ms nm ~m čebelar eto LXV - št. 5 SLOVENSKI GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ ČEBELAR St. 5 Ljubljana, 1. maja 1963 Leto LXV VSEBINA Edi Senegačnik: Čebelarjeva opravila v letošnjem maju..........................................97 Virinašan: Ohranimo našo čebelo čisto! . . . 101 France Robida: Hranjenje medu.....................103 Janez Pust: Čebelarji se bodo oddahnili ... 103 Blaž Kantušer: Ne pozabimo ga!....................108 Ing. Jože Rihar: Poročevavska in prognostična služba o medenju iglavcev v letu 1962 .... 110 Avgust Bukovec: Mulo popravka.....................115 Franc Resman: Kako smo nekdaj prevažali čebele..........................................110 MALI KRUHEK Čebele in sladkor. Kuj vemo danes o čebeljem strupu. Nekaj čebelarskih vesti iz Avstrije. Ajdovega medu ni. Janša pravi nekoliko dru- gače. Ni velike razlike.........................122 NASA ORGANIZACIJA Vabilo na XII. redni občni zbor Zveze .... 124 Iz Hrastnika....................................125 Občni zbor čebelarskega društva Novo mesto 125 Težave čebelarjev na Krškem polju .... 126 Iz Črnomlja.....................................127 Krofov bal v Litiji.............................127 PANJSKA KONČNICA KOT UVODNA VINJETA Postopač ob vodnjaku List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani. Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal-Isto velja za naročnino. Številka žiro-računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 Čebelarjeva opravila v letošnjem maju EDI SENEGAČNIK Čebelje družine, ki so preživele izredno lmdo zimo, so se ob skrbni čebelarjevi roki in pomoči, ki jo je nudil, do maja le popravile. Ob Paši. ki jo je dajala pomladanska narava, in s krmljenjem na zalego 's° si družine opomogle in nekatere so postale še kar močne. Marsikdo ■Je opazil, da po svoji moči sicer zaostajajo za onimi iz prejšnjih let. toda vse se bo dalo še popraviti. Letos niso zaostale samo družine, zaostala je tudi narava in vsa vegetacija je za dober mesec poznejša. Tak o se bodo družine do žajbljeve, akacijeve in travniške paše še yedno toli ko razvile, da jih bodo izkoristile. Seveda pa bo moral čebel ar letos mnogo bolj paziti na to. da bodo družine dobro napredovale. Napraviti bo moral vse, da bodo postale še močnejše. To pa bo dosegel s pravočasnim in pravilnim prestavljanjem. Naj danes moderni preroki še tako bijejo po našem Žnideršiču, 'endar nihče ne more zanikati tegale dejstva: za razvoj družin spomladi in za njihovo krepitev je kot nalašč ustvarjen. Ko se je družina v plodišču dovolj razvila, lahko prestavljamo sate z zalego v medišče. Gatniki so namreč v plodišču enake mere, zato je to delo izredno lahko. I rav gotovo pa ni lahko prestavljanje samo. Z napačnimi posegi bi L čebelar lahko družini bolj škodoval, kot pa koristil. Zato je prav, da se na tem mestu temeljito pogovorimo o tem važnem opravilu. Nikdar ne posežemo v življenje čebelje družine tako globoko in korenito kot prav pri prestavljanju. Z njim namreč širimo in krepimo čebeljo družino, matici pa dajemo priliko, da nam v vsej pašni dobi neovirano zalega. Vedno ima na voljo dovolj praznili celic, ki jih mlade čebele snažilke sproti pripravljajo za zaleganje. Čebelje dojilje, ki imajo v celoti razvite krmilne in voskovne žleze, imajo tako dovolj prostora, da oddajo mleček v zalezene zibelke in da se obenem sproste voščenih luskinic, ki prihajajo iz njihovih voskovnih žlez. Prav te mlade čebele povzročajo v čebelji družini rojil 110 razpoloženje. Če ne morejo oddati mlečka in voska, nastane v vsej čebelji družini neka mučna atmosfera. Po domače pravimo, da je zavladalo rojilno razpoloženje. Do nedavnega smo mislili, da je premajhen prostor najvažnejša sila, ki priganja čebele k rojenju. Toda družine, ki smo jih prestavili v medišča in jim s tem dali še enkrat več prostora, lahko kljub temu roje. Vzroki so torej drugje. Če hočemo zares pravilno prestavljati in preprečevati rojenje, moramo poznati njegove biološke vzroke. V plodišču mora biti vselej dovolj praznih celic za zaleganje. Matica ne sme biti v svoji dejavnosti omejena na ozek prostor. Vse to dosežemo s prestavljanjem. V plodišče dajemo že izdelane prazne sate in satnice, pokrito zalego pa premeščamo v medišče. Pri tem opravilu pa moramo biti izredno natančni in dosledni, sicer bi ne dosegli svojega namena. Želimo namreč da bi bile naše družine čim močnejše, kajti le s takimi bomo lahko izkoristili pašo. Kakor hitro pa nam kaka družina roji, smo jo pravzaprav že zgubili za tisto leto. Kdaj prestavljamo in kako:* O tem so čebelarji že mnogo razpravljali in opisali svoje izkušnje. Dolgoletna praksa je pokazala, da ne smemo prestaviti preveč satov naenkrat. Kdor bi prestavil kar vse zaležene sate v medišče in pustil v plodišču samo sat z matico, ta bi ga močno polomil. Preden bi namreč matica spet zalegla vse sate v plodišču in bi čebele izdelale dodane satnice, bi šla glavna paša že mimo. Glavnina družine bi bila zdaj v medišču, kjer morajo zlasti mladice negovati zarod, ob matici pa bi ostala le peščica čebel. Danes prestavljamo raje postopoma, vsak teden ali vsakih deset dni po nekaj satov. Najprimernejši dnevi za prestavljanje so nedelje, ko so čebelarji prosti. Iz plodišča prestavimo v medišče največ dva. tri ali štiri sate pokrite in godne zalege. Postavimo jo skupaj v sredino medišča. Zapomnimo si, da mora biti zalega vedno strnjena: nikdar je ne smemo ločiti z vmesnimi sati. J ako čebele svoj zarod laže oskrbujejo in tudi grejejo. Ob prestavljeni zalegi pa razmestimo mlade izdelane sate, ki jih bomo uporabili v plodišču pri prihodnjem prestavljanju. Na krajno levo in desno stran medišča pa pridejo satnice, kolikor jili bo družina za tisto leto potrebovala. V medišču jih bodo mlade čebele kmalu prijele in ob prihodnjem prestavljanju jih bomo uporabili v plodišču že na pol izdelane. Čebele jih namreč v medišču zelo rade izdelujejo, če je količkaj paše. V plodišču je nastala zaradi satov, ki smo jih bili prestavili v me-dišče, praznina. To izpolnimo z eno ali z dvema satnicama in z že izdelanimi sati, ki jih imamo pripravljene v medišču. Nepokrito zalego v plodišču spet postavimo v sredo gnezda, ob vsako stran tik ob zalego pa damo po en izdelan sat in zraven še satnico. Matica bo izdelane sate, ki smo jili prestavili iz medišča, takoj zalegla. Mlade čebele pa bodo satnice izdelale v nekaj dneh. Ko bo čebelar čez sedem ali deset dni spet prestavljal, bodo verjetno že zalezene. Spet jih bo stisnil v sredino gnezda, prestavil v medišče pokrito zalego, ki je bila pred enim tednom še odkrita, ter po potrebi znova zapolnil prazen prostor s sati m satnicami. Tako prestavljamo, dokler traja paša, pri nas navadno do odcvetenja kostanja. Dokaj redke so letine, ko prestavljamo zaradi izredno dobrih paš tja do jeseni. Tak način prestavljanja se je pokazal kot najboljši. Čebelje družine se močno okrepe, saj matica neprestano zalega in v panju je vedno dovolj čebel, ki lahko izkoristijo vsako pašo. Ob dobrih pašah včasih čebele matico z medom tako omeje, da ne more več zalegati. To se pogosto dogaja ob hojevih pašah, ko puščajo čebele med kar v plodišču. Čebelar bo moral v takem primeru stalno prestavljati in napravljati prostor, da bo matica lahko zalegala. Mlade čebele so važne zlasti jeseni; zato je treba za naraščaj v prvi vrsti skrbeti. Pri prestavljanju nam je v veliko pomoč tudi gradilnik. O njegovem pomenu in uporabi lahko zvejo čebelarji kaj več v vseh naših strokovnili knjigah. Kdaj pa se odločimo za prestavljanje? To storimo takrat, ko je družina že tako močna, da je za okenci vse črno čebel in je zaleženili vsaj 7 do 8 satov, ko je pod sati taka gneča, da žrela sploh ne vidimo. V medišča pa nastavimo sate že kak teden prej, da jih čebele očistijo. Ob tej priliki postavimo na levo in desno krajno stran nastavljenih satov tudi satnice. Nekateri čebelarji trdijo, da dosežejo prav take uspehe, čeprav ne prestavljajo, ampak sate samo nastavljajo. Menim, da našim čebelarjem ni treba dokazovati, kakšne prednosti ima prestavljan je. S samim nastavljanjem nikdar ne moremo doseči tako močnih čebeljih družin. Čebele v nastavljenih mediščih pa nam mnogo raje roje. Ob prestavljanju imamo najlepšo priložnost, da napolnimo praši 1-nike z rezervnimi družinicami. Posameznih plemenjakov ne bomo prav nič oškodovali, če jim bomo odvzeli sat pokrite zalege in ga uporabili za narejence. Delajmo pa le močne družinice in ob dobri paši! Če ima narejeni roj vsaj tri sate pokrite zalege, sat medu z obnožino in še precej mladih čebel, bo nastala, ko se bo vsa zalega polegla, prav lepa družina. Nabrala bo lahko še zimsko zalogo in šla v zimo z obilico mladih čebel. Potem čebelar ne bo tožil, da so mu prašilčki pomrli in da je z rezervnimi družinicami pravi križ. Če bi s prestavljanjem predolgo odlašali, bi nam utegnile družine rojiti. Zato prestavljamo raje kak teden prej kot pa prepozno. Nikdar ne dopustimo, da bi prevzelo družine rojilno razpoloženje, ker ga ne bomo mogli z nobenim ukrepom ukrotiti. Kdor pa bi nasprotno želel, da bi družine rojile, ta naj satov ne prestavl ja v medišče. Čebelja družina naj bo toplo odeta in čebelar naj jo vsak večer nakrmi s kakim decilitrom medene raztopine. Pod vplivom toplote in dobre paše se bo družina kmalu začela pripravljati na rojenje. Kdor pa bi hotel rojenje še pospeševati in imeti močne roje, naj družini odvzame odkrito zalego in ji dodaja pokrito iz drugih panjev. V takem primeru bi lahko družini, za katero želimo, da bi rojila, dajali v medišče tudi samo pokrito zalego, odkrito zalego pa bi jemali in jo dodajali družinam, ki naj bi ne rojile. Z dodajanjem odkrite zalege preprečujemo rojenje, z dodajanjem pokrite pa ga pospešujemo. Kdor rojev ne mara. naj jih nikar ne vrača izrojencem, kajti to nima nobenega smisla, če ni poskrbel, da bi bile mladice po vrnitvi dovolj zaposlene. Ob skrbnem prestavljanju bodo postale družine močne in z njimi bo čebelar lahko uspešno izkoristil vsako pašo. Ob točenju bo potem nagrajen za svoj trud. Zdi se mi, da je že marsikak slovenski čebelar pozabil, kako se taki stvari streže. No, pa se bo že spomnil, ko bo videl lepo pobeljene in z medom zalite sate v medišču. Neki znani slovenski čebelar jih je nekoč imenoval »Špehe« in »pogrnjeno tratico . lake »špelie in »pogrnjene tratice« želimo letos prav iz srca vsem našim čebelarjem. In če bodo to doživeli, potem naj jih ne premoti skušnjava, da bi kar vse medišče iztočili. Le pustimo v njem dva polna sata medu za morebitne suhe dni, kajti zavedajmo se, da se rodi med le na medu. OHRANIMO NAŠO ČEBELO CISTO! V I R M A S A N Naša čebela je znana po vsem svetu. Odlikujeta jo zlasti pridnost pri delu in krotkošt. Edina napaka, nad katero se zgledujejo tuji čebelarji, je njena rojivost. K tv j drugega pa ji res ne morejo očitati. V neštetih poskusih, ki so jili z njo in drugimi čebeljimi pasmami napravili, je vselej odnesla prvenstvo. Kdor bere tuje čebelarske liste, 1)0 velikokrat bral tudi o uspehih kranjske čebele. Koliko so se nekateri čebelarji, posebno nemški, trudili, da bi zboljšali svojo čebeljo pasmo, a za vse, kar so dosegli, se imajo zahvaliti samo naši sivki. Kadar pridem h kakemu čebelarju, najprej pogledam, kakšne so njegove čebele. Ne zanima me, ali so majhne ali velike, ampak kakšne barve so, ali so sive ali rumeno pasaste. Ako vidim vse sivo, vem da je tu skrben čebelar in da ima kot tak tudi drugo vse v redu. Kes je, da se celo pri najskrbnejšem čebelarju kakšno leto pojavijo pisane čebele, to je, čebele, ki imajo prva dva obročka na zadku rumena. Toda ta pojav navadno sam izgine. Če pa se ponavlja skozi vse leto, je treba raziskati, kaj je temu krivo. Lahko je bila kakšna prejšnja matica mešanka, kar pa je ostalo prikrito skozi več rodov. Naenkrat pa je prišla mešanost do svojega izraza tudi v drugih panjili. V vseli takih panjih moramo matice čimprej zamenjati s čistimi. Ko čebelar kaj takega doživi, šele vidi, kako pametno je, da leto za letom vodi zapisnik o poreklu matic. Ni mu treba napraviti drugega, kot pregledati podatke za nekaj let nazaj, pa si je takoj na jasnem, od kod izvira mešanost. Ob svojih obiskih v čebelnjakih sem naletel tudi na čebelarja, ki mi je s ponosom pokazal panj, v katerem je bilo več rumenih kot sivih čebel. Trdil je, da je ia panj med vsemi najboljši medar, samo težje je delati z njim, ker je bolj hud. Toda zaradi večjega pridelka medu se vse potrpi. »Pa tudi lepše so,« mi je dejal. »Kar oglej si jih, ko se praše! Spreminjajo se, kot bi bile pozlačene.