38 ŠtCV Poštnina plačana v gotovi. v Ljubljani GLASILO NARODNO - SOCIALISTIČNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, -.-r- I. nadstr. — Telefon: štev. 77. "■ Da se razumemo Gospod dr. Korošec je na shodu v Ljub- lzhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. lnserati se računajo po velikosti in so cene na razpolago ---------------^==,,====s=-..;- v upravi. ..... ljani vehementno napadal radičevce, ker so sklenili sporazum z radikali. Napadal je predvsem radičevce, dočim se je vsaki graji na naslov radikalov sprelno izogibal. Drugi govornik ljubljanskega shoda gospod dr. Stanovnik se je še bolj izogibal obsojati radikalni režim in je srečno prispel celo do sklepa, da ravno radikalna stranka kot pra-vicoljubna stranka lahko napravi konec- ge-rentskim razmeram v Ljubljani. Tudi ofi-cijelna glasila SLS vedno pardonirajo radikale, kadar kritizirajo današnji režim. Vsega in vedno so krivi predvsem le gg. Radič in Pucelj. Takoj po shodu v Ljubljani so imeli v navzočnosti g. dr. Korošca klerikalni prvaki ožji sestanek v Marijanišču, kjer so govorili o novi politični situaciji v državi. Na ožjem sestanku je več klerikalnih prvakov odobravalo taktiko, da se SLS ne zameri preveč g. Pašiču, z utemeljitvijo, ker kaj se ve, kako bo še ... Iz vsega tega se upravičeno lahko sklepa, da je klerikalna opozicijonalna borba le bolj taktične naravi in da SLS prav resno razmišlja o tem, kako bi se v ugodnem tre-notku približala vladi. Zabavljanje na gg. Radiča in Puclja naj le maskira pravo namene SLS, ki ni daleč od tega, da vrže vsa svoja avtonomistična gesla v politično ropotarnico. Iste taktike v nastopih prol i sedanji vladi se poslužujejo tudi slovenski samo- stojni demokrati. Tako v »Jutru« kot v »Slov. narodu« pišejo samostojni demokrati edinole proti‘ HSS in SKS, dočim ne izgovore na naslov radikalov niti žal besede. Slovenski samostojni demokrati ne slede svojemu voditelju g. Pribičeviču, ki na shodih srdito napada radikale, ampak se drže lepo v rezervi ter raje pohvalijo radikale kot bi pa izrekli žal besedo. Slovenski samostojni demokrati se prav resno pripravljajo na vstop v vlado in se boje, da bi jih klerikalci ne prehiteli . . • Vodstvo ljubljanske SDS je že dvakrat razpravljalo o tem, če bi ne kazalo fuzijoni-rati se z radikalno stranko. Odpora prot i tozadevnim predlogom ni bilo posebnega. Z definitivnim sklepanjem o fuziji se je le odložilo — iz taktičnih razlogov. Torej: opozicija SLS in slovenske SDS je le navidezna. Obe stranki se zavedata, da je nastalo v državni politiki novo razdobje, ki zahteva strankarsko preOrijentacijo. Upa-nje, da je vladna kombinacija radikalov in radičevcev le eksperiment kratkotrajne vrednosti je padlo v vodo. Koliko bodo pa prizadevanja SDS in SLS uspešna, bo pokazala najbližja bodočnost. Prav verjetno je, da se bodeta obe stranki korenito vračunali v svojih načrtih. Minul (je čas, ko so uspevale samostojno demokratske intrige, ali pa ko je Beograd komaj čakal, da se s SLS glasovi utrjuje vladno večino. Slavonijo, Istro, Dalmacijo z otoki in za Medžimurje. Tej vladi bi bil na čelu hr-valski ban. Hrvatska bi naj imela svobodno legislativo in fina n on o -go s po d arsko neodvisnost. Jugoslovanska muslimanska organizacija je zborovala v Sarajevu. Centralni odbor Zveza narodov. »Glavni namen Zveze narodov je, da prepreči oborožene konflikte z novo ureditvijo mednarodnih odnošajev. Zveza narodov se trudi, da stvori pravne temelje, na katerih bi počival mir.