Največji slovenski dnevnik
▼ Združenih državah.
Velja xa vse leto.........$6.00
£a pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily In the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidaj*. JUT 75,000 Readers.
telefon: 2876 cortlandt.		Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	telefon:	4687 cortlandt
no. 28. — štev. 28.		new york, friday, february 3* 1922. — petek, 3. februarja. 3922.	VOLUME xxx.	— letnik xxx.
PRIČETEK VOLITVE ZA NOVEGA PAPEŽA
V ČETRTEK SE JE PRIČELA VOLITEV NOVEGA PAPEŽA. SPLOŠNO MNENJE JE, DA JE TO NAJVAŽNEJŠA PAPEŠKA VOLITEV TEKOM ZADNJIH PETDESET LET.
nili največjo tajnost o vsem. kar kar se ho \ rsile, in govorilo v ka- j peli za zapf -'atciiimi vratu Istota- j ko morajo priseči. da no bodo r niM-cmuf povzročili zavlacenja iz-j
volitve.
.iavna tajnost je. da bod
o te
volitve bolj burne od dosedanjih. ' Splošno s«* sorii. da so bodo zedi-nMi za kakega kompromisnega I kandidata, ali pa bodo izvolili j kakega obskume£,a kardinala. -
Rim. Ttalija, februarja. — Včeraj j«* pričvla pap«iška volitev li kateri s«* je zbral-t dvainjH»tde-srt kardinalov in •> kateri se lahko v, »gotovostjo trdi, da je ena najvažnejših volitev v zadrjih petdesetih -eJih. Tft \^>lilev bo odločila, kdn l»o naslednik zamrlega papeža Benedikta XV.
Od te volitve bo odvisno, k«k-t:ni IkhIo bodoči odnosa ji med V/»-t»kanom in Kvirinalom od nosno indijansko državo.
Osem kardinalov je odsotJiib. Oba ameriška kardinala, namreč« kardinal OTVtnJi?TT iz Bostona, i." kardii:.il I»ougherty iz Pphila-delphije s« lih h a jat a na morju, na poti v Rim. Pravila dovoljujejo.
da se zloni' pečate na vratih Sik-J	-
stinske kapele ter »la imajo kar- Množice so navdušeno p^zdravlja-tlinali seda i svoboden ^stop. re le novo irsko armado, ko se je pr-ameriški kardinali tudi ne do.>pe_ vikrat pojavil* na ulicah, jo pravočasno. da bi se mogli
f
NOVA IRSKA ARMADA BO REKRUTIRANA
udeležiti volitev, bo'lo vendar
Dublin, Jrska. fl. februarja. —
prisostvovali ceremoniji krona- panes vlada v tem mestu veliko 1	veselje, kajti meščani so dan'-s pr-
Odsomost pa ne preprečujejo- yikrat vjdcll	f.elo irske re_
publikanske armad«*, koraka jočo
l)en«-inu kard'nalu, da iu» bi mogel biti izvoljen papežem. Prihodn.b
UJIO
>ke<;
vih
pajiezem. i-nnoan.n	v 1M,I>f>]rii uniformi ter vojaški op-
eerkveni glavar bo 261ti papež.	remi p„ lli;<.;!h mcsta Dablma.
Ni bo zasedel stolico sv. Petra. —	(Vta jo mar;irala 0f] Phoenix par
izvolite.- je potrebna dvetre-	Va (,f) ^^	barak fcJ>r j(t
tjinska večina.	i
( eremonije so re pričele od poldesetih zjutraj in sieer s slo-
v.-mim mašo, katero je služil kar-	mmI!o irsko voja5tvo d,na! Vannutelli. Monsignor Gal- pmj	jp korakala „0(lba,
.. j- nato prečit al tradieijonalen.	takozvani " pa jperjiza pjimf
pontefiee	pa voja5tve. oblečeno v kratSa
t.m- pozival volilee - kardLna-	fcejtska krilca. Ko le. naj se re ozirajo na osebnosti, -ota M<,sf
rakova 1 a
prej glavno oporišče angle-i jrciiTHla Tudorja in njego-•et. Te barake .je sedaj za-
je prikorakala n< hiše. jo je tam pr.i-
ogromna množica ljudi. ki je vojaštvo ontuziastično pozdravljala ter mahala z zelenimi zastavicami, dočim so ženske
ter naj prosijo ]io<. -i msppracije i i» razsvetljenja.
Nato ni'»'"rtjo vsi kardinali prl-na starodavno prisego, s ka-lero s, rav. /njejp, da bodo ohra-1Uirtiih> SVo> ^tiee iz oken na vo-
—	__	| j;jštVO.
Vojaštvo je korakalo z največ-
CHANDIZEM SE ŠIRI V INDIJI
» preciznostjo in opazilo se je Nagpur, Indija, 2. februarja, —[takoj, kakšni disciplina mora vla-Tudi v tem mestu	pojavili dati v irski republikanski armadi,
simptoni Lrhandi/ma, ko je prisftel Solnčni žarki so se lomili na na-K- mkn.i val-ški prin<*. Bil jc vpri- sajenih baj«»n«-tih ter na sabljali zorjen običajen bojkot, ki je bil častnikov.
deloma tudi	usju-šen. Po nli-, Da je bila četa. ki je korakala.
* ah so se zbrale velike jrrnče lju- le majhna vojaška skupina, je »■ ki sm demonstrirali za ne«hI- ' zrok to, ker še niso dospele na-\ isnost Indije. Skoraj vse dymače i<»eene uniforme, pi 'ilajalne o bib* zaprte, v zna-J Irska vlada je naročila veliko "o nje protesta. evropakem d«*- zalogo novdi uniform za vojašt-lu tnesta pa je bil j»rine lepo . vo. Barva ten uniform bo svetlo sprejet in prirejene so mu bile zelena in vse bodo izdelane na \<like ovaeije.	ii-skem.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
■e potom
banke Izrrfiajejo po nizki eeni, zanesljivo In hitro.
VCeraj m bHe naSe eene aledete: Jugoslavija:
Razpošilja r» zadnje pošte in lzpia?a> "Kr. poštni iekorral urad" In wJadnuinka kanka" v LjabljanL	j
300 kron...... $ 1.20 1,000 kron ...... $ 3.80
400 kron...... $ 1.60 5,000 kron...... $18.50 j
500 kron ......$ 2.00 10,000 kron.....$36.00
Giaao« oarvdb« ministrstva u pošto In bnojar	v Jugoslaviji
Je tedaj nocote tam nakazovati rneske potom pošt«	fdinoie v di- i
narjib; za vanke štiri krone bo Izplačan en dinar;	razmerje med dinarja in krono ostane torej neizpremenjeno.
Italija in zaiedeno ozemlje:
Razpošilja Trato.
na zadnjo pošto ln izplačuj« "Jadranska banka"
500 lir ...... $25.00
1000 lir ...... $48.50
50 lir ...... $ 2.90
100 lir ...... $ 5.30
300 lir ...... $15.30
Nemška Avstrija: Razpošilja aa zadnje pošte In izplaču> »Adriatlsebe Bank na
Donajo.
Radi velikanskih razlik v tečaja Izplačujemo sedaj v Avstriji samo
ameiikanske dolarje. Naša pristojbina za vsako posamezno nakazilo do $10.— zna*a 50 centov; od $10.— do $30.— po $1.—; in za večja nakazila po 3 centa od dolarja.
rano; Iz tega razloga nam ni majala podati natacčne cone vnaprej. Ml računamo pa ceni Istega dne kal nam postni denar dospe v roka.
Kot ia>wwln1 tsstapnlVI "Jadranska Banke" In njenih podrni-sle Imamo zajamčeno Izvanredno ugafca pogoje, Id bodo velika koristi sa ono, ki ss is aH se bodo pootaievaU nafte banke.
Denar nam Jo >nliH najbolj po Omntii Money Order, all pa po Ud* Ystfc Bank Draft.
PRANX 8AXJOS STATE BANK, 82 Cartlandt St., New York
RT. KEY. BUH UMRL.
Iz Chisholm, Minn, smo : dobili danes brzojavno : sporočilo, da je umrl : Rt. Rev. Joseph Buh, : najstarejši slovenski du- : hovnik v Ameriki iri in- : dijanski misijonar. Na- : tančnejše poročilo bomo : priobčili, ko dobimo po- : trebne informacije. :
TROCKI SE ZAVZEMA ZA VELIKO RUSKO ARMADO
IZ MOSKVE SE POROČA, DA JE NALETEL LENIN, KI JE PRIPIROČAL ZMANJŠANJE R DSKE ARMADE ZA PETDESET ODSTOTKOV, NA VELI K ODPOR PRI TROCKIJU.
SKRIVNOSTEN UMOR KINO RAVNATELJA
l
W. D. Taylor, ki je nadzoroval produkcijo važnih slik, jo bfl u^reljen potem, ko jo imel razgovor z Mii>s Norman d,
Lons Angele2. Cal.. 2. febr. — William "i)esmond Taylor, eden iz-
Berlin, Nemčija, 2. februarja. —-«pomislijo r.a nevarnosti, katerim ' Poroča se. tla je nastal oster spor | i»o izpostavljena Rudija, ee se ne med Leninom in Trockijem vsled bo na genovski konferenci dnseg-stališea ameriške vlade, ki vidi j h- nobenega sporazuma, potrebo zmnajianja ruske sov jet- -t — Nikar ne varajmo sami sebo ske armade.	| ter si ne obeta jmo preveč od ire-
St-ališče "SVashingtona. ki pravi, .".ovške kanferenee, — je dejal da vzdržnjo tovjetska Rnsija pre- Trocki.i. — Genova je pnst. v ka-veliko armado, kakor je to tudljtero naj zaide Rusija. Ne pozabi-slučaj na Poljskem in v Franciji ti*, da je Evropa še vedno sovražili da bi bilo treba to armado -— zmanjšati, to vprašanje je tvorilo predmet debate v eksekutiv-nem svetu. Tako naznanjajo p°-roeila, ki so prispela iz Moskve preto Kovna.
Poroča se. da je Lenin predložil v eksekutivnem svetu resolucijo. s katero priporoča zmanjšanje ruske sovjetske armade za 50' odstotkov, da se s tem ugodi želji Amerike. ~V največje začucle-• , i ^ ' -	^n^^enje vseTi, pa se
niča covjetekega sistema, in presenečenja. r.as čakajo, niso samo možna, tomve gotoVa. Jaz resno svarim osrednji jeksekutiml svet, naj nikar ne posluša mamljivih si renskih glasov Londona in AVashin-'tona.
med vodiln ih ravnateljev sla\Tiih j Je Troc'cij < 'lio^ro uprl tej Leni-Plnei-s-Laskv kinematografskih --.vi pwdi»?«i. in to z bestnlanil,
Slika nam Indijanca White Eagle iz rodu SiuKsov, ki je tudi pesnik. Pred kratkim je piijahal iz Sheridan, Wyo. v Chicago, na riizdalio več kot tisoč milj. White Ea^le je ginhenert:, a izvrsten jrJxac ter pisatelj indijanskih, po- vesti in pesmi. Njegova ježa je trajala devet in <1 ■-^J-et dni.
RAZVELJAVLJENJE SUHAŠKE POSTAVE
Prizivno sodišče je z 8 proti 4 glasovom razsodilo, da je zloglasna Van Ness postava v New Jersey neustavna.
ITALIJANSKI KABINET JE ODSTOPIL
Odstop kabineta je v tesni zvezi 7. smrtjo prejšnjega papeža. Vse ctranke so zapustile Bonomi-ja.
.Rim, Ital:ja. 2. februarja. — Trenton, N. .J.. 2. februarja. — Itr.Ijanski kabinet je danes resi-Pmivno sodišče je danes z osmi- j pmr:»L polem ko se je kritiziralo
vi glasovi proti štirim razveljavi 1<i državno Van N<-ss prohibieij-sk(t enForeeinent postavo, ki zani-1'iije pravico sodnijskega ix>st(»pa-n.ja potoni porot.
Postava je bila .sprejeta v an-sedanju zakonodaje leta 1921 in o i takrat naprej je bila vir neprestanih in ostrih političnih bo-;ev v državi. Sklep razveljavlja razsodbo najvišjega sodišča pred pred par meseci, ki proglasilo, da je ta posiava ustavna.
Ta sklep sodišča pušča Xew Jersey brez * državn® prohibieij-J^ke enforcement postave in država se je s tem vrnila k statusu kot ;e obstajal pred sprejemom Van Ness postave. V on mu času se je smatralo Xew Jersey za najbolj mično ozemlje za prodajalce opojnih pijač, ker niso zvezni prohibi-rijski ajren^i izvajali postavo.
Prijatelji prohibicije. med njimi seveda tudi Antisalonska litra in suhi člani zakonodaje ne bodo pustili, dn bi se \gnezdile take razmere in zakonodaja, ki ima veliko republikansko večino, bo najbrž spravila skoči novo državno suhaško postavo, ki bo najbrž P'-edstavljal.j dupjjkat Volstea-dove zvezne postave in na ta na-č:n se bo mojroče tudi izc»trniti na-jiakam, vsled katerih je bila Van Xess postava • sedfi j proglašena kot neustavna.
Governer Edwards, ki je znan nasprotnik prohibicije, je izjavil, da je pričakoval nekaj takega, ker je smatral Van Ness postavo vedno za neustavne, ker krši temeljne princip i je ameriške ustave. —
spravljivo stališče vlade Bonomi-ja napršm Vatikanu. Prav posebni vzrok resiirnaeij^ kabineta pa je iskati v razkroju vladne koalicije v parlamentu, kajti klerikalci so zahtevali odeodenje parla-me nta v znak žalosti, čemur pa so proti-klerikalei ostro nasprotovali. (*e bi se bil Bonom i udal kle-r kalni stranki, bi mogoče lahko ostal še nadalje v uradu, a tega "i .hotel storiti ter rajše resigni-1 Taylorja dvakrat oropan in da je ralf	»bil ravnatelj ob drugi priliki ano-
šUiiJcv v Hollywood, je bil za-%ratno umorjen tekom preteklega '» cčera, ko je sedel za neko mizo v svojem tukajšnjem stanovanju. Njegov morilec. katerega Taylor najbrž r.i videl, je oddal 011 strel od zadaj in žrtev je padla na tla. prestreljena skozi srce. Na pisalni mizi je bil kap kanceli-ranih čekov ktere ^ Taylor naj-?preiskoval, ko je^-bil umorjen. Truplo je nnšel kro^r osme tlaJies zjutraj ITenrv Peavey, erni sluga, ki je pf>klieal sosede in policijo.
Policija domneva, da je bil Tay~ !.ir ustreljen r;<l nekega prejšnjega uslužbenca, s katerim je imel spore radi nekih Čekov. To je potrdila Miss Mabel Normand, znana kino-igra-ka, ki je povedala policiji, da se je včeraj zvečer r.L'lasila na domu Taylorja ter govorila z njim glede neke nove igre. Rekla je. da ji j" Taylor tekom pogovora povedal, da ima n.-ke slutnje o bližajoči se nesreči in da se boji tecra odpuščenega uslužbenca.
Rop najbrž ni bil motiv umora, kajti v žepu Tavlorjevo suknje so našli #78 nedotaknjenih in v hiši ni ničesar zmanjkalo, v kolikor so mogli ugotoviti uslužbenci.
Izvedelo se je, da je bil v teku zadnjih r.sem mesecev dom
ki so bile vse prej kot dostojne in na mestu, poudarjajoč, da naj
STAVKA NEMŠKIH ŽELEZNIČARJEV.
KINO-GLEDIŠČE V
SING-SINGU
Pred celicami na smrt obsojenih nesrecnežev, so pričeli vprizarja-ti kino-slike.
Berlin, Nemčija, 2. februarja. Vet* tisoč nemških železniških
Criolitti-ja se smatra možnim naslednikom na mestu ministrskega predsednika in to kljub nje-1 bili govi napredovani starosti ter več- P'» prvem
krat izraženi želji, du se umakne v privatno iivljenje ter preživi v miru svoj? preoslale dni.
nimno sporočilo v katerem se je glasilo. Prihodnjič vas bomo do-
ropu se je pritožil Taylor pri policiji glede odpuščenega uslužbenca ter pojasnil pri tem, da je dotični človek ponare-
Rim, Italija, 2. februarja. — d'1 njegovo ime na nekem čeku. Prečitanje resignaeije od strani I Policija je storila vse potrebne ministrskega predsednika Bono-1 korake, da najde dotienega Člo-mija je sprejela poslanska zbor
POGODBA MED AMERIKO II BOLGARIJO.
London, Anglija, C .februarja. — Neko porečilo iz Sofije nazna-
niea v absolutno tišino.
Ministrski predsednik je poklical zbornico k redu ob četrt na štiri ter prečit al zapisnik zadnje seja. Nato pa je podal stereotipno izjavo srledc- resignaeije:
-— Vlada je sklenila odstopiti, ker ne uživa še nadalje zaupanja zbornice.
Več kl.erikolnili poslancev je vzkliknilo:
— Kaj pa z nagovorom «rlede papeža, katerega se je obljubilo?
Bonomi ni ničesar odgovoril ter čital naprej svojo izjavo.
Soeijal'.st Barotono je nato na-riadel vlado, katero je dolžil STa-motnega bega vspričo težkol?.
veka.
Cela zadeva je precej 'skrivnostna, kajti izvedelo se je, da je bila neka igralka pri Tavlorju krog enajste ure zvečer, to je pozneje kot domnava policija, da je bil Taylor umorjen.
Detektivi, ki so prvi prišli na lice mesta, zo izjavili, da je umrl Taylor naravne smrti in šele neki pogrebnik je našel mesto, kjer je prodrla kroqrlja v telo.
Taylor je bil rojen na Irskem ter bil diplomiran in^iinir, a se pozneje posvetil gledališki karijeri.
NOVA DELAVSKA POGODBA.
Cleveland, O. 1. februarja. — Zastopniki steklarskih delavcev Bonomi se jc napotil nato v se-j :n zastopniki steklarskih tvorni-
earjer so podpisali novo pogodbo, »lasom katere bodo znižane mezde steklarjev za trideset odstotkov. Ta posrodba velja sa celo A-
nat; kjer je is t o ta k o preči tal svojo resijrr.a.';ijsko izjavo.
nja.. da je bolgarski parlament odobril bolgarsko - ameriško pogodbo, katero bo p^lal v Washington v svrko ratifikacije.
meriko. Tovarnarji :-o najprej za l;t/vali. da se znižajo delavske me zde za 4p odstotkov.
Ossining, X. V. H. februarja. — Da se. nekoliko razvedri nesrečneže. ki so obsojeni na smrt na električnem stolu v i^inir Singu, strojnikov, kurjaeev, sprevodni- ' in ja f]va 0(| teh nekoliko poza-kov in drugega železniškega osob-jbitaT če morcln, da bosta čez p;ir
ie jc danes zastavkalo, s čemur	!ir na onem svetu, je priretlilo je bila paralizirana komunikacija	ravnateljstvo Sincr Sincr jetnisni-po celem severnem delu dežele. : ce v sredo r večer na koridorju Stavka je Izbruhnila kljub vladni	smrtnih crlie kinematografsko prepovedi in kljub akciji kabine-	predstavo, kateri so prisostvovala. ki je konfiseiral stavkarske	11 ^ kaznjene..^— sklade, predstavljajoče svoto več	v Sim"' Sinpu tr"n"
miljonov marJv, naloženih v neki	■ i ■ ■ i • t
, .„ . , , . , t	iled temi kaznjenci. Ki so trle-
tukajsni banki Nekateri voditelji^ ppemikajogc se slike, sta bi-gibanja so bili aretirani.	; ,a tudi y]oV(l SloVf?r in Harrv
Položaj j" prav posebno resen j Givner, ki s*;i bila pičlih par ur na Pruskem in Saškem. Južna po predstavi usmrčena. Slika jo Nemčija r.i prizadeta, kajti že- trajala na platnu približno p d lezničrvrji na Bavarskem, Baden- ure.
skem in v Virtembergu niso hoteli Predstavljala se j? neka k'me-
st ivkati	jdija, v kateri igra plavno vlo^ro
'	" .	,	,	, ! igralec Lee Morgan. Predno so
Berlin je popolnoma odrezan od ^ pml,jtav]jali> so jo prodoči-
sosednje dežele. Vlada si na vse y% na platTiU var(Jenu Lewis F.
načine prizadeva ustanoviti neke £,awesu> cenzorju, ki je dovolil,
vrste službo s pomočjo prosto- ja so jo predstavlja.
voljcev.	J Sliko-so reflektirali na belem,
Številne vlake so zapustile njih okoli pet dvadratnih čevljev ve-
posadke na stranskih postajah te-.likem platnu. Projektor je daro-
kom noči. Položaj bo še težji, če val jetnišjiici Thomas Meighan.
bodo vsi berlinski občinski delav- kinematografski igralec, oper-
ci. vključno one pouličnih želez- raI Pa ?e td str°j nekl uslužbenec
nic, ki so glasovali za stavko, izvedli svojo pretnjo.
jctrtisnice.
