnom s stransko gubo a: paper bag f: pet it sac (m) n: Beutel (m) Pisemska povez niča skupinski naziv za snopiče pisemskega papirja in kuvert, eventualno tudi sporočilnih listkov itd. v taznih oblikah kot so kasete, ma-Pe itd. a: correspondence outfit f: garniture (f) de papier a lettres n: Briefpapierausstattungen (f, pl) Pisemska kaseta Vrsta pisemske poveznice z večjim številom pis. listov in kuvert v luksuzni nezloženki, navadno vrsta teleskopnice ali poklopnice a: vvriting papers čase f: cassette (f) de papiers & lettres n: Briefkassette (f) Pisemska mapa Vrsta pisemske poveznice z omeje-nim številom listov pisemskega pa-P'rja in kuvert v mapi polluksusne izdelave 3: folder of letter papers f: carton (m) de papiers a lettres Briefmappe (f) ročilnimi lističi ali kartoni v papirni vrečki lepe izdelave a: pocket of letter paper f: sa ch£e (m) de papiers a lettres n: Briefpackung (f) kartonsko posodje skupinski naziv za nadomestek porcelanskega in drugega posodja, namenjenega za kratko uporabno dobo ter ni vračljivo. Posode so iz kartona ali lepenke, včasih ka-širane s spremazanim ali ofsetnim papirjem, pergaminom ali pergamentnim nadomestkom, včasih tudi s folijo a: cardboard dishes f: vaisselle (f) en carton n: Pappgeschirr (n) kartonski krožniki razlikuje se sledeče vrste: navadni (krožni) krožniki (krožniki), ovalni krožniki (ovalniki) vogalni krožniki (vogelniki), specialni (fazonirani) krožniki (fazonirni-ki), po njihovi globini pa: nizki, globine 6 — 12 mm polgloboki, globine 20 — 36 mm globoki, globine 40 — 45 mm a: cardboard plates f: assiettes (f) en carton n: Pappteller (m) kartonski pladenj vrsta kartonskega posodja, vogalne izvedbe, z ali brez prijemne odprtine, primerne nosilnosti, navadno kaširan z zgornje strani a: tray,cardboard tray f: plateau (m) en cartau, bar- quette, (f)--- n: Tablett (n); Tragplatte (f) kartonske skledice vrsta kartonskega posodja napravljena z (globokim) vlečenjem kaši-ranega ali nekaširanega kartona ali lepenke, npr. za jagode a: paperboard cup; —bovvl; —dish f: coupe (f), bol (m), tasse (f) n: Kartonbecher (m), Kartonscha-le (f), Kartonschussel (f) papirna čaša v prirezani stožec navit izdelek iz brezlesnega papirja, navadno z robljenim zgornjim robom in vlep-Ijenim dnom Pisemska vrečka sin: Pisemski slog Vrsta pisemske poveznice z omeje-n'rT| številom listov pisemskega pa-°irja in kuvert ter eventualno spo- — pivska čaša — embalažna čaša krožna s pokrovom oglata s pokrovom specialna s spetim pokrovom glede uporabe: — parafinirane — impregnirane s plasteno disperzijo navitki skupinski naziv za konfekcijske izdelke iz papirja, kartona in lepenke, ki so napravljeni z navijanjem papirja pa tudi kombinirano s folijami in z zlepljenjem: — spiralno naviti izdelki — vijačno naviti izdelki Glavne skupine: tekstilne cevke navite cevi vretenca a: paper articles f: tuyaux (m. pl) de papier n: gevvickelte Gegenstande (m, pl) navite cevi — spiralno navite iz papirja — vijačno navite v brezkrajni dolžini, včasih iz kombiniranih materialov in z raznimi lepili Rabijo predvsem — kot stročnice pri izdelavi zvitkov papirja in kartona — kot izhodni material za izdelavo navijalk, doz, hobokov, sodov itd. — kot gradbeni material a: vvound tubes f: tuyaux (m. pl) enroules n: gevvickelte Rohre navita papirna doza cilindrična posoda iz kartona ali kombi materialov, kos navite cevi, znotraj prevlečena s folijo iz plas-ta ali aluminija ali pa impregnirana. Dno kartonsko ali iz plasta. a: box f: boite (f) en carton n: Kartondose (f) tekstilne cevke za navijanja prediva oz. tekstilnih vlaken na splošno: vrste: - — trde in mehke — cilindrične in konične — neoplemenitene in oplemenitene — gladke, gofrirane, luknjanje, žlebljene — polirane, oplastene, lakirane, impregnirane, potiskane — okovane a: textile tubes f: tubes (m. pl.) textiles n: Textilhiilsen (f, pl) vretenca navite cevi manjšega premera in odrezane na širino, kot to zahteva končni izdelek — vretenca za sukanec — vretenca za izdelavo tuljav žičnih navit kov v elektroindustriji — jedra konfekcioniranih papirnih izdelkov — kabelske izolacijske cevke a: small paper tubes f: tubes (f, pl) n: Rohrchen poimenovanja I. pokrov stranica polsrova" loputa pramen spodnji del stranica poklopca poklopec loputa zgornji del = krovni del dnenski del poimenovanja II. originalna pola kartona prirez = golica jz (Packstoffzuschnitt) razprta škatla = blanket (Schachtelzuschnitt) poimenovanja III. škatla je lahko a) sploščena b) utelešena ali zložena kvadrasta škatla ima stranice vsota vseh stranic je obod obod in pramen je plašč valjasta škatla ima valjasto stranico, ki je obenem obod trup je omejen s stranicami, kadar je škatla zložena (sestavljena) zapret je z zalepljenjem (Klebeverschluss) 535 ,T. odprtina (Čffnung nicht ausgebro-chen) odprtina (Offnung ausgebrochen) robiti (Bordein) zapretje z zaklopom (E insteckverschluss) □033 1 zapretje z oprijemom (Greiferverschluss) —u—v—■—ul zapretje z zataknjenjem (Schlitzverschluss) «llKIKIUU4ir/Z zapretje s samoprijemom (Selbstverschluss) perforirati - perforacija semiforirati — semiforacija poimenovanja XI. (zaklopni) jezik . loputa z zatičem poklopec. pramen \ (zaklopni) jezik_________ (stranski) jezik —- zatič = zaklep,( nerazstavljiv), -I-------------- m poimenovanja XIV. naslonka del (1) nekaterih škatel posebno pri platojih, ki z razširitvijo vrha dveh sten omogočajo bolj sigurno skladanje enega platoja vrh drugega poimenovanja V. poimenovanja Vlil. predelna stena (Steg) "'3!x^3>Lv'1 d®-: Križni vložek (Fachftreinsatz) rob, robiti (Abkanten) ostriti, napoševnica (Scharfen) s:///r///:xssr/r/ri i—---------r , i Oporni vložek (Stutzeinsatz) _ Jžl r- -1 - - -L - Vložek z izrezi (Einsatz mit Ausstanzungen) poimenovanja VI. CEJ razporek — slotati — Slot (Schlitz) poimenovanja IX. prepogniti ^ (topli robO (Umbiegen) ogubiti (Falten) cZZZ A zb 1 r"Hi zareza (Einschnitt) zganiti, zgibati (ostri rob) (Falzen) A plisirati (Plissireni A/W (reliefno) vtisnjenje — preganje (Pragen) ovalovitenje (Riffeln) formiranje (Hohlkorperpragung) ‘U vlečenje (Ziehen) poimenovanja XII. Delitev a) škarje — škarjasto rezanje (ind. način striženje) b) rezalnik — nožasto rezanje (ind. način) rezanje c) izsekovanje — škarjasto — nožasto (vključno — tračno) Vse delitve pa so: 1) obdobne — periodične 2) nepretrgane — kontinuirne KAKO S PORODNIŠKIM DOPUSTOM V SLOVENIJI V zadnjem času se med našimi ženami v Sloveniji vse več razpravlja tudi o tem ali bomo tudi pri nas uskladili našo zakonodajo tako, da bi matere po rojstvu otroka imele več porodniškega dopusta. Tako se je tudi delegatka v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije Danica SMR-DU odločila, da postavi naslednje delegatsko vprašanje: 'Sprašujem, zakaj se ne da v jugoslovanskem prostoru uskladiti dolžine porodniškega dopusta. Menim, da so na ta način prikrajšane žene, matere v Sloveniji in se veda tudi otroci, ker morajo prej kot otroci v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah odhajati v skrbstvo izven družine." Tako vprašanje je kar razumljivo, če vemo, da so sedaj v Sloveniji žene prikrajšane glede dolžine po-'odniškega dopusta, ki traja 246 dni dočim ga imajo drugje v Jugo-slaviji daljšega in sicer npr. v Sr -biji in Makedoniji 270 dni, v Vojvodini eno leto in v Hrvatski 180 dni z možnostjo do enega leta. ^a preje navedeno