« Dr. Beneš v »Novi Evropi«. Idejo po ustanovitvi Zveze narodov je sprožil umrli ameriški prezident Wilson v svojih znanih štirinajstih točkah. Videč grozote svetovne vojne,, si je zamislil Wil-s°n mednarodni forum, ki bi za večne čase odpravil oborožene mednarodne spore in ki bi na miren način poravnal pod nadzorstvom vseh narodov in držav vse spore. Mirovna konferenca je pristala na Wilso-nov predlog in v vseh mirovnih dogovorih ie predvidena ustanovitev Zveze narodov. Vsi podpihovalci mirovnih pogodb so se obvezali, da preko Zveze narodov ne bodo sPreminjali stanja, ki je bil utemeljen z mirovnimi pogodbami. Zveza narodov posluje od 10. janu-ar.ia 1920. leta dalje. Kot socijalisti moramo pozdravljati in podpirati delo Zveze narodov. Najširše množice ljudstva bi se moralo zainteresirati za ideale Zveze narodov, da bi tudi od spodaj navzgor dobila Zveza narodov najtrdnejšo oporo. Ravno v tem pogledu se je dosedaj marsikaj zamudilo in je ljudstvo vser premalo poučeno o zvišenem namenu in ciljih Zveze narodov. Tako se pri nas n> Pr. vse raje zgubljamo v malenkostnih političnih dogodljajčkih, dočim se omalovažuje velike svetovne politične probleme, ki so bistvenega, življenjskega pomena tudi za naš državni obstoj. Danes Zveza narodov ni še to, kar bi morala biti. Zveza narodov bi morala izvajati avtorativno kontrolo nad državami, motala bi biti država nad državami, kateri bi se morale pokoriti vse včlanjene države v zadevah mednarodnega značaja. Lanska skupščina Zveze narodov je sprejela na predlog dr. Beneša protokol (znan kot ženevski protokol), ki vsebuji; določila, kako je reševati mednarodne spore mirnim potem. Po določilih protokola je zabranjena vsaka napadalna vojna. Navzlic temu pa, da je bil sprejem protokola soglasen, je protokol ratificirala edinole Češkoslovaška. S padcem Macdoualdove vlade je ratifikacijo najpreje odklonila Anglija. Z odklonitvijo protokola od najmero-dajnejše v,elesile na svetu je bila ratifikacija od strani drugih držav brezpredmetna. Z angleške strani je sedaj v zadevi za-brane oboroženih konfliktov predložen nov predlog, ki je pa v primeri z dr. Benešo-vim polovičarski. Po predlogu Chamberlaina naj so najpreje zedinijo posamezne države glede razorožitve in še le potem čez čas se naj pristopi k splošni razorožitveni in mirovni akciji. Pričakovalo se je od Zveze narodov grandijozne stavbe, a dočakalo se je minija-turo brez posebne vrednosti. Človeštvo pričakuje nekaj veličastnega, a Zveza narodov izkazuje nepopolne rezultate. Sicer se pa na sejah Zveze narodov veliko govori. Zastopniki raznih držav se med seboj kosajo, kdo bo izpregoVoril bolj miroljubne besede. Po rezultatih vsakoletnega govorenja na sejah Zve/,e narodov pa ni vzeti vseh lepih besedi kot suho zlato. Vse je preveč preračunjeno na idealen, moralen efekt, kot pa na stvarnost in obvezne izjave. MaloUalera ideja je takoj zmagala, ko se je pojavila. Tako tudi Wilsonova ideja o Zvezi narodov. Veliko je pa že, da je na •pohodu ideja o mirnem sožitju vseh držav in narodov. J MO je pod predsedstvom dr. Mehmeda Spaha sklenil, da poslanski klub še za naprej ostane v stikih z zavezniškimi opozici-jonalnimi strankami in da najčvrsteje utrdi odnose z demokratsko stranko, ki je. s svojim predlogom o širokih narodnih samoupravah in dekoncentraciji državne oblasti pokazala, da med muslimansko in demokratsko organizacijo ni nobenih razlik v programatično-poKtičnih vprašanjih. Centralni odbor JMO se je končno odločno izrekel proti sedanji RR vladi. !ISS pri občinskih volitvah. V križev-skem okrožju so še vršile občinske volitve. HSS je zmagala. V Vrbovcu je dobila HSS od1 24 mandatov 22, v Gradecu od 12 vseh 