Platno so razpeli na koncu hodnika na eni strani, nakar so ob-
Če prav nisc mogli stavkarji pre jsojenc^ Mprti v celiCah na dmgt
kiniti transportacije v deželi, so vendar železniško službo tako zmedli, da je ogroženo s tem ekonomsko življenje cele Nemčije. Mogoče bodo potegnjeni tudi drugi razredi želez, delavcev proti njih volji v stavko, če se bo iz celega izeiniilo vprašanje, ali imajo civilni vladni uslužbenci pravico stavkati.
PORTUGALSKI PREDSEDNIK ODSTOPI.
Lizbona, Portugalska, 1. februarja. — Poroča se. da namerava portugalski predsednik d* Almei podati svojo ostavko, in sicer ob priliki sestanka novega parlamenta.
strani, gledali skozi omrežje vrat sliko. Ko je bila slika doigrana, so pomaknili platno bolj na drugo stran ter pričeli iznova. tako da so videli sliko tudi obsojenci na drugi strani koridorja.
Vseh skupaj je sedaj v Sing Sin^u sedemindvajset na smrt obsojenih mož. toda štirje od teh, ki so zaprti v starem poslopju, niso videli slik.
ŽITA JE ODPOTOVALA ZAJ NA MADEIRO.
NA-
Kdor namerava v kratkem niti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge
"C A R M A N I A",
ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko., Med vožnjo se bo vstavil v najlepSOi mestih Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabinah.
Cena do BeEe $105.00 ter $5.00 vojnega davka.
Frank Sakaer State Bank.
London, Anglija. 2. februarja. Bivša avstrijska eesariea Žita je odpotovala danes iz Lizbone pro-ii otoku Madeira, kjer živi njen mož v izgnanstvu. Žita je odšla nedavno s privoljenjem antanto v Švico, da prisostvuje operaciji svojega bolnega sini«.
ROJAKI, NAROČAJTE "SLOVENSKO - AMERIKANSKI KO-LEDAR"!
Te zanimive knjige imamo še malo v zalogi. V nii so najboljši članki za sodobne razmere. Koledar stane s poštnino vred 40 centov. Vsak, kdor ga je naročil, je bil žnjim zadovoljen. Na delo, dokler je čas.
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., Hew York City,
fJLAS XAfcODA, 3. FEBR. 1922
"GLAS NARODA"
FRAMH tAKIKR, PrMilMI
• LOVfeNlAM DAILV
an< Publlshe« kjr
P CRUSHING ti mtratiHi
LOUIS SCNEDIK. Treasury
Piae* at Bualnwa af »h« Corporation and Addr*aaai mt Above Ofttcterai M Cortland« ttrMt, ■■rough of Manhattan, Now York City, N. Y.
"Glaa Naroda" Maja vsaki dan lxvxamU nodolj In praznikov.
> calo lota voljo I lot	mm Araarlka Za Now York za colo lat«
I« Canada	MJI za pol l«U
po« lota . to	ILOOZj iMumttvo za omim loM
lotrt lata	tU« u pM lota
nv
WTJBK
LAS N A R • D A
(Vote) of On PoopM) Day Ifiii^t Sunday* and IrtlHyt Subscript leu yearly
Ad—rtloomonta on Aoroamanft.
a a* prtobftajejo. Donor naj aa Macro* po Moaoy Or«or. Pr! nnnmil i kraja naroCnfkov n ualia. da. aa 1 tudi protfBjo MibSHa »^»wf	hitrejo sedemo
Cortiandt
O L A a NARODA
■orough of Manhattan. Now York, IV. ▼o<ophono: Corttondt 1879
V.
dobil v zbornici petdeset glasov, (ločim jih je bilo proti njemu 62,
Določene so tuili kazni za uradnike, ki so strinjajo j z Hnearskimi umori, oziroma niti z mazineem ne ganejo, da bi jih preprečile. Take določbe so brez pomena. Kavno tako brez pomena, kot so ustavni amendment!, ki določajo zamorcem i^i belcem enake ustavne pravice.
Državne postave prepovedujejo linčanje. Zanje se pa nihče ne briga, ker se vladujoči razred strinja s takimi umori ter jih organizirajo.
Republikanska večina v kongresu .Je v velikih stiskali. Število zamorcev, zaposljenili v industriji in obrti neprestano narašča. Zamorci se organizirajo ter postajajo važen faktor v javnem življenju.
Vsledteg skuša stranka osvoboditeljevT' kupiti glasove in prijateljstvo črnih volilcev.
Kupovati pa noče z dobrim denarjem, pač pa s ponarejenimi bankovci, ki imajo obliko dvomljivih postav in dvomljivih ustavnih določb.
ZMAGA CIVILIZACIJE.
Iz Slovenije.
Veleprodaja soli v Sloveniji, j pričakujem o, da se bo /m velepro-"J-utiV poroča: Uiprava držav- dajo <>y>li pokazalo zanimanje in s*' Jjtih monopolov v Beogradu se je sestavile za državno blagajno naj-
Naš državni tajnik Hughes je v< lik mojster v me-| taliju političnih bomb. Včeraj je zopet eno vrgel. Rekel j je namreč, da so se velesile sporazumele glede mornariške pogydbe in raznih drugih pogodb. Umevno je, da
odločila, da odda razpeeavanj«* povoljueje ponudhf. kajti <xl t^ga -dli v Sloveniji na veliko v zakup ni odvisna samo ta licitacija, a.ui-za dobo od dih* 1. februarja	pak smer eeVga razvoja solnega
do vključno dne 31.- decembra'vprašanja v bodočnosti.
Neposredno v rokah mono
Peter Zgaga
To so tisti dnovi , . .
To so tisti dnovi ...
Nekaj tujega ti lega na dušo, polašea m* jt-. jemlje ji mir in uoee popustiti.
Zdi st- ti. kot da živiš v mrtvaški nedelji ia slišiš lužne klice jesenske noči.
Zdi se ti. da se krivi nekje čk>-"-"'•k. katerega poznaš, v pošastnem trpljenju in brezupni grozi. Kdo je to? Ne veš. Kaj ti sam s>i oni človek, in tvoja muka je pre-r.eizmerna. da bi se spoznal.
To so tisti dnovi . . .
*	a »
Neki pisatelj pra\i. da bo v bodočnosti veliko lažje umreti.
To mu vsa k rad vrjame. In tuili vsak bi rad v bodočnosti umrl.
re pa v sedanjosti.
#	* *
Mr. Iloover pravi, da bo prihodnje poletje veliko pomanjka- ( nje premoga.
Cast Mr. Hooverju. Da. edino-
le poletje je pripraven čas za to.
* * *
Maloobijudena. ulica. Na yo■rase velikanskim š<»-
SugnsUnranska
Ustanovljena 1, 1898
2CatnL Srbnnta
InkoroorirsM L 1900
1
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
ni pozabil pristaviti, da zmagale Združene države najoolaje jo ostalo proizvajanje soli Železnica Murska Sobota-Ormcž. S,u star mw"*ak celi črti.	"	j V rudnikih in morskih solinah ter, .Mariborski "Tabor" poroča iz po,n	Potl pazduho. Kri-|
I^elllogi Združenih držav So	bili namreč sprejetileventuaI,Li uvuz- ako ** za P«-.zaupljivega vira o stanju želez- h| ^ IhhI svoj.m bremenomiin nu- j , ...... 1 J J kaže potreba. Da se "založi narod niške zveze Murska £obota-Or-1»avzoeim posamezne iztise.
bKOl a j \ MOJI pr\ otlll obliki.	_	ts soljo v vsej Sloveniji ixxi pri- mož. Trasi radije te železniške zve-! Usmiljena mlada dama kupi iz-j
Bomba je eksplodirala, 111 pok je bil precejšen, kot i,]^
je h- navada pri takili prilikah. Toda nečesa je manjkalo. Odmeva,
Ko ji' onega decemberskoga usodepolliega dne ame- V prodajnem rajonu Ljubljane so;metra ill treh tehniških urauiir, _ u ne. — ouvrne nmz. — saj
' državni tajnik prišel na dan s svojim predlogom dolofe,ia P^jna me^ (veliko- kov. Trasa Mu^ka s^bota-Ljuto-i ilh lie žitam.	s !
/ i i -r ' i prodaje) v Ljubljani. Kakeku. mer je na terenu popolnoma izgo-'	* *
razori »zevanja, mu je ves svet ploskal. Iz vsehJKrailjll Ku^.v ju
držav je dobil val brzojavk, v katerih so mu izrazalijTrebnjem in Krškem.
Glavni frdboraikL
Predsednik: RUDOLF PEKDAN, 933 E. lSetb St., Cleveland, O. Podpredsednik: LO'JIS BAIDANT, Box 106 Pearl Ave., Lri^ain, O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Mina.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd Av©^ W. DulutJj, Mina.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Ohio Street, N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzcml odbor:
MOHOR MLADIČ. 2603 So. Lawmlale Ave., Chicago, IlL FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J POREXTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FBANK ZORICH. 6217 St. Clair Are., Cleveland, O.
Zdruievalnl odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., lioctdale, Jollet, IlL PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, Ia Salle, 111. JOSIP STEELE, 404 E. Mesa Avenue. Tu^blo. Colo. ANTON CELA KG 706 Market Street, Waukegan, UL
- Jednotino uradno glesilo: "Glas Naroda". -
Vse stvari tikajoC-e se uradnih zadev kakor tudi denarne po?3Ja-tvo naj se i>o5i]jajo Da glavnega tajnika. Vse pritužbe naj se i>oŠtlja na predseonika ]wjrotnega cKlbora. l'rošuje za sprejem novih članov in bolniška sprir-vvala nuj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prii>oro»Ja vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi intsia'i član te organizaeije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S., K. J- Za ustanovitev novih društev se pa obrnite ca gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 član! ali članiesini,
1'lSKl -lede
o enakimi poboji, se je dolo- zc se pridno nadaljuje. Urad, kijns ter soentno vpraša: čilo 12 prodajnih im*st, kjer bo je nastanjen v Ljutomeru. ol>sitojij — !Mož, ali vas ne .utrujajo ti. sol dobivala po normiranih cenah, v/, šestih inženjerjev. cuey;a ir'-o-' ea.sopi.sW
otui-
() ne. — odvrne mož.
Odkritje nove kulture v Etiopiji.
sr1!. \ • •noni:i žensk, ki so i.ile si:ui>no /. njim žive pokopane, :[;i niitL'1«' njihove iluse delati [duši prcmMulcsra družik>. Številni ;:ia!-:i':. io-ta!!i. tlr;iir»K*eaii meči,
Novem mestu, lovlj -na. (ilede dela Ljutomer-j Po aeželi se 5iri žpanska prodaj- Ormož je bila javnost, prepričana,« jjt!fMlca
JjrizJKliljt* ill zalivalo. Izjavi, katero jo V sredo podal.'nem rajonu Celje pa so prodajna da j j«' pa sledil globok ill splošen mir. Svet preživlja hude-! : ^'elie, Slovenj^radee, Ma-' in da bi i i liiaoka. kakf-iii navdušenju ni n<d>enega sledu.
ribor. l*tuj in Dolnja Lendava. l'o graditi, vendar pa zadeva ni taka. { 7	, "" ;' " " " ; ves,
načrt že popolnoma gotov j lehko takoj pričelo
z bliskoviti ratrlieo.
Znani arh in. • erze. ]>iol'.-j je po
harvar<Lske uni- na-r »J. A. Reisner, se,"«* \ lese!letnem vodstvu izko-''-l K'
^'!etlala. sandali.
Svet so je namreč izpamot«»val. Svet so hitro uei.
teh prodajnih mestih se protlaja Stari projekt za to pr(»go je i/.
Zdravniki dajejo rasvete. kako se ii je treba ubra-1 kaj j" treba piti in jesti, da
vsakovrstne	' Sud-.mt
i ni prinesel s >e't)'. i
!|sol po normiranih enakih
, , . .	. 1 , •	, * .	. ,	. . . j.....................cenah lala neka ]>rivatna tvrdka za lo-
Seda.) m potreba, da bi potekla leta m lota, prodno bi- vtil-ko? ^^ ])(j VllfrolielkaIll(, prtl„„ llajlližje vrste: ker
so liarrwlom Jiosj'eoilo pogledati za kulise tajne diplo-!do najmanj P" eno vrečo, in tO pa j" sedaj ministrstvi, odredilo. Iliaeije.	jvsakeiuu brez razlike. V zakup se tla mora izdelati projekt za pr-
Narodi so prehitro Spoznali, <la vojne ne b<> konce, oddajajo eelotni proda.ini l-ajoni. v.(Vrstno železnico, je bil stari
pohnmia novo. d -U j
tia-
ie človek zavarovan nred njo. ^*^.i 1	, ,
, , .	.	[poznano kultu:
\ se pa strinjajo v enem
•v« tU: Imejte noge suhe.
Temu nasvetu s«- j* tc/.k<>
Afrika vrnil sv;
^eazaeijoualno n • po
čisto
ki st» j i 1l •vin.-pričajo o približ-- >k; kulturi. o(K) kni južno ■rma je bilo izkopano veliko "*e A:nona. ki je bilo zgnij«'-h-t ih «k! 1;.«m1 do 11 m m ) pred • oi. k<» so Egipčani osvojili
. sud in.
pa ma-ari da vsaka država potopi nekaj svojih starih!	Mublranski in celjski rf.jo,,.;projekt jH^olnoma neporaben.;
1 ••, 1	, .	............ .	[Zakupnik eneg-a ali pa tudi obeli Veiular je tudi tukaj novi projekt,
hotnih ladij. < e tm> ho i z velikimi boinimi ladianu one-! -	. .	, , , . . . , . .5
'	'rajonov mora pa zalagati vsa prej napredoval tak<» daleč., da bo, ce,
motoren, s,- ImkIo pae z malimi borili.......'našteta prodajna mesta ; veliko- ne ho vreme »lela preveč oviralo,!
S\ ('t N'e pa hO liebaj \'or. Yjv V zadnji vojni so je 'prodaje) z zadostnimi količinami, celot-.-n projekt spomladi pop«duo-' izkazalo. d;i podmorski čoln najstrašnejše orožje. Iz i ljubljanski rajon se vobče ome-|ma gotov in se bo lahko pričelo hint;tf»nskih po-ajanj t«-r iz zavezniškega časopisja'Ju-ie na	pr*-;i«ije Kranjske, z^izvršitvijo. V kolikor smo <U>-
„ „„■ i., j./ i ; ..... i , • ..::	• , , ,1 lie v okoliš prodajnega mesta Kr- bili v Heogradu pojasnila, pro-
llo razvidno, < ia bo l^ral v pnhmluii vojni poa-»	1 ,- ,	i I- ,	, , I . .	enaki Ponolnoma ie r»a narod Še
...	. . 1 ,	' -ii	spatia zaradi lažjega preskr-jekt .Murska Sobota-Lendava ni 'u<iK1- t »poinoma ji pa narou s>e-
eoln liajveejo lil po-lavitlio ulo^o.	ih.iv«««	»ki^it.,. ^av-r«tv..ln«b..«a b„k»r,n,:1 v:, t:, orojekt.j1'' u'th>i prerojen, ko se zaveda. '
taui-j'':1 so vsi rojaki enaki. Do prve Na j stopnje smo torej že pi-išli. Ta .je
L;ovsKo ladjo, da jo mora proj O]»ozoriti itd., toda kaj varstva v preskrbovalni rajon j naših poslancih pa je. da bodo po- temAi prenizek, on je onemu pre-
Ijski. Velezakupid polože kav-j skrbeli. <la se proga Murska So- visok. Družimo se v društvu in
Xa svetlo je
• bo v kraljev in JC lezKo po- ;T)H) jet pr,l(i Kri
:<o iii. odkar so odpravili one z»ro i vlada'i
o okoli ^ii ijro-
l: r.i t
Prebivalstvo sveta.
• lOVUlSK«' saionov.
mesmgi'ste stange \r. j

V newyorski sbneiiski naselbi-^in s,» je pričel narodni pre|>orod.
narodnega preporoda
I ;va ta/a
jt lop! ji
1x1
"-gipt a. i ?a kr« mest.*: K* ioni.it
\ooa' anje
ia:
morski
hovauja tudi okrajno glavarstvo'nobena konkurenca za ta
]»onlavitno uloj^o.
Kes je bilo v Washin^toni! sprejetih nekaj določb,'ilrežace. Nasprotno pa spada Za-'ampak je mišljeno, da bi »e laprimcr, da podniorški e<dli ne sme streljati na 11*-Igorje iz Litijskega okrajnega gla-jkaj Zgradila lokalna proga.
ko lau.jo. ua jo za To.
Vojna ustvarja sama svoje postave in se ne bri^a za ]>apirnate določbe.
Anioriški državni tajnik je v sredo t ml i sporočil, da s<> se zborovalei sporazumeli j^lede odprave strupenih plinov v vojni. To lepa in rednost na stvar.
Istočasno so pa zborovali v New Yorku mestni očetjo. In mestni «Mv-etje so sklenili naslednjo: newyor-ška policija naj si nabavi par tisoč phnovih bomb, katero nai bi
eijo v svrho osiguranja rednega;bota-< >rmož posloviin.ja. Ta kavcija /naša SO jekt gotov, takoj začne tisoč dinarjev za Ljubljanski ter! '>2A>00 dinarjev y.a Celjski prodaj-J ni rajon. Prodajna mesta morajo;
pomladi, ko bo pro-graditi.
biti založena z tlvomesečno solno
Na potu v Maribor ponesrečil.
Župan in posestnik Ivan Kreft
iz
na
1'etancev v Prekmurju je rezervo. Prodaja soli na drobno je'i>otu v 3faribor prenoči! v gostilni« svobodna in se cene regulirajo pojZamola pri Sv j.eiiartu. Na st<fp-
konkurenci. Toliko glede prodajane organizacije. Ta
jnjišču mu je spodrsnilo in je pa-je v bistvu dei 5 metrov globoko ter si zlo-
na.7 tu v skrajnem slučaju uporabljala proti *4 ne-j približno ista. kakor je obstcjala[mil pri teilI lev„ roko l>obil ]e
]>ostavnemil elementu". (To je splošen izraz za štraj-|nred letom l;>14. .Moiiopf>Ina n-!p^ško<dbe tudi na glavi, odpeljali
kar je, brezposelne itd.)	[prava je pri organizaciji prodaje >0 „a v mariborsko bobiieo.
Kdo ho tore j verjel hinavcem, ki se zoper svo j očividuo ,tala na gledišču da;
delavstvo obrezujejo Z orožjem, katerega uporabo pre-h:, »p. »^»»ve državna so na,Akademska omladina mesta Kra-... , •	-	1 1	1 jskladisca, ampak tla ta posel pre-	ttja jn okolice
povedujejo v boju s sovražnikom. pusti trgovini in zadrugam. \'i •	t
Ur.-, 1 1 i- 1 , .1 - i Je ustanovila ua svoji	ustanovni
asluntrtonska konterenea bo v kratkem «*asu koti- starih grauieah Sribne in pa v p«. ,______... - .. ..	.
.. , . . . skupščini nepolitično	društvo
o I krajinah ------- ---------------
klube. Pogoji za sprejem: frak in že vsaj približno znanje srbohrvaščine <"< nimaš fraka in če ne znaš bogatijati. si poišči klub. ki ne stavi svojim članom tako
visokih inteh ktualnih zahtev. * * *
Zadnjič se je b>I primeril v Downtownu nasleden dogodek, ki je jako značden za neu vorško slovensko jaro gosj)odo.
Dva škriea sta hotela vleči ne-keira Domžalca. Možak jim je ne-
pe. Ki <0 uo
■vim rojstvom Prebivalstvo celega sveta si sil-1:1 enem tie'ii no množi. Po zadnjem štetju živi e vršilo l miljarda sou miljou,»v ljudi; od iju nekdanjega glavnega teh je nad pdovico Azijcev. Ven anašu.:e- dar se prebival>tfvo Azije ne bo ga »iebal-Barkala, na vznožju če- noglo v<r'- tako razmnoževati ka trtega nilskega K^tarakta. Krn- kor eno Amerike in Avstralije. Ijevski L'robov i > . bili zunaj me- Azija ima !»<M. Kvr-.pa o0(», Anie-sta. na m-kem p-rič iu. - kater.-a cika 22«». Afrika 150 in Avstralija krasen pogled na veletok Nil. 7 miijonov prebivalcev. Plemcn-u je bilo prewkanih ve.'- piramid, sko razmerje jt* posebno zanimivo, o katerih se je dognalo, da >o Velika Mritanija ima med 447 m -Lrrobnlec etiopskih kraljev in kra- Ijoni le (i."> miijonov belokožcev. i,;ie. Imena večine teh vladarjev Franeo-ka šteje z novimi pokia-in vi a dane so bila d'-sedaj sve- jinami vred 4''0,000 ljudi manj 'ovni zgodr.vini popolnoma nepo- kakor jih je štela pre-1 vojno brez >nana. Znano je bilo b* ime kralja tega ozendja. Najbogatejša drža-:'irhaqua. čegar grob bil odkrit.va na -v,-tu so Združene tlržave; že davno prej.	tukaj živi 21 miijonov družin, ki
N:,daljna izkopavanja so se vr- imajo največje letne dohodke.