delegatsko vprašanje je v skupščini odgovoril ^ranc Dolenc, namestnik predsednika Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo in v njem navedel med drugim v bistvu, to, da so po ustavi SFRJ zakonodajne pristojnosti federacije °mejene na urejanje le temeljnih Pravic delavcev v združenem delu, da pa je samo urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem dalu, med katere spada tudi var-sfvo materinstva in zagotavljanje Pravic delavcev, ki skrbijo za °troke, kakor tudi določanje te -noeljnih načel na področju otroška varstva v pristojnosti republik. Tako so te pravice urejene tudi v Sloveniji in sicer v 130. č le -nu Zakona o delovnih razmerjih 'n natančnejše določbe v samoup-ravnem sporazumu o uresničevalo pravic do porodniškega dopus-,a. sprejet v okviru občinske skup- nosti otroškega varstva. Za uteme-^dev dolžine tega dopusta pri nas [e< da so pri urejanju teh vprašuj v SR Sloveniji bile v prvi Vrsti upoštevane potrebe otroka, razvoj jasličnih oddelkov in druži-nskega varstva za otroka od 6 Tasecev do 2 let, zaposlenost ensk ter realne ekonomske mož-P|Qsti za uresničevanje pravice var-$tVa matere in novorojenca. Le to ?° bili tudi kazalci na podlagi aterih so se delavci v SR Sloveli' odločili za dolžino porodniška dopusta. V drugih republi-ab in SAP so delavci upoštevali ^v°ie razmere, ki so drugačne kot Sloveniji in zato na podlagi . določili obseg in način koriš-Cenia teh pravic. Ob zaključku odgovora je zato Franc Dolenc smatral, da bi brez temeljite analize argumentov za in proti, bila v SR Sloveniji vsaka odločitev v smeri širjenja pravic preuranjena, kar je bilo ugotovljeno že tudi ob sprejemu novele zakona o delovnih razmerjih v letu 1982. Težišče učinkovitejšega uresničevanja te pravice je v intenzivnejšem razvoju družinskega varstva in v večji produktivnosti vseh zaposlenih, kar bo bistveno vplivalo na večje ekonomske zmožnosti SR Slovenije in v posledici tega omogočilo tudi širjenje teh pravic. Cirila Volek pri odirgavanju Brez globokega razmišljanja lahko trdim, da je odgovor kakršen je podan s strani strokovne službe le preveč uraden brez svoje prave življenske vsebine, saj se sklicuje na neke naše odločitve iz leta 1982, ko posledice gospodarske krize le še niso tako široko prizadele našega življenskega standarda. Le ta je bil ravno v teh zadnjih dveh letih občutno prizadet predvsem pri mladih družinah, ki si šele začnejo ustvarjati dom in družino. Ali tak naš odnos ne pomeni še večji pritisk na hotenja teh družin, da se bodo še manj odločale za ali brez takojšnjega otroka oz. ne za več kot enega, kar pomeni, da bo število rojstev še iz leta v leto padalo. Prav je, da se pri določenih odločitvah povprašamo tudi o njihovi ekonomski strani ter ustreznih posledicah, toda ali se vedno to vprašamo tudi pri pravilnih in zakaj mi Slovenci nismo tako striktno odločni, da "ekonomsko vprašanje" dosledno skušamo uveljaviti tudi na drugih področjih, kjer nas izdatki za skupno in splošno porabo na vseh nivojih, še kako bolj prizadenejo v dohodkovni uspešnosti našega gospodarstva. Ko se bodo odločali, čeprav smatram, da je že postavljeno delegat- sko vprašanje in vse okoliščine v zvezi z njim takšno, da v tem ne bi smeli odlašati, mislim, da ni potrebno izvajati neke dolgo trajajoče analize "za in proti" ali naj rečem drugače "komu bomo dali prednost — denarju ali otroku"? Odgovor je lahko le tisti, ki ga bo dala sama delegatska baza, za katero pa sem prepričan za kaj se bo odločila, če bo le to pred njo izpostavljeno, kot življensko vprašanje naše sedanje mlade družinske generacije. Odločil sem se zato povprašati kaj mislijo o tem tudi nekatere naše delavke KTL ter drugi. Kot