12, v Sv. Ivanu. Žabno od 18 mandatov 17, v Vojakovcu od 22 mandatov 20, v Št. Petru-Orehovcu vseh 24 mandatov, v Ravenu od 24 mandatov 18. Radičeve izjave praškemu »Vettkovu«. Dopisniku »Venkova« je v Ženevi Štefan Radič med drugim izjavil, da je bila njegova stranka že od nekdaj antiklerikalna iu republikanska samo zato, da izbije zadnje j ostanke monarhizma na Hrvatskem. Radič je naglasil, da je njegov prihod v Beograd definitiven,' da je nova politika seljaške stranke v resnici politika, a ne taktika. To se bo v ostalem najboljše videlo s tem, ko bo tudi on, Št. Radič vstopil v kabinet. — Predlogi za Radičev vstop v kabinet so prišli iz Beograda. Rekonstrukcija kabineta se bo izvedla prihodnji mesec. Program hrvatske politike se lahko označi z besedami: eko- nomske, finančne, prosvetne in prometne reforme. Vprašanje revizije ustave sc bo mogoče sprožilo pozneje, če se bo pokazala potreba. Kralj s kraljico je odpotoval iz Beograda s svojim spremstvom v Skoplje, od tu v Kosovsko Mitrovico in končno na Cetinje in Lovčen, kjer bo prisostvoval nacionalnim svečanostim. Pašič je odpotoval iz Evian - les Bains v Monte Carlo, kjer ostane do konca tega meseca. V Monte Carlu piše Pašič svoje memoare. / V Beogradu je popolno politično zatišje. Šefa vladnih strank N. Pašič in Štefan Radič se nahajata v inozemstvu, dočim so skoraj vsi ministri na potovanju po državi. — Večje število ministrov spremlja kralja m kraljico pri obisku v Crni gori. Umljivo je, da dokler se ne vrnejo merodajni politični faktorji v Beograd, toliko časa ni pričakovati dalekosežnejših ukrepov sedanje vlade. Po vseh poročilih je Radičev obisk pri Pašiču mnogo pripomogel k utrditvi sedanjega režima. Politiini pregled. Korošžcc govor v Ljubljani. Preteklo nedeljo je SLS sklicala v Ljubljani shod, na katerem je goVoril dr. Korošec, ki je po-vdaril, da je Radičev sporazum samo kapitulacija, ki našega državnega vprašanja ni rešila. Dr. KoroSec je nadalje izjavil, da bo SLS še naprej vztrajala na svojem avtonomističnem programu. Drugi govornik dr. na i°Vv,ik ot)ravnava' predvsem razmere '^skem mestnem magistratu in je ■ ' JUC1 svoj govor z izjavo, da je SLS pri-pi a v iona sodelovati z vsemi strankami in po . s aipinami v Ljubljani, ki se ne stri-ajo s sec anjim stanjem na mestnem magistratu in ki bo načelno za varstvo mestne K tono,,nje. Končno je g0voril ge pos,anec iskanU^Jakar * ZakliuiSen dobro ob- Vol,tV6 v D. M. v Polj« in Aržišah. V (|V' ar' v Polju je dobila pri občinskih S' , ®osPodarska lista (SKS in šušter- ljanci) 1G3 glasov, komunisti 99 glasov, Narodni blok 153 glasov. Kmetijska lista (SLS) 52 glasov in delavska tista (SLS) 241 glasov. »Slovenec« pravi, da ima SLS večino, »Jutro« pa, da so protiklerikalne stri tike v večini. Oba lista sta pa zadovoljna z izidom volitev. — V Aržišah je 'dobila SV.S 11 odbornikov, SDS 9 in socijalisti 5. Hrvatski narodni federalistični savez. V Splitu se je vršila konferenca, kalere so se poleg zaupnikov udeležili zastopniki Hrvatske zajednice dr. Lorkovič, dr. Bazala, dr. Trumbič, dr. Žanič, dr. Polič in disidenti HSS Uroič, Jagatič in Miklavšič. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se ustanovi Hrvatski narodni federalistični savez. V programatični resoluciji pravi konferenca: Kraljevina SHS ne ima urediti federalistično tako, da bo za skupne posle skupna osrednja vlada v Beogradu kot upravna oblast, dočim se bo za vse ostale posle ustanovilo deželne vlade. Tako naj bi imeli Hrvati v Zagrebu svojo vlado za Hrvatsko, Po drugih državah Odnosaji s Turčijo. V Ženevi se je sestal dr. Ninčič tudi z zunanjim ministrom turške republike Tevfikom Rušdi begom. Na konferenci obeh državnikov je bilo sklenjeno, da se med Jugoslavijo in Turčijo obnove diplomatski in prijateljski odnosaji. Vsa sporna vprašanja, ki so dosedaj še nerešena, se bodo obravnavala na posebni konferenci v Beogradu. Razgovori z Grško. V Ženevi se je dr. Ninčič seslai z grškim zunanjim ministrom Rendisom, s katerim se je razgovar-jal o nesoglasjih, ki so nastali med obema državama. Po poročilih iz Ženeve je pričakovali, da se bodo odnosaji med Grško m Jugoslavijo prijateljsko uredili. Rendis je pripravljen dati dalekosežne koncesije in je opustil svoječasni predlog po balkanskem garancijskem paktu. Kongres narodnih manjšin. Na inicija-tivo Nemcev, Madžarov in Ukrajincev se bo začetkom prihodnjega meseca vršil v Ženevi kongres narodnih manjšin. Volitve na Češkoslovaškem. Parlament se sestane te dni k zaključnem zasedanju in bo sprejel državni proračun za telo 1926, pooblastilni zakon za sklepanje trg. pogodb, novelo k volilnemu zakonu in ureditev uradniških plač. Nato se takoj razpišejo nove volitve, katere bo izvedla sedanja koalicijska vlada. Rusija prizna francoski dolg. S lem da Ir sovjetska vlada odrekla plačilo ruskih inozemskih dolgov, je bil podan najtežji udarec za ruske odnošaje z ostalimi evropskimi državami. Posebno Francija je bila hudo prizadeta. Vse francoske vlade s~ nastopale agresivno sovražno proti moskovski vladi in trošile milijarde za Vranglove oborožene eksperimente. Kakor se sedaj poroča, je prišlo med Rusijo in Francijo do sporazuma glede dolgov. Rusija se bo obvezala, da bo priznala svojega dolga naprarn Franciji 50 odstotkov, plačljivo v papirnatih frankh. Kcngreš miru. V Parizu se je vršil 24 kongres miru, katerega se je udeležilo 1250 delegatov raznih sindikalnih in pacifističnih udruženj iz vsega sveta. Na kongresu se je opazilo dva tabora, ekstremiste in oportuniste. Kongres je priporočil Zvezi narodov uveljavljenje Ženevskega protokola. Svetovna ekonomska konferenca. Ministri zunanjih zadev velesil so na predlog Francije sklenili, da se skliče nova svetovna ekonomska konferenca, v popolnjenje one konference, ki se je pred leti vršila v Bruxellesu. Konference se udeleže tudi Zedinjene države ameriške. Madžarski kralj. Londonski »Daily Express« je priobčil od Lady Drummond, ki ima odlične zveze, članek, kjer pravi, da ima trinajstletni Oton, sin kralja Karla največ izgledov, da dobi madžarski prestol. — Otonova madžarska monarhistična stranka je najmočnejša. Načeljujela ji Andrassy in Appony. Vodje morahistov bodo čakali toliko časa, da izpolni Oton IG. leto starosti in potem bodo izvedli svoje načrte. IZ STRANKE. Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS. Vsled odsotnosti nekaterih strankinih lunkcijonarjev se seja osrednjega izvrševalnega odbora ne bo vršila v .nedeljo 27. t. m., temveč v nedeljo 4. oktobra ob pol 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani. Vse člane o. i. o. opozarjamo, že sedaj na to sejo. — • Strokovni vestnik. Jesenice. V nedeljo 13. t. m. se je vršil pri nas članski sestanek, na katerem je poročal strokovni tajnik br. Kravos iz Ljubljane o ujedinjenju strokovnih organizacij in o delavskem položaju. Njegovo obširno in stvarno poročilo so vzeli člani z odobravanjem na. znanje. Na sestanku se je obravnavala tudi zadnja spomenica, ki jo je vložil Savea metalskih radnika na K. I. D. in se je sklenilo to spomenico podpreti in o tem obvestiti K. 1. 