šila južno od (lebal-Iiarkala. pri'	____
Xuri.i i. Tu so bi!e najdene grol>-| nice štirih slavnih \ ladarjev. ki' soT kakor Tirha<|iia. vladali nad1 Kgipt'Mii iti Ktiopijo 1/. ostalegii' ■e je ugotovilo, da je etiopska;	""
vladarska rodbina izvirala iz ne-!	New York, N. Y.
kega plemena lil.ijs'.-.'li nfunadovJ V soboto, dne 1 - februarja, i.i je okoli leta !M*0 ]>reil Kei^:o-: j riredi slovv-nsko pevsko dništvo vim rojstvom osvojila Ktiop jo jo * Slavec" svojo običajno maske-
Dopis.
eana. Storila ni ničesar velikega. Njena edina zasluga je I Krajma-n prejšnje o^^- ^"^v,rj-o\kademski krošek". ki stavi <la st- je znala prilagoditi izprentonjenini razmeram. Xa-!obHto^	mi>iwp»l-,k;,t rl|f> !rlavni|l nalog, da zain+e-
j 1 • -i . • . -,	-	. ! ua skladišča za sol. Ako .sc pro-:,___• .	, •	,
mesto, na 01 zagotovila svetu mir, le lioteinula	volilo	IZi , - .. ,, - resira \se slo.ie za kulturna vpra-
... . , v . . ..v . „ " 1 ^	*'	'lajna organizacija soli v Moveni-; - ,
flalpio hoooeiiost 1 A* bližnjo hodoe 11 ost.	I-- • - - . . . -	-- .sanja.
PROTI LINCANJU.
... .	.	..	,----Dniištvo bo priredilo v
j ji izkaze, kot dobra m^cenejša ne- !K,.anju in okoliei j^judno-znan-
go veleprodaja v režiji monopola, sU,.na predavanja. Vstop prost. ] potem ni dvoma, da v doglednenij	;
času dobimo Vel i k oproda jo soli po'	Promocija.
I slovenskem vzorcu v vsej državi, j Vi r	, - - - . ,
■ ... .	. ' ,. .1 ->a ljubljanski univerzi sta bda
Irgovsk: krogi so se izražaLi proti , , -	, , „
,	, ,, 1 pumiovirana za tloktorja prava
prodajnemu monopolu za sol. Ob-!... , ,r .........
,. , ,	,	Stanko I omimsek iz Ljubljane m
Št. Vitla nad
ni" iiin niMvi JUMH-1. - . « t-,.,,-.	ivarlovi univerzi v l'r
. sredovanjel monopolnih skladne, i-,	, ,
e nostave se na ne smeio zamoreiLo 1.1 i"11	,van Oblak promovn-č
* I» jw m 1 rPogoji. po katerih se naj vrsi pro-|i	- , ...
upanju, S tern lli reeeilO, da jillldaja soli. so ^ deloma okorni ml v^^:'* ^r8' ?-"
,	' -	1 j.	.	t -Na eeski tehniški viso-ki
Poslanska zboruiea ie sprejela s skorai dvetretinsko veljala bo njihova, ako se name- c.	,
... ^ 1	,,	, - -	-	ui-i ■ > -	u- -- i Srečko Goljar
veonio takozvano protlhnearsko predlogo, ki na.i na])ravi|ravana (,t,hk:i izkaze za gibcnej.so j.iui>iiano
po južnih državah konec linearski justiri. '	!iu cenejšo ne^o veleprodaja sxa Karlovi univerzi
Kljub sprejetju t< a dajati prevelikemu bodo pustili bele i popolnoma na miru.
Postava vsebuje jako značilno točko. V sluoaju lin-eanja, ne bodo kaznovani samo linčarji, pae pa tudi okraj, v katerem se je linčanje završilo.
Okraj, v katerem so ko^a linčali, je podvržen kazni desetih tisoč dolarjev. Ta denar naj bi dobila družina lineanega.
Kljub temu, da deset tisoč dolarjev ni prevelika kazen, j »omenja vseeno za nekatere deželne okraje precejšno svoto. Prebivalei južnih držav, ki sovražijo zamorce iz dna svojega siva, bi lahko spravili to svoto skupaj s privatnimi koloktami, toda, ko je treba (lajati. niso tako radodarni kot takrat, ko je treba moriti.
Veliko vprašanje je pa, ce bo zadobila ta doloeba svojo postavno silo. Krog kongresa. Bele Hiše in zveznih sodišč je vsepolno čeri. Mala ladijoa težko pride mimo ji jih nepoškodovana.
Amendment, ki je bil proti kaznovanju okrajev, je
Prairi je trail za
tudi za monopolno upravo neeko- ?> • • ,t • • -
1	,	Pragi je bil ljubljanski inzenier
nomieiu. Tako brez notrebe za- ■ •• m
,	, ...	:	.Alojzij ravear promoviran za
liteva plačilo v naprej, namesto ,, „• ..... , T . ,	„. , . 1 ' , , clokt<>r.ia tehničnih ved. Inzenier
oa se vrs*i obračun mesečno. Po- -r - - i	11 1 •
...	.. ,. .	I avcar je bil pred kratkim ime-
sameznik. koi-poraeija ali konzor- „	t i*	i
.. t_. , . . ■ jnovan za adjunkta na gf>spodar-cij. ki bo prevzel velezakup soli,I e , .. : , ... . . ski takulteti zagrebške univerze, bo moral razpolagati * velikimi __"_
M-otami, <Ia plačuje v nan>rej sol.
^-ir^.L^^iVelika Blaznikova Pratika
mu leži v dvomesečni rezervi soli	ZA LETO 1922.
mnogo denarja. Res. da treba mo-	on j	- _
,	* . , . .	. ZO^ s postnmo vred.
nopoln sigurnosti, vendar bi mu	Več a naročilaj
to dala tut 1 i garancija kakega de-'	„	f
narnega zavoda ah kaj p«.Johne- 2?® ^ StaDe........ f12'00
ga. <edaj se stvar za dve leti pač	50 Prat*	........ $
ne da premeniti. S temi doloeba-j	25	&tane ........ $ 3.75
mi Ts-iovov • se bo režija očivi.l-, z naročilom pošljite tudi denar, no podražila in plačal jo !>o monopol v obliki vkije prorcizije ve- Slovenic Publishing Co., lezakupeem. Na vsak način pa i 82 Cortlandt ai,f New York, K. Y.
kaj časa pi ip-jeval. ko sta mu pa ; pozm-je tutli d»*l Kiripta. \* K> r-|r.-ido in sicr v dvorani Srbskeg,? le predebele solila, ni hotel več 1 mu, v severnem Sudanu, .-<> pri :z-!'l"in;i, 4 P? st "J2nd Street, vrjeti.	j kopa van j 11 razkrili grf;!»!.jc !u-'<»' Kakor vsako b-tn. iako bo tnd
Da se cela zadeva konča, je re- ,egipčanska garnizije, v katerem to> ta prireditev nad vse z;mi-kel: — Stavi Tt;ij odloči. k<h :ma prav. jaz ali vidva.
—	Kakšna stava .' — sta vpra-! P' -rn"'r,li ^ UtU- kolikor r:r.Škerada e-Io prekosila vse s l.j isc ie mo-jrlo ugotoviti. sib>o ':ruti. !> d?mje ma>kerade omenjenega
, .	, . nečloveški. V nekaterih slučajih 1 društva. Natančneiši nrojrram
—	Kdor nna bolj "l-to spodnjo
obleko, t?st 1 bo itmagal.
s'* nahajali vojaki iz dob«: , ]<;imi pred Kri^tom. Pogrebni običaji f»i-1 i _ kolik
l!KM',i.:iva in zabavna, in vodstvo te J veselice obljublja, da bo letošnja
na>li v grobnleali egipterv-kih {bo pravočasno objavljen v tem li-
provineijalnih guvernerjev iJOO do'stu.	Poročevalce.
Skriea sta baje osn-močena od- i —
šla.
Te dni s^m se vrnil iz bolnišnice. kjer so me rezali.
s ne bojte, ne bodite v
Nikar skrbeli. Drugod.
drugod....
Znižanje cene za 40°|o.
—Najnovejša 14K. čisto zlata— ZAPESTNA URA
z* icnv- in dekleta, na 15 ruby fino kolesje, do-
bite danes za $29.50 pH IVAN PAJK,
24 MAIN STREET	CONEMAUGH, PA.
Zrno do zrna - pogača,
Kamen do kamna - palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost.
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account*', (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane 2 najboljšimi fcondl. Državno nadzorstvo!
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
FRANK SAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo Jadranske Banke
r
GfiAS NARODA. 3. PEBR. 1922
Nekoč ponosni princi - sedaj ponižni služabniki.
Poroča Iv an Narodny.
V dnevih carja so prihajali l judje iz celega sveta v Petrograd da vidijo tepa ali onega princa i.li velikega kneza ali da stoje na kakera mostu preko Nove, kjer so lahko videli to ali ono kneginjo, ki se je peljala mimo, vsa zavita
v kožuhovino.
Seveda, vsi ti ljudje bi nikdar ne priznali, da so prišli tako daleč izključno v namenu da vidijo rusko plemenitaše ali na se sklonijo carjii| Vsi bode brez izjeme izjavili, da jih je mikala Zimska palača in da so se zanimali za mi-sterije ljudske duše. Kljub vsemu temu pa niso stali ti tujci slehr-r.i dan v majhnih skupinah pred ]>alačo tega ali one p a velikega kneza ter čakali na priliko, da ga \ iti i jo.
Isti ljudje, ki so bili nekoč turisti v Petrogradu in ki so bili zelo zgovorni in razburjeni, če so videli veliko kneginjo Tatjano imajo sedaj svoje lastne prince in prineesinje, katere se jim je priporočilo kot posebno dobre butler je ali lakaje. Te prince in prineesinje so dobili v hišo enostavno s tem, da so telefonirali v najbližjo posredovalnico za delo ter vprašali za lakaja ali hišno.
To ni dejanski nikako veliko — pretiravanj?. V mestu New Yor-ku, ki je v sedanjih časih Mcka nekdanjih ruskih plemenitašev, t»o številni možki in ženske, registrirane v delodajalnicah za raznovrstno delo. ki so bili pred par leti ošabni ljubljenci carja, lastniki krasnih palač ter vladarji celih armad odvisnih kmetov.
Ni dolgo časa tega, ko mi je odprl vrata enega onih velikih in prostornih apartmentov na Park Avenue neki častitljiv, sivolas butler, — a boljše je, če napravim iz tega dogodka malo zgodbico:
Par let pred vojno, ko spni bil polkovnik nekega polka, sem dobil naenkrat povelje, naj spra-\ini svoje kozake na paradno polje prei trdnjavo Petropavlovsk. Moj j>olk je bil eden izmed šte-
sokost, poveljujoči general". V naslednjem trenutku pa se je nasmehnil ter dejal: — To je,vojna sreča. — in ničesar drugega. —-
Jaz nisem razkril svojemu prijatelju identitete njegovega stre-žaja, kajti spoznal sem. da se mu niti ne sanja, da ima za vratarja princa, ki bi se lahko poročil s to ali ono veliko kneginjo. V odgo-\or na mojo vprašanje pa je rekel moj prijatelj:
— Da. moj novi mož je ^elo uspešen služabnik. Dobil sem ga potom ageniure. koje špeeijalite-ta so posebno dobri služabniki.
V New Yorku je nadaljni ruski general, katerega bi danes komaj spoznali njegovi prejšnji častnik^ Najbolj bi se spominjali nanj radi velike odločnosti, s katero je po vedel svojo divizijo proti llindenburgu na fronti pri — Dvinsku. Nekateri bi se brez dvoma spomnili tudi njegove očarlji-i ve žene, ki je bila neka princesi-nja s Krima ter ena najbolj krasnih žensk v palačah ob Jelagin Ost rovu.
Ta mož je general Lodiženski. Pridružil se je Kornilovu v uso-depolni opoziciji slednjega proti Kerenskiju ter moral pobegniti. Posrečilo se mu je spraviti tudi ženo iz Moskve in prišel je končno v New York.
Skozi različne stadije težkih časov in pomanjkanja se je po-vspel general Lodiženski do dostojanstva lastnika modne trgovine, kjer prodaja klobuke, katere dela njegova plemenita žena. — To sc el olepi klobuki, kajti vsak posamezni ima svojo individualnost. Prejšnji general pravi: — Ta odlična karakteristika." kot jo imenujete, jc spomin moje žene na ruske bele noči. izražen v trakovih in okraskih, mesto v smehu in žvenketu kraguljev na saneh. Ženske ljubijo te klobuke, katere so kupile od teh nekdanjih ljubljencev carja. Z večjim zadovoljstvom pa bi nosile te klobuke, če bi vedele, d;, so jih izdelale roke
Gompers zavrnil železniško razsodišče.
Predsednik Ameriške delavske federacije je pnvedal Hooperju Delavskega sveta, da bi :zvedenje tega načrta obnovilo barbarske razmere v Združenih državaU.
r Vprašanji uravnave železniških delavskih sporov je dovedlo
V svojem odgovoru je rekel lir. Gompers povsem pravilno,

do živahnega spopada med pred- da se železnic ne obratuje edino sednikom Ameriške delavske fe-1 v javno korist, temveč predvsem deraeije. Samuelom Gcmpersom ! 711 privaten dobiček. I'služb ene t Ur Ben Ilooperjem. podpredsedm j železnic so \ službi 1eh monopoli-koin in javnim članom železnl-čarskegn delavskega t:veta Združenih držav tekom ponedeljske teje letne konvencije National Civic Federation v hotelu Astoi-Xew Yorku.
V odgovor na izjavo Mr. Hoop-perja. da bo moral imeti kompe-ttnten tribunal pravico, da uravna železniške spore in da bi se moralo razsodbo tega sodišča s silo izvesti s pomočjo primernih kazni, je predsednik Gompers rekel, da se ne bo organiziralo delavstvo nikdar podvrglo takemu predlogu, ki bi uveljavil prisilno
ANGELO SICILIAN!* — MODERNI HERKUL.
man. Bil je poslan na jug in oni, ki so snovali padec carstva, so — zmagali, kajti to je bil prvi ko-lak tragičnih razvojev, ki so hitro sledili drug drugemu.
Mala grofica je uši a s svojim
Princ Serge j. lastnik takega bo	poleg tega tudi nadarjen godbe-
gastva. da ga sploh ni mogel occ-	nik. Nobenega prostora pa ni bi-
iiiti in take moči in takega ugle-	lo za novega učitelja godbe, ki da. da ga ni bilo mogoče preme-nima nikake klijentele liti. je sedaj cestni pometač v ne-
kem ameriškem mestu na sred-očetom in materjo in vsi se naha- njem zapadu. Tekom preteklega
jajo sedaj v New Yor:;u. Grofica je postala stenografmja in zasluži po petdeset dolarjev na teden dočim dobiva njen oče po trideset dolarjeT kel • vratar v nek* banki.
Druga stonografinja je živela v sosednji palači na Morskaji v Petrogradu. Ona je princesinja Gurka iz onih starih časov, čeprav je poteklo šele šest let izza onih dni. Ona in Olga. "mala gro-tiea". nista bili prijateljici, če-
poletja je delal na neki farmi. — Njegova žena je umrla tekom njegovih poskusov, da jo dobi varno iz "Rusije, in njegov edini sin jc bil ubit. ko so kadeti branili Zimsko palačo proti boljše vikom ob času, ko je Kerenski pobegnil iz glavnega mesta.
Princ Sergcj mi je pisal pred r.ekaj tedni:
— Imel som največjo privatno knjižnico v stari Rusiji, a.vendar ne vem dosti o literaturi, da bi
stičnih tvrdk. — je rekel. — Oni niso v službi vlade it- pogoje, pod katerimi delajo je treba ^»oštevati s tega stališča in vidika.
—	Drznem si dati izraza mnenju. — je nadaljeval. — da mora biti blagostanje, napredek in trajnost Združenih držav odvisna od prostosti ter prineipijev demokracije.
—	Z ozirom na predlagano razsodišče je rekel Gompers:
—	Ce naj bo prisilno delo, plače in delavski pogoji, določeni od vlade, sredstvo za zaposlen je delavstva, potem ne pomen ja to ni-
delo "kot por rat ek k barbarskim kakega novega ideala. Prav tako iazmeram".	bi lahko skušali zamoriti hrepe-
Mr. Hooper je rekel nato. da j m nje po boljših razmerah v tem
prav sta živeli v sosednih palačah , pisal za svoj vsakdanji k rub.
vilnih tako počaščenih. Ko je bilo ženske, ki je bila družahnica car-
parade kont e, je car poklical polkovnike. da jim čestita.
Ko srno stali pred carjem, sem zapazil z velikim presenečenjem
jevih hčera ter gospodinja v eni najkrasnejšlh belih palač na aristokratskem Jelagin Ostrors. Romantika, komedija in trage-mladega princa Olinova. ki jejdija. vse je spojeno v teh nekoč stal v drugi vrsti častnikov za carjem. Pred kratkim je bil postal polnoleten in povesti o njegovih pustolovstvih so krožile od enega konca carstva do drugega. Njegova velika palača v Petrogradu je postala središče hrupne "vese'osti in t kstravaganee.
Impoi-tir.il je gledališke druž- kot manjše pisarniške moči.
ošabnih princih, princesah in — manjših plemenitaših, ki so bili nekoč tako bogati in brezskrbni in ki so nnšli sedaj pribežališče v Združenih državah. Tukaj so zaposleni kot razkladale! v pristanišču. hišniki, sobarice in nekateri med njimi tudi v uradih nekaj časa vojaški governer P
Princ Gurka, oče prineesinje 111 grof Beklenov sta se zapletla v neko dvorno intrigo pod carjem i Aleksandrom ter sta j>ostaTa pri tem huda sovražnika. Tukaj v New Yorku pa sta deklici seveda takoj pozabili na nekdanje so-raštvo. Sedaj sta zop^t sosetjb a prijateljici, ne pa sovražnici.
Je pa se neki nadaljni, ki jc živel nekoč na Morskaja cesti, v eni onih krasnih palač, pred katerimi je Hal tujec poln spoštovanja.
Ta mož je princ Sergej Olenski. ki je bil znana osebnost v spremstvu carja. Princ Sergej je bil
Plačal sem TO (XX) ruhljev, da so postavili krasne orgije v mojo palačo, a vendar ne znam toliko
Danes potuje princ Viazemski, načelnik najbolj aristokratične izmed starih ruskih aristokratskih družin, eden najbolj odličnih gardnili častnikov, po prašnih cestah južnih držav ter prepeva svoje 1 uske narodne pesmi in pleše ruske narodne plese pred poslušati ga ter prispevati r na-vsako množivj). ki je pripravljena iim denarnim darom. Tudi on 1111 pogosto piše in svoje pismo zaključi vedno na naslednji način:
_ Preveč veselo je biti živ, da
bi se človek vznemirjal radi pomanjkanja.
Tukaj je tudi princesinja Anastazija Suvorina, koje oče je poklonil Rusiji najlepše gledališče, 'kar jih ima. Njen salon vJPetro
igrati, da bi si s takim igranjem j	^ bn Ytl<lno odprt onimj kl
služil svoj kruh. Povedel sem divizijo zmagoslavna v bitko, a
l e iz Pariza, ki so nastopale na njegovem privatnem domu in gla silo se je. d.I
Pred nedavnim časom sta se dve deklici, k isyi se vozili nav-je pobegnil z neko (zdol v vzpenjači ^fcega velikega mlado veliko kneginjo, od katere j poslopja v dolenjem New Yorku, je ločil š"le jKdem, ko so mu slučajno ozrli druga drugi v ob-
laz. Oči obeh so se srečale in obe
zapretili, da bo |>oslan v Sibirijo in da se bo konfisciralo njegovo
sta se stresli, kot zadeti od elek-
prenioženje. Naenkrat pa j" biljtričnega toka. Oči so vpraševale
zopet deležen carjeve milosti. Bil je dober vojak ter je hitro napredoval. Bil je eden najmlajših generalov v armadi ler je izvajal veliko moč na dvoru kot zastopnik one vojaške stranke, ki je neprestano poživljala carja, naj se posluži najbolj samovoljnih metod v postopanju z nezadovoljne-žj v deželi.
V vojni je bil poveljnik koza-kov ter bil ranjen pri Tannenber-gu. Nato je postal vojaški profos
Petrograda ter bil znan zaradi _
svoje ostrosti, s katero je kaznoval kršitelje vojaško discipline, čeprav je s:im najbolj kršil svoje lastne predpise.