« Dokazoval sem mu, da nima prav. če trpi take čebele v panjih. Ker njih prednost ni trajna, je bolje, da jih čimprej odstrani. Dolgo sva se prerekala in trdila vsak svoje, nazadnje pa sva se brez sporazuma razšla. On je še nadalje držal te čebele sebi v sramoto in drugim v škodo. Sreča je bila le v tem, da je kmalu dočebelaril. Naj navedem še en doživljaj, ki kaže, kako hitro se širijo slabe čebele. Kmalu po prvi svetovni vojni je prišel k meni znani, sedaj že rajni /upnik Peternel. Imel je svoje čebele na šentviški gori nad Idrijo. Od tam so ga kot zavednega Slovenca Italijani pregnali. Ker je bilo sredi poletja in ni vedel kam s panji, me je vprašal, če bi jih smel za nekaj časa postaviti k mojim. Jeseni bi jih spravil na svoje posestvo pri Celju. Nisem mu odbil prošnje in tako jih je pripeljal k meni. Bil je zelo napreden in pravi strokovn jak v čebelarstvu, toda za čistost čebel se takrat ni kaj posebno menil. Imel je vse mešano, več rumenih kot sivih čebel. Ko jih je odpeljal, mi je za plačilo podaril dva roja. Ker sta bila dobra, sem ju zazimil. Drugo leto sta se družini razvili in obe rojili. Tako se mi je ta rod zelo razmnožil in kmalu sem imel polno mešanih čebel v čebelnjaku. Kot mlad čebelar brez vsakih izkušenj, posebno o vzreji matic, sem to trpel, ne da bi kaj ukrenil proti nečistosti čebel. Šele na opozorilo čebelarja Vidmarja sem se zavedel, da ne delani prav in da moram to čimprej popraviti. Še isto jesen sem toliko časa letal okoli čebelarjev, ki so imeli čiste čebele, da sem dobil dovolj njihovih matic za zamenjavo. Največ sem jih dobil v gornji savski dolini, kjer je čebelarji ženin sorodnik z večjim številom kranjičev. Ta mi je največ pomagal, da sem imel zopet v svojem čebelnjaku to, kar mora imeti vsak slovenski čebelar. Danes, ko čebelarji mnogo prevažajo čebele na razna pasišča. zlasti na Notranjsko, Primorsko in v Istro, moramo biti tembolj previdni glede tega. Ti kraji so bili dolgo časa pod itali jansko oblastjo. Tja so doseljeni Italijani pripeljali tudi svoje čebele, ki so se kasneje pomešale z našimi, tako da je sedaj malokje dobiti čiste sivke. Če imamo v dobi rojenja čebele tamkaj na paši. se kaj hitro zgodi, da se katera matica spari z nečistim trotom in tako lahko pride do basiar-dizacije v najčistejšem čebelnjaku. Matic pač ne moremo imeti na vrvici, ko se praše. Čebelarji! Kar slovi po vsem svetu kot najboljše in kar smo podedovali po naših prednikih, obdržimo in ohranimo čisto! Na koncu bi rad še nekaj pripomnil. Naša Zveza ima ruski film, s katerim so n jeni predavatelji obšli malone že vse večje kraje v Sloveniji. Ko je bil pred leti tudi pri nas predvajan ta film, so čebelarji takoj opazili, da ne kaže naših čebel, pač pa rumene pasanke. Čuti je bilo tedaj iz vrst gledavcev zabavljice na račun Zveze, češ kako more ta po eni strani priporočati čisto sivko, medtem ko po drugi strani nekako propagira tujo čebelo. Ali ne bi mogla Zveza vsaj v doglednem času preskrbeti slovenski film. ki bi kazal prizore iz življenja naše čebele? HRANJENJE MEDU FRANCE ROBIDA Med, ki ga kupimo v trgovini, je točen, to se pravi, v točilu zaradi sredobežne sile izmetan iz satja. Pred tem je seveda moral čebelar s posebnimi vilicami ali nožem odstraniti voščene pokrovce, s katerimi so čebele pokrile med v celicah. Ravno ti pokrovčki so čebelarju znak, da je med popolnoma dozorel in goden za točenje. Brez bojazni, da bi se kasneje utegnil pokvariti, ga laliko shrani. Preden pa ga shrani, ga Navadno že pri točenju precedi skozi dvojno sito v posode, kjer se počasi ohladi. Čez nekaj tednov se pojavi jo na njegovem površju pene. To so drobceni ostanki voska in cvetnega prahu, ki so kljub situ še ostali v medu. V peni so pa tudi zračni mehurčki, ki so zašli vanj pri točenju ali precejanju. Te pene je treba posnemati toliko časa, da ne ostane za njimi nikake sledi. Pene potem lahko porabimo za izdelovanje medice ali za hrano čebelam. Popolnoma očiščen med pretočimo v posode, ki morajo biti snažne in brez vsakega duha. Železne posode morajo biti znotraj emajlirane, pločevinaste pa pocinjene ali prevlečene z zlatim loščem, kakor pravimo, vernirane. V pocinkanih posodah medu ne smemo hraniti, ker ga kositer zastrupi. Dobre so tudi posode za mleko. Za prodajo na drobno so primerni stekleni kozarci ali lončki iz povoščene lepenke. Ni treba naglašati, da mora biti med, namenjen za prodajo v steklenih Posodah, še prav posebno skrbno očiščen, kajti v takem, zlasti svetlem öiedu, je viden vsak najmanjši drobec voska, vsak zračni mehurček, kar ima lahko kupec za nesnago. V sili lahko uporabljamo tudi emajlirano lončeno posodo, toda to rad razžene med, ki hitro kristalizira. Manj pripravna za hranjenje medu je lesena posoda, ker rada pušča, posebno če ni popolnoma suha. V take posode nalijemo med, ko se že začne strjevati. Ko se v škafu strdi, ga pokrijemo s papirjem, škaf pa Se z lesenim pokrovom. Posoda mora biti popolnoma presušena, obroči Pa dobro nabiti. V namočeni posodi bi potegnil med vso vodo nase in se skvaril. Preden natočimo med v posodo, jo moramo temeljito očistiti. Pravzaprav jo je treba očistiti že tedaj, ko jo izpraznimo, in sicer z vročo vodo. Nato jo dobro zbrišemo s krpo in presušimo na soncu ali toplem štedilniku. Enako kot posoda mora biti suha tudi shramba za med. Da med ne priteguje vlage nase, je potrebno, da je posoda trdno zaprta. Le v dobri shrambi ostane med več let neizpremenjen. Kakor srno že prej omenili, se pokvari med tudi v pocinkanih posodah, ker razkraja cink kislina, ki je v medu. Med ob obodu počrni in postane nevaren človeškemu zdravju. Čisti med iz take posode previdno izkopljemo in porabimo doma, počrnelega pa uničimo: do njega ne smejo priti niti otroci, niti čebele. Še nekaj o pokvarjenem medu! Alkoholno vretje medu povzroče glivice kvasovke iz skupine Zygosaccharomyces, ki potrebujejo večjo količino vode, da lahko izzovejo značilno vretje. Med se pri tem spreminja, dobiva neprijeten okus, postane redkejši in bolj voden, diši pa izrazito alkoholno kislo. Okvaro je povzročil čebelar, če je točil med, ki še ni bil dovolj zgoščen, če medu ni premešal, zaradi česar se je tekoči sadni sladkor oddvojil od kristaliziranega grozdnega in tako pripravil povzročitelju vretja ugodno gojišče. Lahko pride do vretja tudi tedaj, če se je med navzel vlage, ker je bil shranjen v vlažnem, torej neprimernem prostoru. Nikogar pa ne zadene krivda, če v nenavadno mokrem letu čebele ne morejo odstraniti dovolj vode iz medičine. Če tak med zadelajo s pokrovci, včasih zavre že v panju, pokrovci pa se lahko nad njim tako napno, da jih raznese. /a uživanje tak med ni in ga tudi nihče ne bo hotel kupiti. Porabimo ga lahko za pecivo, če je močno skisan, za ocet, ali pa ga po-lv rinimo čebelam, vendar nikakor ne za zimsko zalogo. V zadnjem času so ugotovili bolezen medu, ki jo povzročajo tako imenovane glivice torulopsis. Te povrejo v kristaliziranem medu v kolikor mogoče omejenem prostoru, na primer v zaprtih kozarcih. Začetek vretja napove vedno sila neprijeten vonj, ki ga skoraj ni mogoče opisati. Med začne nato vzhajati kot testo, toda ne vodeni. Kemična analiza ne pokaže nikake spremembe v medu, četudi je ta popolnoma pokvarjen in neužiten. Po vsej verjetnosti prinesejo čebele glivice torulopsis v panj že z obnožino. Te pa postanejo aktivne šele čez več, tudi čez devet mescev. Za tako okvaro medu ne moremo obdolžiti nikogar. Vretje preprečimo, če hranimo med v kolikor mogoče hladnih prostorih. Če pa je med že okužen, česar ne moremo vedeti naprej, začne v toplem prostoru takoj vreti. Pri najmanjši sumnji. da je obolel, pene takoj posnamemo, ker je še vedno užiten. Razume se, da čebel z njim ne bomo krmili, ker bi tako okužili še ostali med v satju. Neredko se pa pridruži vretju torulopsis tudi alkoholno vretje, pri čemer zvodeni ves med. Marsikdo misli, da je med, ki se strdi, ponarejen, a se zelo moti, kajti lastnost kristaliziranja ima edino pristni med. Kdor ima kljub temu pomisleke, naj uživa med v satju, ki ga prodajajo v lesenih pre-dalčkjh in že zaradi tega, ker je v satju, ne more bili ponarejen. Seveda je cena teh predalčkov (v Ameriki znanih pod imenom boksesi) znatno višja od cene točenega medu. deloma tudi zaradi deviškega satja, v katerem ni bilo nikoli kake čebelje zalege. ČEBELARJI SE BODO ODDAHNILI JANE/ PUST ker dobivam od raznih čebelarjev pisma, v katerih me .sprašujejo. kakšen je aparat »Kobac«, s katerim sem lansko leio na pobudo društva izumiteljev v Ljubljani nastopil v televiziji, bom to pripravo na kratko opisal. /e mnoga leta mori čebelarje skrb, kako bi se dalo dobiti iz satja strjen ali smolnat med. ki ga kako leto čebele precej naberejo. Včasih nam jo tako zagode hrastova ali leskova mana, po navadi pa izvora strjenega medu niti dognati ne moremo. Ilojevec ima pač to lastnost, da se strdi, če ga takoj ne iztočimo, še preden mine teden dni. če vzamemo sat s popolnoma strjenim medom v roko in ga prelomimo, bodo iz prelomljenih celic padali sladkorni koščki, /godilo se je celo, da se je hojevec strdil že na paši. Čebelar je poskušal vse, da bi ga-dobil iz satja, pa ni šlo. Nazadnje je sate postrgal do satnice, med z voščinami vred namočil v topli vodi, medeno raztopino pa pokladal panjem v domačem čebelnjaku toliko časa, da so bila vsa medišča natrpana z njim. Mislil je, da bo med sedaj vendarle mogel iztočiti, pa se je zmotil. Še Petina ga ni šla iz satja. Prav take težave se pojavljajo pri točenju medu z jesenskega resja. Vse te nevšečnosti so me pripravile do tega, da sem začel preizkušati razne načine točenja strjenega medu. A ni bilo pravega uspeha. Sele po več letih se je rodila zamisel, ki sem jo kasneje izvedel v obliki nekakega likalnika na električno gretje. Leta l()^7 me je kmalu potem, ko sem iztočil cvetlični med, obiskal najstarejši čebelar naše doline, Krevlov Pavle. Rad se oglasi pri meni, da malo pokramljava o čebelah. Kadar pride, sem ga zelo vesel, saj se moram samo njemu zahvaliti, da sem začel čebelariti. Pri njem sem namreč kupil svoj prvi panj. Ko sva tako kramljala, mi naenkrat pravi: »Janez, če še nisi točil, kar brž prični! Drugače medu sploh ne boš spravil iz satja. Pako hitro se trdi«. Po njegovem odhodu sem šel v čebelnjak in pregledal panje. Videl sem, da so sati polni same liojeve mane. Res bi moral začeti takoj točiti, a ker nisem imel tedaj časa, sem točenje odložil na prihodnjo nedeljo. Pa sem ga pošteno polomil. Med tednom se mi je zgodila nesreča, ki nikoli ne počiva. Pri delu na polju me je konj udaril s kopitom v glavo, tako da mi je počila lobanja in sem moral oditi v bolnišnico. Tam sem bil celili šest tednov priklenjen na posteljo. Med tem časom sem mnogo razmišljal, kako bi izpopolnil napravo, s katero bi dobil strjen med iz satovja, ne da bi se to pokvarilo. Ko sem toliko okreval, da sem zapustil bolnico, sem po zamišljenem načrtu izdelal napravo na bolj preprost način. Poskusil sem z njo zmehčati med v satju in takoj se je pokazalo, da je bila zamisel dobra. Poklical sem Krevlovega