prva mi je odgovorila Aleksandra STOJŠIN, socialna delavka v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana, ki se dnevno srečuje s problematiko življenja še predvsem socialno ogroženih mladih družin in samohranilk. Po pred-očeni ji problematiki ob upoštevanju, da je seznanjena s problematiko urejanja varstva otrok delavk in plačevanja dragega jasliš-kega varstva, je dejala: "Da podpiram podaljšanje varstvene dobe porodnic in sicer tako iz razloga varstva materinstva, kakor tudi varstva otroka. Iz varstva materinstva upoštevajoč pri tem predvsem naše delavke, smatram da bi bilo to ne samo zaželjeno temveč tudi potrebno. Pri tem pa naj bi se upoštevala možnost tako kot je urejeno v Hrvatski, da koristijo ali šestmesečni do enoletni porodniški dopust. S tem damo delavki izbiro in jo ne prisilimo, da bi izkoristila v celoti porodniški dopust, čeprav sem prepričana da bi se velika večina delavk odločila za celotno koriščenje. Tako mnenje utemeljujem s primeri iz lastne strokovne prakse, saj ko se matere vrnejo nazaj na delo in tako vključijo otroka v varstvo, pride do pogostih izostankov mater zaradi obolelosti otrok — prav- zaprav še dojenčkov, seveda kot posledica vključitve le—teh v novo okolje vzgojnovarstvenih zavodov. Naj pri tem omenim, da so o tem v Sloveniji razpravljali že od leta 1975, ko sem bila še študent s tezami ali k temu pristopiti oz. ne. Nazadnje je obveljalo po starem in ne vem kakšni so bili razlogi, da tega nismo uveljavili. Vsekakor pa bi taka uveljavitev bila v korist tudi otroka in ne samo matere. In končno naj dodam, kar sami veste, da je taka mati obremenjena s skrbjo za bolnega otroka ob njegovi tako zgodni vključitvi v vrtec, sigurno manj uspešna pri delu, kot pa tista, ki ima stvari urejene drugače. Naj k temu prištejemo še problematiko, ki nastaja ob težavah vključitve tako mladih otrok v jasli, ki so bile posebno pereče še pred dvema letoma in ko smo jih sicer uspešno reševali, pa ma-kar v začetku s pomočjo družin, ki imajo urejeno privatno otroško varstvo preko vzgojnovarstvenih organizacij." Na vprašanje ali se socialno ogrožene družine težko odločajo za varstvo v jaslih je odgovorila: "So pač na to prisiljene, če nimajo drugega ustreznega varstva, saj druge izbire sedaj nimajo. Zato vsekakor smatram, da bi bilo veliko lažje, če bi imela mati možnost ostati eno leto doma in si s tem podaljšati čas do prihoda otroka v vzgojno—varstveni zavod." "Cirila VOLEK, ki se je vkljub uspešno opravljenem strokovnem izpitu za upravno administrativnega tehnika, ker ni dobila takoj svojemu poklicu ustreznega prostega dela, zaposlila kot delavka v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana, kar je vsekakor pohvale vredno, nam je kot skorajšna bodoča mamica na iniciativo naše zdravstvene ambulante za njeno izbiro kot predstavnice na vprašanja odgovorila: "Vsekakor bi tudi za mene bilo tako podaljšanje porodniškega dopusta dobro, pa čeprav bi sama bila osebno v tem času prizadeta, ker bom v porodniški odsotnosti prejemala samo nadomestilo od mojega nekdanjega osebnega dohodka v času pripravniške dobe, to pa pomeni, da ne bom prejemala niti starega miljona. Če pa se bodo cene še dvigale in življenski stroški tako naraščali, pa bi se še morala premisliti kaj bi, ker bi me to sigurno prisililo, da bi morala kar na delo." Na naše vprašanje kako bo imela urejeno otroško varstvo je dejala, da ima k sreči to rešeno z varst-nadaljevanje na 14. str. nadaljevanje s 13. str. vom otroka pri tašči, ki ni zaposlena in ki je tudi za to pripravljena pomagati, tako da ji je s tem vsaj to olajšano, da ne bo izdatkov z dragim varstvom v jaslih. V Borovnici itak teh še