Zadnjikrat sem ga videl pred vojno, ko je postal general in ko je bila pred njegovo palačo vedro mi straži cela kompanija vojakov. kajti neprestano se je bal za vi at nega umora kot vsi člani vojaške stranke, ki so skušali vladati s krvjo in železom.
Ko je oni častitljivi, prezgodaj osiveli butler odpri vrata mojega prijatelja na Park Ave. katerega sem obiskal, sem ga spoznal na prvi pogled. Nehote sem dvignil roko, da ga vojaški pozdravim, kajti sivi, molčeči butler pred menoj ni bil nikdo drugi kot veseli in ponosni ruski aristokrat, vsemogočni general na ruskem dvoru, — princ Olinov.
On me je spoznal šele. ko sem si opomogel od svojega presenečenja ter mu povedal, kdo da sem. Tedaj pa se je vzravnal, kot da je prišlo nazaj nekaj starega bitja v njega in za trenutek ni bil več strežaj, temveč 4'njegova vi-
v nemem presenečenju, a so bile prepričane.
V pritličju sta skupaj zapustili vzponjačo. Ko so se ljudje razšli. sta pričeli govoriti:
—	Ali je mogoče. . . Gotovo se motim. . . Vi niste.
Druga pa je rekla :
—	Da. jaz sem. Ali je mogoče, da ste vi. . .
Objeli sta se. v veliko veselje ljudi, ki so neprestano prihajali in odhajali.
Nekoliko sta se zjokali, a ničesar govorili, dokler ven na cesto.
Cul sem o tem sestanku pozneje iz ust obeh. Ena je bila grofica Beklenov, kateri je dal car na — njen dvanajsti rojstni dan čast polkovnika dvanajstega huzars-
trograda. V tej lastnosti si je pridobil veliko sovražnikov, kajti tajna policiji glavnega mesta jc bila podrejena njemu. Povzročal je padce ministrov, izgon lepih žensk, kojih čare je smatral za pogubonosne za svoje častnike in razentega j-* dal aretirati dosti mogočnih mož. katere je smatral rgitatorjem proti miru svojih gospodarjev Romanovičev .
Princ Sergej je bil neizmerno
sedaj ni oikakih bojev več. Poveljeval sem deset tisočem kmetom na svojih posestvih. — a sedaj si moram služiti kruh prav tako kot so si ga morali ti.kmetje. namreč z delom svojih rok.
Številni ameriški potniki, ki so se mudili v Petrogradu pred osmimi leti. se bodo spominjali gostoljubnosti, katero je nudila vsakemu tujcu v mestu grofica Marija Kalinina, žena carjevega _Ju-stičnega ministra. Geo T in grofica sta imela 40.000 akrov zemlje na Litvinskem. kjer je pred eno generacijo a ji dvema na tisoče in tisoče tlačanov delalo za družino grofov Kalinina. Dom grofa Kali nine je bil shajališče najbolj — '"sijajne** ruske družbe in prostor za sestanek vseh onih. ki so se zanimali za umetnost in literaturo.
Sedaj pa stanuje grofica v po-
bogat. eden najbogatejših ruskih j nižnem študiju na zapadni deseti princev. Ime? je obširna posestva j ulici v New Yorku. kjer slika lepe vaze ter izdeluje čipke za one.
v Sibiriji i:i severni Rusiji. Na svojih sibirskih zemljiščih je — Izgradil poslopja, ki so služi.la kot
ki jih hočejo kupiti ter s tem prispevati k vdržan.iu njenega šest-
prenoeisca za eet-^. ki so vodile! letnega sina Cirila. Grof je bil
kaznjencev a- sibirske
oddelke ludnike.
Dočim s? je smatralo Sergija absolutno neusmiljenim napram onim. kater? je smatral nevarnim nista prišli za svojega carja, je bil Čudno človekoljuben v drugem oziru. Nekega dijaka moskovskega vseučilišča je pos'al v Sibirijo, a je iz svojega lastnega žepa pošiljal sta rišem dijaka mesečno podporo katero je preje dijak zaslužil s pisateljevanjem.
Na svojem sibirskem posestvu je imel veliko služabnikov, ki so stregli vojakom in kaznjencem, na poti v Sibirijo. y najboljšo jedjo in pijačo. Vlada je dajala le pičle racije, a on ie iz svojega lastnega žepa prirejal kaznjencem cele bankete.
Ko so kaznjenci naslednjega jutra zapustili postajo, je dobit vsak na pot vrečo polno izbranih jedil ter nekaj skrbno cenzurira-r.ih knjig, dar "krvnika". Princ Sergij je rekel v pojasnilo te čud ne svoje dobrodelnosti -
— Jaz v~dno čutim kot svojo osebno nesrečo, da moram kaznovati in odstraniti moža samega v ramenu. da odpravim strup, katerega širijo ti nezadovoljneži. .Taz sovražim lf» strup, ne pa svo-
kega polka. Njen oče. grof, je bil eden največjih posestnikov v TT-ratai. Njegov oče, to jc njen stari oče, je imel pet tisoč tlačanov. — Njen krasni dom na Morskaji. e-l;i najlepših cest v Petrogradu. je bil pozorišee neštetih slavnih prireditev in njena mati je bila intimna prijateljica carice.
V oni pomembni noči. ko je bil veliki knez Nikolaj pozvan v carjev glavni stan, kjer je izvedel. da je izgubil vrhovno poveljstvo ter da je poslan v Kavkaz, je prihitel veliki knez Nikolaj na dom grofa Beklenova ter našel r.ialo grofico samo doma. Izročil ji je gotova sporočila na svoje brate in druge velike kneze, katere je pozval, naj vplivajo na carja, da bo izpremenil svoj sklep
Mala grr.fiea se je zavzela za
Nikolaja celo pri carici, a vse za- jega sočloveka.
» " " <
umorjen na svojih lit vinskih posestvih. kamor se je družina izmaknila. ko jo padel Kerenski. —
Oni. ki poznajo zgodovino Romanovičev. se bodo spomnili, da j« bil vsak Romanovič prijatelj načelnika Viazemski družine. — Od očeta na sina so se Romanovimi vedno zanašali v časih nevarnosti na družino Viazemskih. Prvotni princ Viazemski je bil glavni podpira tel j Mihaela Romanovi-ča, ki je bil leta 161.1 kronan carjem. prvi i7. hiše Romanovcev.
Družina Viazemskih je veliko starejša kot ona Roraanovcev, — kajti ona sega nazaj v one legendarne čase. iz katerih c»atira r»rva zgodovina iztočne Evrope. Skozi stolet ja je imela ta d nižina bogate zlate rudnike in gozdove.
Sedanji prine je bil gardni častnik. ko j« car izgubi lprestol. On ni hotel podpirati Kerenskija ter se je umaknil na svoja pose. stva. Še pred no so nastopili bol i-ševiki, je bil prisiljen pobegniti v Ameriko. V Ameriki je spoznat da je boj zi vsakdanji *cruh težak a na drugi strani tudi ni hotel sprejeti podpore številnih prija-te]jev. ki so frp poznali -e v Rusiji ali drugih, ki so poznali moč in velikost družine Viazemskih.
ni njegov namen razpravljati o delavskemu gibanju kot takem ali o Gompersu, da pa je v delavskem gibanju preveč radikalcev.
— Edina praktična, uspešna in pravična metoda, katero more1 uveljaviti vlada za uravnavo železniških delavskih sporov, — je rekel. — je uravnava potom kom-
ali onem stani: ali sloju. Vsled toga vam rečem, da ne morete gotovemu de'u naroda Združenih držav vsiliti prisilnega dela, dočim bi pustili druge dele proste. Če bo prišlo do prisilnega dela, ga bomo skušali vsiliti vsem.
— Jaz ne vem. koga je iniel v mislih. — jc rekel Gompers ter
petentnega iribunala ali razsodi-j se obrnil proti Hooperju. — ko
je govoril o radikalnih in konservativnih voditeljih, kajti jaz vam hoeem povedati, da se mene in moje tovarišo v delavskem gibanju opisuje od strani nekaterih" patriotov kot najbolj radikalne, od stra ni 1 adikalcev pa kot naj-1 olj reakcijonarne in konservativne.
Gompers je rekel, da se bori
šča. Hočem opozorit* le na en slučaj, v katerem je en razred uslužbencev na neki železnici v Texasu dejanski zastavkal preteklega oktobra. Če ni to edina primera, v kateri so uslužbenci kedaj kršili sklep sveta, potem je moj spomin pomaukljiv. Slučaji, v katerih so uslužbenci omalovaževali sklepe sveta, so preveč
številni, da bi se jih omenjalo. ■ ameriško delavsko gibanje proti Ponavadi pe bilo opaziti te krši- ladikalni propagandi in radikal-
1 .iti bi jo gledališče.
Eden zadnjih ameriških gostov, katere je zabavala Suvorina v svojem salonu pred izbruhom vojne. je bil Robert "SV. Chanler, — slavni ameriški umelnik. Prvi prijatelj, katerega jc našla, ko je dospela v Ameriko, brez denarja, ki je tako neobhodno potreben z;: tujca v le j deželi, pa je bil isti Robert ('hauler. Naš"l jo je zapuščeno in brez pomoč;.
Z majhno pomočjo, ki pomenja za rusko p! *mkinjo toliko, je našla princesinja Anastazija pot k boljši sreči kot pa je bila usojena drugim, o katerih sem pripovedoval v tem čbinku. Za vsakega posameznega. ki je bil deležen sreče kot princesinja Anastazija, pa jih je sto. ki so bili nekoč ponosni in neugnani ljubljenci carja, ki p:i se morajo sedaj potikati krog posredovalnih a gen tur ter sprejemati službe, ki so vse prej kot primerne nj'h stanu in vzgoji. ki pa p »menjajo zanje življenje in obstanek.
Res, strašna je bila usoda, ki je zadela najbolj ponosne člane ruske aristokracije, a priznati je treba, da pronašajo povečini udar ce usode pogumno, kot se spodobi značajnim ljudem.
tve na majhnih, drugovrstnih železnicah. Skoro vse velike železnice so pokazale resno voljo, da sodelujejo s svetom. Rečem, da
nemu gibanju, nakar je dostavil: — Naj <;e nikdo ne vrne nazaj k normalnosti do takega obsega, da bo mislil, da smo popolnoma
skoro vse. Ce bi kongres Združe-} varni tukaj. Vodilo se je propa-
nih držav poveril železniškemu	gando, da se uniči ameriško rc-
ctelavskemu svetu polnomoč, da	publiko ter Ameriško delavsko
si s silo izvede svoje sklep.e po-	federacijo kot predpogoj tega.,
tem bi ne bilo nobene železnice v	Te propagande pa se ne vodi le
Združenih državah, katere bi se	iz Rusije, temveč tudi :z ostalih
ne moglo prisiliti, da se na mestu	delov sveta.
pokori sveta.
sklepom železniškega
Po omenitvi dejstva, da je v Ameriki .p<it miljonov delavcev
Ceste za motorna vozila.
— Transportacijska postava ne nezaposlen h je rekel Gompers: bo nikdar razveljavljena. StorilrJ — Kje smo čuli kako besedo o je že dosti dobrega pri zopetni konstruktivni politik1, da se no
9	1
uravnavi dežele. Preprečila je že- odpomoro temu položaju. Če ne le-znišk stavke skozi dve leti. morejo možki in ženske, voljni in Uravnala jo 1222 sporov vsake zmožni dela. najti dela. da vzdr-vrste. Če se vzame vpoštev raz- že sebe ter rne. ki so odvisni od lične spors glede plač in delav- njih. potem jo dobro, da razmi-
skih pogojev na različnih želez- šljamo o tem ter se vprašamo:_
liicah kot ločene slučaje, potem je Kam plovemo?
rešil svet v teku dva in dvajse-1 Napad na delavec, katere se tih mesecev 6678 sporov med že- dolži propagande, se obrača predvsem proti dvom panogam industrije. — proti železničarjem in premoga r jem. Premogarji so delali po manj kot štiri dni na teden v kateremkoli delu dežele in dobivali so po .ti.40 ali $1.50 za tono premoga, katerega se je pro-
ieznicami in njih uslužbenci. Dežela se no bo nikdar več vrnila k sistemu, ki nima nobenega razsodišča za uravnavo železniških delavskih sporov.
Glede nezmožnosti železniškega sveta, da izvede svojo nalogo v sedanjem »"'asu, je rekel Mr. Hopper:
— Sklep sveta je edinole odvisen od javnega mnenja z ozirom na izvedenje. Po uvedeni preiskavi lahko najde svet, da se je nje-
V Londonu se je pred kratkim	, . .	, ... ,
„.. . ,.	J ...... i gov sklep kršilo ter lahko poka-
vrsila konteronea, ki se jo bavila „	~	, „.. , ' .,
__,„, lie s prstom na kršilca. Kršilec
z rese varnem vprasama o cestah." - *
l"deležniki konference so#se za- Pa lahko ?ato P°kaz* fvetu ^
vzenfoli za to. da bi se vsa večja
Najti je številne načine, kako
angleška mesta zvezala po sred-, lahko železnice kršijo sklepe sve->1voni cest, ki bi služile izključno ta, namreč zastavkoti. prometu za motorna vozila. Take — V splošnem govorjeno, — je (•'"-t-e bi bile zgrajene iz betona, nadaljeval, — se je zamislilo do-Prvi načrt predvideva Hpoj Man-^ sedaj le dva načrta, kako uravna-ehestra z Livemoolom. Ako se po- ti železniške delavske spore, — izkus obnese, se bodo dale ceste zgraditi na vsem ozemlju angleške države
Odnošaji med Italijo in Kusijo.
Iz Rima poročajo: Pri pos%-eto-vanjih o vzpostavitvi političnih odnošajev z Rusijo, ki so se vršila v odseku za zunanje posle, sta izjavila ministrski predsednik Bonomi in minister zunanjih poslov Delfh Torretta. da načeloma nista zoper vzpostavitev odnošajev. ako se bodo čuvali italjan-
namreč porom ekonomske vojne, co je stavke in potom uravnave. Namenoma sem izpustil take pripomočke kot posredovanje, pro-
dajalo konsumentom po petnajst dolarjev. Jaz vprašam, če je splošno znano, da so železniški mana-gerji pripisali stroškom dela na železnicah celih tisoč in dvesto petdeset miljonov več kot so dejanski plačali svojim uslužbencem.
Koncem svojih izvajanj je rekel Gompers, da se ic ustvarilo v občinstvu predsodek proti delavstvu in sicer s pomočjo lažnjive propagande plačanih agentov ve-l oka pitala.
Pametno gospodarstvo Bolgarije.
Pra vi j o. da je Bolgarija edina država v Evropi, ki se je prva o-pomogla iz vojne. Tam šc vedno
stovoljno razsojo in drugo. Raz-;kroži tudi srebrn lev (bolgarski
lika med stavko in uravnavo je razlika med silo in postavo.
— Stavka je industrijalna vojna. Ona nosi več znakov vojaškega konflikta. Uničuje bogastvo, trosi delo. razorganizira industri-
denar. kot v Ameriki dolar) in Bolgari še niso tiskali novih bankovcev radi vzdrževanja ravnotežja v državnem proračunu. Povsod je orpažati varčnost in pametno gospodarstvo. Vse to je z
T ~ -	, . ^	veseljem pozdraviti in to *eml>olj,
jo, zavlačuje napredek ter po-ji.,
vzroča trpljenja
Dočim se "el ozn ice in njih usluž-
Iker si večina bolgarskega naroda neprizadetim.	prjzadPva stopiti z Jugo-
ski interesi in ohrani italjanska^ kenci bore med seboj, opustošijo Angleški je znal dobro ter bil I vlada popolno akcijsko svobodo, 1 celo okolico.
slavijo v čim ožjo zvezo. Dal Bog, da «e to kmalu nresniči. prodno bo prepozno!	1
GLAS NARODA, 3. FEBR 1922

_

Najbolj nepoznan a žival jo gorila«
EJcspedicija, katero je poslal * centralno Afriko naravoslovni muzej v New Yorku, nam upa nuditi intimno sliko o družinskem življenju in domu gorile, čeprav znanost aosedaj tegz še ni megla storiti.
V zadnjem času >e je pričela /.na nos t v vedno večji in večji meri zanimati za \ osameznost; običajev ter družinskega življenja goril.
Ta veliki«, čudovito močna in inteligentna opica je v tesnem s'iku s človekom t. i nudi marsikatere ter presenetljive probleme, katere bi antropologi radi proučili in rešili.
Ni pa na vsem >vetu nobene živali, o kateri bi znanost tako malo vedela kakor ravno •> gorili.
Ta velike opica i i" i sredi afriških divjin v sorazmerno majhnem ozemlju skoraj nepro lirne džungle. Znanost je mogla dobiti le malo zaneslji\ih informacij od d0B>J^ia0T, ki žive v bližini teh opic. — Pivjai i>e namreč boji teh velikih /.ivali ter imajo uajrajše, da jim nikdar ne pridejo pred o<*i. Kadar prodrejo znanstveniki skozi rob ozemlja, v katerem žive goril.?. >e j'm pogosto ne posreči ničesar drugega. nevro videti kako gorilo < ddaleč ali pa streljati nanjo iz precejšnje razdalje. I'rofesor Garner, ki si je postavil sredi džungle močno železno kletke ter skušal studi nti življenje goril, je izvedel h- malo ali skoraj nič novega, kar bi obogatilo znanost v tein pogledu.
Druge živali je mogoče ujeti ter držati v jetniatva za opazovanje in znanstvene peskuse. Se nikdar pa se ni nikomur posrečilo ujeti popolnoma odrasle gorilo, ii. majhne goril.?, katere se je prineslo varno iz džungle, ni».j nikdar dolge časa živelo v jetnistvu.
Vsied tega se jc lotil Ameriški muzej za naravosio\je naloge, da dobavi znanosti informacije katerih je dosed a j manjkalo. Pred l>ar meseci je l»i!a organizirana ekspcdicija nekako pol ducata ljudi, pod vodstvom Karla Akelev. znanstvenika in lovca, in ta ekspe-uicija je odpotovala v afriško džungle. Ta ekspcdicija j-' bila opremljena z vsem potrebnim. da iznajde vse, kar je znanstveno važnega glede te velike afriške opice.	*
Ta ekspedicija ni dobila »e naročila, naj ustreli nekaj goril ter pošlje njih ko/, v N '.v York, kj« r l.irčejo postaviti družinsko skupino te velike opic \ temve<" je vzela seboj tudi velike kamere za jemanje kino-slik. kajti upati je, da b< mogla slikati očeta gorila, mater gorilo in zarod v vsakdanjem življenju.
Veliko važnost se pripisuje tem kinematografskem delu ekspe-dicije, kajti ^lr. Akelev je iznašel prav posebno kamero, s posebnimi pripravami, ki no neobhodno potrebne za delo take vrste. Spoznal je da lahko vzame vsaka kinematografska kamera sliko kralja, predsednika ali kake neveste, da pa ni mogla dosedaj še nobena kamera ujeti slike resničnega kralja afriške džungle.
Posebni kamere, katerih se bo on poslužil. poslujejo lahko na temnih prostorih, *•- ulobokih sencah ter sredi goste vegetacijske džungle. Te kamere so takozvam-ga "super-speed" tipa ter poslujejo neprestano ter povsem neslišno. Oprema teh kamer vključuje tudi teleskopirne al: laleko&ežm Itče. s pomočjo katerih je mogoče vzeti alike gorile in njwfjove žene iz daljave pol milje in na ta način dobljene dike kri j«-jo še vedno celo platno.
A' družbi znanstvenikov se nahaja tudi Mrs. M?rv Hastings iiradlev in njena šestletna hčerko Alice. Kar bo mrzlo oko znanstvenika mogoče r grešilo z ozirom na družinsko življenje goril, bo mogoče zapazila Mrs. Bradley in česar ne bo videla ona. bo najbrž zapazila njena šestletna hčerka ter opozorila mater na dotično.
Dr. Lucas, ravnatelj ameriškega muzeja za naravoslovje, pravi, da ni v nobenem muzeju nobei e re>nično dobro nagačene kože gorile. Čeprav je nngaeenje mo^ote dobro izvršeno s stališča strokov-
v katero se je podajal. Na vsak način sem ga moral poučiti tozadevno ter predvsem preprečiti, da bi delal svoje eksperimente z menoj. Ni pa bilo dosti časa za razmislek. Žival je planila skozi džunglo ter bila par čevljev pred menoj. Velika krogla naravnost skozi pljuča je napravila konec življenju starega de'ka. Bil je to sivolas velikan, ki je tehtal skoraj štiristo funtov.
Kako malo nam je znanega glede goril, je razvidno iz velikanskega zanimanja, kater«« je vzbu-dda mlada gorila -Tohn Daniel, tekom pretekle spomladi. Ta gorila je bila stara štiri leta in pol ter prva gorila, ki je živela do te starosti v jetnistvu. Kazala je iz-vanredno inteligenco, ko so jo razkazovali v Ringling cirkusu v >7ew Yorku. Sedla je k mizi. jedla kot človek, očistila svoje krož nike ter si sr.ma postlala svojo posteljo.