Pavleta in mu pokazal, kako priprava v praksi deluje. Tudi on je bil zelo vesel mojega izuma. S to pripravo, ki sem ji dal ime »Kobac«, sem dobil čez 8 tednov po svoji nesreči iz satja ves tisti trdi med. ki se je v moji odsotnosti nakopičil v panjih, medtem ko so se drugi čebelarji, čeprav so mnogo prej točili, pritoževali, da ga ne dobijo ven in da se jim satje lomi. Po tej preizkušnji sem pripravo prijavil patentnemu uradu v Beograd in dobil že po šestih mescih potrjen patent v roke. Poleg tega sem predložil pripravo Ar proučitev še Kmetijskemu inštitutu v Ljubljani. P.osebna komisija je ugotovila, da v resnici ustreza svojemu namenu. Da bi imeli tudi drugi čebelarji korist od mojega izuma, sem obiskal več znanih podjetij, ki se ukvar jajo s takimi stvarmi, in jim predlagal, naj bi začela moj aparat tovarniško izdelovati. Toda povsod so me odklonili z izgovorom, da imajo svoj delovni program, od katerega ne morejo odstopiti, ali da nimajo denarnih sredstev, ki bi bila potrebna za izvedbo mojega načrta. Menda je res tako, da se zdi nekaterim vse. kar je iz tujine, mnogo bolj imenitno, pa čeprav se potem pokaže, da je to veliko slabše kot domače. Naposled sem se le dogovoril s tovarno Mehaniko v Trbovljah za izdelovanje tega aparata. Priporočam, da ga vsak čebelar naroči pri čebelarskem društvu svojega kraja, skupna naročila pa naj društva pošljejo tovarni! Ko bo aparat prišel v promet, ga bo takoj dobil, da ga bo imel pri roki. kadar se bo pojavil strjen med. Prepričan sem, da se mu bo bogato poplačal že pri enem samem panju. Vsi naši čebelarji pa se bodo lahko oddahnili, ker ne bodo več v skrbeh, kako dobiti iz satja strjen med. Od aparata bo imela velike koristi tudi naša skupnost, saj ravno tak med z lahkoto prodamo v inozemstvo za devize. Priprava za mehčanje strjenega medu v satju. Žebljički i/ nerjaveče kovine so natančno po celičnem vzorcu in zato ne morejo poškodovati sata NE POZA HI M O C, A ! B L A Z KANTUSER Starejši čebelarji se z veseljem spominjamo tistih letnikov »Slovenskega čebelarja , v katerih je naš priljubljeni pesnik C vetko Golar objavljal svoje pesmice ter v njih tako lepo opeval naše čebelice in čebelarje, l ista leta je pasel čebele tam v Ljutomeru, kjer še danes domuje v svojem »gradu«, kakor smo radi imenovali njegovo hišo sredi obsežnega sadovnjaka. Letos bo praznoval 84. rojstni dan, pa je naša moralna dolžnost, da se. ga spomnimo in se mu zahvalimo za sodelovanje v »Slovenskem čebelarju . dokler je še med nami. Čebelnjak je imel postavljen blizu stanovanja, da je lahko vsak čas pogledal, kaj delajo njegove ljubljenke. Najbolj mi je osial v spominu napis na njegovem čebelnjaku: »Oj sestre, čebelice /late. povabljeno k rožam ste v svate ! Ta napis se mi zdi tako posrečen, da ga imam tudi jaz na svojem čebelnjaku. Na panjih pa je imel umetniško naslikane gorenjske dečve v avbah. V spodnji vrsti je imel (> AŽ-panjev, v zgornji pa nekaj kranjičev s starimi končnicami. V splošnem je bil njegov čebelnjak kar lep in je bil upravičeno ponosen nanj. Blizu izletne strani je bil izkopan nekakšen jarek, kjer se je ob vsakem deževju nabralo precej vode. Ob vetrovnem vremenu je tudi kakšno čebelico vrglo v vodo. Ob takih dneh si lahko Golarja opazoval, kako je potrpežljivo z grabljami reševal ubogo žival. — Nekoč je prišel kot sveča zravnan s klobukom postrani k meni v pisarno in me brez pozdrava vprašal: »Blaž. ali vidiš, da imam klobuk postrani?' »Vidim že«, sem mu odgovoril, »ne vem pa zakaj ? »Roj imam na veji. pa sem prišel po tebe. da mi ga boš pomagal ogrebsti. Bil je tako vesel in ponosen, da ga je kar razganjalo. Seveda sem šel takoj z njim. da sva ga spravila v panj. To je bilo takrat, ko je zlagal najlepše pesmice o naših čebelicah in jih objavljal v »Slovenskem čebelarju . Kdo ne pozna lisic »Vstani čebelica« (SČ 1926/44) ali »Na gostiji (SČ 1925/58) in vse druge, ki jih je kar precej v SČ od leta 1925 do 1941. Nekatere so tudi lepo ilustrirane. Vihra druge svetovne vojne je Golarja pregnala iz njegovega »gradu in mu uničila tudi čebelarstvo. Od takrat se naš pevec ni več oglasil, kakor da so se mu potrgale vse strune. Mogoče ga bodo lepi spomini na leta njegovega čebelarjenja zdaj na starost spet ogreli in opogumili, da nam bo še katero zapel o zlatili čebelicah. Saj, kakor sem videl, sta potrpežljivost in vztrajnost njemu prirojeni čednosti, to sem spoznal, ko sem ga gledal, kako je nekoč cepil drva. Z eno nogo, obuto v gorenjsko coklo, je stopil na en konec polena, po drugem koncu pa je vztrajno sekal. Enkrat je mahnil mimo, drugič zraven, tretjič poleg, četrtič pa pravilno zadel in naposled le nacepil drva, kakor je bilo treba. Naša želja je, da bi nam Golar vse svoje čebelarske pesmice zbral m izdal v posebni knjižici. Mogoče bi se našli še klišeji starih ilustracij. Če bi se za to zavzela ZČDS, bi se dalo tudi to izvesti. Drugi narodi imajo že lepe zbirke čebelarske poezije, ker imajo pač tudi več takih pesnikov. Mi imamo pa do sedaj samo Golarja in bi bilo kar prav, da mu pomoremo do izdaje njegovih čebelarskih pesmic. Dragi Ule, ne zameri mi, če sem z dobrim namenom dregnil v tvoje mirno življenje. Pa mi kar nekaj ni dalo miru. Kakor jaz ti tudi vsi slovenski čebelarji želimo, da bi se še dolgo počutil mladega in zdravega v naših vrstah. Nu znani pustni prireditvi v Litiji jc imelo tudi čebelarsko društvo svojo stojnico. Okrog nje je bilo vedno mnogo ljudi, najbrž zaradi napisa, da prodajajo matični mleček. Glej dopis na str. 129! POROCEVAVSKA in PROGNOSTIČNA služba O MEDENJU IGLAVCEV V LETU 1962 ! N G. J O 1. E Kl II A R Podobno kot o mnogih drugih hojevih letinah, se je tudi o gozdnem medenju v preteklem letu veliko govorilo in pisalo. Ker bi se nepoučeni v vsem tem težko znašli, boni navedel nekaj podatkov, ki jili je zbrala osrednja opazovalna, poročevavska in prognostična služba pri Zavodu za čebelarstvo. Čebelarje bo mimo tega zanimalo, katere dosedanje in nove opazovalnice so nam bile pri našem delu v pomoč. Zato bom uvodoma postregel z nekaj splošnih podatkov o organizaciji in delu te službe, ki jo finansira Republiški sklad za pospeševanje kmetijstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. 1. Opazovalna služim. Vzdrževali smo med sezono 23 opazovalnic in imeli poleg tega 8 občasnih poročevavcev. V letu l%2 smo ustanovili v gozdovih smreke in hoje naslednje nove opazovalnice: Predgriže—Črni vrh, Javornik, Resje—Radovljica, Radovim, Šmartno na Pohorju (obnovljena), Zavodna in Šmihel nad Mozirjem. Že prejšnja leta so delovale postaje: Nanos, Krnica. Hrušica. Slivice-Rakek. Ravberkomanda, Iška vas, Rakitna, Predgrad, Dražgoše,. Rovtaricu, Bočna v Zg. Savinjski dolini, Gaj na Kozjaku, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi. Radvanje in Velika Popina za žepek (šetraj) v Liki. Občasna poročila o mani hoje smo prejemali nadalje iz I rševja-Črncga Kala, Gornje Brezovice, Dravograda, Ravne gore, Zalesine in Fužin v Gorskem Kotaru ter iz Planine pri Rakeku. Iz Vel. Popi ne so nam konec julija in avgusta poročali o stanju paše na že pku. Nove opazovalnice in občasne poročevavce smo iskali na področjih, ki so l)ila interesantna za čebelarske obrate pri Zavodu za čebelarstvo. Zavod do leta 1962 ui vzdrževal opazovalnic po gozdovih. Od opazovavccv smo prejeli 410 eno in tridnevnih ter mesečnih poročil in odgovorov na anketo. V RTV, Kmečki glas in dnevno časopisje smo dali 9 obvestil odnosno navodil čebelarjem. Z obvestili in navodili smo opozarjali na pojav izločanja na hoji, navajali kdaj in kam je koristno prevažati ter kako je na gozdnih stojiščih oskrbovati čebelje družine zaradi pomanjkanja cvetnega prahu, napajanja, zasenčevanja panjev in podobno. Čebelarje družbenih čebelarstev smo seznanili z važnejšimi povzročitelji mane na tečaju v februarju. Med sezono smo izdali posebno Navodilo za opazovanje in organizacijo poročanj. 2. Potek medenja in doseženi pridelki. Prva perioda medenja hoje na Logaško-rakitniški planoti, na Hrušici, Kočevskem in v Gorskem Kotaru je trajalo od 16. do 25. 6. Kontrolnemu panju Poskusne postaje Zasavje, ki je bil na stojišču nad Preserjem od vključno 17.6. dalje, jc bilo odvzeto 14.10 kg temnordečega hojevca. Panji so nabirali dnevno po 2 do 3.5 kg. Z c v tej prvi dobi medenja smo ugotovili, da io leto ne gre za splošen pojav' medenja, temveč da medi hoja le na določenih področjih. Sledilo je 12-dncvno deževje z ohladitvami. V tej dobi so kojitrolni panji povprečno zgubili po 5,60kg teže- Ponovno je nastopilo izdatno medenje v petdnevnem obdobju lepega vremena (oil 8.7. do 12.7.). Kontrolni panj v Trnovskem gozdu (Nemci) je v tej dobi nabral 9,40 kg, na Rakitni pa 9,60 kg. Bero je prekinila ploha 12.7. Dne 13.7. je bil padec na tehtnici približno enak prirastku dne 14.7. Tretjič in zadnjič so čebele intenzivno nabirale v razmeroma najdaljšem obdobju lepega vremena v drugi polovici julija (14.7. do 28,7.). Kontrolni Panj je nabral 15,40 kg. Iztočili smo 16,40 kg (to je 18.7. in 1.8.). Živalne družine so tudi v tej dobi nabirale dnevno po 1,5 — 2.5 kg. Prve dni avgusta so na novo pripeljani panji še nabrali 4 do 5 kg, začelo Pa je prevladovati izrazito suho vreme. Do približno 21. 8. je pihala »suha burja«. Čebele so prenehale brati na Hrušici, Logaško-rakitniški planoti, na Kočevskem. Teža tehtanega panja «e je na Rakitni v tej dobi znižala za 2,50 kg. Tudi v tej dobi so čebele nabirale na hoji v Trnovskem gozdu (Nemci), na Javornikih in Mašunu ter v Gorskem Kotaru. Zaključno ugotavljamo, da je iz kontrolnega panja poskusne postaje na Rakitni bilo iztočeno skupno 30.50 kg. Povprečen pridelek pri 300 panjih je Pa znašal 18 kg. Opazovalnica Rakitna je v juniju, juliju in avgustu izkazala 25.90kg donosa. Na področju Male gore pri Ribnici so natočili iz panja povprečno po 25 kg. v Mašunu 30kg. Največji donos na panj na dan in v vse j sezoni je bil 4.80 odnosno 41.39 kg. Medenje hoje v letu 1962 ni bilo splošno. Zajelo je Trnovski gozd (Krnica, Nemci), Logaško-rakitniško planoto, Javornike, Kočevsko in Gorski Koj ar. šibkejše odnosno kratkotrajnejše je bilo medenje na Nanosu, Hrušici in v Zgornji Savinjski dolini, kjer so nagajala neurja. Hoja ni "medila na Pohorju, Mežaklji, Jelovici in v Gorskem Kotaru okrog Ravne gore. Zato izkazuje 21 opazovalnic v 5 mescih le pribitek 6,64kg, ki izhaja predvsem iz donosa 6,7 kg v mescu juliju. Bruto donos znaša povprečno 9.43 kg (v juliju in juliju). Pri opazovalnicah Krnica, Nanos, Slivice, Rakitna, Iška vas, Predgrad — s področja, kjer je medila hoja, je dosegel povprečni pridelek v mesecu juniju, juliju in avgustu 18,19 kg medu, maksimum, Krnica 28,50, minimum, Nanos 8,40 kg. V primerjavi s prejšnjimi leti so bili v letu 1962 registrirani na gozdnih opazovalnicah naslednji povprečni donosi (v kg): Leto . ' maj junij julij avgust september Sk upaj v mescih maj — septem. Povprečck V % 1956 2,09* —0,02 —2,36 0,29 1,19 1,19 8,00 1957 1,21* 20,32 13,02 12,55 0,19 49,29 331,46 1958 9,20 0,51 4,06 1,76 — 1,07 14,46 90,38 1959 3,90 11,00 4.46 — 1,18 —2,35 15,83 106,45 i960 1,55 4,68 3,15 2,20 —2,48 9,08 61,06 1961 — 1,42 8,16 —2,07 0,41 2,52 7,60 51,11 1962 —0,49 2,62 6,72 —0,47 — 1,47 6,64 44,65 Povprečno 2 29 6,75 4,14 2 22 —0,53 14.S7 100,00 * Povpreček sedmih splošnih opazovalnih postaj v gozdnih področjih. Ker je registrirani povpreček 6,64 kg nizek, l)i na lej podlagi mogli napačno ocenjevati celotno hojevo letino l%2, če ne bi pojav mane podrobneje razčlenili. 