1). Sestanku, ki je vsestransko dobro izpadel, je predsedoval br. Ferbežar, predsednik podružnice Jesenice. Poziv! Na našo notico pod lem naslovom se je doslej javilo nekoliko naših tovarišev, ki so vsled slabih razmer brez službe. Zato prosimo tudi one, ki vedo za kako prazno mesto, da se nam javijo. Nujno rabimo mesta za blagajničarko z dobro kvalifikacijo, manufakturnega trgovskega pomočnika in za rudarskega paznika ali poduradnika. Pomagajmo si sami, to bodi naše geslo in zato tovariši, pomagajte! — Tajništvo NSSZ. Stavka drvarjev v Bosni. V Tesliču so pričeli stavkati drvarji firme Krivaja, ker je hotelo podjetje vpeljati 9 urni delavnik. Pri slavki je udeleženih 2500 drvarjev. Delavska zbornica v Sarajevu je podvzela korake, da se drvarjem ugodi in s stavko preneha. — Mladinski vestnik. Pulpanova proslava. 21. 1. m. poteče 40 let, odkar se je rodil naš apostol Karol Pul-pan. Ljubljanske organizacije bodo proslavile ta jubilej v nedeljo 27. t. m. z interno akademijo. Tudi vse ostale naše organizacije naj na primeren način proslave lo obletnico na dostojen način. Kjer to ni mogoče tekom lega meseca, pa v začetku oktobra. Proslave naj se vrše v znamenju treznosti, brez alkohola in omejeno le na člane, somišljenike in naše prijatelje. Po potrebi pošlje o. i. o. govornika, če se dan proslave pravočasno naznani. Pri tej priliki raj se nabirajo prispevki za Pulpanov sklad v svrho izdaje Pulpanovega življenjepisa in njegovih del. Iz osrednjega tajništva. Vsled tehničnih ovir se vrši glavni zbor NSM dne 8. novembra in ne 4. oktobra, kakor je bilo na zadnji seji zastopstva NSM določeno. Opozarjamo na tozadevno okrožnico, ki se razpošlje prihodnje dni. Dramatični odsek izobr. društva »Bratstvo« Zagorje prosi vse brate in sestre, ki imajo veselje do dramatike, da se prijavijo načelniku dramatičnega odseka br. Kerimku. — Odbor. Izobraževalno društvo »Bratstvo« Zagorje priredi v nedeljo, dne 20. sept. veliko veselico v kavarni Miiller z zelo bogatim spore- KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni tr« dom. Vabijo se vsi naši somišljeniki, da v polnem številu posetijo našo prireditev. — Odbor. Pulpanove razglednice se dobe še pri osrednjem tajništvu NSM po 50 par komad za organizacije. Cena v nadrobni prodaji po 1 Din. »Bratstvo« Ljubljana. Tamburaški odsek je po zaslugi novega agilnega zborovodje brata Milerja v polnena razmahu. — 7. t. m. se je vršil občni zbor odseka, na kojem je bil izvoljen za načelnika odseka br. lvčevič v odbor pa bratje: Puntar (namestnik zborovodje), Kerne (tajnik),- Kastelic (blagajnik), Novak (gospodar in arhivar), Pavšič in sestra Coriaryeva. Odsek obstoja iz treh zborov. Vaje se vrše vsak večer (izvzemši soboto iu nedeljo) v lokalu »Bratstva« v Narodnem domu. Že tekom prihodnjih tednov bo nastopil pred javnostjo, da dokaže, kako so se varali vsi oni, ki so prerokovali, da je konec našega tambura-škega zbora. Čestitamo! Bratu Karlu Hloušku in sestri Jožici Pavčičevi želimo na njuni skupni poti skozi življenje obilo srče. Čestitamo pa tudi sestri Mici Kozinčevi, bivši članici ljubljanskega Bratstva, ki se je v Zagrebu poročila z gospodom Miljutinom Sekuličem. Na mnogaja ljeta! TEDENSKE VESTI. —*Za novo železniško progo — k morju. — V nedeljo 13. t. m. se je vršila v Kočevju konferenca zastopnikov raznih korporacij in podjetij, da znova vzame v pretres ter pospeši gradnjo že projektirane nove železnice, ki naj bi vezala Slovenijo z morjem in katera je že zakonito zasigurana. Gospodje pa zahtevajo izpeljavo železnice drugače, kakor je bilo že z zakonom določeno. Zakaj naj bi bilo to dobro, ne razumemo. Čemu zavlačevati. Na koristi posameznikov se ne moremo in