Ravno ko so pričeli znanstveniki spoznavati nekaj dejstev glede goril, je ta gorila poginila, — kot je še vsaka gorila v jetnistvu. Ameriški muzej za naravoslovje je dobil truplo, izvršil avtopsijo organov ter razstavi! nngačeno l ožo. a vse to je nudilo le malo informacij glede življenja in navad goril.
Ksjbolj zanimivi uspeh v raztelešen ju tc- gorile je obstajal v pojasnilu, zakaj ne more gorila govoriti kot govori človek. Pod !'7-l:om te gorile so bile mišice razdeljene v pet skupin, ki niso imele nobenega stika s seboj. — Tri človeku pa se te mišice širijo v obliki pahljače, z neskončno velikim številom majhnih nitk s pomočjo katerih je mogoče premikati jezik 7 veliko naglico ter izgovoriti vsako besedo, iz katerih sestoji govorica. Človek lahko izgovori do 17f> besed nn minuto. Opica pa more le kričati, cviliti ali tuliti.
O metodi medsebojnega razumevanja med gorilami nam je le rrclo znanega, vendar pa je dosti vzroka za domnevanje, da se lahko gorila izraža na bolj mno-gobrojen način kot pa se morejo izražati druge živali.
Čudno, a resnični- je. da je bila gorila nepoznana civilizaciji do lota 1874. Gorila je veliko večja
Radikalizem (Crista.
Revolucij o narne doktrine glede lastnine in privilegijev, katere pridiga dr. Harry Ward milijon o m otrok v nedeljskih šolah. Poroča Charles W. Wood.
Solnce - vir življenja.
• . _ • . i	-	, ,.	ži\al kot pa šimpar.z. Hrbtenica
njaka, je \endar naravno in znanstveno pravdno predstavljanje gorile nemogoč1 ker manjka inform««'.i glede nr.vad in načina živi je-*
nja te velikanske opice. To se i-če tako posameznih opic kot skupin. .Ur. Akelev je že po kablu sporočil, (in se mu j" posrečilo dobiti pet lepih ekseniplai jev g-.uile, vključno samca, ki lehta funtov in meri sedem čevljev in osem palcev od konca ene roke do Konca dru-
■■»o
Slučaj j«' hotel, da je v ravno istem času delovala druga odlična znanstvena ekspedicijj. v deželi goril v centralni Afriki in sicer v istem smislu, namreč :a kraljevi muzej v Stoi kholmu. Tej ekspedi-ciji načelu je princ Viljem Švedski in v njegovi družbi se nahajajo !;>vci in znanstveniki
Princ Viljem je mlajši six. švedskega kralja Gustava ter se je lavnokar vrnil s svoje eksped'cije s tisoč sesalci, dva tisoč ptiči in t koro šest tisoč žuželkami.
— Divjačina se je v zadnjih j -----
pai letih zelo zmanjšala, — je sto kot črv skozi grmičevje po tleh rekel princ Vil jem. — Kljub temu J ter večkrat ne more v kritičnem
pa je Afrika še vedno Eldorado | trenutku dvigniti svoje puške.— za vsakega lovca. Levov je še ved-1 Glinasta tla, omehčana od nali-no v izobiliei. Več kot dvajset jdi >ov ter mokra v senci, kamor ne je tekom par tedhov podleglo na- i morejo prodreti solnčui ZarkL so š;m puškam. Spominjam se prav zelo spolzka.
prisebno neke »oči. ko smo videli
— Belgijska vlada nam je dala
ne manj kot petnajst levov, — i dovoljen je, da smemo ustreliti 14 zbrandi krog ulute ž,vali. katero j poriK To se nam je tndl-smo izpostavili kot ^do. Med te-f v naSe vcl[ko zadovolistvo Bile mi levi je bil le en sam samec. — j sn to živali obeh ^ fer raz.
Ko se je ta veliki lev končno nekoliko odstrrnil od požrešne skupine. je dobil mojo kroglo v bok. V nenadnem strahu se je cela skupina zaletela v kameniti zid. za katerim sem stal jaz. Očividno sestradani s.j se nato levi zopet vrnili k mrhovini, brez ozira na naše streljanje. Zjutraj je ležalo esem levov mrtvih na tleh. Od tam smo šli preko jezera Edward in v severno smer skozi gozdove. Prišli smo stik z Vambuti goz-elnimi plemeni. To so pelmena pritlikavcev na zelo rizkt razvojni, stopnji. Možje teh plemen pa so Čudoviti lovci.
Tekom opisa dežele, v kateri so ustrelili gorile, je rekel princ Viljem :
—	Gorski obronki so strmi ter obstajajo pogosto iz prepadov in gore se dvigajo skoraj navpično do vrhov. Gosta vegetacija predstavlja skoraj nerazdružljivo maso, skozi katero si mora človek priboriti pot le s tem, da si jo izseka korak za korakom. Približati se divjačini v takih okolšči-nali je skoraj nemogoče m v devetih slučajih iamed desetih ste deležni le enega samega kratkega pogleda na žival, ki v nasleelnjem trenutku ž? izgine.
—	Slediti .dedi živali je istotako zelo težavna stvar, kajti čim bolj sv cz. a je sled, tem bolj previden mora biti človek, ki se plazi pogo-
lične starosti. Kako mora človek streljati na gorilo? V prvi vrsti mora imet^ človek zelo močne noge ter zdravo srce. Le malo je živali. ki dajejo lovcu toliko opravka. Hoditi morate po strmih gričih. se spuščati navzdol po strminah in plezati na drugi strani zopet navzgor, dokler ne zadenete na svežo sled. Nato pa morate plezati in se plaziti, se balancira-ti od drevesa do drevesa, oponašajoč pri tem gibanje živali, katere zasledujete.
—	Ce imat3 srečo, boste po zasledovanju celega dne zadeli na čredo goril, nakar lahko ustrelite eno ali dve, predno izginejo drupe sredi pragozda z velikanskim vr:ščem in tuljenjem, ruvajoČ pri svojem naglem begu mlado drevje. V splošnem beže gorile pred človekom ter se obrenjo le. če so ranjene. V takem slučaju se postavi žival na zadnji dve nogi in I lane proti sovražniku, V navadnem življenju pa le redkokdaj za-puste svoj enojo po vseh štirih.
—	Moram pa reči, ila se je ^di-na gorila, katero sem osebno u-sirelil, povsem drugače obnašala. Pohitela je proti meni z bliskovito naglico predno sem ustrelil. Mislim pa. da je storiia to. da — brani svoje umikajoče se tovariše-. Bil je to močan star samec, ki je hotel zavrniti napadalca in ki brez elvoma ni poznal nevarnosti
goril je sestavljena iz seelemnaj-stih členov, kot pri človeku in 13 teh členov nosi rebrn, eločim jih ima človek ponavadi le enajst.
Gorila Daniel je hodila včasih pokonci, a ponavadi po vseh štirih ter jc p: i tem zvila prste svojih rok.
Gorile ženskega spola so veliko manjše in slabejše kot pa samci. V tem je zopet videti sličnost s Človeškim rodom. Zobovje, ki je pri samcu slično onemu psa, je pri samicah slabše razvito in tudt glava je manjša, bolj zaokrožena ter ji manjka koščenih robov nad očmi. Mostič nosa je krajši, lica so širša in gornja ustnica elaljša. Vsied tegi izgleda samica veliko iranj divje kot pa samec.
Gorilo v divjem stanju se je o-pisalo kot sedečo poel elrevesom. z ženo in družino v vejah drevesa. O gorili se elomneva. da lahko zadrži s svojima mogočnima rokama vse sovražnike od svojega gnezda, (»lava samca se- neprev-stano obrača na vse strani in hrano nosi v usta s pomočjo palca in kazalca na nogi, ker noče, da bi bili roki le za trenutek zaposleni in vsied tega nepripravljeni za obrambo.
Koža gorile Daniela je bila temno- §ivkasta. prelivajoča se v črno. kar je tudi barva kože avstralsko - afriške skupine ljudi.
Oprsje Daniela je bilo zelo široko in globoko, a sorazmerno kratko. Mogočno oprsje gorile je tudi vzrok silnega tuljenja, katerega se včasih posluži.
Gorila ima žlezo za proizvajanje solz in vsied tega se lahko solzi kot človek. Čeprav ima v številnih slučajih gorila večjo glavo kot človek, je ta glava zgrajena le za boj in mali možgani i-majo le malo zmožnost!.
Možgani Daniela so predstavljali le eno stopetdesetinko skupne teže telesa, dočim predstav^-ljajo možgani človeka približno eno petdesetinko skupne teže.
Vodstvo Ameriškega muzeja za naravoslovje pričakuje z veliko napetostjo povratka ekspedi-ci je Mr. Akeleya.
Izdal se je.
Zdravnik je izpolnjeval nek mrtvaški list. Ko je imel napisati vzrok bolezni, je v zmedenosti podpisal sebe. Ali kaj. če je napisal resnico!"
— Kesajte se. kajti kraljestvo božje se bliža.
To ni bilo nikakor sporočilo, katero sem iskal. Hotel sem imeti novoletni pozdrav in hotel sem imeti najbolj svežo besedo inšpl-racije, kar jih je mogoče najti v celi Amerik«. Besedo, katere bi stari ljudje brez dvoma ne razu-oieli. ki pa bi navduševala mlade ljudi ter dihala duha let 192*2. Raci itega sem si izbral za novoletni interview Rev. d. Harry "VVarda. profesorja krščanske etike na Union metoeiistovskem seminarju, tajnik metodistovske federacije ?a socijalno službo in zastopnik na zveznem svetu ameriških cerkva.
Harry Ward uživa po celi Ameriki sloves, da je nepoboljšljivo "napreden". On je takozvan en-nt terrible v našem verskem svetu. On je trn v mesu vseli konservativnih elementov svoje veroizpovedi. a ima med mlajšimi do-di. pristašev ter ga vsied tega ni mogoče izpodriniti. On je avtor več knjig, katere se rabi v nedeljskih šolah njegovega veroiz-povedanja in io svojo pozicijo je porabil, da podininira v duhu in srcu ameriške mladine gotove ideje, katere smatra io starejši za temeljne principi je. Kljub temu pa so se dosedaj izjalovili vsi po-kusi starejših, da se ga postavi ?;a hladno. Starejši priznavajo, da ma Ward "pull" pri mlajših.
V čem pa obsta ja ta puli ? Kakšno posebno versko naziranje je, ;d navdušuje mlade ter dela skrbi starim ? Dr. Ward je neke vrste "višjega kritika", n samo to hi še ne bilo tako hudo, kajti protestantovske oblasti se ne bole več toliko liberalizma kot preje in umstvena razlaga svetega Pisma je postala sprejeta politika v številnih teoloških seminarjih. Glede splošnih principi jev je mladina liberalna. Mladina hoče iti svojo lastno pot ter je nestrpna napram opoziciji.
Dr. Ward mora imeti vsied tega neko posebno poslanico, bolj napredovatio kot je liberalizem, za katero sem hotel izvedeti.
Kesajte se. — je rekel. — To je najbolj važna beseda, katero morem reči ob pričetku leta 1922. Oni. ki v resnici zrejo naprej, nočejo iti dalje v smeri, v katero jih vodi svet. Naša elružba je obsojena na peklo. Sedaj nam ne more pomagati nobena enostavna reforma. nobeno izboljšanje našega stroja. Svet gre blazno v napačno smer in edina stvar je obrniti se nazaj ter kreniti v nasprotno smer.
Ali je moglo biti to sporočilo, ki je bilo tako onegavno starejšim? Besede so bile brez dvoma starokopitne za vsakega, a meni so zvenele popolnoma ortoeloksne. Pomen za besedami pa je bil nekaj drugega.
—	Od časa elo časa, — je pojasnil dr. Ward. — so delali verski cntuziasti napako, da so nas poživljali, naj se vrnemo k enostavnemu evangeliju Jezusa. Kako se moremo vrniti k evangeliju Jezusa, če nismo še razumeli evangelija Amosa in Izaije? — Naprej k Kristu, — bi bilo boljše ge?slo za leto 1922. Besede Krista so mogoče dobro znane številnim ljudem, a dosedaj je bilo le maloštevilnim Jjuelem mogoče razumeti njegovo veliko idejo.
Dr. Ware! ne daje cerkvi neomejenega kredita za ohranjenje in razširjenje Kristovega evangelija. Kei* je njegovo sporočilo povsem nasprotno konvencijonal-nim principijem svetovno navdahnjenih ljudi, se jc njegove besede porabilo, da služijo kot mističen uzoree in krščanstvo, mesto da bi bilo izraz eneistavnih naukov Kri-tta, je postalo nadaljna teologi ja v že itak veliki zbirki teologij.
—	Če bi organizirana cerkev, — je rekel, — kedaj razumela polni pomen Jezusovih beseeL, bi jih brezobzirno zatrla. Kot je bi Ia, je cerkev v splošnem nasprotovala vsakemu živemu izrazu
onih naukov ter storila to "v imenu Krista".
Prosil sem dr. Warela. naj na kratko obrazloži nauke Jezusa z ozirom na r.vetovni položaj v pričetku tega leta.
—	Jezus' je učil kraljestvo Boga kot nasprotno kraljestvu lastnine ali z drugimi beseelami organiziranje človeškega življenja krog ustvarjajočih principov mesto krog ideje posestva ali 'ast-n;ne. Kraljestvo stvaritelja je v vas samih. To se pravi, da je človek v svojem temelju bitje, katerega ni mogoče zadovoljiti s pridobitvijo. On mora nstvarjatl. mora služiti. Če hoče biti deležen obilnega življenja. Organizacija njegovega socijalnega reela krog ideje lastnine pa koncentrira vse njegove misli na posestvovanje. Ti dve ideji sta v skrajnem konfliktu. Ce hoče vsied tega Človek spoznati življenje. mora prerezati vezi pos est vo v a n ja ter opustiti vsako željo do njega. —-Lažje je za kamelo priti skozi uho šivanke kot pa bogatinu poeledo-vati božje kraljestvo. Vi ne morete služiti Bogu in mamonu.
—	Ali mislite, — sem rekel jaz, — ela se mora človek dejanski iznebiti svoje lastnine? Ali pa mogoče mislite, da mora upravljati to lastnino kot namestnik božji, ki priznava svoje odgovornosti v službi človeštva?
—	To je neumnost. — je rekel neteologični teolog. — Kajzer Viljem je bil izvrsten vzgled eToveka. ki jo smatral samega sebe za namestnika Najvišjega, ali elejan-ski družabnika Boga. Njegov Najvišji je vedne soglašal z njim. Kjer imajo ljudje posebne privilegije. izpade stvar vedno tako. Ustvarijo si Boga po svoji lastni podobi in ta bog odobri vse. kar store. Kakšne vrste boga si ustvarijo, je odvisno od tega. v koliko so posebni privilegiji in lastnina zmešali nji.i duha. Jezus je konečno pustil eelo zalego na strani ter pridigal svoj evangelij ubogim.
—	Nikakega dokaza ni. da bi pridigal revščino kot čednost alf kot zaželjiv uspeh. V hiši njegovega Očeta je vedno dosti kruha in elosti prostora za vsakega. Ubogi so bili blagodarjeni. Ločeni oel lastnine i:i tueli brez vsakega upanja, da bi jo kedaj imeli, jim je bila na razpolago vsa ena prilika, da dosežejo resnična bogastva življenja, ki izvirajo edino-ie iz resničnega pos večen ja.
-	Jezus je bil vsied tega vedno na slabem glasu in njegovi resnični sledlie: so morali biti na slabem glasu v vsakem družabnem redu. v katerem je lastnina, glavni predmet. Izvrženee, jetnik, bolnik in obupani — to so bili ljudje, katere je Krkt predvsem ljubil. Človek je bil vajen rešpek-tirati ljudi soglasno z njih zunanjostjo, a On je gledal v njih srca, On je videl, kakšne vrste bitje je prevzaprav človek. V vsakem je videl možnega stvaritelja, otroka Bogr.. Če so bili zdrobljeni, zlomljeni in obupani, — no. kaj bi pač mogel pričakovati od kraljestva mamona drugega kot da zdrobi svoje žrtve. V kraljestvu Boga pa bi imeli otroci Boga vedno prililco.
Da se je te vrste doktrino ofi-cijelno razlagalo miljonom otrok v nedeljskih šolah, je dejstvo, katerega se tudi ideja krščanstva kot jo ima sedaj skoro vsak pro-testantovski mladič v veliki meri razlikuje od ideje. katere ima njegov oče. V starih časih je bila navada dati enkrat svoje srce Kristu, a po tej preiskušnji se je človek nastanil ter postal ugleden član družbe. Danes pa je pravi izpreobrnjenee na tem, ela dela veliko sitnosti. On je " spreje^ Jezusa" na povsem različen način. Sprejel je njegove enostavne nauke kot načrt za odrešenje sveta in ta nauk ?o bili vbil i v glavo so-eijalni delavci, ki goje najbolj iskrene simpatije do dr. Warda.
—	Krščanstvo kot navadne li-t a ni je no bo nikdar prineslo ni-
Primitivni narodi gradijo svetišča, poj o himne solneu. Znatiost se mu klanja, imenuje ga vir energije. Zakaj .' Primitivno človečan-stvo, ki v vsaki pojavi vidi čudež, obožava ga najbrže zaradi tega. ker mu ,ie prijetno; ono ljubi to-jili poletni dan. zlato klasje in trgatev; ono ljubi svetlobo in toplino; ono ljubi to. ker ljubi to njegova živa domišljija.
Tudi hladna znanost mu klanja, ker uvideva, da tvor zemlje prihaja od solnca; v njem vidi glavni pogoj življenja, pojava, s katerim se znanost bavi v prvi vrsti. Zakaj "glavni"'.' Ker. ako so dani tudi vsi drugi pogoji, brez njega ni življenja. Sobice vir življenja I Kaj more bolj ugajati očesu, nego kadar se more pasti po široki livadi ali gozdu, ko narava spomladi ozeleni, v poletju z^ni-meni, v jeseni pa se zavije v rdečo od< .jo;
Kaj s-- tlogaja v rastlini, ko s v vo ji lil listjem in vejevjem hrepeni za soliicem? Ona ustvarja, ona pretvarja sohično energijo iz oblike svetlobe in topline v kemijsko energijo, a hrani jo v škrobu, v beljakovini, v barvali. Znanost imenuje ta proces asimilacijo. Solnčna energija se ni izgubila, ona se je v rastlini samo pretvorila v drugo obliko in v tem obstoji važnost asimilacije. Ona spaja solnčno energijo z zemljo, od nje je odvisen obstanek drugih organizmov. Brez nje bi ne mogli živeti ker rezultat tega procesa — kemijska energija je v obliki hrane pristopna vsem drugim organizmom.
Ta kemijska energija se pretvarja v. organizmih v najrazličnejše oblike energije, kakor v mehaniko, svetlobo, toplino, pa tudi v elektriko. Ali ne vzbuja čutila, ko v poletnem večeru ob vsakem zamahu vesla za iskri morje od neizmernega števila malih svetlih živalic? Ali ne vzbuja pozornost, ko spomladi zazarč livade od kn\s-nic? Ali ne vemo, da neke stanice proizvajajo in to koliko toplote? Ali ni zanimivo gledati, kako se v električnih ribah odklanja galvanometer, če se vtakne v njihove električne organe ?
Vsi ti pojavi niso nič drugega kakor različne oblike ene in iste energije, katera vlada v vesoljno-sti. Njihov obstanek potoka od kemijske energije, a ta od solnčne energije. Je-li človx*an.stvo na krivi poti. ako se klanja solneu ? Potrebno j«\ da proučavamo vse možne oblike, izpremembe. modifikacije in pojave njegove energije, eta čim bolj uvidimo važnost tega vira energije — solnca. Pro-učavajmo naravo!
Math Kerr^vLJ. Indianapolis bil Alois Eudmaa. Clinton, 2nd.:
L^mberj Rolilu.	.
Aurora, HL
J. Verbid, 88ft Aaroc* Are««** H.:
Joseph Bo*tW, Joseph BUsk fm Joeepb BeUfiL Joliet IlL
Frank BamMcti, Frank in Jolw ZaieteL Maseoatak, ID.:
Frank Augtiatta. La Salle, HL
Matija HoBp.	F,\
North Chicago, DL;
Anton K obal In Matu. Ogrla. South Chicago, I5L:
Frank Černa Springfield, ILL:
Matija Barborli. Waokegan, IlL:
Frank PetkovldL Franklin, Kans. In okoUea:
Frank Leskovi«. Frontenae, Kana«;
Rok Firm. Bingo, Kanaaa:
Mike Pencil. Kitzmillec. Md.:
Frank Vodopiv®«. _
Chlsholm, Mirai.i Frank Go vie.
tslnrut, Mich.:
H. F. Kobe in Pare! Sehalt* fcveleth, Miss.:
Louis Go via Gilbert, Miiu.: L. VeaeL nibbing, MilKM Ivmn Povife Virginia, Minn.:
Frank Hrov«t3«i> Kir Minn.:
Frank Go vie »a Joaepfc I St. Louis, Ma.:
Mike Grabrlaa Esat Helena, Moat.: Frank Hrella.