3. Poročila opazovalnic, obvestila čebelarjem. Izkušnje sedemletne opazovalne in poročevavske službe kažejo, da je treba panje na tehtnicah gledati le kot pomožno sredstvo. Kljub dosedanji instruktaži. tečajem in pismenim navodilom ni večina opazovavcev npr. v stanju, da bi razločevala ali gre v začetku izločanja za donos z iglavcev ali iz drugih medečih virov. V letu 1%2 smo mogli v celoti izkoristiti vse dni izločanja le zato, ker smo osebno zasledovali razvoj povzročiteljev medenja. Družbeni sektor je začel s prevozi že v soboto 16. junija, ko smo prejšnji dan z ogledom na terenu ugotovili začetek izločanja in pri tehtanih panjih prve donose po 30 in 40 d kg. Dalje se je kol škodljiv izkazal lokalni patriotizem ravno za iiste. ki ga gojijo. Ugotovili smo npr., da so v Zgornji Savinjski dolini krajevni či ii i tel j i dali opazovavcem navodilo, naj ne poročajo v Ljubljano, da ne bi Ljubljančani prej vedeli za pašo kot oni. Ker zaradi tega vodstvo poročevavske službe ni bilo na tekočem glede medenja na tem področju, ni priporočilo prevoza. V bodoče bo treba še intenzivneje in večkrat na mestu spopolnjevati pri «pazovavcih poznavanje povzročiteljev mane in znakov izločanja ter najti način za njihovo stimuliranje, to.je, da bi postali ažurni v poročanju in bili zainteresirani na uspehu celotne paše. V letu 1%2 je RT V in dnevno časopisje objavilo naslednja obvestila, opozorila in navodila o hojevi paši. 18. junija. Dne 16. junija se je začelo na Logaško-rakitniški planoti izdatnejše izločanje na hoji. Predvidevamo, da je podobno v hojevih sestojih Hrušice, Snežnika. Nauosa, Javornika in Zgornje Savske doline ter delov Pohorja. Pogoji medenja so ugodnejši v višjih in srednjih legah. S prevozi panjev ni odlašati. 21. junija. Nadaljevanje izločanja na področju Krima in Logaško-rakit-niške planote. Sporočilo o medenju s Hrušice, Trnovskega gozda, Gorskega Kotara. Obvestilo, da ni donosov na Pohorju in na Mežaklji. Priporočilo k prevozu v kraje, kjer naberejo panji dnevno nad I kg. 23. junija. Nadaljevanje medenja. Opozorilo, da ne gre za splošen pojav izločanja na hoji, da hoja medi le na nekaterih področjih. Našteti kraji, kjer donosov ni. Ponovno opozorilo, da je pojav mane močnejši v srednjih in višjih legah. Tretje priporočilo k prevozu panjev. 23. junija. V Kmečkem glasu je bil objavljen članek: »Kaže, da imamo letos hojevo letino.« II grafikonu na desni strani: Grafikon kaže gibanje teže tehtanih panjev iz treh krajev, kjer hoja ni medila (Lovrenc na Pohorju, Selnica ol) Dravi, Radovna na Mežaklji) in i/ treh krajev s hojevo letino (Nanos. Krnica, Rakitna). V Selnici ob Dravi je bil v juniju donos z listne mane AVGUST SEPTEMBER RADOVMA SELNICA 1962 25. junija. Nadaljevanje in razširitev medenja na nekatera področja na Dolenjskem s pripombo, da je mana močnejša v srednjih in višjih legali. Navodilo k zasenčevanju in zračenju panjev ter točenju opazovalnih panjev. 10. julija. Obvestilo, da se je medenje po dvotedenski deževni in hladni dobi ponovilo začelo. (Škrat je vrinil »neprenchni« namesto »nepomembni« donos s Pohorja.) 12. julija. Nadaljevanje hojeve paše ter obvestilo o lokalnem pojavu mane na Pohorju. Obširno navodilo o oskrbi panjev na gozdni paši. 23. julija. Obvestilo o smrekovi mani nad Dravogradom in na Primožu na Pohorju. 25. julija. Družbenim čebelarstvom smo dali posebno informacijo o stanju vegetacije v Liki in o stanju gozdne paše.’ 26. julija. Nadaljevanje izločanja na področju med Trnovskim gozdom in Gorskim Kotarom, brez hojeve paše na Jelovici. Mežaklji in Pohorju. Registracija visokih temperatur. Opozorilo k zasenčevanju in zračenju panjev, napajanju čebel, pravočasnemu odvzemanju medu, urejevanju plo-diišč. Obvestilo o suši in padanju leže kontrolnega panja na žepkovi paši v Liki. 4. Prognostična služba o medenju iglavcev. Prognozo za leto 1962 smo objavili 2. novembra 1961. Predvideno je bilo izdatno, precej zgodnje lah-nidno izločanje v gozdovih zahodno in jugozahodno od Ljubljane (Logaško-rakitniška planota, Hrušica, Nanos). Poudarili smo, da na Pohorju tega medenja ne bo. V RTV Ljubljana smo 7. junija 1962 objavili, da so se jeseni 1961 pojavila. jajčeca zelene hojeve lahinide — glavne povzročiteljice hojevih letin le v višjih legah in da dalje ni računati na smrekovo mano, ki se v satju strjuje. O analizi stanja izločanja na področju Preserja, Rakitne, Gornjega Iga je bila v prvi tretjini junija informirana operativa Zavoda za čebelarstvo z navedbo, da je čez 10 dni pričakovati začetek izdatnejšega medenja. Dne 16. junija smo predvideli, da bo hojeva paša zajela tudi nekatere kraje, od koder še ni bilo nikakih obvestil, in da bodo pašne razmere boljše v višjih in srednjih legah. 5. Razno. Vodja opazovalne službe je na povabilo Čebelarske zveze zn Avstrijo poslal uredništvu »Bienenvater« v objavo referat z XVIII. mednarodnega čebelarskega kongresa v Madridu 1961 z dodatkom, v katerem je navedena prognoza medenja v Sloveniji za leto 1962. Članek je bil objavljen na uvodnem mestu v 7/8. številki 1962. V RTV je bilo v juniju 1962 predavanje »Povzročitelji gozdnega medenj a«. O medenju hojo v letu 1962 so bili poleg obvestil Zavoda za čebelarstvo odmevi v »Ljubljanskem dnevniku« (4. avgusta) in štirikrat v »Slovenskem čebelarju«. Martelanc (1962) poroča, da je hoja trdovratno prijela in da so po vsakem zboljšanju vremena čebele kar v curkih letele zopet na hojo. Po V i r maša n u (1963) je hoja medila le nekaj dni in ni bilo kaj točiti. Trdi, da je dobil stroške povrnjene le tisti, ki je zadel pravi čas in pravi kraj. Po Senegačniku (1963) je bila hoja nezanesljiva in muhasta. Točenje je ujel le tisti, ki je bil takoj na mestu. Pritožuje se, da je bilo okrog nje vse preveč hrupa. Kar se tiče napovedi za gozdno pašo v letu 1963, bi mogli sedaj reči naslednje. Take hojeve letine, ko »medi vsak kol«, vsekakor ne bo. Na področju 'ned Trnovskim gozdom in Gorskim Kotarom bo medilo krajevno zelo različno. Ponekod julijske paše na hoji vobče ne bo, v nekaterih hojevih sestojih pa bo medenje prav izdatno. Na Rakitniški planoti npr. bo medenje v juliju znatno šibkejše, kot je bilo preteklo leto. Na Pohorju in v Zgornji Savinjski dolini bo medenje hoje močnejše v višjih legah. Julijska mana se bo na Pohorju in v delu Koroške naglo strjevala. Povzetek: 1. Hojo so leta 1%2 brale čebele v treh obdobjih, ki so trajala po 10, 5 in 14 dni. Vmes je bil dež in hlad. Kontrolni panji so nabrali povprečno Po 18,19kg. Vročina, ki je nastopila konec julija in večinoma onemogočila bero, je trajala do oktobra. V Gorskem Kotam in delu Javornikov je intenzivna paša trajala do septembra. 2. O prvem obdobju medenja so bili čebelarji obveščeni takoj po pojavu, skupno 4-krat, in pozvani k prevozu, a nato še 2-krat. V drugi dobi medenja sta izšli dve in prav tako v tretji dobi dve obvestili. Glas o hojevi Paši je velik del čebelarjev spodbudil k pravočasnim prevozom. 3. Prognoza za 1962. ki sc je 100 % uresničila, je dokaz, da je mogoče -s precejšnjo zanesljivostjo zlasti za ožja področja predvidevati vrsto in •iitenzivnost mane. MALO POPRAVKA AVGUST BUKOVEC V svojem članku »O višiini sata«, objavljenem v letošnji I. številki Slovenskega čebelarja, se jo tovariš Rak s pod ta,knil tudi ob nekatere navedbe v mojem članku »O sodobnih in nesodobnih panjih«, ki je izšel v Slovenskem čebelarju leta 19%. Pravi: »Naj vas ne moti, če je višina švicarskega okvira "a str. 101 navedena napačno, to je 34,5 cm!« Preden na ta očitek odgovorim, naj omenim, da nava ja navadno svetovna čebelarska književnost velikost satov tako, kolikor meri kak sat brez satnika. 1’rva številka velja za višino sata, druga za širino, npr: AŽ-sat 25 X 40cm. Zunanja mera tega satnilka pa je 26 X 41 cm. (Nekateri uporabljajo izraz okvir, ki pa smo ga že davno zavrgli im uvedli namesto njega besedo satnik-) Res sem napisal, da ima švicarski panj v plodišču dvanajst 34,5 cm visokih in 27 cm širokih satov (brez letvic satnika!). Isto mero navaja tudi tovariš Lončarevic v svojem članku Čebelarstvo v Švici (SC 1959, str. 183). ko Pravi, da imajo švicarski panji (sestava Bürki-Jeker, oj). A.B.) v plodišču 12 ali 15 satnikov (!) v velikosti 34.6 X 27 cm. Če so Lončarevičevc in moje navedbe o velikosti tega sata napačne, je potemtakem napačna tudi navedba enake mere v odlični švicarski čebelarski učni knjigi »Der schweizerische Bienenvater«, 34. naklada, str. 246. Kakor tovariš Rak nadalje omenja, piše tovariš Lončarevic v SČ l%0 (prav 1959; op. A. B.) str. J83, da so Švicarji višino satnika zvišali od 27 na 30cm. Ta stvar pa je nekoliko drugačna. Tovariš L. je napisal: »Nekateri panji imajo satnike s povečano mero 36 X 30 cm.« I ovariš L. je z besedo »satnike« bržkone menil sate. Če to drži, je pomembno le povečanje širine sata, ne pa višine, ki znaša borih 14 mm in nima nobenega pomena. Širino pa so povečali samo pri nekaterih panjih. Kakšno prepričevalno moč imata besedi »nekateri panji«, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da ima Švica 260.000 panjev. Glede na neko navedbo v mojem članku v SC 1956, str. 56, pravi tov. R.: »Ta panj (dadant-blattovec; op. A. B.) se istoveti z amerikanci nasploh, kar seveda ni pravilno in iz česar izvira druga nepravilna trditev, da je panj dadant-blattovec v svetu naboj j razširjen.« Besedi »v svetu« mi je tovariš Rak enostavno podtaknil. Pisal sem: . . . ocenili mi je še panje »amerikance«, oziroma dadant-blattovce, ki veljajo za najbolj razširjene in najbolj sodobne. Nad temi besedami se lahko spod-takne le človek, ki išče dlako v jajcu. Pri nas je navada, da pravimo panjem, ki jih postavljamo na planem in oskrbujemo odzgoraj, amerikanci. V praktičnem delu »Sodobnega čebelar-stva« se (na str. 132) začenja poglavje o nekaterih panjih ameriškega sistema. Na str. 137 je slika novejše oblike ameriškega panja, na str. 139 pa slika ameriških sutnikov. Jaz navajam besedo amerikanci skoraj dosledno med narekovaji. Ce sem pisal »amerikance oziroma dadant-blattovce« sein s teni hotel reči amerikance z dadant-blattovci vred. Prepričan sem, da so io vsi čebelarji pravilno razumeli; ravno tako tudi tov. urednik, ki bi mi netočnost gotovo popravil. Da sein kolikor toliko poučen, kod je kak sestav panja razširjen, je najbolj razvidno iz mojega člančiča v »Čebelarskem zborniku«, ki je izšel leta 1944 namesto SČ. Na str. 97 lahko beremo: »Najbolj razširjene mere satov v plodišču: belgijska 42 X 42 (višina X širina) = 1764 cm2, Quinby-Da-dant (Amerika) 27 X 46= 1242 cm2, flamska (centralnega društva) 33 X 42 = = 1386 cm2, Dadant-Blaitt [Rusija, Bolgarska, Švica (zahodna), Francija] 26,7 X 42= 1121 cm2, Italija (kongresna) 42 X 25= 1061 cm2, Gerstungova 25 X 40 = 1000 cm2, Langstroth (Amerika in Evropa, Avstralija, Japonska) 21 X 42,5 = 992 cm2, Bürki-Jeker (Švica) 34,6 X 27 = 936 cm2 itd. Poleg teh močno razširjenih mer je še nešteto drugih, ki pa imajo le krajevni pomen. Upam, da je sedaj volk sit in ovca cela. Kar zadeva navedbe tov. R. o čebelarstvu na Grškem, pripominjam, da tam niso razširjeni samo langstrothovci, marveč še jumbovci (tudi »ameri-kanoi«!). Morda so ondotne paše ros podobne pašam ponekod v Jugoslaviji, pašam v Sloveniji pa prav gotovo ne. V članku na strani 63 lanskega SČ je navedeno, da znaša povprečni poletni pridelek medu, ki ga dosežejo napredni grški čebelarji v omenjenih panjih, 30—40 kg na panj (! !). Na borih lahko dobe jeseni še 5- 10 kg (bržkone inane: op. A. B.). I udi v nadaljevanj n članka tov. Raka na str. 41 in 42 letošnjega SČ je •'ekaj nepravilnosti, na katere moram odgovoriti, čeprav se mi to upira. Pred leti «eni pisal, da so sc Košakovi panji .z nižjo mero satov v spomladanski paši (na resju in češnji) K) dni prej razvili kakor moji AŽ-pnnji, ki sern jih takrat imel v istem čebelnjaku. Pa ti tov. Rak zapiše: »Ta (misli name!) je verjetno prezrl tole: Družine pri njem in tov. Košaku se niso razvijale v enakih razmerah. Tov. Košak je uporabljal za boljši razvoj posebne ukrepe: pitanje na zalego, širjenje plodišča po Armbrusterju (obračanje satov), vstavljanje praznih (z medom oškropljenih) satov, Blinov način sirjenja gnezda (predelava plodišča v tri dele), prezimljanje na medenih satili v medišču itd.