nimajo, zato bi morala otroka voziti v Ljubljano, kar pa bi bilo povezano z velikimi težavami." Janja KURALT, socialna delavka KTL — mati dveh mladih otrok, ki se je sigurno že tudi sama osebno srečevala s to problematiko mi je dejala: "Mnenja sem, da bi bilo potrebno podaljšati porodniški dopust do enega leta, čeprav pa bi bilo zaže-Ijeno da bi to podaljšanje trajalo do leta in pol starosti otroka. V tem obdobju je namreč otrok najbolj občutljiv za najrazličnejše bolezni, kakor tudi, da so v tem času tudi razna cepljenja, kar pa nekateri otroci težje prenašajo zaradi česar jim pada splošna odpornost organizma s tem pa tudi hitreje obolevajo. S sedanjim 8-mesečnim porodniškim dopustom se ravno po tem času kaže že veliko število obolelosti otrok in tako tudi pogosta bolniška odsotnost mater zaradi nege otroka. Da bi se temu izognili bi morali podaljšati porodniški dopust ker delovna organizacija od takih delavk — mater praktično nima nič, če ta po tednu dni dela, nato tudi do tri tedne ostane doma zaradi nege obolelega otroka. Temu pa se, v teh težkih časih padanja standarda delavcev, pridružuje še dejstvo, da za to svojo odsotnost prejme delavka še nižji osebni dohodek od tistega, če bi bila sama bolna, pa čeprav ima ob intenzivni negi obolelega otroka še več stroškov in dela." Za zaključek sem zaprosil za mnenje še zdravnico naše zdravstvene ambulante KTL dr. Branko ČELAN-LUCU, ki ima dolgoletne strokovne izkušnje z vsemi našimi delavkami — porodnicami pri njihovem ponovnem vključevanju v normalno delo, kako ona ocenjuje to pobudo delegatke po podaljšanem porodniškem dopustu. "Sigurna sem, da bi bilo to bolje, čeprav obenem mislim, da je tudi pri tem precej odvisno od posameznega individualnega primera. Pri družinah z nižjimi osebnimi dohodki se vidi, da so matere po povratku na delo do določene otrokove starosti, veliko časa v bolniškem staležu, zato bi rade dalj časa ostale doma, dočim sem prepričana, da bi pri družinah z dobrimi dohodki, ne bi bili za to. Zato menim, da bi tudi pri nas bilo ustrezno uvesti možnost koriščenja tega dopusta v razponu, saj imajo nekatere družine dobro urejeno otroško varstvo in pri teh matere komaj čakajo, da pridejo nazaj na delo. Prav tako pa bi rada dodala še eno ugotovitev, da tam kjer ne dobijo varstva v vrtcu — pa tudi če ga, je ta zelo drag, prihaja do neustreznega varstva. V teh primerih pride tudi do tega, da na tako majhne otroke pazijo možje, (prip. ur. npr. izmensko delo) zaradi česar marsikdaj prihaja tudi do težkih družinskih konfliktov. Mož namreč naenkrat nima nič več prostega časa, ker ima v var- stvu otroka toliko časa kot mati. Sama nisem proti temu, toda vem, da je težko biti možu preje popolnoma prost, nato pa naenkrat ostati vezan poleg dela še cel dan s samim varstvom. Dodatno pa se v nekaterih primerih pri tem zgodi, da nekateri možje lepo pazijo na otroka, drugi pa ga jemljejo povsod s seboj, pa tudi v gostilne in ne vem kam še. Zato menim, naj bi bila dana možnost, da se same matere odločijo ali bodo koristile ugodnost podaljšanega porodniškega dopusta." Upam, da sem s tem svojim prispevkom, ki je pravzaprav nastal kot moje razmišljanje na podani odgovor Franca Dolenca, delegatki Danici SMRDU v slovenski skupščini, vzbudil tudi pri naših delavkah in drugih željo, da sami kaj več rečejo o tem, pa ne samo v našem uredništvu, kjer bi bili prav tako veseli njihovega prispevka, temveč predvsem v svojih pristojnih delegacijah in na sejah ustreznih organov. M. SEME NADLEŽNA FOTOGRAFIJA ŠPORT - REKREACIJA Založnik Tone - prvak DO Prvih sedem tekmovalcev si je tudi priborilo pravice udeležbe na papirniških igrah SR Slovenije, ki bodo jeseni v