Poje la Albin
ISr* ROJAKI. J&JROCAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH
kakih trajnih uspehov. — Pojdi in stori tudi ti tako, — je rekel Jezus. On ni elal nikakih obljub | onim, ki enostavno ponavljajo njegove besede v cerkvi.
—	Kako pa je mogoče izpolnjevati njegove besede? — sem vprašal.
—	V prvi vrsti je treba kesa. — je odvrnil. — Mi poveličujemo uspeh. Jezus pa jc izbral najbolj zaničevane za svoje ljubimce. Mi poveličujemo tekmovanje ali kompetieijo. On pa je obsodil celo idejo konflikta med človekom in človekom tez zankazal, da se moramo pokoriti postavi ljubezni. Mi, takozvani krščanski narodi, verujemo v vojno in v nobenem drugem oziru nismo pokazali več-jega napredka kot v umetnosti ubijanja. Jezus pa nas je učil. naj se ne upiramo zlu.
ADVERTISEMENTS.
Zastopniki "Glas Naroda"
kateri ao pooblaščeni pobirati aarot-olno aa dnevnik "Glas Naroda". Vsak sastopnlk izda potrdilo sa aroto, katero je prejel In jih rojakom prlpo ročamo.
Naročnina aa "Glaa Naroda" Ja: Za celo leto $6.00; ma pol leta 93.00; a Štiri meeece $2.001 aa fetrt lata tUb
8— Fraadaea, OaL>
Jacob Lovila. Deaver, Gala.: Frank "
Caftan
Petar Culi* John Sera, FraaV Janeah In
t f
Lmda CoataOa,
> »rent FalK Moat
Math. Crih K tfiis. Montmna
Gregor Zobe« wowanda, N. t.: Kari Sternlla l ittle Falls, N. T.
Frank Masle K&rberton, Ohla: A. Okoliš b, F. Poljanec.	^^^
t ollinwoed, Ohio: Math. Slap&ik Cleveland, Ohio:
Frank Bakser, Cha.L«a KarPaaart in Jakob Beanlk. Ivoraln, Ohla:
Lonia Balant, J. Ostanek. Nlles, Ohio:
Frank Kogoviek. foongstewn, Ohla: Anton Klkelj. Oregon Ctty, Oregaal
M. Justin. 4mbrldge, Pa.:
Frank Jakfla. Beuaater, Pa.:
Lotiia Hribar, BraogMoa, Pa.:
Anton I paved Sordine, Pa.:
John Deaila r. Coaemangh, Pa.:
Ivan Pajk la YM Rorti
Clarldge, Pa.:
Ant^n Jeriaa la iifaa glov. mula, Pa.:
Anton Oihabaa. bFxt, Pa.:
Louis SapaMU. forest City, Pa-:
Mat. Bvunla. farrelL Pa.:
Jerry Okora. imperial. Pa.:
Vaienliue PeteraaJ. <ir«en8bnrg, Pa:
Frank Nova*, irwin, Pa.:
Mike Paviei, Johnstown, Pa.: John Polanc. Loaerne, Pa.:
Anton GsolnH. vianer. Pa.:
Frank CsaBav. Mom Bon, Pa.:
Frank Mafiek in Frank P<k nil Bek.
Pittsburgh, Pa.:
U. Jakobich, Z. Jaksbe, fino. Arch in L Magister. Ralph ton. Pa.:
Martin Koroaahata. Beading, Pa.:
J. Peadlri« Steetton, Pa-
Anton TTiaa Turtle Creek, Pa:
Frank tkibifrsa Wert Newton, Pa: Joaeph J'-waa
WUte Valley, Pa« Inrif PvarttL
WUlock, Pa:
J. PeteraalL Blade Diamond, Waafc.
G. J. Porenta. Coketon. W. Va*
Frank Koclaa Tbamaa, W. Va:
Prinooi Modlc.	J ^
MDwakoee, Wbi :
Joseph TntslS.__1
SMwjpo, Wis.:
John fttampfel la H. BvttUa Weat AlUa. Win.
Frank Skok in Ant IlovrisS.
/
r
GLAS XARODA, S. FEBR. 1922
Edgar Allan Poe;
v
Čudoviti doživljaji Arturja Gordon
Pyma.
Za "Glas Naroda" pre vel A. Š:.bec. (Nadaljevanje.)
* ded čudovitih občutkov domneval. da	bil zoj» t v takem po-lo/.cju nezavesti.-ki je trajal kdo-u' kako dolgo. Tresla, me je mr-z iea i nžeja je postala neznosna. Pričel sem tipati p > kovčegu. da bi našel vrč; luči nisem imel več. kajti sveča je dogorela in žve-pltnk mi ni bilo mogcce najti. — Vrč je bil prazen; brez dvoma je nasrl, nobenega razvedrila'izpil vodo, kolikor je je še bilo, Pričel t*" !iie je lotevati »pa-1moj ubogi tiger, ki ni mogel pre-
1 ekom u<>končno dolgih Štiriindvajsetih ur. ki sm seciaj >Iedile, ni piišel nih" k meni. (\*sar sem s<- posebno prestrasd. je bilo to, da >»Mn opa/jl da je v vr<'u le se kakega pol |.inia \«Kle? a mene j>- trpinčila silna žc.-i. Polastil se me jc .silen nemir in v knjigah nI-tem
rec. toda ji i sem si upal zaspati. l:er sem čutil, da je zrak v tem prostoru sili o -lab ter sem se bal d:, bi v spanju morda zadušil. Medtem ]»i sem spoznal po kre-tan.iu ladje, da moramo biti že tla leč na oceanu. Nikakor si ni-tvin mogel tolmačiti prijateljeve odsotnosti. Zdelo se mi je, da smo d't \ <>! j dab-č tt-r* tla me ni treba več skrivati. Morda st- mu je kaj pripetilo; l,;hko tli jt- mahoma umrl ali j»ad« I preko krova. . . . Mogoče pa tudi. da nismo imeli Ugodnega vena ter da smo bili v bliiini Nantueketa. Sicer |>a bi me moral Avgust obiskati ter me obvestiti o dogodkih. Sklenil sent torej, da počakam ec nadaljnib štiriindvajstr ur, če pa še potem ne bo prijatelja, se bom splazil k vratom ter jih odprl, bodisi da govorim z Avgustom, bodisi, da <1 .him nekoliko svežega zraka, lločim sem tako premišljeval. — >em kij.d) svojemu odporu zaspal a! i bolje, p;»<b I sem \ nekako ne-favrtit, Okoli mene so «e pričeli j. »javljati vsakovrstni demoni, kt so mt' hoteli pod zaboji zadušiti, (►koli mojega telesa «o se ovijale velikanske kače ter me gledale s s\ »jimi /.areč i m i očmi. Nato so se pričele razgrinjati pred mojimi očmi neizmerne puščave, neizmerno puste ter polne svečane grozote. Xato so se podobe spet iz-
icagati tak * irkušnjave; idi ostanek mesa je najbrž on požrl, 1 .t.iti kost jc ležala, gladko oglodana. v bližir-i odprtine kovčega. Uil selil tako slab. da se nisem mogel držati pokonci; k temu je še prišlo, da si- je ladja zelo zibala, tako tla sem se neprestano bal. da 1 odo padli s<»di. ki so bili nakupit eni na mojem kovčegu, na tla • er mi zaprli izhod. Vse to me jc pripravilo do tega. da sem sklenil poiskati vratica. dokler še ni prepozno. Ko sem naredil ta ski .»p. sem pričel z.-pet tipati po škaflji-ei z vžigalicami tej- po svečah. — Skatljieo sem kmalu našel, sveč pa. nisem n?s< 1 tako kmalu kakor Ki'iii upal. kajti nisem mogel natančno domifciiti kraja, kamor sen; jih bil položil. Ukazal sem torej tigru. ?iaj miruje ter sem se pričel plaz:ti proti vratcem.
Pri tem poizkusu sem šele iz-prcvidel, kr.ko slab sem. Z največjim naporom sem lezel dalje, in ' prtovano sem se zgrudil: padel sem na obrag ter obleža? tako nekaj časa v nezavesti. Vendar sem z	močjo plaril počasi na-
prej. v neprestanem strahu, da bom postal «r<*di te navlake neza-\»-sten, kar bi pomenilo zame gotovo smrt. Končno sem dospel <]<> neke košare, ki je vsied guga-r ja ladje padla ravno sretli moje poti ter mi zapirala moje prod i-
pt cimune: stal si«m >i.ig sretli pe- ranit*. Dasi „ 1-orega jM-sla Sahare, pred moj!- človeško »dt«
y ----------------------1
mi nogami Naenkrat .t;
■ ležal ceromen lev. s. odprle njegove tlIVje Oi l III njegov pogled je pu-dei name. s strašnim skokom je >1. m"iI kvišku ter t »ti pri svoj® — V naslednjem tre-vel, in sicer z gla-
si r.-.Srio /r.-norku je z'i som, ki je 1 tieba. in jaz
■ ► podobno grmenju •m se zgrudil na tla. je ne':e vrste krč.
Polastil se n> ii> kmalu	opafd. tla s.*m na-
no| tbujen. N:t meni pa ležale težke šape nečesa velikanskega, tiščale so ifie na pi-si. preti očmi
-m se trudil z nad-vendrr je nisem iuojiel geniti z mesta. Zbral sem | vse svoje ia «-) ter jMtskusil prp-i plezati oviro.
Vslcdtega sem se dvignil j>o-poiiei. vsleilčesar pa sem sjioznal. '.i bo stvar š»* ležja. Kon'no se ■ni je po neizrečenem trudu ]x»-s reč i 111 priti preko košare, nakar s»*in dospel do onega žeblja, ki je bil pritrjen na vrat »h. Pritiskal sem na vso moč. toda vratica. se niso premaknila. Pričelo me je skrbet i. kajti prej so se ta vratica skoraj sama od s.^>e odprla, brez
PSA ARETIRANA RADI MUNŠAJNANJA
Arogantnost laži-prohibicijonistov ne pozna nobenih mej. — Psa a-retirana in pod varščino.
Birmingham, Ala. 3. februarja. — Ring in Red. dva psa. ki sta svarila muušajuarje v njihovem skrivališču pred prihodom vladnih suhaškiii agentov in drugih špijonov. sta izpuščena iz zapora v Shelby okraju, toda postavljena vsak jK>d $50 varščine.
Psa sta bila v zaporu že par dni ter so ju vtaknili tja potem, ko so fcaprli tudi njune gospodarje. Vladni prohibicijski agenti so izjavili, da sta psa zvesta svojim gospodarjem ter da sta jima takoj naznanila bližanie prohibici jskih agentov. Psa so pripeljali policaji nato v mesto ter ju zaprli. nakar so ju izpustili sele tedaj po sta njuna gospodarja položila določeno varščino.
— Kakorhilro se je približal hiši kjer sta rnunšajnaria Izdelovala ter distili'ala žganje, kak pro-< bieijski agent ali sploh tujce, sta pričela psa glasno tuliti in lajati, fako da so imeli munšajnarji dovolj časa za beg. T<>da agentom a- je p<»sreč<lo končno p^a prevaliti. nakar j" sledila aretacija — niunšajnarjev in psov.
(Radovedni smo. kako daleč bo še šla Amerika v svoji gorosta.sni neumnosti i ti smešnosr*. kateri se •zpostavlja \semu svetil s svojo 'aži-proliib'ci,io ? Skrajni cax bi že oil. da dvigne ameriško ljudstvo svoj glas proti tej arogantni postavi. kater > itak nihče ne izpo-'n ju je in katera je le molzna krava raznih icrižnikov in lenuhov!)
STAR ZDRAVNIK
JE BIL OROPAN
Dva lopova &ta napadla zdravnika v njegovem uradu, ga pobila do nezavesti ter oropala.
Hartford, Conn. 2. februarja. — Policija v tem mestu išče dvo
TEORIJE PRISMOJENEGA PREROKA VOLIVE.
Zion, lil. _>. februarja. — Wilbur Voliva, ki hoče biti novi Mesija, pravi, da je povsem gotov, da je svet plosčnat in o eksistenci takega svita se poučuje sedaj tudi v tamošnjih šolali.
Glasom zadnjih izjav Vol i ve. so cblaki solidna masa. s katere vise solnee. mesec in zvezde, kakor
je mož. ki sta stopila v sredo po- x ist' lestenci s cerkvenega stropa.
zno zvečer v urad dr. Eli Morgana ter odnesla za ^"o.OOO vrednostnih bondov ter $2.300 v gotovini Moža sta bila zakrinkana. — Po ropu sta planila nn cesto ter skočila v čakajoč avtomobil, k! je odbrzel ž njima neznanokam.
J>r. Morgan je bil sam v svojem uradu, ko sta vstopila roparja. Eden roparjev je zgrabil doktorja, ki je 68 let star. za — vrat. drugi pa ga jc udaril po glavi, da	doktor takoj one-
svestil. Dočim je ležal doktor !>rez zavesti na tleli. ?*va roparja preiskala u'*ad ter ira izropala. —
Ponavlja, da je svet obdan z nekakim zidom (tla je zabit s plankami. misli, kakor je s plenicami ograjčn njegov razumi, ki preprečuje predrznim pomorščakom. da nt* padejo s sveta, če dospejo do njegovega roba. to je. do tistega zidu.
— Tako j-: učil Bog sveta, — pravi Voliva.
Istočnasno. ko je Voliva presenetil svet s svojo učenostjo, da je svet ploščna. ter obdan z ledenim zidom, je tudi izjavil, da je so7n-ce le majhn • telo. ki meri približno le kakih štirideset milj v pre-
Dr. Morgan je nato naznanil rop J1"01'11 ^r da je oddaljeno od zem-
ANGLEŠKA POLICIJA STRELJA NA INDIJCE.
SO se mi blesteli strašni beli zob- v .akega truda. Pričel sem butati
! vanje. - vse zaman ; bilo je jasno da je odprt m«' ali zabita, ali pa
Calcuta, indija. 2. februarja. — Petero domačinov jc bilo ubitih in šest ranjenih od policije, ki je streljala na ljudsko množico v Patlbi, Bengal.
Izgredi srt s, prievli. ko je policija aretirala tlva domačina. — Nato je množica, broječa kakih dvatisoč ljudi, navalila na mag.;-stratno poslopje, kjer je pobila na tla nekega policijskega nadzornika.
Policija je množico svarila ter .jo pozivala, naj se razide, toda množica je odgovorila ~ kamen-'t m. Nato je pričela jK'licija stre-ati. in siet-r najprvo slepo, potem r. ostrimi naboji.
SUŠA V MF.HIKI.
policiji ter ji je tudi opisal ban-dita.
V avtomobilu, v katerem sta se odpeljala 1 audita, so videli ljudje pet mož. Avtomobil je imel licenčno številko države Massaslilise 11.s.
Policija domneva, tla so moral: biti banditi domači ljudje ali vsaj v zvezi z domačimi, ker so vedeli. da bo zdravnik doiični večer
I;e le okoli «.000 milj.
ZADEVA ARBUCKLA V KAH POROTNIKOV.
Tukaj je ono, potrebujete!
IV'Blejt*' ljudi , krosi sel>e. kako so srečni in veseli: I'oglejto. k.ikv> uživajo svoje obede! t'ujte jih pripovedovati, kako trdno sj»e:	kako uživajo življenja:
To radi tega. ker «o močni in ztlruvi. — ker se jim ljubi vršiti stvari, ker niso ovirani od slabe i-rehavo. k-nih organov in "IKjmanjkarije ži\ !jei:ske sile - Ali h«H-ete bit", kot oni? Ali hočAe dobiti najboljše iz življenja, svojega deL\ in svoje igre? Zdravje, rno«-. snOo? 1'oteni rabite
JUVITO CISTI ZELIŠČNI ČAJ
Naročite veliko Skatljo te čudovite zmesi š-stnaj stih instlin. korer in cvetov in listov še danes Pošljite SI Hielek MaiHifaeturing Company, 9tis l.iberty Avenue, i 'ittsburgh Pa: Pijte jo kot čaj predno greste spat Priporočeno od tisočih za pregnanje prehladov. ureditev želodca, pri neredih v jetrih iti led i ca h. mi zgtajenje zeravih teles in ustvarjenje srečnega duševnega razpoloženja »Tudi v obliki tablet JUVITO ČISTK ZELIŠČVE TABLKTE: ista cera
kar
Knjige!
Knjige!
RO
Prihajaj. Zanimiva po-
San Francisco, ("al., 1. febr. — Zadeva Roseoe Arbnekla. obtf>že-nega uboja v zvezi s smrtjo igralke Rappe. j" bila izročena poroti danes malo prod četrto uro po-
čelo noč v uradu in tla je imel prr ?°Ulne 1>0 «»^™viiavi. ki je traja-sebi t(»liko vrednostnih listin ter tri tetlne-
gotovega denarja.	| Zagovorništvo j" povzročilo
Zdravnik je povedal, tla ko je presenečenje, ko je izjavilo, da bil sam v uradu, je naenkrat za- izroča stvar poroti brez vseli ar-slišal trkanje ter našel pred vrati gumentov. Arbuekle. ki je bil dva mlada moža. od katerih eden preko dneva dobre volje, je po-jr dejal, da boleha za neko bo-	očividno nervozen ko se je
lezi: i jo. Zdravnik je sklenil, da porota lIinakt;iia.
je treba takoj iti po zdravilo ter,	______
je sam odšel v bližnjo lekarno, — j
POUČNE KNJIG3	i 7. it.
i
Angleško-slorenskl slovar —	ve8t
Dr. Kern .... $5.00	: BrenceU: Kako
.. lj>9
Slovenska angleški bi«Tar Slovensko-angleška slovnica
Neanški kbfrddk ..........
Nemško an^K^ku tobne« ..
C5 lepem vedenju. .........
Slovensko-nemški sleyar —
(Janežič Bartol) Angleščina brn šUMJt ... ^L-fllca. /odilo zrn, čitrnje
pisanje srbSCiw v clrilfci . .. J&* i>ekletufa. Spisal Antot, B Jeglič JtŠ tiospodinatvo — Pnrcil P rak-tiCna knjiga za naSe gowpcJl-
jaz likal, 1. zvezek 1.50 10. *v.: Breneelj: Kako '35 jas likal. 2. zvezek
11. zv.: BrencelJ: Ksk« .50 ju likal. 3. zveiek
14. ur.; Breiieelj : Ljubljanske sli-ke. (Fciol)e IjuDljans.kega me-et a) .........................
,15. r*.: P. Colcme: Juan MIm/U.
PorcFtf iz Španskega življenja 16. zt. Ne v Ameriki . Po reantCnili dogo'bafc. ....................
nje.(T^(io -ezana.) ..........1%,
PraktMnl rafuiutr ........................pPILMATfOVE POVESTI.
[Knjiga o lepem vedrajn Crbaims,
<Trdo vezaool ..............t-H
Mladenifeaa, An t. 3. Jegli?
I. fveack, .................. .flO i
II, zvezek ....................
se je vrnil, je bila v njegovem ' uradu tema in zdravnik je. mis- i ld. tla sta njegova obiskovalca i med tem h> odšla. Vstopil jo v temno sobo. kjer pa je bil od nji-! ju mahoma napaden in oropan, i
Milo ga je gledala.
Iv a j, vsw» to veliko svinjsko glavo ste pojedli naenkrat?*'
"l\i kaj sem hotel drugega, ko me je tako milo gledala!"
ADVERTISEMENTS.
| Nasvet! u S^fio L« dom. Koristna
knjiga za vsako hiSo ........1.00
Pravila s& oliko. Dr. J. Dostojen .C5 Varčna k'Jv.riea. za slabe io dobre fase ...................... LN
Nisem s* mogel ne premakniti niti govoriti; čutil ncui. da mi pojemajo zadnjo moči. Žival, naj je že bila kakršnakoli, je ostal i, ka-1 "i j,, hila. lie tla bi mi kaj žaleča storila, jaz pa in ležal nepremičen in umirajoč po,I njenimi
ogromnimi šapami.
V mojih riio/.gaiith se jc meša lo. vnl mi i«- pešal, cero punčice oče- »»ne st rušile živali, ki j»* ležala na inetii. priči b- >časi bb doti. '/, /.idnjim naporom sem izinolil kratko molitvico t"r se pripra\-il n;, smrt. Nato je žival planila s et lo tlol/.;i»'» svojega teles. p.. ni ;. t<«da kdo more opisati moje začudenje, ko mi je pričela r znaki veselja z jezikom 11-i at i obraz! Bil sem ves zbegan in zmešan; toda nisem se mogel motiti o svojem "Tigru* . ki mi je tako veselo liral obraz In roke On je bil. Kri mi je udarila v glavo. /C neskončno sito me je j olastil obcuti k, da »ein rešen. — Bil je moj novofuntllanski "tiger Dvignil sem s» na žimuicl ter objel sv .je zvesto žival.