« Teli čebelarskih vragolij tov. Košak nikdar ni počenjal. Še vedel ni zanje! Panje je prepustil, da so se spomladi razvijali sami po sebi, ne da l>i jih pital na zalego ali uporabljal kake posebne ukrepe. Saj so ti v velikem čebelarstvu težko izvedljivi. Tov. Košak mi je bil najdražji prijatelj in čebelarski tovariš. Ker sem mu pri čebelah dostikrat pomagal, mi ne more nihče oporekati, da ne vem, kako je čebelaril! Tov. Rak mora imeti v mislih kakega drugega Košaka, rajnkega Franca Košaka z Grosupljega gotovo ne. Neizpodbitno dejstvo je, da so čebele v panjih z nižjimi sati spomladi razvijajo nagleje, ker sede bolj na toplem, kakor v panju z visokimi sati. Najbolj z govoren dokaz za to so kranjiči. Večja toplota v nižjem plodiščti Košakovih panjev je bila tedaj vzrok živahnejšega razvoja družin. Komur ne zadostuje ta dokaz, še lolc: V dveh prostorninsko enakih sobah z različno višino bo ob enaki porabi kuriva nižja soba toplejša kakor višja. V istem članku piše tov. R. (točka 4„ str. 42): »Gerstung je trdil, da je za dober razvoj družine potreben višji satnik in mu je določil višino 41 cm, naš Pa je visok 26 cm ... Trdim, da bi si Gerstung danes ne dal reči, da je naša višina sata (slabih 23 cm notranje mere) njegova.« Tov. Rak pa najbrž ne ve, da je Gerstung poleg svojega pokončnega Panja sestavil tudi panj, v katerem so bili sati podolgem, torej ravno tako kakor (sati iste mere) v AZ-panju in v »amerikancih«. V teh Gerstungovih Panjih so bili sati s satnikom vred kakor v AZ-panju 26 cm visoki in so imeli odebeljene vrhnje letvice, zopet kakor v AZ-panju. Ta svoj panj. ki ima v premičnem medišču enako velike sate kakor v plodišču, je Gerstung krstil za turinški podolžni panji (Thüringer Lagenbeute). Cernu ga jc sestavil? To razlaga v svoji sloveči knjigi »Der Bien und seine Zucht« 1910, str. 252. Tam Pravi: »V novejšem času so v krajih s pozno pašo napravili mnogo poizkusov s podolžnimi panji mojega sestava; uspehi so bili prav zadovoljivi, to pa zato. ker so po eni strani točili med, ki lahko postane pozimi čebelam nevaren (mana, Smrekovec), ali pa pridelali v satju tiste vrste medu, ki jih ni mogoče točiti (vresovec). To so torej nagibi, ki so zlasti Američane že spočetka napotili in jih še danes silijo k temu, da dajejo prednost podolžnim panjem.« Pa naj končam! »Saj je zadnji čas,« utegne kdo reči. Res se je nabrala dolga vrsta besedi, a mislim, da bodo vseeno našle razumevanje pri tistih, ki so dobre volje. Kdo se ne bi branil krivičnih očitkov? Prav nič si ne domišljujem, da sem kak čebelarski vseved. Kdor bi brskal po mojih spisih, bi našel marsikaj, kar danes ne drži, da, celo hude strokovne grehe, še več, tudi take, ki mi jih je prilepil »veliki inkvizitor« spisov v SC. Nobenih se prav nič ne sramujem. Človek se v življenju spreminja kakor letni časi. Mnogo sem pisal in večkrat mi jo zdrsnilo izpod peresa kaj takega, kar mi pozneje ni bilo všeč. Ta hip sem se spomnil dogodka izza časa pred okupacijo. Skoraj vsak dun so je pri meni oglasil zamazan berač z izrazito žganjarskim nosom. Nekega dne, ko je že oddaleč smrdel po špiritu, sem mu rekel: »Raje primite zu kako delo. kakor da beračite An potem vse zapijote.« Dal sem mu vseeno dinar. Ko je darilo imel že v roki, me je grdo pogledal in revsnil: »Oh, ali se splača toliko besed zaradi enega samega dinarja?« Morda bi bil tudi jaz bolj pametno storil, če bi na očitke tovariša Raka odgovoril: »Oh, ali se splača...?« KAKO SMO NEKDAJ PREVAŽALI ČEBELE FRANC RESMAN Pred 50. 100 ali več leti je bilo prevažanje čebel na ajdova in druga pasišča za tedanje gorenjske čebelarje kranjičarje naravnost slovesno opravilo. Že nekaj dni pred odhodom so se začele priprave. Izbrali so najbol jši voz z enojno ali dvojno vprego in ga skrbno očistili. Osi koles so dobro namazali, da bi med vožnjo ne prišlo do kakih nevšečnosti. Tudi zavorne priprave so namestili in preizkusili, če pravilno delujejo, zlasti odkar so se ob cesti pojavili napisi: »Cokla ali kazen!«. Na tako pripravljen voz so pritrdili nekaka gugala, »legnarji« imenovana. Zgornji del te naprave je bil gibljiv, da je blažil tresenje na nekdanjih dokaj slabih cestah. Kako je bilo čebelarju prevažanje čebel pri srcu, je kazala tudi praznična vprežna oprema. Usnjene dele opreme je prevlekel s črno barvo, medeninasto okovje, ki je bilo tedaj posebno v modi, pa se je moralo svetili kot zrcalo. Konja je pošteno okrtačil in mu kopita črno namazal. Panje za prevoz je čebelar že dalj časa odbiral. Brezmatičnega izro jenca, ki ga je imenoval »pustoto«, je naveznil na močnega prvca. Drugce in tretjake je že ob rojenju postavil ločeno od izrojenkov in prvcev. Ce se pri drugeu ali tretjuku matica ni sprašila, se je osirotela družina preselila k sosedu in ga s tern okrepila. Za prevoz je torej določil samo take družine, ki so bile popolnoma v redu. Zavedal sc je, da morejo v primeru dobre bere Te močne družine poplačuti čebelarjev trud in oskrbeti sebe s primerno zimsko zalogo. J3ila so neredka leta, ko so vse družine dodelale satje do kraja panja in ga zalile z medom, česar že od leta 1923 ne pomnim. Ko je bilo vse pripravljeno, je voz postavil pred čebelnjak. Nato je natrgal brinjevih vejic in z njimi zamašil žrela pri panjih. Končnice panjev je že prej zabil, da bi med vožnjo ne odpadle. Začelo se je nakladanje. Skrbni čebelarji so hoteli na pasišču imeti panje postavljene prav tako kot doma. Zato so gornje vrste panjev prišle iz čebelnjaka v prve vrste na voz in potem pri skladanju kot zadnje zopet na vrh. Koliko je to koristilo donosu, nisem mogel kljub dolgoletnim opazovanjem dognati. Ko je bila prva vrsta kranjičev na legnarjih, je čebelar panje posul z drobnim peskom, da bi preprečil njih premikanje med vožnjo. Kasneje so •o nadomestili s tankimi letvicami, skozi katere so zabili v primernih razdaljah kratke žeblje. Na te žeblje so so panji nasadili in premikanje je bilo povsem zavrto. Ko je bila četrta in morda tudi peta vrsta naložena — o številu vrst je odločala pač teža —. je bilo treba vse skrbno povezati z močno vrvjo. Naložiti je bilo treba še nekaj knne za konja, vzeti s sabo najnujnejše mizarsko orodje, obesiti na ročico svetilko in voz je bil pripravljen za odhod. Konja v voz in »hi-hot« okrog 9. ure zvečer na pot! V panjih je zašumelo. Dokler je voz poskakoval po zveriženih kolovozih, šumenje ni ponehalo. Šele na glavni cesti so se čebele polagoma umirile. Tedaj pa je bilo treba, vsaj v tistih časih, ko kranjičarji še niso imeli zračnic v sprednjih in zadnjih končnicah, brinje iz žrel odstraniti, da se ne bi kaj zadušilo. To je bilo treba hitro opraviti kar med vožnjo. Čebele so se sicer Pognale iz panjev in razlezle po njih, vendar v temni noči niso odletavale. Gorje pa bi bilo, če bi dosegle konja. Zato je bilo treba začeti odmaševati zrela vedno pri zadnjem vozu. No, če bi kdo tedaj sedel na panjih, bi se kaj hitro pognal z njih. Med nepretrgano vožnjo so se čebele kmalu potolažile. Voz je enakomerno drdral proti cilju in ga dosegel v zgodnjih jutranjih urah. Če je bilo pasišče toliko oddaljeno, da ga čebelar ni mogel doseči v eni noči, je nekje sredi pola zapeljal s ceste v senco, navadno blizu gostilne, da je sebe in konje oskrbel ,z vsem potrebnim. Panje je odmašil, ako ni že odmašenih pripeljal tjakaj. Zvečer je pot nadaljeval. Močno živnlni panji šobili zjutraj dostikrat precej razdraženi; zato jih je bilo treba prav mirno ■n hitro razkladati. Pozneje, morda pred kakimi 60 leti, so tudi kranjičarji •zrezali v končnicah zračnice. Od tedaj je bilo prevažanje čebel pri prav-nejše in varno pred pik i. Skušnje pa govorijo, da se je marsikateri žival ni Panj na prevozu zadušil, četudi so med vožnjo skozi zračnice vbrizgavali vodo. S tem so panje hladili in odganjali od. zračnic čebele, ki so tam iskale zrak. Da bi se pri odprtih žrelih kak panj zadušil, se ne spominjam. Čebelar, družaben, kakor je, je kaj rad prevažal čebele v družbi. Bil Pa je tudi radoveden, kako je ta ali oni na pasišču odrezal. Toda še tako hvalisanje ni prav nič zaleglo, če vrste panjev ali legnarji niso potrdili nvale. Ob dobrih letinah se je čebelar vračal le s tremi vrstami panjev namesto s petimi in zgornji del legnarjev se je tako upogibal, da se je skoro dotikal spodnje osnove, če je bila teža res zadostna. Torej: samo pogled na voz in ocena je bila tu. Bile so gostilne, mimo katerih so peljali vsi prevaževavci. Tam je bilo njili zbirališče. Konje so postavili tako, da na drugem vozu niso dosegli brinja, s katerim so bili panji zamašeni. Če bi se to zgodilo, bi ne bilo prijetno ne za konje ne za ljudi. Pa niso čakali drug na drugega samo zato, da bi skupaj nadaljevali Pot. temveč predvsem zavoljo tega. da bi pri kozarčku krepke pijače premleli, kaj so vse doživeli med letom. Od zgodnje pomladi preko rojilne dobe 'n poletnega razvoja tja do uspehov na pasiščih so romale njihove misli. Skratka: bil je strokovni čebelarski sestanek, ki jo po nekaj kozarcih vinca postal že kar hrupen. Ce je bil vmes kak čebelar začetnik, se je tu lahko mnogo naučil. Ko so se okrepčali, so pregledali vozove in dolga vrsta voznikov se je počasi zgubila v temno noč. Da pa prevažanje le ni bilo tako brezskrbno, kot bi marsikdo sklepal iz mojega dosedanjega pripovedovanja, naj izpriča dogodek, ki sem ga doživel leta 1908. Moj oče je bil obrtnik. Delovni čas jo trajal od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Za pot do delavnice je rabil pol ure. Zato je imel malo časa in so ni mogel tako posvečati čebelam, kot si je želel. Komaj je čakal, da isem jaz koi najstarejši sin dopolnil 15. leto, ko bi mi mogel po svojem mnenju zaupati prevoz čebel. »V družbi s stricem (ki je bil tudi čebelar) bo fant že vozil,« si je mislil. Pripravil mi je kij za podkladanje voza, da bi ga. ko bi v kakem hudem klancu konj počival, podstavil pod zadnje kolo. Ceste so bile tedaj vse bolj razdejane in klanci napornejši, kot so danes. Poučil me je o vsem. kar se mu je zdelo potrebno, in celo praktično pokazal, kako naj ravnam v tem ali onem kočljivem primeru. Počaščenega sem se čutil, tla bom smel peljati čebele na pašo. posebno še zato, ker sem vedel, da bosta tudi moja dva kranjiča poleg. Ko je bilo vse nared, jo stric pognal kobilo, za njim pa jaz domačega konja. Oče je naju spremil daleč po cesti, da bi na kolovozni poti, ki je vodila iz vasi. ne prevrnil in da bi me preizkusil, če boni nalogi kos. Bratu mo je še enkrat priporočil, zaželel srečno pot in se poslovil. Stric me je moral kasneje na cesti večkrat počakati. Njegova kobila je bila pač boljša kot naš konj in je hitreje stopala. Šlo je vse v redu. Zavore so bile dobre in kij sem pravilno podkladal. Le noč mi je jemala korajžo, ki sem je imel. ko sem se poslovil od očeta, še kar precej. Ko pripeljeva po daljši vožnji do zložnejšega vzpona ceste, ki je vodila skozi temen gozd pri Gobovcah, pristopi stric in reče: »Fant, sedaj pa le primi bičevnik narobe in ga krepko <1 rži, da boš dobro mahnil roparja, če pridrvi iz gozda.« To mi je vzelo še zadnji pogum in srce mi je začelo močno utripati. Poganjal sem konja, da ne bi zaostajal za stricem, kajti v vsakem štoru sem videl roparja. Stričeva grožnja pa je bila odveč, ker se roparji po teh krajih niso več klatili, odkar je stekla železnica in niso več prevažali pošte s konji. Ko sva prevozila zadnji klanec, na katerem sem največkrat uporabil kij. sva prispela na ravnino. Minuli so vsi strahovi in srečno sva pripeljala na pasišče. lam sva zložila panje po stričevem navodilu v skladovnico ter nakrmila konje in sebe. Nato sva pripravila vozova za povratek, priporočila čebele gospodarju in se v sončnem jutru vrnila proti domu. Konji so s praznim vozom smeli tudi teči, zato sva razmeroma hitro puščala razne kraje za seboj. Med potjo je stric prižgal porcelanasto fajfo in leno puhal iz nje dim v zrak. Neprespana noč in napor pasta ga polagoma uspavala in fajfa mu je padla iz ust. Zadnje kolo mu jo je zdrobilo. To je bilo zame vsekakor zanimivo doživetje. Ker sem se ob prvi vožnji kar dobro izkazal, so mi dovolili, da sem smel s stricem po končani paši iti tudi po čebele. Odrinila sva zgodaj, da bi bila še pred sončnim zahodom pri njih. Seveda sva bila radovedna, koliko so čebele nanosile medu. Ko sva potežkala nekaj panjev, je stric dejal: »Dobre so!