Krškem. Rezultati: 1. ZALOŽNIK Tone - Karto- naža Rakek 432 keg. 2. BUČAR Janez — Kartonaža Rakek 400 keg. 3. MULEC Stane — Kartonaža Rakek 399 keg. 4. PUNTAR Julijan — Kartonaža Rakek 392 keg. 5. PUNTAR Andrej — Kartonaža Rakek 386 keg. 6. JERINA Jože — Valkarton Logatec 379 keg. 7. TROHA Marjan — Kartonaž- na Ljubljana 372 keg. 8. REPEŽ Anton — Kartonaža Rakek 367 keg. 9. VIDIC Matjaž — Kuverta Ljubljana 362 keg. 10. PEROŠA Karel — Kartonažna Ljubljana 343 keg. 11. DIVJAK Jože — Kuverta Ljubljana 339 keg. 12. KOKALJ Peter — Kartonažna Ljubljana 338 keg. 13. MEDVED Leopold — Kuverta Ljubljana 330 keg. 14. KOVAČEVIČ Dragan - Kartonažna Ljubljana 324 keg. 15. NOVAK — Kuverta Ljubljana 321 keg. 16. MORE Anton — Kuverta Ljubljana 319 keg. 17. FERJAN Jože — Kuverta Ljubljana 311 keg. 18. STRUŽNIK Peter - Kuverta Ljubljana 303 keg. 19. MAREC Danijel — Valkarton Logatec 296 keg. 20. VIDIC Marjan — Kartonažna Ljubljana 286 keg. 21. BRUS Peter — Valkarton Logatec 270 keg- 22. MUSEC Peter — Valkarton Logatec 261 keg 23. OSMANAGIČ Sead - Kuverta Ljubljana 240 keg- EKIPNO: 1. TOZD KARTONAŽA RAKEK 1623 kegljev 2. TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA 1377 kegljev 3. TOZD KUVERTA Ljubljana 1352 kegljev 4. TOZD VALKARTON LOGA TEC 1206 kegljev M. PLAZNIK KTL v kegljanju MALI NOGOMET Avtomobili na suhem pločniku Resljeve 14 — otroci po jarku polnem vode! Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani se je odvijalo prvenstvo DO KTL v kegljanju za moške na katerem je nastopilo 23. tekmovalcev. Tudi letos so bili tekmovalci iz TOZD Kartonaža Rakek najbolj uspešni, saj so zasedli prvih pet mest v posamezni konkurenci. U Prvo mesto je prepričljivo osvojil Tone Založnik s prednostjo 32 kegljev, dočim se je odvijal ogorčen boj za naslednja mesta, ki sta jih osvojila Janez Bučar in Stane Mulec, oba iz TOZD Kartonaža Rakek. Tudi v ekipni konkurenci so osvojili prvo mesto tekmovalci iz Rakeka. Ekipa Kartonažne tovarne Ljubljana tudi letos nastopa v občinski nogometni ligi v I. skupini, kjer nastopa skupno 10 ekip iz občine Ljubljana Center. Tekmovanje se odvija po enojnem točkovnem sistemu, kjer pa se potem v finalu srečata najboljši ekipi iz obeh skupin. Do sedaj je nogometna ekipa Kartonažne odigrala dve tekmi in prepričljivo zmagala na obeh tekmah/ ter s tem dokazala, da se bo tud' v letošnjem letu potegovala za sah1 vrh lestvice. i Ekipa nastopa v standarni postavi in sicer: ROJC, ČATOVIČ, JAMBROVIČ. LASIČ, SLADIČ, HANDANOVIČ, MIJATOVIČ, TURŠIČ, NIKOLIČ, KRDALIČ, ŠKAFAR. REZU LTATI KARTONAŽNA : ISKRA TE- LEMATIKA 8 : 0 Strelci: Nikolič 3 x, Mijatovič 2 x, Sladič 2 x, ter Čatovič KARTONAŽNA : MAXIMAR-KET 5 : 2 M. PLAZNIK HUMOR— RAZVEDRILO škrtalo Ker si sami ne znamo ali nočemo izoblikovati nove podobe KTL — smo to nalogo zaupali drugim. Upam le, da smo nalogo zaupali industrijskim oblikovalcem in ne pravobranilcem. Povišane bodo nagrade za križanko. In doseženo bo, da bo še več izvodov škrtala vrnjeno v uredništvo. Hvala! šef ljubljanske menze je bil na vojaških vajah. Upajmo, da se mu nista priljubila vojaški jedilni list in receptura. Vodilni mož nam je razlagal realne možnosti za doseganje letnega plana in vse to povezal s stanjem našega gospodarskega trenut- ka. Ob tem je del žolča zlil na vpliv državne administracije, ki naša naprezanja mimogrede preseka s svojim "njet"! Upam, da je bil ta "njet" izrečen kot spodrsljaj. Če pa temu ni tako, potem sem šele sedaj dojel od kod omenjena administracija dobiva navdih za svoj način dela. Sprememba višine avtorskih honorarjev za dopisnike glasila je predlagana zaradi povečanja življen-skih stroškov in v skladu s povečanjem nominalnih osebnih dohodkov