Navzočnosti zveš* * živali si ni-bem mogel razjasnit', zatt» sem se l-ioral zadovoljiti samo v. veseljem tla je ttikaj. da bo z mano delil moje samotarstvo. Večina vsi Unci je ljubijo svoje pse; moja nežnost do tiirra pa ni hila nič vsakdanjega. i:i v resnici; ne vem če bi bilo Se I čko bitje bolj vredno prijateljstva. Sedem dolgih let je bil moj neločljivi tovariš in spremljevalec in neštetokrat se jc izkazal vtednim zaupanja. — Ko je bil še Čisto majhen, sem ga iztrgal iz rok nekega paglavca, ki ga je hotel r. vrvico okoli vratu zavleči v vodo; tri leta pozneje pa me je rešil odrf.sli pes. ko me je obvaroval pred napadalcem rboroženim s kolom.
T~ra se je spet ustavila, toda temu se^nisem več* čudil, ker sem
s! »ji na n jt j kaka cgromna teža.
Polastila se me j,« strašna grofa. Zaman sen: si belil glavo, kje je vzrok, da moram biti jaz v tej luknji živ pokopan. Vrcel sem se na tla ter pričel misliti na svojo .trašno smrt. ki me čaka. Končno cm spet dob I nekoliko prisotno-ti duha. Vstal sem ter> prijel s mojimi pr>ti tečaje -\rat. Nato m jih prič* ! natančno preisko-\ati. če ne lo morda videl luči. če irodira skozi. Nato sein porinil .kozi svoj žepni noži.", ki sem ga niel pri s;.J,i. ter tiščal, dolfler Msem zadel ž njim na neko oviro, ^raskal sem z »-ožičeni po tej oviti ter pronasel. da je to nekaka trda. železna masa; menil sem, la mora biti verižni kabel. Edino, kar mi je ;edaj preostajalo. je bilo, da se spicziin nazaj k svojemu kovčegu, kjer naj. ali čakam smrti. alj pa toliko pomirim, da pričnem razmišljati o novem rt ^Inem načrtu. Po neizrečenih težavah se mi je posrečilo dospeti nazaj do Irovčega, kjer s^m ves utrujen j>ade! na ž>mnico. Tiger se je zleknil v vsej svoji dolžini poleg mene. kakor bi me hotel s svojim ljubkovanjem srčiti.
Vsied mojeg« čudnega obnašanja je postal tiger leončno name t :»zoren. Nato. ko mi je nekaj ea-lizal obrnz in roke. je pričel cviliti. Xato sem stegnil svojo roko po njem. ir. vedno iznova sera \idel. da leži s svojima prednjima šapama na mojem hrbtu. To ima rt kaj pomeniti. \«endnf jaz ril-sem mogel najti nobenega vzroka za to. Ker s« mi je zdel pes ze. lo žalosetn, sem skle|>a1. da je morda kje ranjen; pričel sem preiskovati njegove šape,, toda nitt ■»ledu nisem našel o kaki rani. —-Nato sem smatral, da je lačen, in p .mudil sem mu velik kos alanine. Hlastni jo je požrl, toda ta-
San Diejjo, Ca!.. 1. februarja. Mehiški governer Nižje Califor-nije je izjavil da bo meja ob Združenih državah v globino štiridesetih mil j kmalu suha kot Sahara. v soglasju s politiko predsednika Obregona, ki hoče izči-liti Mehiko.
NEHVALEŽNOST — PLAČILO SVETA.
VOLITEV PAPEŽA SE DANES ,Rn<!a izv\>(lt'la ALOJZIJA PRIČNE	'	ki st nahaja nekje v
1 Clevelandu. Ohio. Išče ga nje-j gov sin Vincent Sadar, ki se na
KAZNK fOVKSTI IN EOMANL Ldova Leruž, detektivski rorna^ 1.<W»
Rim, Italija. 2. februarja. — Sveti kolegij se bo danes zbral v konklavu. da prične z volitvijo novega papeža. Volitev bo prosta \sakega zunanjega vidiva. Italijanska. francoska in španska via-tla. ki so imele doztlaj pravico veta. so poluradno izjavile, tla nimajo tozadevno nikakih želj. — italijanska vlada je tudi odločno zanikala, d.i bi se ona potezala za izvolitev kardinala Maffija. kne-zoškofa iz Piše. Rečeno je: Italijanska vlad i nima nobenega kandidata.
PETSTO ZNAMK NA ENEM j SAMEM PISMU.
•m j a
rfos. Jnrii^ 4. zr.i Cvet ^ std.
Hči mestnega BoaaiVa Itd. .. Jo*. J urile, 5. zv: So«et?ov »in. Sin
kmetakeg^ e««ar}a Itd. ........
Jos. Juriii, 6. sv.: L-jkiot Zeber, roman. — T»" gorier, trpgeuija pri .Mornaru. Mati mu je!ln-e sliki — Kea-ei Mt^ko......
2 ZT.: Maroa, krganskl deček la Libasonn ....................
3.	sv.: Marijina stroka, povest is kavkašklh gora .......... ....
4.	zv.: Praški »uJek, poveat, II. natis .........................
h. zv. :Tvl indijske povastl......
9. rv.: liJ-.-iljicin AMtk. iigodo^ln-«ka pove«k' iz Japoockcga .... t C. zv. :Zve*&l sin, povent ix vizije
Akbarja VeilkeRa ............
*1. sv.: r.ie'a in bela vrtnica, no-test ...............i..«..,....
12. rv : Korejska >rata. Črt tea is
ng
mistjKio-* v Koreji ............
t?, zv.: Psj m xi'taga, povest ia
Amr.r.K .......................
14. zv.: Prt*?hnronskega gla-
po.tc^ is uerxlovtne k«-
LH
l.M
i
LH
.75 .71 .11
tc
Ji
JW M
JU
M M .1« M
.4«
umrla pred dvema letoma in gal^uda bresdnu. Ni vt* zlato, kar »e
Prosi
pustila brc. sredstev. Prosi se! 86 s/etl ltd- ..................
ga da se mu oglasi, ali pa spo-r«^ ^^ lruie	do-
daj podpisani sorodnici. C'e pa kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli javiti. — Mary Koe-bek. li'ix 10. Braiidale., H. F. D. No. *_». Forest. ' *ity, Pa.
(3-6—2)
natlBkr ......................
115. st. : Angel) H'ImIct —— Br ari I-
povest ..................
'< 16. sv.: Zlat okopi, povest ......
^............................ 17. s*.: frrli ari IndijanH ali
svobodnim solncem, b«x>doviii-	wtnju v Nika-agvie .........
&<ca povest, 1. zv.............18 zv.; Pre-anj»n> todlj^i i ms-
od svobodnim e jlncem, zgooovin-	sijonarj^v ...................
ska povest, 2. zv.............1J5*:
0. sv.: MHsda nrernarjw, pojest
Povesti slovenskemu tjndstvu
poduk in zabava, Kalan ......
Koraarira, povest ..............
Sisto « Šesto, povest ia Abracev .S3 j Slikm Ir povesti, Ksaver Jt-Sko iš ^11	I*«***
Dedek y, pravd* p/avl|ic»
M
.6®, SPIS3 TA MLADINO.
NAZNANILO.
Rojakom v Conemaugh, Pa., irJ^^JJ1	" Kmš i****?1
okolici naznanjamo, da jih bo ob- Ve8e|o p^iiV"^"iifci*-"v iskal nas potnik

'lOLITVEMEl
San Francisco, Cal., 1. febr. —
1'rederick Groves, ki je tako pošten. da je izročil pred tremi meseci zveznim oblastim ukraden zavoj registrirane pošte, vsebujoč $100.000. katerega je našel pod neko posodo za smeti, ne mo-ic dobiti nobenega tlela. To se je izvedelo danes.
Vlada ga je informirala, da ne daje nikakih nagrad za povratek ukradene pošte in prošnje pri zveznih in občinskih oblastih, pri privatnih podjetjih in dobrodelnih organizacijah mu niso prinesle drugega kot le začasno zapo-^ slenje.
V poštni urad v Newarku, N. Y je prispelo v torek pismo iz Rusi-1 je. na katerem je petsto znamk, j Te znamke predstavljajo dovolj" \eIiko vrednost, da bi se lahko X
Mr JOŽE ČERNE
|ter ga vsem toplo priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
POZOR, SLOVENKE!
Slovenski farmer se hoče seznaniti s pošteno Slovenko v starosti
jj5 Skrbi ta Avlor
1
. + i i - i • od do let. Za natančna po-n.nmi kupilo i.vt<#niohiI. ce bi ime .
ie še isto vrednost kot pred vojno. Vsaka teh petsto mark je stala štiri rublje in pripete so bile na pismo s kovlnastimi zaponkami. Prej je bil rubelj vreflen približno 51 in pol centov, torej bi te znamke stal«- preko £1000.. Poštna pristojbina za pisma iz Amerike v Rusijo znaša v znamkah 15 centov.
NA ULICI SI JE PREREZAL VRAT.
; jasnila pišite na naslov: Farmer.
o < Jlas Naroda. ('ortlamlt St New York ("itv.
koj nato je ?:pet pričel s .svojim čudnim obnašanjem. Tedaj sem menil, da trpi, kakor jaz. za žejo, nakar mi je prišlo na misel, da je pes morda ranjen na glavi ali te-let?u. Preiskal in pretipal sem mu glavo, toda našel nisem ničesar. Ko sem ga nati rahlo pobožal po hrbtu, sem zapazil, da se mu na nek^m mestu ježi dlaka. Tipajoč po njegovem telesu, sem začutil motvoz, ki ga je imel pri vezanega okoli telesa. Pa nadalj-nem preiskavanju sem začutil nekaj šumečega, kakor kos papirja, ki je bil pritrjen pod levim ple-' čet oni psa.
(Dalje prihodnjič.)
New York. N. V. 3. februarja. — John Montalbano, 33Ietni Italijan. je poklical danes zjutraj na ulici k sebi otroke, ki so šli v
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pti ameriškem konzulu z amerika^kim denarjem in rav-
pustiv je Sla. — Pravda nna* bratoma ...»......'.k........
/ojniair aH posanstv* ia krst,
povest .......................
eter Zgaga ..................
Doli s oroijent ................
Knjige družbe Sv. Motorja
Duhovni boj <3t*4 str.) ......
Mesija (i. sv.) ..............
Mesija (2. zv.) ..............
Sgodovlna slov. aa rods <&. zv.) Rgodorina slov. naroda (6. sv.) Mladim srcem <2. sv.)
ftnlsal K. MeSko ^iijiga ta lahkoml7e«ce ljudi.
Spisal X. Cankar..............
»et tedttl* v arakoplova ........2 frulVeL!ka
Amerika it Amerikanei.......... 5.00 •
v unijd
v plr.*oo v^shno
i* JE9
Ji M
Ji
JLW. J9%
in im
šolo, češ, naj pazijo ker jim bo!no tako n101*^0 na Enis Islandu pokazal neki *'trik.*\	'svoto $25.00 pokazati v amerišhlh
JI, M\
<W KuJhkJ giafc*^ -:
v p'*tno tmu'io ! v kos*, vezano JJO! v nraijO vezano Je,
**1 ZfLMUETTUL
Jf Izdrnioalh dr£*r ................ Ji
Zemljevid »ie-renije .......... J"Z
m Zerylievld Kvrofr .............. Ji
dteuidn ''napa ..........tSl
fc-sv ^ork. Illin le, Oo-
WUDSKA KNJIŽICA — POVESTI.
L sv Znamenj« itirih. Povest !• tek« v a Sherlock Holmes .... Z sv. Daravana. Zgodovinska popov est ia dobe rxjvaaskih apostolov.........................
3 sv.: J'rtrxi Z.nagovač, rove^»t.
— Hed Plazovi, tlrolsua pov<rst. 4. rt. Malo i*vlje»je, povest .... K. sv.: Zadnja kmečka vojska,
zgodovinska povest ..........
0. sv. Gozdarjev sin — Jlrr^ar, povest .......................
M
lorado, Kjd^ Mota na, Minnesota. Wyoming la Alaska —
vsnki po Jn
Pennslyvania ................. Ji
Weirt Virgin Ua ...............4i
M
js;
.M j RAZGLEDNICE:
Zabavne, različne, (tacat	Ji
NewyorSke, rtj^lične, ducat, J* Panorama mesta New Ysrk, j	ailk	Ji
j Panorama mesta Celje, 21 pnl-
.8t I cev dolge ................ de,
Otroci so se zbrali okoli njega ter ga zvedavo gledali in čakali, da vidijo njegov trik. Italijan pa je potegnil iz žepa britev ter h\ v. njo prereza 1 vrai. Prestrašeni * troei .so takoj pozvali policijo, ki je odredila. r<a se je samomorilnega kandidata prepeljalo v bolni-<-o. Zdravniki pravijo, da ni tipanja, da bi okreval.
dolarjih.
Glede denarnih pošiljatev v IT. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavit o v) in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko :
Frank Sakser State Bank,
82 Oortlandt St., New York, N. T.
Z ZADNJO POŠILJATVIJO SJffO DOBILI NASLEDNJE XNJIGE-
Strie Tomova Koča............. .65 GodČerski Katekizem ........... JtS
Sv. Kotburga .................. JSjBeneška Vedeieralka ............ J5
Fravljire za Mladino, 8. Ko3urnik J6 Materina žrtev'................ JO
Nove Jugoslavija PIAN0-R0LE
SVETA NOČ,	z besedami S1.25NA MARJANCE, polka .........$1.00
KJE SO MOJE ROŽICE, » $1.25 M LADI VOJAKI, koračntcf .....»1.00
vsi SO PRIHAJALI, »	»1.25holzhacker, marš ..........$1.00
LJUBCA MOJA,	** $1^5O0NAVSKI VALOVI, valček ...$1.00
ČREZ VALOVE, valček ........»1-00
m »M.
C—iti—gh, PL
8E DOBIJO EDINOL«
NAVINSEK - P0T0KAR CO., 331 Greeve St.,
Pri naročilu blagovolit« poslati ta centov za poštnino.
Gozdo-nik, (S irtzku) Cvetism Borograjska ...
Dostojno vedenje .....
Pravljice H. M ajar ...
,.. 1.00 Cvetke ........
,..	poiigali^ ......
... Ji i Svetna .....
JC Ciganov* osveta
J9
.43 .25
JU
Opomba:
Naročilom Je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order ali poitee znamke po 1 ali t centa, te pošljete gotovino, rekomandirajte pisma, Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnin« prosto.
Slcvenic Publishing Go., 82 Cortland! St., New York
t \
GLAS NAHODA, 3. FEBR. 1922
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN.
Spisal Emile GaboriatL,
Zr "Glas Naroda" prevel O. P.
28	(Nadaljevanje.)
—	Pustite mi končati. Ali met t* biti ena in ista oseba ob istem čabu neizmerno prebrisana in m'izmerno zabita ? Sodite sami« Se ena stvar. Ce je gos p-d de Borskoran kriv. bi ga morali poslati v umobolnico, ne pa v ječo. Vsakdo drugi, r. izjemo no^ea, bi bil iz-lil uma.uiiio vodo. v kateri si jo opral svoje o črne le roke ter bi zakopal tu ali tam svojo slavno puško, katero se je posluiil sodnik takoj kot najboljšega dokaza krivde.
—	/ak je »rešen ; — je vzkliknil de Sandorv.
Gospoda Senešala pa ni bilo tako lahko prepričati.
—	To je poseben način zagovora. — je <".kel. — Na nesrečo pa | K.'trebil jemo nekaj več kot pa logi. en zaključek, da se prepriča poroto. ko jo vendar 'oliko prič na drugi strani.
—	Našli bomo nadaljne na svoji strani.
—	Kaj hočete ♦« rej storiti.'
—	Tega še ne vem. Obrazložil sem vam ravno svoj prvi u.tis. Sedaj moram študirali slučaj ter raslisat' priče, pričtiiši s starim Antonom.
G<»spod de ŠandoiV je vstal tet rekel:
—	V eni uri sme, lahko v Boaskoranu. AU naj pošljem po svo-„o kočijo ?
—	Tako hitro kot le mogoče, — je odvrnil mladi odvetnik.
Služabnik gospoda de Sanuorč se je vrnil v četrt ure ter objavil da je voz pred vratni'. Gospod de Šandore in mladi odvetnik .-ta sedla v kočijo, a medtem je župan še enkrat posvaril mladega odvetnika :
—	Predvsem bodite previdni in oprezni. Javno mnenje je že tak i tre več razvneto. Pričelo se je vmešavati politiko v ta slučaj.
Bojim se izgredov pri pogrebu olieh ponesrečenih. Obvestilo se me je tudi .da hoče dr. Šejnbo govoriti nad odprtim grobom. Z Bogom in dobro srečo!
Voznik je pognal konja in ko sta se peljala skozi predmestje, je rekel de Šandorč:
—	Ne morem razumeti, zakaj r.i prišel Auton takoj k meni, ko so aretirali njegovega gospodarja. Kaj neki se mu je moglo pripetiti ?
Četrto poglavje.
/
Konj gospoda Senešala je bil mogoče eden najboljših v celi provinci, a konji gospoda de Šandore so bili št^ boljši. V manj kot pe*d< setili minutah dospeli \ Beaskoran. Tekom tega časa pa nista Šandore in mladi odvetnik izmenjala niti petdeset besed.
Ko sta dospela v P.oaskorai je bilo dvor-šč? zapuščeno in prazne, Vsa okna in vrata so bila l ermetično zaprla. Na stopnjieah ve-**ande j. sedel neki močan mlad kmet. ki se dvignil ter snel svojo čepico, kakorhitrr. .'e zapazil novodošlece.
—	Kje je Anton? — je vprašal gospod de Šandorč.
—	Zgoraj gospod.
Stari gospod jo skušal odpreti ^ rata, a jih ni mogel.
—	C uduu ideje. — je rekel gospod de Sandoe tei udaril po vratih r. debelim koncem svojega biča.
Trkal je močneje in močneje, ko jo bilo konečno čuti od znotraj glns Antona.
—	Kdo je tam!
—	.laz sem, baron de Šandore.
Vrata so se takoj odprla in stari služabnik se j- pokazal na pravu. Hi! je bled in *«s prepaden. Lase. brado in obleko je imel v neredu in v e je kazalo, da n* videl postel je. Ta nered pa je imel š«* tem večji pomen, ker ga je bil« opaziti na Človeku, ki se je ponavadi postavljal s trm. da izgleda kot kak angleški lord.
< J os poda Šandore .,e to tako presenetilo, tla jo vprašal predvsem :
—	Kaj pa je vendar z vami moj dobri Anton?
Mesto odgovora jt potegni' \nton baroni in njegovega spremljevalca v notranjost. Ko je zoj*t /apri vrat i za seboj, je prekrižal roki na prsih ter rekel:
—	Bojim se. — to je vse.
Stari gospod iu odvetnik sta se ozrla tirni v drugega. Oba sta mislila, da se jc ubogemu človeku zmešala pamet. Anton je videl
to ter rekel hitro:
Ne. jaz ne nor ni. čeprav se dogajajo tukaj stvari, vsleil katerih bi človek l-diko dvomil o svoji pameti. Ce se bojim, imam dobre vzroke r.a to.
__Vi ne dvonrte o svojem gospodarju.' — je \#praxal odvetnik.
Služabnik je vr.-.-l tako preteč in presunljiv pogled na odvetnika. da se j«' •zospotl de Sandoie hitro vmešal:
—	Moj dragf Anton. — ,ie ~A'el. — ta gospod je moj prijatelj odvetnik, ki i" prišel iz Pariza z markizo. da brani Žika. Njemu lahko zaupate in še več: — povedati mu morate vse, kar veste, tudi če . . .
SLOVENSKO AMERIKANSfcl
KOLEDAR ZA LETO 1922
Cena 40 centov. l& V zalogi imamo še samo en tisoč iztisov. Kdor ga še nima naj napiše spodej svoj naslov in nam pošlje ta kupon in za 40c. znamk in prejel ga bo z obratno pošto.
GLAS NARODA 82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
Obraz vernega služabnika se jc razjasnil in vzkliknil je:
—	O, ta gospod je odvetnik. Dobrodošli, «;ospod. Sedaj lahko povem vse, kar mi teži srce. Ne. jaz gotovo no mislim, da je gospod Žak kriv. To je nemogoče ter je absurdno misliti kaj takega. Mislim, pa ter sem prepričan o tem. — tla se je namreč skovalo zaroto, da se ga obdolži vseh teh grozot v Valpinsonu.
—	Zaroto? — je vprašal gospod Folgat. -- Kdo. kedaj in zakaj?