« Nato je uredil z gospodarjem glede stoj nine, jaz pa sem pripravil brinje. k.o so čebele nehale izletavati, sva zamašila žrela in pod strokovnim vodstvom strica začela nakladati panje. Med nakladanjem sc je nekajkrat zabliskalo na zahodu. »Bova pa še mokra,« je pripomnil stric, preden sva odpeljala. Ko sva prišla na glavno cesto, sva se oddahnila. '1 oda bliski so bili čedalje bolj pogostni in noč je tila vse temnejša. Pripeljala sva do gostilne, kjer so že postajali drugi čebelarji. Stric je zapeljal na dvorišče in uvrstil najina vozova med tamkaj stoječe vozove. Potrebna sva bila nekaj okrepčila in tudi žival je bilo treba nakrmiti, saj sva imela še skoro tri nre do doma. Prijazno so prikimali čebelarji, li katerim sva prisedla. Tudi gostilničar, ki je poznal večino prevaževavcev. je strica pozdravil in vprašal, kako je kaj z letino. Razgovor je bil kmalu na višku. Vrtil se je največ okrog letin, ki so jih čebelarji doživeli, in (udi o tej zadnji so imeli marsikaj povedati. Na splošno so bili z njo zadovoljni. Ker je začelo grmeti, smo prej kot po navadi odpeljali. Tema je bila kot v rogu: le blisk je od časa do časa razsvetlil cesto. Ni minila niti ura, pa so že padle prve kaplje. Po krajšem presledku je začelo močno deževati. Bliskalo sc je in grmelo kot za stavo. Luč na vozu je ugasnila, kar mi jo pognalo znova strah v kosti. Priganjal sem konja na vso moč, da bi ne zgubil stika s stričevim vozom. Ko sva prevozila že vse nevarne klance in se približala domu na kaka dva kilometra, strica nisem mogel več dohajati. Naliv z vetrom se je zopet pričel, bliskanje pa je prenehalo in tema je bila še hujša. Do kože premočen in do dna duše prestrašen sem se krčevito oklepal vajeti. Strica pa že dolgo nisem več slišal. Če bi prepustil konju prosto pot. bi jo najbrž kar dobro izvozil. Ker pa sem v strahu nehote vlekel preveč na levo, je prišlo do tiesreče. V temi nisem vidci nevarnosti, čutil pa sem, ko je voz zapeljal na gramozni kup. Prvo kolo je šlo brez posledic čezenj, ko je šlo zadnje, pa se je voz prevrnil. V meni je vse zastalo in prvi hip nisem vedel, kaj naj storim. Naposled sem se le ovedel. Spregel sem konja in ga pognal po cesti za stricem. Nisem ga dohitel, pač pa sem srečal očeta, ki mi je prišel naproti. »Kaj se je zgodilo?« je zavpil ob snidenju. »Prevrnil sem,« sem mu rekel jokaje. »Kar nazaj, da vidiva, kaj je,« je ukazal. In šla sva. Verjetno sem se mu smilil, ker se ni nič jezil. Tudi pozneje ne, ko je videl grozno razdejanje v cestni luži. V vasi, blizu katere se je nesreča zgodila, je poiskal luč. V medli svetlobi leščerbe sva videla, da je iz gornje vrste zdrknilo pet »pustot« in sc popolnoma razbilo. Kupi čebel, pomešani med satovje, so ležali v blatu. Iz nekaterih panjev, ki so bili počeni, se je solzil med. >Ne preostane drugega, kot da greš domov po dekleta. Ko se boš z njim vrnil, bomo poškodovane panje znosili v bližnjo klet, kar je dobrega, pa bomo naložili in odpeljali domov.« Tako se je glasilo očetovo povelje. Ubogal sem in tekel, kar se je dalo, strah pa me je spremljal vso pot skozi gozd. 7. deklo sva bila kmalu spet nazaj. Na cesti pa je bilo videti, da tisto leto res ni bila slaba bera. um® Čebele in sludkor. Ze nekuj časa na-domeščamo čebelam med, neprimeren za zimsko prehrano, s sladkorno raztopino. Pitamo z njo tudi na zalego ali krmimo čebele, da premostimo brezpašno dobo. Sladkorno raztopino pa lahko čebele znesejo v medišče, če smo bili ž njo preveč radodarni. V zadnjih dveh primerih je bolje, če pitamo čebele s suhim sladkorjem ali jim dodamo sladkorno testo, kajti tako dobljeno hrano čebele takoj porabijo in je ne kopičijo. Ni se torej treba bati! da bi jo nosile v medišče. So čebelarji, ki iztočijo jeseni ves med, kolikor ga je v panjih, četudi je dober za prezimovanje. Nato družine obilno napitajo s sladkorno raztopino, tako da so spomladi, ko začno čebele širiti zalego, sati ja še polni. Ko zmanjka prostora za zaleganje, je čebelar primoran. da »sladkorne« sate zamenja za prazne in prenese v medišče. Tam čakajo, da jih čebelar ob prvem točenju izprazni. Razumljivo je, da je v takem medu precej sladkorja. So pa tudi čebelarji. ki pitajo čebele s sladkorjem s špekulativnim namenom, da točijo eiin-več »medu«, kakor smo nekaj podobnega brali v »Medeni aferi« v 63. letniku Slov. čebelarja. Taki čebelarji delajo čebelarstvu veliko sramoto. Zal. smo slišali, da jih je najti v novejšem času tudi pri nas. Naloga naše organizacije mora biti, da se z vsemi sredstvi bori proti tem nepravilnostim. Preudarni čebelar iztoči za prezimovanje neprimerni med vse do gnezda, tako da ga ostane čebelam kvečjemu 3 do 4 kg, in doda potem panjem 5 do 6 kg sladkorja. S tem doseže, da čebele v strogem brezletnem zimskem času uživajo dobro hrano in se šele potem, ko pridejo v januarju ali februarju izletni dnevi, preživljajo z gostim medom, ki takrat ne more več povzročiti griže, ker se lahko že nemoteno trebijo. Pitanje s sladkorjem ne more škodovati. Doraslim čebelam zadoščajo ogljikovi hidrati in torej lahko shajajo s prečiščenim sladkorjem. Zalegi in njenim rednieum pa je potrebnih mnogo fermentov, vitaminov, hormonov, mine- ralnih soli itd., snovi, ki jili vsebuje samo med. Kdor jeseni čebelam ne pusti dovolj medu, ovira njihov spomladanski razvoj in se tako v prihodnjem letu odreče medeni žetvi. Čebele morajo pozimi imeti v gnezdu tudi dovolj obnožine, da se lahko v februarju in marcu zaleganje nepretrgano širi. S.R. Kaj vemo danes o čebeljem strupu. Čeprav spada čebela med živali, ki proizvajajo strupe, je vendar ne prištevamo k strupenim živalim. Nasprotno! Njen strup nam je celo koristen. Izhodiščni snovi za tvorbo čebeljega strupa sta obnožina in nektar. Kako se pa v čebeljem telesu tvori, je še docela neznano. Toda prav dobro že vemo, kakšne so njegove sestavine. Čebelji strup reagira kislo, greni, diši slabo aromatično in pušča okoli 30 % suhih snovi. Izmed mineralnih snovi vsebuje kalcij, magnezij, fosfor in žveplo ter komaj zaznavne količine klorida, kalcija in natrija. 75 % suhih snovi sestoji iz beljakovin, ki se dado cepili na tri frakcije, zgrajene iz številnih aminskih kislin. Najučinkovitejša je frakcija T (Melittin). Čebelji strup je torej kemično zelo zapleteno sestavljen, deluje pa dokaj različno na telo. Znižuje na primer krvni pritisk, draži peristaltiko in ubija bakterije. Ti učinki pa so deloma prešibki. deloma trajajo premalo časa, da bi se dali terupevtično izkoristiti. Le protirevmatično delovanje je tako močno in trajno, da spada čebelji strup tned najboljša zdravila proti revmatičnim, mišičnim, živčnim in sklepnim obolenjem, proti ishiasu in ledvenemu useku. Medtem ko so se prej bolniki neposredno izpostavljali čebelam, da so jih opikale, danes na splošno uporabljamo očiščen strup v obliki forapinskih maž ali injekcij. Zanimivo je, da čebelji strup sproži v telesu naravno tvorbo kortisona — najmodernejšega zdravila proti revmi. Tako se ta »nova« metoda zdravljenja že tisočletja izvaja s čebeljim strupom. Četudi prinašajoi časopisi poročila o smrtnih primerih zaradi čebeljih pikov. se največkrat izkaže, da (e vesti niso resnične. Vendar je nekaj ljudi, ki so ^a čebelji pik naravnost bolestno občutljivi. Pogosto se du ta preobčutljivost odpraviti z injekcijami forapina. začenši 1 najmanjšimi količinami in potem počasi nadaljujoč z vedno večjimi. Po dr. Forsterju S. R. Nekaj čebelarskih vesti iz Avstrije. Od 25. novembra do 2. decembra 1962 je bil na Dunaju svetovni čebelarski teden. Udeležile so se ga delegacije iz 47 dežel. poročila o tem zboru, objavljenem v lanski 4<). štvilki časopisa: »Neue illustrierte Wochenschau«, Dunaj, povzemam, da je v Avstriji 30.000 čebelarjev *n 420.000 panjev. Čebelarji so povečini starejši ljudje, ki se zaman trudijo, da bi v svoje vrste privabili tudi mlajši rod. Mladina se za čebelarstvo nič kaj ne vnema. To ne velja samo za Avstrijo, marveč za ves svet. Konzum medu še vedno narašča. Domači čebelarji pridelajo komaj polovico tiste kol ičine medu. ki ga Avstrija potrebuje zase. Drugo polovico morajo Uvoziti, predvsem iz Ogrske. Čehoslo-vaške, Jugoslavije in Grške. Da bi krili vso potrebo z domačimi čebelami in da bi teh bilo dovolj za, opraševali je cvetja, 'Ji morali število panjev podvojiti. V članku je tudi omenjeno, da nabere Posamezni panj do konca leta 55 kg medu. Od tega ostane čebelarju le 6 kg. Kur ga vzame več, ga mora nadomestiti s sladkorjem. ^ p Ajdovega medu ni! Nedavno je moja hči kupovala ajdov med. V neki trgovini so ji obesili za ajdovca cvetlični med, J Katerem je bilo kvečjemu 10 % ajdovca. Da sem začutil vonj tega medu. sem moral nos pošteno vihati. Ajdovec so naše gospodinje vedno cenile. V medenih poticah je moral biti te vrste med, sicer niso bile dobre. V takih Poticah so bili kolobarji medenega nadeva zaradi njegove temne barve dobro vidni. Vrh tega ima ajdovec vonj, ki ga Uaš nos ceni. Posebno dobra je medena Potica, ko je stara teden dni. Bili so časi, ko je bilo ajdovega medu joliko, da nismo vedeli kam z njim. V letih pred okupacijo se je zarudi dobrih ajdovih letin na Štajerskem in v Prekmurju nakopičilo toliko tega medu, da s° bili občni zbori osrednjega čebelar- skega društva hudo burni, ker so nam štajerski delegati očitali, da društvo ničesar ne stori za spečavanje medu. Čebelama ga seveda ni mogla vsega pokupiti, saj ga toliko ni potrebovala, pa tudi denarja ni bilo za večjo kupčijo. Tujina se takrat za ajdov med ni zanimala, v starih časih pa je bil ravno ta med v Nemčiji posebno zaželen. Opozarjali smo čebelarje v vzhodnih krajih naše države, naj jeseni namesto sladkorja pokladajo panjem raje ajdov med, ki je cenejši kakor sladkor. Temu našemu pozivu se nihče ni odzval. Prišlo je tako daleč, da je neko leto podružnica bivše kmetijske družbe v Mariboru prodajala ajdovec na debelo po 8 din kilogram. Koliko je zanj dobil prekmurski čebelar, nam ni znano. ^ ^ Janša pravi nekoliko drugače. V teoretičnem delu »Sodobnega čebelarstva« je na strani 21 zapisano: Janša npr. trdi v svoji knjigi »Popoln nauk o čebelarstvu«, da ima kranjska (podčrtal A. B.) čebela prvi obroček rumen. Dejansko pa pravi Janša, ko popisuje čebelo, da je prvi obroček proti prsim rdečkast ali rumenkast, vsi drugi so beli. Iz tega sledi, da Janša pri opisovanja čebele nikakor ni imel v mislih kranjice, marveč nižjeavstrijsko čebelo, kakor je tudi v Sodobnem čebelarstvu omenjeno, toda samo kot verjetno. Znano je, da imajo nižjeavstrijske čebele skoraj brez izjeme po en rumen pas na zadku, neredko celo dva. Zato so jo nekateri čebelarski strokovnjaki prikazovali kot posebno zvrst čebele. A.B. Ni velike razlike. Minula zima je bolestno odjeknila med našimi čebelarji. Kadarkoli se srečavajo stari znanci, govore le o hudih izgubah in pa o teni, koliko družin je kdo ohranil. Pred dnevi je naletel naš urednik na čebelarja Štruklja, ki je pravkar izstopal iz trolejbusa, medtem ko je urednik vstopal. Za razgovor je bilo le nekaj sekund časa. Pa sta ga izpeljala do kraja, čeprav le v glavnih stavkih. Čebelar Štrukelj je vprašal: »Tovariš urednik, kako ste prezimili?« Jedrnat odgovor: »Dva sta mi padla!« »In vi, tovariš Štrukelj?