v DO KTL, ali na kratko: V upanju, da nam še ti redki dopisniki zaradi podražitev ne "crknejo". D. V. NA VPRAŠANJE KAJ JE BILO PREJ:- "JAJCE ALI KOKOŠ?" SO REKLI: KARIERIST: To je eno najtežjih vprašanj v vsej moji bogati karieri. TEHNOLOG: Po naših dolgolet-hih izkušnjah in tehnološki pogojenosti sem prepričan v kokoš. Menda pa naša konkurenca, ki Mimogrede povedano, posluje z izgubo od svojega začetka, vse stavi na jajca. UUŠEBRIŽNIK: Pirh - pisanical REŽISER: Jajce! Vendar, računajoč na spremembe v snemalni knji-9> zagotovite tudi kokoš. ^OLITIK: Mislim, da je o tem še Dreuranjeno govoriti. Raziskovalni Drojekt, naslovljen na naše ugled-ne ustanove, pa bo konec te petletke gotovo potrdil naša, dosedaj Zaupana spoznanja. PELEGAT: Predno izustim kaj za iavno$t, se grem posvetovat v bazo. kEPA BRENA: Jajce? Celo dva. °UŠAN RADOVIČ: Ni vsako Znanje lepše od neznanja. ^ILOZOF: Vprašanje do temeljev pretresa zakone logike. 'ZlK: Pravilo, ki je izšlo iz empi-r'čnih dognanj favorizira kokoš, n&če je izjema in le potrjuje pravi-lo. D. BALAŠEVIČ: Mojega petelina rebro. PIŠČANEC: Kot dijak tretjega letnika usmerjene kokošje šole vem le to, da nimamo oddvojene kadilnice. Snov se mi zdi znana, spominja me na včerajšnjo matinejo -sicer pa učbeniki še niso izšli! NOVINAR: S strokovnega gledišča so stvari jasne, vprašanje pa je koliko je javnost pripravljena na resnico. GOSPODARSTVENIK: Tudi mi bi radi videli, da nekdo preseka ta začarani krog. Mogoče pa nam vprašanje razjasni novi paket ZIS. Do takrat bomo delali po starem in predvsem bdeli nad ustreznim povišanjem naših cen, saj je znano, da nam dohodki krepko zaostajajo. INŠPEKTOR: Vprašanje je umestno, vendar nas bolj kot odgovor vznemirjajo nameni spraševalca. CARINIK: Vprašanje presega meje razuma, ker pa ste vplačali depozit, imate vse pravice zahtevati odgovor. VEGETARIJANEC: Ne jajce, ne kokoš zame nista življenjsko važna. Če že moram — izberem jajce! KOKOŠJI TAT: Prej je bilo vsega dovolj I DELAVEC: Pred jajcem je bil golaž, pred piščancem pa čufti. VODJA MENZE: Oboje smo dobili sveže. VODJA MARKETINGA: Navkljub ostri konkurenci sta oba artikla tržno zanimiva takoj, vendar je možen izvoz le na klirinška tržišča. Predlagamo hkratno proizvodnjo obeh. PRAVNIK - ZASTOPNIK KOKOŠI: Trkam na želodce porote. PRAVNIK - ZAGOVORNIK JAJCA: Moji argumenti niso nič slabši, vendar pa je perspektiva na najini strani. KOLUMB: Takšna vprašanja so mi pomagala odkriti Ameriko - le tako naprej, tudi vi ste na pravi poti. OLIMPIJSKI KOMITE SA 84: Vsak dar nam je dobrodošel! SINDIKAT: Jedilnik lahko prenese alternativo, posebej ker resolu-cijski dokumenti tozadevnih stvari ne diferencirajo. DLAKOCEPEC: Sum v jajce potrjuje trditve, da je le kokoš brez dlake. RAZISKOVALEC: Možna sta oba odgovora, vendar izhodiščni teori- ji tvorita znanstveni sindrom, ki ga je nujno z vseh strani osvežiti in teoretično poglobljeno obdelati na simpozijskih relacijah. VOLILEC: Glede na pester izbor možnih kandidatov obkrožam oba, ker nam le skupno lahko zagotovita lepši jutri. KMET: Na te reči se dobro spozna moja žena, moja specialnost je traktor. PESNIK: Ne begajte subtilne duše z nasladami! Svoje najboljše pesmi sem napisal lačen. DEBELUH: Prej je bila kokoš, še prej pa štiri jajca na oko. LISICA: Časi so se spremenili. Odkar sem sprejela ježa, nisem pojedla nobenega jajca več, prestruk-tuiranje pa me ob splošnem pomanjkanju kokoši sili zopet na kislo grozdje. PETELIN: Prvi jutranji spev resda pripada moji čopki, obenem pa priznam, da mi sosedov plot ni previsok. Težko pa si te reči zamišljam brez jajc. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ GLASILA KTL ŠT.4/84 Vodoravno: tek spominov in. Št, tovarištva, Vojko, lotos, a, zvočnik, Italec, ananas, Tana, Ist, NI, Ponton, dnina, insolventnost, Nebraska, potapljanje, iva, Ri, TR, Ares, Arka, ruševec, č, rum, Van, Kellv, NČ, oboa, lama. E, JT, neobičajnost, enak, Ce, oklep, rana, ni, as. Ho, botra, Adi, en, Ind, Benetke, medica, tur, Anam, atropin, Sn, gon, LJ, krojačica, Ev, Bi, rmanec, riba, elaborat, UPI, naturalizem, lesol. San, katalizator, HJ, I, kol, marelica, PD, trikotnik, omaka, zavore, Otranto, A'J, ar, kraval, štafeta, uš, aviza, Dan mladosti, Ann, Re, Italo, tl, kip, Izis, Ml, drevaki, negativ, vihar, ako, oča, Ajas. 4. nagrada 200,- 5. nagrada 100.-din ZORMAN Igor DSSS MIHEVC Janez TOZD Valkarton Logatec Glede na reševanje križanke v prejšnji številki Glasila pa pri tej razen enega primera ni bilo napačnih rešitev. Sreča se je obrnila zaradi napake samo Mariji PETRIČ iz DE-30 TOZD Kartonažna Ljubljana. Veseli nas, da je med izžrebanimi reševalci tudi naš prvi upokojeni generalni direktor Kartonažne tovarne Ljubljana Alfred PEŠL. Naj bo to vzpodbuda tudi ostalim upokojencem, da nam pošljejo svoje rešitve. NAGRADNA KRIŽANKA Geslo: PRAZNIK VSEH DELOVNIH LJUDI Žrebanje križanke iz Glasila št. 4/84 je bilo izvedeno v petek, 11.5.1984. Še vedno lahko trdimo, da je za reševanje križanke veliko interesentov saj smo zopet prejeli 84 rešitev. S pravilnimi rešitvami so bili izžrebani naslednji reševalci: 1. nagrada PESL Alfred upo 500,- din kojenec 61000 2. nagrada Ljubljana, Ilirska 12/a DIMIČ Vera 400,— din TOZD Kuverta 3. nagrada Ljubljana MIRTIČ Ljubica 300,- din DSSS št. 5/84 Med pravilnimi rešitvami bo izžrebanih 5 nagrajencev: din 1. nagrada 500,00 2. nagrada 400,00 3. nagrada 300,00 4. nagrada 200,00 5. nagrada 100,00 Rešitev celotne križanke in ne samo gesla, oddajte osebno ali po pošti z oznako "NAGRADNA KRIŽANKA" na naslov: KTL, Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 8. junija 1984. lot. ruš ČAVNIK 14 u ŠOVtC loSNI RRU4Š. TtTROL KRAb- LlIVlC 6£U CIIN* »R.SU stotu silmu- cta SKRAb vtb ro SLAVNI TE-bl ortAVA FosFoR. TRNI ROLA TANIC, ILRAV1! IT4UANA UM4- ZAMSC (»ram« *oro£ KARTONAŽNA 1 TOVARNA LJUBLJANA « UOK. ANTON TALLtR KtSTo FRANCI ^ $M*op (wt L) MIMO , 6.0 M c AK1C0NA lofijov minl- 6MAVA COC-U' rNtkA 10U.6/N TtLO^. imŠA LE KAV MAFL (rtŠkA 10C-1N. MtSUtČt VLE-OFA m- ČLC.M1- TE.V CL&TMI OVINLV. ČUICA nAsič*>j MttTO V VUV. TtLAMC 06AN- kA6.iL 1AS -H.6.S i.mt TUfeLM v sov, ZVL2.1 k.TL 6JJUCA i.MAH MOiA oi«,. 2Am. Bohota fefatAl etat v.kA-3 rin LOGATCU tOMTL KfcSTb V fcACk.| SLIKA COUG4 Uiti& OČETOV l6Ar Kislic eŽaua t>0 Mac L OfcvjVM.0 ILlvŠlN MM arh LIVAbA Foto V, V ttVIll ATRlt. LRS AM. H. $6 HOBI:\ ^ATP< KAVIKJ sTtMV AMtfc.. ŽfuTA OfcANli 6WW6* to. Hbr l UrtuvA ST^JDMen VfcTMA CVITL. SOVCOLAC ŠftOK m MOČMI LOKAL ANION Asfc«£ Ml CA H€M. M SAT. ZkAtlL/ fcONLC H)LOr. VobNA KITA cAii- MOV le' tU)b| HO-OR.-V S6. URjOS VOLK. tktILO MA1Č.T- l£v LVOTtC v 0-6. HIT v6tm t\b.C. litlil i. 1KL NA S£.bA TUL, fil)| S5Si ‘oR«ai. NVTtn RO bo m RVtLA V 014$. $nRtš. V OVILO stsvo' btL »t, MR1T4 NOtb. Voc- &R4M 6-R.V0- *i>tr. Vir. nat Llvivit, ž.lMt KO ROS tLt-S suv, ŠTlVNIK IVAN LtRAR MIK LtStO-V AC OBRAT za rti- VoMV. SOLI VIX Ul, rtuCROt IISTAVII INR-ltAV ZUNINtlč NATIAZ1 VLLL- NK NAGRADNA KRIŽANKA 1 z. h '4 G 6 7 6 1 40 •M 45. 41. H 45 46 <7 48 49 2.0 M. Zb CTL E TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO V NAKLADI 2500 IZVODOV, IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOF 3NIK IN ČLANI - SLAVKO LASIČ, TONE PRAŠNIKAR. JOŽE ZAPUŠEK, MARTIN JELNIKAR, MIHA CELARC IN MILAN SEME, GLAV^ IČNI UREDNIK, TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL ARJEVA 16, TELEFON 316 - 922.