—	Gospod, to jo več kot vam morem povedati. Jaz pa se ne motim. To bi si mislili tudi vi. če bi bili navzoči i>ri zaslišanju kot sem bil jaz. To je bilo strašno, gospoda, neznosno in celo jaz sem bil za trenutek omamljen, smatral svojega gospodatja krivim ter mu svetoval, naj beži. Rečem vam, da se ni kaj takega še nikdar čulo Vsaka svar je bila proti njemu. Vsak odgovor, ki ga je dal. je zvenel kot priznanje. Zločin, je bil izvršen v Valpinsonu. Videli so ga iti tja ter priti nazaj po stranskih potih. jZaneten je bil požar. Njegovi roki sta nosili znamenja ogla. Oddani s-> bili streli. Našli so eno njegovih patron poleg mesta, kjer je l;! grof Klodijez ranjen. Tedaj pa se mi je zdelo, da vidim zaroto. Kako bi se moglo ese te okoliščine tako natančno ujemati, če bi ne-bile zasnovane in zamišljene vnaprej? Naš ubogi gospod Dobižon je imel solze v očeh. Celo ta srakoper. ta pisar Mešinct je bil ves iz sebe. Gospod Galpin je bil edini, ki je izirledal zadovoljen. On pa je bil sodnik in on je :'tav\jal vprašanja. On. prijatelj mojega gospo.ia. ki je vedno prihajal sem, jedel naš kruh, spal v i aših posteljah ter streljal našo divjačino! Takrat se je vedno glasilo; Moj dragi Žale, moj dragi Boaskoran, — in ni kakega konca n; bilo komplimentom.
Pogosto sem mislil v onih dneh, da ga Dom nekega dne zasačil, ko bo snažil čevlje mojega gospodarja. Včeraj pa se je osvetil! Videti bi ga morali 3 kakšnim izrazom je rekel mojemu gospodarju: Midva nisva več prijatelja! Ta lopov .Ne, nič * eč nisva prijatelja ir če je Bog pravičen, bi morali imeti vi v svojem telesu vse šibre. k so ranile grofa Klodijez.
Gospod de Šandore je postajal vedno bolj in bolj nestrpen. Prvič kot je pošla Antonu sapa. je rekel:
—	Zakaj niste takoj prišli ter mi povedali vse to *
Stari služabnik je bil tolike indiskreteu, da je nalahno skomignil z rameni, ko je odgovoril:
—	Kako bi mogel; Ko je bilo Zaslišanja konec, je ta človek, ta Galpin. pritisnil pečate na vse predmete, kot so zgodi, kadar umre kak človek. Na vsako odprtino je pritisnil pečat aLi celo dva. Na zunanja vrata je pritisnil tri. Nato me je imenoval nadzornikom nad hišo ter mi zapretil. da bon. šel na galere. če bi se kdo dotaknil pečatov z mezincem svoje roko. Ko je izročil mojega gospoda orožnikom. jc ta človek, ta Galpin. odšel ter me pustil tukaj zmedenega, trdega, kot človeka, ki je dobil z gorjačo po glavi. Kljub temu pa bi bil prišel k vam gospod a :mel sem id«'jo in ta me je popolnoma prevzela.
(Dalje prihodnjič.)
Vojaška obTast o napadu na novinarje.
"Slobodna Tribuna" poroča iz Bel grada, da je vojaška oblast z ozirom na znani napad na novinarja Skoniča in Pavloviča izjavi-
podoficirja. Vsled te izjave je izročil ravnatelj "Republike"' zadevo sodišču.
Stolica za rusko književnost v Rimu.
Naraščajoče zanimanje za Rusijo je dovedlo do ustanov: t ve stol ice za ruski jezik na rimski univerzi. Ruščino bo predaval do-eent He k tor Lotarro. dober pit m a valeč in prevajalec ruskih pi sateljev na italjanski jezik.
Stclica za slovansko zgodovino in kulturo na pariški univerzi.
Francoski uradni list objavlja dekret, s katerim se na literarni fakultet"? parižke univerze ustanavlja stoliea za slovansko zgodovino in kulturo pod imenom "Denisova stolica". Stroške za to sto-lieo nosi češkoslovaška republika.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
LA TOURAINI	4	febr. — H«vra		SAXONIA	7	marca	— Bremen
AMERICA	4	febr. — Bremen		ARABIC	8	marca	— G*nna.
ORBITA	17	febr —	Hamburg	L.A SAVOIE	11	marca	— h^»r«
RYNOAM	4	febr. —	Boulogne	FINLAND	11	marca	— C harbour
AQUITANIA	7	febr. —	Cherbourg	RYNOAM	11	marca	— Boulogne
1 FINLAND	11	febr. —	Cherbourfi	OLYMPIC	11	marca -	— Cherbourg
LA SAVOIE	11	feb. — Havrt		AMERICA	11	marca	— Bremen
CARMANIA	11	febr.	— Reka	PAR18	15	nrarca	— Havre
POTOMAC	11	febr. — Bremen		HANOVER	15	marca	— Bremen
ADRIATIC	18	febr.	- Genoa	OROPESA	17	marca	— Hamburg
OLYMPIC	18	febr. —	Cherbourg	FINLAND	18	marca	- Cherbourg
N. AMSTERDAM	18	febr. —	Boulogne	POTOMAC	18	marca	— Bremen
PARIS	t1	febr. — Havre		AQUITANIA	n	marca — Cherbourg	
MONGOLIA	23	febr, —	Hamburg	N. AMSTERDAM	25	marca	— Boulogne
KROONLAND	25	febr. —	Boulogne	HOMERIC	25	m „rr a — Cherbourg	
HUDSON	25	febr, — Bremen		YORK	29	m»rca	— Biemtn
MINNEKAHDA	2«	febr. —	Hamburg	ORBITA	31	marca	— Hamburg
NOORDAM	ts	febr. —	Cherbourg	OLYMPIC	1	aprila —.Cherbourg	
AQUITANIA	28	febr, _	Cherbourg	KROONLAND	1	ap tla — Cherbourg	
(SEYDLITZ	1	marca — B ram en		LA LORRAINE	. 1	afft-<la	— Hav.e
HOMERIC	1	marca —	Cherbourg	mauretania	4	aprila -	— Cherbourg
j ORDUNA	3	marca —	Hamburg	PARIS	5	apt da	— Havre
.ARABIC	4	marca	— G» ">®»	SEYDLITZ	12	aprila	— P-emen
I^EELmND	4	marca —	■Cherbourg	france	IS	aprila	— Havre
j LA LORRAINE	4	m a-ca	— H avrs	orduna	14	april?	— Hamburg
PR. MATOtKA	4	marca — Bremen		mauretania	25	aprila	— Cherbcur^
				OROPESA	28	aprila	— l.amburg
ADVERTISEMENTS.
CKPOR
Občinske volitve v Jugoslaviji,
Zopet se pripravlja italijansko zloeinstvo. ki ima udariti Jugoslovane v Julijski pokrajini politično in gospodarsko. Vsem onim i? raznih italijanskih političnih struj. ki so te dni noč in dan na delu ra italijansko zmage- v občinah sirom pokrajine, kjerkoli mogoče. Krepko pomaga vlada. Nima namena, da bi volitve prinesle dobre občinske zastope. marveč hoče. da bi med Jugoslovani prišli v starešinstva manj sposobni možje, da bi se mogel na to toliko lažje razpasti po jugoslovanskih občinah italijanski vpliv.
Polno predpiso\. ki bodo dobro služili italijanskim komisarjem pri volitvah, da jih porabijo proti jugoslovanskim volilcem. stopi volilee pred volilno komisijo in se ta prepriča o njegovi iden-Titeti, mora imeti v svojih rokah Že gotovo giasovnieo. katero pri posebni mizi dvakrat zgane in nato izroči volilni komisiji. Zahteva se strogo, da jc glasovnica snažen kos papirja, na katerem ni nobene črte in nobenega znamenja, kajti drugače bi utegnila komisija glasovnico zavreči kot neveljavno. Zamislimo se v volilno dvorane v občini, kjer bodo Italijani hote- li doseči italijansko zmago proti Jugoslovanom! Kako lahko bo komisiji, dobiti kako protipostavne črto ali znamenje ali madež in zavreči glasovnico!
Naravnost gorostasno je za nove provinco omenjeno glasovanje da ima volilee, ako jc število starešin določeno ra 5 ali več. pravice glasovati samo za štiri petine. Tako bi v občinah, ki imajo naprimei 15 starešin, volilci mogli glasovati samo za 12 kandidatov, v občinah z 20 starešinami le za 16 kandidatov itd. Ostanek dobi manjšina ee je tu, ako je pa ni in bi volilci nastopili brez strank, potem lr bila občina oropana za eno petino svojih zastopnikov. To "omejeno glasovanje" je v nasprotju z nekaterimi drugimi določbami volilnega reda, ali nasprotja potrebuje vlada, da jih more porabiti poljubne proti jugoslovanskim volilcem. Volilni red je nejasen, protisloven krivičen, ('len 67. volilnega reda vsebuje ono famozno omejeno glasovanje, iz člena 71. pa se da sklepati, da volilci kot enotna stranka ne morejo priti ob petino kandidatov.
Veljavnost ueiteljstva med jugoslovanskim ljudstvom dobro pozna Salata. ,Zato pa je učiteljem vzel pasivno volilno pravico. — V rimski zbornici pravijo poslanci, da mora imeti učiteljstvo, ki ga ne plačujejo občine, pasivno volilno pravico. Salata dobro ve. ka."> Komu pritiče in kaj ne. ali on je hotel imeti konfuzno in proti Jugoslovanom naperjeno volilno postopanje, pa je radi tega preskrbel v n nove province posebne zmešnjave in hotel udariti zlasti učitelj-stvo, da bi ne moglo sodelovati v občinskih zadevah in pomagati — ljudstvu gospodarsko. Udarec let i na dve strani: na šolo in občinsko gospodarstvo. Eno 111 drugo hoče Salata spraviti iz jugoslovan skih v itak roke in naše ljudstvo vreči na tla in mu nato stopit' ■in tilnik. Salatova volja pa ne he obveljala. Jugoslovani bodo vseeno volili učitelje. Potem pa hočejo jugoslovanski zastopniki prav krepko nastopiti za pravice našega ljudstva. Volilni red naj bo v iržavi povsod enak. ne pa da se ga bo prikrojevalo v škodo našim državljanom.
S posebnim volilnim ognjem so se vrgli italijanski nacionalisti' Trst in Istro. Kakor pri državnozborskih volitvah. Od nekdaj so bili okoličani razdeljeni v posebne volilne okraje, sedaj pa je predpisana skupnost. Išče se pot, da bi se izbrisala jugoslovanska sled iz tržaškega motsa. Tržaški Slovenci nastopijo kot slovenska narodna itranka.
Velikanski italijanski aparet dela z vso silo. da bi odpahuil od občinskih zastopstev Jugoslovane predvsem v Trstu in Istri iu potem na Goriškem, kjer je med Jugoslovani kaj Italijanov. Ni dvoma, da bo italijanske nasilje roddo uspeh, no dvomimo pa tudi. da 'a uspeh vendar ne bo tak. kakor si ga žele italijanski mogočnjaki v svojih srcih, kajti krepko se je držalo naše ljudstvo ob državno-v.-.borskih volitvah in istotako krepko Ln samozavestno nastopi pri občinskih. Pozdravljamo vztrajne voditelje za sveto jugoslovansko s"var in želimo izida, ki pokaže, tla je naš rod ob Adriji živ in čvrst *ri se zna uveljaviti eelo v najtežjih časih, kako** so sedanji. Mislimo, da počasi vendar krenemo iz najt ežje dobe 11a pot mirnejše in Julijski pokrajini pledonosnejšo hdočnosti. Jugoslovanska vztrajnost 1:1 žila vos t mora premagati italijanski imperialnem.
("Slovenski Narod".
ADVERTISEMENTS

Dospelo je novo suho grozdje.
Mu^katel zelo sladke debele jagode. boksa 50 funtov .. $6-50 J Cipar grozdje največje in naj-sladkejše jagode, boksa 50 funtov ......................$7.50
Malo črno grško groždje, zelo Fladko, boksa 50 fuutov .. §6.50 ^ Cesplje funt po 10 centov. Za
večja naročila posebne cene. PoM.11 te tS. r.» raftun nak« boks* ., d narodt* ta poa'.ell bono takoj.
BALKAN IMPORTING CO. 51-53 Cherry Street
New York, N. Y. .................
Oženite se
Pctljite nsn urno EN DC L Ail fn poslali vam borca popoln 2cnitrtniki ktUlof s natančnim opisom, SLIKAMI, imeni in naslovi mnogih dzklet in nekoliko odor, ki iMejo dobrega I ni potteoes* mota. Lahko sami piieta in sklenete srečen zakon. Mi smo rmoim storiti polteno in dovoljeno posredovanje, sato ne ite-dite dolarja, ki ja posredi med vam) ln 1>A-KONSKO SREČO.
COSMOPOLITAN B. CLUB
P. O. Box 423 — Venice, Calif.
Najhitrejši moderni parnlkl na svetu. Izborna postrežba potnikom.
V	važem mest^ ali bližini je lokal-
ni agent.
V	Jugosla^jo, Bolgarsko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Reke:
CARMANIA
11. februarja
Karta $105 — Davek »5
Železnica do Pelgrada 15. Do Za-grea $;.75, BukareSta tli.50, Budimpešte $3 35. Sofije (S.45.
Preko Cherbourg: AQUITANIA .......... 7. feb-
mntu um
CCH?AS«^ GENERAUTBAKSATLAM.I^JE
l	I mti1 S.iviv«
Direktna tduiba t
Jugoslavijo
preko Havre
t velikimi parnlkl r»\ 2 tn 3 vijake
TOURA1NE .......... 4. febr.
SAVOIE .............. 11. febr.
ROCHAMBEAV........ 18. febr.
PAKIS ................ 21. febr,
CHICAGO ............ 2. marca
Za družin* nod'mo Izbora* ugod noetl tretjega r-\xreda — kobroe> s dvema. Štirimi.	ml ln osnilml
p^eteljsiml Val taki potniki 's»odc del«**nl	lzborne aluihe ln hra-
r>* viM katere Je znana FranooAa ftrta.
Xa uadalle 'nformavpraistia pri »okolnlh «i~ntlh FRENCH LINK.
.....
I Ali imate prijatelje?	t
4-	X
Ali f>te, kot pravijo 4M<»Iht družabnik"? Ali imate	-V
^ kopieo prijateljev in znancev, v vasi loži, vasem društvu.	^
+	vaši oličini? Če jih imate, pišite na vsak naCin še danes
za našo agentsko ponudbo za J T VITO ČISTO ŽEI.IŠČNI	+
ČAJ. Čudovito zdravilo z«n*»r žalodfne, jetrne in ledirne	^
bolezni, ki privabi veliko število zvestih prijateljev, ee se
jra uiKirablja. Ponovna naročila prihajajo. Ce pišite da-	^
lies, vam bomo povedali, kako trgovali s .Il"VIT(t ČISTO	>
ZELIŠČNIM ČAJEM v vašem okraju. Napravili boste	+
reč denarja kot se vam je kdaj sanjalo. BIELEK	^
MAN T F A (T UR IN G CO., 5>8t! Liberty Ave., Pittsburgh, Pa,	+

SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
70 — Bth AVE.. NEW YORK, N.Y
(med 16. ln 16. cesto)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listke za vse važnejša Črte: — Izvršuje notareka posle, Usovzvezl s starim krajami. — Cen« vedno med najnlžji-nl. — Telefon W&tklna 7629
ZAKAJ SE STKLriTE S SLA-BLM TOBAKOM, POSRYSITK NAŠ IMPORTIRAN
pravi trrški tobak,
boksa en funt $3.00. pol funt* 11.50 s papirjem
hercegovski mešani,
boksa 1 funt $2.00: pol funt* $1.01
s papirjem Boksa hilsnov 15c. in mašLna sa dflati cigarete 15c. Z naročilom poSljite d^nax. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - nth Avenue, New York. N. Y.
Dr. Koler
slovenskj zdravnik
638 Peon Ave. Pittsburgh, Pi
Električni lonci z limom.
KleklrivMii lonec za lini vzdržuje enakomerno temperaturo, preprečuje strjen je ali smojenje lima ter jra onrani v dobrem stanju.
Nevarnost požara je zmanjšana, kjer se rabi eletktriene lonce za lim.in vsled tega so pristojbine za zavarovanje proti požaru nižje. Lonce za lim se razkazuje v vseh naš-ih prodajalnili.
The N e\v York ILdison Company
?yf/ Tour Scriice
General Offices: Irving Place and 15th Street
I 'odruinice
kjer se razkiizujt* razstavlja električne priprave za udobnost občinstva.
»o Norfolk St 10 Irving Place
124. West d St 151 East 86th St 15 East 125th St
3*2 Ear,t 14.9th St 555 Tremont Ave
Or blar «a sa
■tartjn ilovnA
Hat v ntuiraqiit
kJ tms M-lsta
y yflmrU*
tl
--	tl aa Ja
■rliek. Cm iskala aewH)« all ma^ar Hw, ▼ srta, trjma*M}m Uu mUHm t huitak. prlfilto ta is«at< bo« krt M« tetajte, kw Is K
»o »
Kabf Utre ovsstti m. rsm mufeaja adirnvK M trnka) *	wnattm is ju na m* »o.
? j*-. "M	k>a« o»atmelK
▼ krtin to hctei ta rJvtl
ta tli iiji k,
lu MaT
Ms krvi. osdravhn	______
ta al poLVao MMl I Nakatarl «nH rff^viH rab«
■M rm» ruoMjo. JM __
B* Is iUmi kraj*, nto -«# 'ust. afr+rtm. ker na rmm etavweeu t-" "J-	>4 I. ir I
0» irtilHi M IU i
to I
Uspeti v dvajsetih dneh 315 se vam pa vrne denar. •
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možice ln ženske.
Ce ste slabeg-a zdravja in pri slabi moči, če se vamv ; Spomin mrači in vaše tc!o n.-.-ači, če sta se že nave-
j ličali jematj pomirljiva in narkotična sredstva, potem posku-1	Nuga-Tone. in izprevideli boste, kako ?iitro s^ bete
) cutiji drusračne^a človeka! Devet desetin človeških bolezni, ltot
' izpehavanje, anamija, re\Tnattčne bolezni, glavobol, nevralgija.
i napnaaer slabi tek. nepvebava. vetrovi in kolcanje. »prtje.
, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, ne-
I fPeenost. izhaja iz pomanjkanja živine moči. redie zvodenele krvi j in slabe krvne cirkulacije.
Vsak ud. vsako delovanje telesa jc odvisno o*' živčne sile z* tivijenj«' in delovanje. Živčna moč j"e pojrla\ .t.ia Btvar za C^odce, Jetra, lediee, droL. utripanje srca in k»vno cirkulacijo. Nu^a-Tone je najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizitno izdelane. Zakaj? J Ker sestoji iz osmem važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih'
predpisujejo najslavnejši zdra-vnild. - Nupa-Tone je bogat na. '
celeza 111 fosforju — ter je hrana krvi in živcem.	*
Nuga-Tone proizvaja življenje v .'etra. ter ojaiuje čreva, da redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene sestavine. Nič veš vetrov in kol.^anja, težke sape in r^ok.i ^a jezika. Nic več bolečin in bolezni 1 Nutra-Tone da<-> čudov':i tek, dobro prebavo, stanovitne '.ivce ter z<_-avo okrepčujoče spa ije. Nuga-Tonc ob^jrati kri. sredi krvno cirkulacijo ter prižene iarenje tdravja na lice m jasnost v oči. Gradi močne in rostavne može, zdra-vejie tn k ras ne j ie: ženske. Suga-Ton« na vsebuje omamljivih sredstev,
ne zdravil, katenh se človek navadi. Zavit j« v pripravan zavojček
Pokrit je s sladkorjem, ugodnega, okusa, ugodsn za jemati. PoskuSajte Ka PriDo
boste vsem svojim prijateljem.	" "u>
NA4A POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nun Ton. je en <»l-OC> dol.r » s" klenico Vaaka steklem« vsebuje devetdeset (90) taLlet, polno mesečno zdravij-n^. Vi u
« P«t ($5.00) dolarjev. Jem a j te NufcJ-Tooe dvfc^mt (20) dat Ce niste xadovolir i z uspehom, vrnite nreost&nek iutio s ikatlja
» »	bomo takoj vrnili denar. Vidite. Ja na morete izgubiti niti penija. _ MI
prsvzainema riziko. Nufi.Tont je na prodaj pri vsih dobrih Iekarj'h po enaki ceni
m enaki garanciji.
—--- K D NAROČATE, SA POSLUŽITE "TGA KUPONA. —
NATIONAL LABORATORY, S. 20, 1018 So. Wabasb A v«.. CKiceo. III.
C ispodje:—Prosim J dobite priloteno..............za kar mi poHHU
ateklenic Nuga-Tone.
BOJAKL NA&OCAJT2 SS HA "OLA3 NAHODA" NAJ VSČJI SLOVENSKI DNE V VS V ZDE. DKŽAVAB-
Ime
Cesta ln 4tv. ali R. F. D.
Z>riava
7