ne smemo ozirati. Imejmo pred očmi splošne koristi vse Slovenije in naših sosedov Hrvatov. — NSS se je pridružila 'radičevcem. Tako zatrjuje »Naprej«, ki navadno prav vse ugane! — »Naprej« naj bo lear brez skrbi. NSS se bo že pridružila tja, kjer bo prav in kadar bo čas zato. Za enkrat pa tudi Naprej« še lahko naprej mirno spi. »Naprejevo« pojmovanje narodnega so-cijalizma je razvito v štev. 37 tega lista. Navajamo samo par njegovih izvajanj: »Narodni socijalisti, ki imajo kot glavni temelj boj za narodni jezik, ne morejo zboljšati svojim sodelavcem položaja, če so ti n. pr. druge narodnosti.« — Ne samo ne morejo, ampak I udi nočejo! Zato je vendar tu internacijo-nalna socijalna demokracija (op. ur.). — Dalje: »Svobode nam narodni socijalizem torej ne bo izvojeval: Če je Ivoj sotrpin druge narodnosti, si z njim sovražnik, daš na svoja prsa orjunaški znak in ga ustreliš (spomin iz Trbovelj 1. jun. 1924). Tako si napravil prvo dolžnost programa NSS.« — Mislimo, da je lej duhovitosti vsak komentar popolnoma nepotreben, posebno še kdor se spominja na naš nastop zoper takratne nastope »Orjune«. — Socialnodemokratski »Parteitag« je bil 13. t. m. otvorjen v Heidelbergu. Zastopani so bili italijanski, češki, poljski, avstrijski, danski in še drugi internacijonalisti. Interesantno je vedeti, da imajo li intemaci-jonalci krog 845.000 organizirancev, med njimi okrog 154.000 ženstva. — Razpis službe. — Mestna občina V Mariboru je razpisala eno mesto uradnika III. kategorije pri socijalno - političnem uradu. — Prošnje je vložiti do 15. oktobra pri mestnem magistratu v Mariboru. KOLINSKA CIKORIJA* sobota 19. septembra 1925. Posame*^i!gyi!^ Leto V Stran 2. »NOVA PRAVDA Štev. 38. Hektografične aparate in zvitke, ime trakove, ogilen papir, povoščeni papir = kupiš najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šeienburgova ulica štev. 6, I. nadstr., telefon 980. ===== — Slava spominu! — 26. t. m. bi Slovenci marali praznovati 125 letnico rojstva velikega moža, Slovenca, škofa Martina Slomška. Kakor pa vse kaže, gremo tiho mimo spomina velikega Slovenca: — Invalidi so dobili 50% znižano vož-. njo na železnicah, toda samo 4krat na leto. Najmanj, kar bi se jim za enkrat moglo dati, ,bi bila vsaki mesec polovična vožnja. Prav isto bi morale dobiti družine državnih nameščencev. — Izkaz posredovalnice za službe Trg. društva »Merkur« v Ljubljani. Službo iščejo: 9 knjigovodij, 3 kontoristi, 7 poslovodij, 76 pomočnikov, 8 potnikov, 12 skladiščnikov, 6 knjigovodkij, 6 korespondentinj, 32 konto-ristinj, 51 prodajalk, 11 blagajničark, 12 strojepisk, 6 učencev in 17 učenk. Proste službe: 1 knjigovodja, 1 korespondent, 12 pomočnikov, 1 potnik, 3 kontoristinje, 3 prodajalke, 10 učencev in 2 učenki. Društvena posredovalnica posluje za društvene člane in pa za poslodavce brezplačno, za ostale proti mali odškodnini. — Vlom v Gorjah pri Bledu je izvršil pred dnevi neki 23 letni Pogačar na zelo drzen način. Poklicaj le ponoči prodajalko pod pretvezo, da naj mu proda par sveč, ker pridejo očeta obhajat, pa nimajo doma sveč. Nič hudega sluteč mu dekle odpre. On vstopi ter dekleta takoj udari po glavi, jo davi za vrat in končno zamaši z neko cunjo usta. Ker je vedel za ključ od blagajne, je takoj odprl in vzel iz nje ve« denar in potem izginil. Prodajalka se je pozneje zavedla iz omedlevice ter poklicala ljudi. Orožnikom se je kmalu posrečilo prijeti pravega vlomilca, ki je dejanje priznal in vrnil denar. — Vročina v Ameriki. Okoli 10. 