« ga je pobaral v vsej naglici urednik. Še bolj jedrnat odgovor: »Meni sta pa dva ostala!« VABILO na XII. redni občni zbor Zveze čebelarskih društev zu Slovenijo v Ljubljani, ki bo 12. maju 1963 ob 9. uri dopoldne v Celju Dnevni r e d: 1. Otvoritev občnega zbora, volitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovuteljev zapisnika, kandidacijske, volilne in verifikacijske komisije. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročalo nadzornega odbora. 4. Razprava o poročilih. 5. Potrditev letnega obračuna. 6. Predlog o razrešnici. 7. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 8. Sprejem delovnega načrta za prihodnje leto. (). Potrditev proračuna. 10. Predlogi in pritožbe društev. 11. Razno. Če občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, bo po členu 8. Zvezinil» pravil čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih delegatov. Morebitne predloge in pritožbe za občni zbor naj pošljejo društva upravnemu odboru Zveze vsaj 7 dni pred občnim zborom. Delegatom naj izdajo poverilnice. Na vsakih 50 članov imajo pravico do enega delegata. Zveza upošteva kot člane samo tiste čebelarje, ki so plačali naročnino za naš strokovni list. Posebnega prevoza tokrat Zveza ne bo organizirala, ker so prometne zveze s Celjem, bodisi z vlaki bodisi z avtobusi, tako ugodne, da ne bo nobene zadrege glede pravočasnega prihoda na občni zbor. Delegati naj si sami napravijo načrt, kako bodo potovali. Za kosilo in morebitno prenočišče ali večerjo naj se prijavijo čebelarskemu društvu Celje, v roke Jožka Šlandra, Levstikova 5, najkasneje do 8. maja. Ljubljana, dne 17. aprila l%3. Tajnik: Predsednik: Slavko Raič 1. r. Ivo Majcen 1. r IZ HRASTNIKA Čebelarji iz Hrastniku in Dola so imeli 10- februarja 1.1. predavanje, na katerem je poročal njihov dobri znanec, profesor E
  • no se pomenili tudi o organizacijskih Problemih. Več čebelarjev se je naročilo na čebelarsko glasilo. Vsi navzoči so potem šli v kinodvorano na predvajanje francoskega in švicarskega filma o razvoju čebel. 1 u je že čakalo veliko mladine. Tudi starejši so bili med njimi. Tov. prof. Senegačnik je mladini pred predvajanjem filmov razložil, kako koristna živalca je čebela, ne samo zato. ker nam daje sladki med in vosek, temveč predvsem zaradi tega, ker oprašuje koristne rastline. Prikazal je tudi, kakšno škodo povzročajo otroci in nekateri odrasli, ko po nepotrebnem v velikih množinah trgajo spomladansko cvetje in vrbove mačice. Pripomnil je. da luke brezvestneže zasledujejo tudi miličniki. Ko je med svojim lepim in vzgojnim izvajanjem vprušal otroke: Ali boste še trgali prekomerno cvetlice in mačice!’ se je iz več kot sto mladih grl oglasilo: »Ne«, kar je kazalo, da je mladina kljub nemirnemu živžavu le pozorno spremljala besede predavatelja in da te ne bodo zastonj. Tudi med predvajanjem filmov je tov. prof. pojasnjeval posamezne prizore, ki so se vrstili drug zu drugim im platnu. Čebelarji iz Hrastnika in Dola se zahvaljujemo svojemu čebelurskcmu odboru, tov. profesorju Senegačniku, Čebelarski zvezi v Ljubljani in drugim, ki so nam omogočili tako poučno in kulturno nedeljsko dopoldne. OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA NOVO MESTO Dne i. marca t063 je imelo čebelarsko društvo Novo mesto redni letni občni zbor v kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Udeležilo se gu je okrog 40 članov. Glede na zelo hladno vreme je to kar lepa udeležba. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi zustopnika iz Ljubljane. Po uvodnih besedah predsednika Koviča je podal poročilo upravnega odbora tov. Mikec. V obširnem poročilu se je dotaknil uspehov in neuspehov društva v preteklem letu. Seznanil nas je s težavami. s katerimi se je moral boriti odbor pri svojem delu. Velike nevšečnosti so se pojavile pri nabavi sladkorja za pitanje čebel. S precejšnjimi napori je odboru uspelo to stvar zadovoljivo urediti. Neprilike je imel odbor tudi z raznimi divjimi« prevaževavci. Mnogi so namreč pripeljali svoje čebele na Dolenjsko brez vsakršnega dovoljenja ali predhodnega obvestila. Postavili so jih v bližino drugih čebelnjakov in, ker je bil donos slab ali ga sploh ni bilo, je prišlo tlo ropanja, pri katerem so utrpeli nekateri čebelarji precejšnje izgube. V bodoče se bo treba temu izogibati, kajti vse to ustvarja med člani upravičeno nejevoljo. Bilo je še mnogo takih prob-blemov, s katerimi se je ubadal odbor med letom ter nekatere uspešneje, druge pa manj uspešno rešil. Po poročilu se je razvila razprava, ki je zajela razen poročil tudi marsikaj drugega. Največ smo razpravljali o letošnjem prezimovanju in spomladanskem razvoju družin. Glede na dolgo zimo je to popolnoma razumljivo. Mnogi so poudarjali. da izgube še niso preveč velike, pač pa da so družine precej oslabele. Le tisti čebelarji, ki niso jeseni čebel dovolj nakrmili in jih poleg tega še slabo zapazili, imajo izgube. S skrbjo pa pričakuje vsakdo toplejših dni, kajti šele takrat se bo pokazala prava slika. Vse tako kaže, da bo letos mnogo več nose-mavosti in griže kot sicer; zato so se člani zelo zanimali za nosemak. Če kdaj, bo treba letos družine zdraviti in tudi z medom podpreti. Nadalje smo govorili o tečaju za bolezenske izvedence. Za tečaj se je odločilo kar lepo število čebelarjev. Delegata iz Ljubljane sta nekatera vprašanja podrobneje osvetlila in dala tudi več koristnih nasvetov. Med drugim sta poudarila važnost strokovne izobrazbe v čebelarstvu. Dejula sta, da bi se morali čebelarji še v večjem številu naročiti na naše glasilo. V njem je mnogo ne samo zanimivega, temveč tudi poučnega branja. Člani so se s tem popolnoma strinjali. Po poročilu nadzornega odbora smo razrešili stari odbor in prešli k volitvam. V novem odboru so: Kovič kot predsednik, Mikec kot tajnik, Teropšič kot blagajnik in Hočevar kot gospodar. Poleg teh so bili izvoljeni v upravni odbor zastopniki posameznih čebelarskih družin. Na koncu je občni zbor sprejel več sklepov, med njimi tudi tega, da bomo ustanovili čebelarsko družino v Šmarjeti pri Novem mestu. V tem okolišu je namreč precej čebelarjev, ki bi bili pripravljeni sodelovati v družini. Zato bi bilo škoda, če bi zamisel ostala samo na papirju. Prav tako je bilo sklenjeno, da bomo obnovili čebelarsko družino v Dolenjskih Toplicah. Pred nekaj leti je prenehala z delom, kar je gotovo škoda. Razen tega se je občni zbor odločil za važno nalogo, da bo pridobil čim več novih članov. Vseh čebelarjev je v območju društvu okrog 230, v organizacijo pu je vključenih le 92, torej niti polovica. lies je izmed teh 230 mnogo takih, ki skoro ne zaslužijo imena čebelar, je pa tudi med njimi precej dobrih in posebno te bi bilo treba pritegniti k delu. Naročnikov Slovenskega čebelarja je okrog 130, vendar bi se dalo z malo propagande in primernimi predavanji to število znatno povečati. Sklenili smo, da bomo to po možnosti uresničili. Po izčrpni razpravi in sprejetih sklepih je predsedujoči ob 12. uri zaključil občni zbor. J. Z. TEŽAVE ČEBELARJEV NA KRŠKEM POLJU Čebelarsko društvo Krško polje je imelo v januarju letos deseti letni občni zbor. Ob tej priliki je podalo vodstvo svoja poročila, ki so jih navzoči čebelarji disciplinirano poslušali in o njih razpravljali. Po volitvah in sprejetju raznih sklepov je bil občni zbor zaključen, nakar je sledila že tradicionalna kranjska klobasa, ki se je okopala ▼ dolenjskem cvičku. V tem zimskem popoldnevu so govorili čebelarji o mnogih težavah v preteklih letih. Posegli so daleč nazaj v dobo, ko so bili še vsi člani sedaj sosednega društva Krško. Krško polje je bilo med vojno opu-stošeno. Domala vse ljudi so Nemci izselili in med njimi tudi mnogo čebelarjev. Ko so se čebelarji vrnili na domove, so bili brez čebel. Treba je bilo znova poprijeti. Večinoma je bilo takih, ki so takrat začeli čebclariti le z eno družino in nekaj starimi panji. Število panjev je polagoma raslo, toda hitreje v Krškem, kjer so bili čebelarji obrtniki ali uslužbenci z rednimi mesečnimi prejemki, kot pri kmečkih čebelarjih. Tisti, ki so se povzdignili do večjega števila čebeljih družin, so postajali čedalje glasnejši. Lastili so si mnoge pravice, med drugimi tudi pravico odločanja pri dodeljevanju ajdovih pasišč. Zaradi samovoljnega razmeščanja čebel je prišlo na Krškem polju mnogokrat do ropanja. V takih vojnah so navadno propadle čebele domačinov, pripeljane pa so izšle iz njih kot zmago-vavke. Posledica tega jc bil združen odpor proti čebelarjem, ki so imeli tako hude čebele, in proti čebelarjem, ki so jih razporejali. Sedaj že sedemnajst let stare obljube o uredbi, ki bi napravila red na pasiščih, so bile v takratnem času edino upanje za rešitev tega problema. Kmečki čebelarji so želeli sami odločati o paši v svojem okolju ob podpori zakonitih predpisov, ki bi jih morali upoštevati vsi čebelarji. Niso bili proti dovozu čebel v pašo, želeli so le pravilno razpodelitev čebel in primerno obremenitev pasišč. V takem vzdušju se je rodilo čebelarsko društvo »Krško polje« s sedežem na Hmovom. V njem so včlanjeni čebelarji Krškega polja in okolice. To je ozeml je med Savo, Rnko in Kostanjevico na Krki. Gorjanci so njegova naravna meja na jugu. pri Veliki Dolini pa se naslanja na Hrvatsko. Na tern področju je okrog 1500 čebeljih družin. Glavna paša je spomladanska. Poleti je pomemben pravi kostanj v Gorjancih, jeseni pa ajda na Krškem polju, ki daje 4—7 kg zimske zaloge. Mlado društvo je zaživelo v upanju, da bo z obljubljeno uredbo dobilo pravico samostojnega dodeljevanja pasišč, kar bi ga organizacijsko zelo dvignilo. V čebelarskih vrstah bi zavladala disciplina, kot vlada v lovskih ali ribiških društvih. Pravila le-teh ne dopuščajo, da bi kdo lovil, kjerkoli bi se mu zljubilo. Tudi čebelarji prevozniki ne bi smeli odvzemati paše domačim čebelam, ampak bi morali svoje oborožene armade razporejati nekoliko bolj načrtno po pasiščih, kot jih sedaj. V letu 1955 je izdelalo čebelarsko društvo »Krško polje« pašni kataster zu celotno svoje področje. To je karta v merilu 1 : 10.000. na kateri so zarisane vse površine, ki so bile v omenjenem letu zasejane z ajdo. V njej so označena stojišča domačih čebelarjev, pa tudi stojišča, ki bi prišla v poštev za prevoznike. Joda ves trud je bil zaman, kajti društvo ni nikdar imelo in še danes nima pravice razporejati panje na svojih pasiščih. To je povzročilo, da je v preteklih letih število članov zelo padlo. Šele v zadnjem času se je začelo zopet dvigati, deloma tudi zaradi pritoka iz vrst članstva sosednjega društva Krško. P.A. IZ ČRNOMLJA V nedeljo dne 27. januarja 1%5 je bil v Črnomlju redni občni zbor čebelarskega društva. Kljub slabemu vremenu in mrazu se je zbralo lepo število zavednih belokranjskih čebelarjev, ki so se ob tej priliki pomenili o važnih stvareh iz svoje stroke in tudi sestavili delovni načrt za leto 1963. Po poročilu upravnega odbora in pregledu osnutka za Pravilnik o čebelarski samopomoči se je razvila daljša debata o načinu zbiranja sredstev v ta sklad. Bilo je več raznih mnenj. Ker pa ni bilo soglasja, je bil novi upravni odbor društva pooblaščen, da o tem razpravlja na svoji prvi redni seji in napravi primerne sklepe. Mnogo je bilo govora o izdelavi satnic iz lastnega voska. Ce hočemo priti do cenejših in lepših satov, se moramo tudi glede tega postaviti na svoje noge. S pripravami smo že začeli. Da nam je bilo to omogočeno, gre velika zahvala tov. Vladimirju Martelancu, članu nadzornega odbora ZČD Ljubljana, ki je pravilrro razumel naše žel je in nam pripomogel do uresničenja te zamisli. V tekočem letu si bomo prizadevali poživeti delo čebelarskih družin. Zato bomo priredili strokovna predavanja v Metliki in na Vinici pri Črnomlju. Ako ne bo mogoče obnoviti čebelarske družine v Semiču, bomo ustanovili novo družino v Črešnjevcu pri Semiiču. Poskrbeti bomo