1. m. je nastala v Ameriki neznosna vročina, ki je dosegla višek 11. septembra in baje rekord v letošnjem letu, oziroma v zadnjih 10 letih. Najhujše so jo občutili v New Jorku, kjer je znašala krog 14. ure omenjenega dne 124 stopinj Fahrenheita. — — Vreme pri nas je kakor v aprilu, dasi so razni preroki napovedovali ta mesec lepo vreme. Po dnevnem deževju je nastalo mahoma mrzlo. V planinah je zapadel sneg, ki je pobelil pobočja nizko v doline. V soboto nas je obiskala prva slana, ki je po nekod napravila dokaj škode na ajdi. — Zimo bomo dobili letos zelo zgodaj in bo najbrž tudi huda. — V ubogi Avstriji. — O priliki neke razstave v Dunajskem Novem mestu so se tsm vršila tudi razna zborovanja, na katerih se je zatrjevalo, da se na Nižjem Avstrijskem davki absolulno ne bodo več zviševali, pač pa nasprotno, da nameravajo nekatere znižati. —• Torej v ubogi Avstriji ni lako — ubogo! — Izpuščeni komunisti. — V Pragi so aretirali pred par tedni tri komuniste, ki so bili osumljeni, da so preti tremi leti nameravali atentat na predsednika Masaryka. Enega izmed njih so sedaj že oprostili, ostala dva pa bosta najbrž tudi kmalu izpuščena, ker jim kljub obtežilnemu materijalu, ne morejo dokazati krivde. — Posestva bivšega nemškega cesarja Viljema in njegove rodbine so bila .ogromna. Obsegala so 20 palač, 51 gradov in mnogo veleposestev z ogromnimi kompleksi. Vse to je republikanska vlada konfiscirala ob prevratu. Sedaj so se vršila pogajanja med zastopniki vlade in zastopnikom bivšega cesarja, ki upravlja finance njegov rodbine, /Bradi odškodnine. Odškodninska zahteva znaša 10 miljonov angleških funtov. — Visoka starost Angležinje. Na Angleškem je praznovala te dni tela nekega admirala 104. leto svojega rojstva. Jubilantinji so priredili v dotičnem kraju velike svečanosti. Tudi kralj in kraljica sta ji čestilala. — Zena je zdrava in trdna. — Rekord pri brzojavu. — 6. t. m. so praznovali v Ameriki 475 letnico odkar je Kalifornija vstopila v Zvezo zedinjenih ameriških držav. Pri tej priliki so iz Londona oddali direktne brzojave v San Frančiško, ne da bi na tej dolgi progi sodelovala ena sama človeška roka. Vse vmesne postaje so delovale samo avtomatično in mehanično. V Londonu so oddajali in v San Frančišku so Citali natipkan brzojav v originalu, brez vsakih pomot. Proga je dolga 7400 milj in teče deloma po suhem, deloma v morju. Doslej so vmesne postaje, katerih je 21 prejemale in na novo oddajale brzojave. Lahko si predstavljamo kako popačeno so lahko prišli brzojavi na določeno mesto. To vse sedaj odpade. — Najdba velikega meteorja v Ameriki. Pri nekem izkopavanju so v Ameriki prišli do velikega meteorja. Obseg in teža te mase je velikanska. V niasi se nahaja žele o, večja množina platina in diamanti. Seveda je je takoj ustanovila družba, ki bo ta naravni dar izrabila. — Angleški komunisti v ofenzivi. V Angliji so pričeli komunisti zopet nastopati ofenzivno. Razvili so živahno propagando, toda vlada jim je strogo za petami. — Zopet nesreče z zrakoplovi. — Na svojem daljšem poletu sla pri Freiburgu ponesrečila z letalom dva francoska letalca. Eden je bil takoj mrtev, drugi močno ranjen. — Tudi v Nemčiji so blizu Monako-vega imeti letalsko nesrečo. Neko letalo je padlo na tla ter se zarilo v zemljo; v aparatu je nastal ogenj, ki je pokončal letalo in letalce. Letalo in letalec sta [»polnoma zgorela. — Smrtna obsodba. 