morali, da bodo pu-sišča v Beli krajini primerno porazdeljena, in stremeti, da naši čebelarji ne bodo prizadeti zaradi nepravilnega razmeščanja tujih panjev. Ker se je zaporedoma v dveh letih pojavila na našem področju huda gniloba čebelje zalege, bomo napravili potrebne korake, da sc obvarujemo večje nesreče. Po končanem občnem zboru, je tovariš Vladimir Martelanc kot delegat Zveze čebelarskih društev v Ljubljani imel zanimivo strokovno predavanje, zu kar so mu vsi navzoči bili iskreno hvaležni. M. K. KROFOV BAL V LITIJI Zadnjič sem zapisal, da se je odbor na pobudo predsednika takoj |m> občnem zboru začel posvetovati, kako bi priredil čebelarsko predpustno zabavo. Po nekolikih posvetovanjih smo sc odločili za »Krofov bal«. Sedaj me sprašujete, kakšna spaka je spet to. Potrudil se boin. i bila pripravljena za nekaj večernih ur odstopiti društvu prostore in koncesijo za prireditev. Zlasti je bilo težko najti prost sobotni ali nedeljski večer, ker se v predpustnem čaisu razna društva in ustanove naravnost pulijo za prostore. Naposled smo le našli gostilno, ki nam je za primerno odškodnino nudila vse, kar smo rabili. Odločili smo se za nedeljo dne 10. februarja, čeravno je na predvečer bila v sindikalni dvorani predilniška veselica. Rado se zgodi, da požre režija znaten del dobička; zalo smo se zmenili, da je prav vse strežno osebje, tako za točilno mizo. kakor po sobah in v kuhinji obstajalo le iz čebelarjev, njihovih žena ali sester. Tudi godci so bili zgolj čebelarji. Ko se je nabralo nekaj gostov, so se naše žene pojavile v gostilniških sobah s pladnji zlatorumenih krofov. Cena kosu 50 din. V nekaj urah je bilo prodanih vseh 224 krofov, kolikor smo jih imeli. Tudi ostale jestvine (klobase, hrenovke) smo zlahka prodali. Naša prireditev je bila zamišljena v manjšem obsegu, nabralo pa se je toliko ljudi, da nekateri niso več dobili prostora. Neki odbornik nam je iz vezanih plošč napravil'srčke in ključke z vzporednimi številkami. Srčke smo prodajali ženskimi. ključke moškim. Neki drugi odbornik je zložil prigodno pesem, ki je bila z navdušenjem sprejeta. Končni obračun »Krofovega bala« je bil kar vzpodbuden, zlasti ker so vsi darovavci krofov na obračunski seji izjavili. da ne zahtevajo plačila. V tem letu nameravamo proslaviti še 40-letnico obstoja čebelarske organizacije v Litiji. To bo prireditev večjega obsega. Čebe- larski tovariši od blizu in daleč so že sedaj povabljeni. Kakor sem že uvodoma omenil, je bilo pred prireditvijo kar precej sej in posvetovanj. Če so bila v manjšem obsegu. so bila v stanovanju podpisanega, če nas je bilo preveč, smo pa šli v posebno sobo kake gostilne. Razumljivo je. da smo po vsakem posvetovanju tudi kak kozarček popili in včasih celo zapeli. Predsednik je priznan pevec, tajnik pa rad prevzame vlogo pevovodje. Skratka: gojili smo lo zimo pravo družabno življenje. Ko je prišel neki naš odbornik s take seje domov, mu je rekla žena: li pa tudi nisi nikoli sit vina.« Odrezavi čebelar je odgovoril: Večkrat že. kakor ti.« Pa sta bila bot. Naš kraj je že več let znan po velikih pustnih prireditvah. Predlanskim so npr. poslali prvega človeka na Limo, lani so pa javno obesili Čombeja. Vsi glavni dogodki se po slavnostnem sprevodu odigrajo na savski sipini, gledavei, ki so jih lani in letos cenili na 10.000. sc pa razvrste na obeh nabrežjih in na mostu. Lani je na pustno nedeljo deževalo, pa je naslednjega dne Sava odnesla vse naprave s sipin s Čombejem vred. Letos je pa tudi naš odbor pritaknil svoj lonček k 399. razorožit veni konferenci, po kateri so uničili vse atomsko orožje. Sredi trga smo postavili sejmarsko stojnico, kjer so tri dekleta prodajala matični mleček in atomske čebelarske proizvode, kakor je to razglašal velik napis nad stojnico v obliki čebelnjaka. V resnici smo pa prodajali vroč lipov čaj z medom, medeno žganje in medenjake. Bilo je precej stojnic, toda naša sc je odlikovala po gneči, ki je bila okrog nje. saj je vsakdo hotel videti, kaj prodajajo čebelarji. Naše društvo sicer ni veliko, ima pa delaven odbor. Ko je neki odbornik odklonil. da bi posodil svoj zložljivi čebelnjak za prireditev, je drugi odstopil vezane plošče, iz katerih smo napravili primerno stojnico. Drugi odbornik, ki je pek. nam je spekel tisoč medenjakov. Vsak je pač sodeloval po svojih močeh. Zlasti odborniki iz centra so imeli polne roke dela. Včasih je seveda tudi malo zaškripalo, ker nismo bili vedno vsi enakih misli, toda naposled sta le obe prireditvi, to je »Krofov bal« in pustna maškerada gladko potekli. Povzdignili sta ugled društva, blagajna pa se je vsaj nekoliko opomogla. Ivan Žunko POROČILO ZA MAREC Mrzlo zimsko vreme se je podaljšalo v začetne dni marca, ko so minimalne temperature padle tudi na —20° C. Prva dekada je bila zelo suha, kasneje pa je padlo nekaj dežja. Sneg je večinoma skopnel do sredine mesca. Marec je povsod prekinil dolgo brezizletno dobo, kar je bilo že zadnji fas. V splošnem so imele čebele zapor dva do tri mesce, ponekod še dlje, npr. Breg—Tržič 137 dni, Žerovnica—Postojna 117 dni. Kljub temu, da je bilo veliko mrtvic, so na omenjenih opazovalnicah družine dobro prezimile. Po drugi strani pa «e npr. na Goriškem, kjer so bili izleti pogostejši, družine zde šibke in jih je mnogo propadlo. V splošnem se družino slabo razvijajo, poraba hrane je pa visoka. Kažejo se že posledice neugodne pomladi. Družine odmirajo zavoljo nosemavosti. Selnica ob Dravi: V nižinah je dosti več grižavih družin kakor v višjih legah. Rogatec: Dolgotrajna zima je pobrala veliko čebel. Škofij e — Koper: Zaradi burje se izgubi precej čebel. Pušča —Bistra: Pri nas je do sedaj propadlo okoli 50 % družin, v glavnem od lakote ali zavoljo neprimernega medu. C e z a n j e v c i — L j u tomer: Nekateri čebelarj i so to zimo prišli ob vse čebele. Donos ali poraba v Skupno Srednja Dnevi Sončni sij v urah Kraj opazovalnice I. II. III. pridobit ali porabil dkg me- sečna toplina °C '5 c ► o £ o S V mesečni tretjini dkg V ♦J V T3 Breg—Tržič — 20 — 40 — 20 — 80 + 1,0 15 4 20 167 Dražgoše—Šk. Loka . . — 60 — 30 — 20 — 110 - 1,4 1 11 31 117 Zerovnica—Postojna — 90 — 80 — 60 — 230 — 13 9 11 146 Rogatec - 60 — 30 — 90 — 180 + 2,0 10 5 — 82 Lovrenc na Pohorju — 85 — 20 — 50 — 155 + 2,3 15 7 23 154 Selnica ob Dravi . . . — 84 — 36 — 42 — 162 + 1.9 8 H 12 84 Lovrenc na Drav. polju — 150 — 110 — 85 — 345 + 2,8 20 4 8 154,5 Cezanjevci—Ljutomer . Bučkovci—-Videm — — + 3,0 8 6 1 84 ob Ščavnici .... — — — — — — — Prosenjakovci—M. Sobota — 80 — 80 —110 — 270 + 3,1 16 9 20 148 M. Polana—Lendava — 40 — 45 — 80 — 165 + 1.8 16 4 16 167 Svibnik—Črnomelj . . — — — — + 2,2 15 7 10 141 Iška vas — 150 — 140 — 120 — 410 — 11 7 11 101 Škofije pri Kopru . . — — — — + 5,6 — — — 96 Pušča—Bistra .... — 50 — 60 — 60 — 170 + 3,9 20 8 140 Povpreček — — — —207,0 — — — — — TRGOVSKO PODJETJE M E D E X V LJUBLJANI Poštni predal 13 —-«Telefon 37-545. 3(i-509. 52-518, 52-8(>7 — Tekoči račun 600-11-1-375 Prodajalna čebelarskih potrebščin na Miklošičevi cesti 50 posluje dnevno od H. do 12,30 in od 17. do 19,30. GENIK NEKATERIH NAJVAŽNEJŠIH PROIZVODOV ŠT. 1 1. AZ-panj na 10 satov....................11.000 2. AZ-panj na 9 satov.....................12.700 3. AZ-panj na 11 satov....................11.300 4. AZ-panj na 10 satov, predeljen . . . 11.300 5. AZ-panj na 11 satov, nižji satniki . . 10.000 6. AZ-panj na 11 satov z gornjo in spodnjo ventilacijo ......................................13.200 AZ-panj na 11 satov z gornjo in spodnjo ventilacijo, pregrajen...................12.300 7. AZ-panj na 10 satov z gornjo in spodnjo ventilacijo .................................... 12.000 AZ-panj na 10 satov z gornjo in spodnjo ventilacijo, pregrajen...................12.300 8. AZ-panj, eksportni na 7 satov .... 4.R00 12. Panj štirisatar: a) velikost satnikov 26 X 41 ..................... 1.850 b) velikost satnikov 24 X 41...................... 1.850 c) velikost satnikov 28 X 41...................... 1.850 13. Panj kranjič.............................. 930 14. Panj-zabojček za pošiljanje rojev . . 1.070 15. Opazovalni panj........................... 750 16. Zložljivi čebelnjaki za: 17. 24 AZ-panjev na 10 satov (Grom) . . . 45.000 24 AZ-panjev na 11 satov............ 45.000 24 AZ-panjev na 10 satov............ 65.000 50. Satniki, velikost 26 X 41........................... 35 Satniki, velikost 24 X 41............................ 35 Satniki, velikost 28 X 41 ..... . 55 Satniki za Dadant-Blattove panje . . 46 Satniki za Langstrothove panje ... 42 51. Zapahi za žrela: a) pločevinasti, dvokrilni.................... 45 b) pločevinasti, enokrilni.................... 35 52. Zapahi za okenca............................. 15 53. Prečne zapore: a) za AZ-panj na 9 satov............... 100 b) za AZ-panj na 10 satov............... 100 c) za AZ-panj na 11 satov............... 100 č) za AZ-panj na 10 satov, široke ulice 100 54. Kvačice kg................................ 380 55. Razstoiišča a) za AZ-panj na 9 satov............................. 45 b) za AZ-panj na 10 satov............................ 55 c) za AZ-panj na 7 satov............................. 25 56. Šablone za zabijanje kvačic....................... 320 57. Zabijači za kvačice............................... 180 58. Nosilci za sate a) narezani v poljubni dolžini .... 265 b) narezani za AZ-panj na 10 satov . . 265 c) narezani za AZ-panj na 9 satov . . 265 «59. Nosilci za matično rešetko.................... 22 60. Žična ta mreža................................ 950 a) pocinkana b) črna........................................ 750 61. Matična rešetka, Hannemanova . . . 2.280 62. Matična rešetka - Sava a) mere 23 X 13,5 ......................... 280 b) mere 33 X 23 ...................... 455 63. Matična rešetka-Sava iz lesenih paličic 160 (»4. Ravnalci za sate a) za AZ-panj na 9 satov................. 115 b) za AZ-panj na 10 satov................. 115 c) za AZ-panj na 11 satov................. 115 65. Satniki z vložki za med: vi. 12 . . . 140 vi. 6 . . . 110 Satniki z vložki za med: vi. 12 . . . 500 vi. 6 . . . 400 67. Plošče Izolit a) dimenzije 58 X 39,5 120 b) dimenzije 58 X 36 100 c) dimenzije 29,5 X 25,4 105 70. Številke za oštevilčenje panjev ... 11 71. Ločilne deske DB................................ 780 76. Ločilne deske 28 X 41 460 77. Ločilne deske 26 X 41, 24 X 41 . . . . 261 78. Ločilne deske iz lesonita........................ 40 101. Silo............................................ 60 102. Žica za žičenje................................ 120 103. Deščica za zažičevanje 26 X 41...................................... 123 28 X 41...................................... 170 104. Kolesce........................................ 320 108. Cevka.......................................... 130 109. Zvcplalnik .................................... 200 110. Žveplo na papirnatih trakovih .... 1.170 111. Paradichlorbenzol.............................. 570 200. Kadilnik....................................... 880 201. čebelarska pokrivala, žičnata a) navadna..................................... 500 b) z ustnikom.................................. 500 203. Čebelarska pokrivala, klobuki . . . 1.000 b) samo klobuk .............................. 400 c) samo pajčolan............................. 580 206. Zaščitne rokavice a) gumijaste št. 8..........................1.050 b) usnjene št. 10.......................... 1.100 Vse navedene cene so neobvezne, franko nakladalna postaja. Pakiranje in poštnino zaračunamo po dejanskih stroških. Čisti čebelji vosek odkupujemo do din 1.500 za I kg. fco Ljubljana. Predelava voska v satnice stane din 250 od vsakega kilograma izdelanih sat nie, kuha voščili din 90 po kilogramu. Kmetijske zadruge, čebelarska društva, čebelarske družine in čebelarji, pohitite z naročili! Zahtevajte prospekte!