27 let starega kovača Zoriča iz Komore pri Petrinji so te dni obsodili na smrt, ker je iz zasede ubil svojega brata. — General Wrangel je menda razpustil svoj generalni štab. — Hvala Rogu! Mož se je prepričal, da je bil ves njegov trud zastonj. Če je le to definitivno in 'popolno. — Republika za smrtno kazen. — V Avstriji se poraja zahteva, da se zopet uvede smrtna kazen. Pač drugače ne gre! In to zahtevajo krščanski socijalisti. — Povodenj na Kitajskem. Vsled hudega deževja je izstopila mogočna reka Jangtsekiang ter poplavila mnogo sveta. V peki pokrajini je zalila preko 1000 vasi in je utonilo 3000 ljudi. Škoda je ogromna. — YERC, družba z o. z. (Yougoslave Express Reclame Coinpuny) je naslov mladega toda agilnega podjetja, ki je razstavil letos ha velesejmu v njegovi zalogi izšle edicije, katerih »Zakon o obči carinski tarifi« je vzbujal splosho pozornost radi zelo priročne, okusne in cenene izdaje. (Cena knjižici je samo Din 20.—.) — Yerc ima tudi lastno anončuo pisarno, ki oskrbuje vsa naročila za inserate vsega časopisja po najnižji tarifi. Kavi pa se tudi z ostalimi trgovskimi posli kot im- in exporlom, komisijo in agenturo. Yerc je dobil na veselejmu večje število naročil. Ljubljana. — Jubilej Zorka Prolovoa. — 12. t. m. je slavil znani in priljubljeni pevovodja in skladatelj Zorko Prelovec svoj 15 letni jubilej delovanja pri društvu »Ljubljanski Zvon« kot pevovodja. — Želeč mu i v bodoče še nadaljnih uspehov na tem polju umetnosti, mu kličemo prisrčno: še na mnoga j a leta! — Draginja na ljubljanskem trgu je neznosna. Zlasti so nastavljene horendne cene za sadje, ker je vse lo danes pač luksurijoz-no. Vživanje jedi bo tudi že kmalu luksu-rijozno. — Dalje so pretirano nastavljene cene za meso in mesne izdelke, kar je pričel kritizirati tudi »Slov. Narod«. To dokazuje, da nismo samo mi nergači, ampak da nergajo že tudi oni, ki imajo kaj pod palcem. — Radovedni smo, ali bo slavni ge-rentski svet ljubljanski proti lej neopravičeni draginji kaj ukrenil ali ne. Če ne, potem bo dobil v delavnosti nezadostno, čeravno drugače spretno popravlja mestno hišo, ulice itd. — Moka padla — in kruh se je poceni) prošli teden v Ljubljani za 50 par pri kg. Le malo pecivo obdrži stare cene. — Kljub temu pa tako znižane krušne cene se ne odgovarjajo ceni moke ter bi se morale še znišati. — Potres! — 11. t. m. smo doživeli v Ljubljani zopet dva potresna sunka, krog tri četrt na 0. uro zjutraj. Potres so občutili na Hrvatskem, Dalmaciji in v Trstu. — Cene v gostilnah so znižali tudi v * Mariboru ter so mnogo nižje kot liri nas. §ajinsfoetii morilec deklet. »Že prav. John Noldan pa je rekel, da ste vi izvršili tatvino.« »To ni res, visoki gospod.« »Potem se usedite semkaj k mizi in izčrpno opišite na papirju vso zadevo, ki je v zvezi s tatvino. Tudi ne pozabite omeniti skrivnega predala in ključa! Ali hočete to storiti?« »Prav rad!« vzklikne knjigovodja ter se globoko oddahne.. »Prosim vas le še za prijaznost, da se mi razvežeta roki!« Zapovedujoč migljaj in že ima knjigovodja roki prosti. Howard se usede k mizi. Kaj kmalu mu teče pero po papirju z neverjetno naglico, dočim mož s krinko, sklonjen nad njim, z Veliko pozornostjo čita, kar je napisal. Precej časa poteče, da je Howard s popisom gotov. Opisal pa je ves dogodek tako točno, da bi si OBleke na OBroke O. Bern ato vič LJUBLJANA, MESTNI TRG r(Nadal|evui|«.) mož s krinko ne mogel želeti natančnejšega popisa. »Tako je prav,« reče mož s krinko. »Sedaj pa podpišite listino z vašim imenom!« Howard temu takoj ustreže. Tedaj pa da mož s krinko znova migljaj. In strahoma opazi pohabljeni knjigovodja, da mu zopet povezujejo roki. »Oh, usmiljenje!« ječi. v strahu. »Saj sem vendar docela nedolžen — jaz nesrečnež! Prizanesite mi, visoki gospod.!« Nikakega odgovora. Kljub obupnemu jadikovanju ga z veliko naglico odvedejo in vržjo v drugo celico iz žel