iiimvji.ii i wiiiii

Prvi slovenski dnevnik t
Zjcdinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemfi nedelj in praznikov.

List slovenskih delavcev v c>4meriki
The fxrst Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.
Enter«! aa flecond-Olaas Matter, September 21, 1903, at tka Po«! Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 25. — STEV. 25.
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 30, 1906. — V TOREK. 30. PROSINCA, i«06.
VOL. XIV. — LETNIK XIV.
Zanimivo izvestje. Nekoliko zvezdoslovja. Beda, zločini in pamet. Alice in Longworth.
POROČILO NASELNIŠKEGA URA DA O NASELJEVANJU V MINOLEM LETU.
Kakovost naseljencev, cenjenih po njihovem premoženja in duš-nej kakovosti.
NARODNOSTI.
nasi1
cija! neg<
z
ranii
di,
vrst
V	letnem poročilu javnega naselni-škeui . :ni>ar,)a, Mr. Sargenta, čitamo skrajno zanimivih {jmlatkov o naselje-vanjii, zla? ti pa o naseljencih, kteri so v dobrodelnih zavodih, norišnicah in xaporih. Dasiravno številke izvestja niso popolne, zamorimo iz njih dohiti vendar le /a b> \arnkteristično sliko o
etu-i'i, kteri morajo okusiti so-i bedo te dežele v večjej meri, i domačini.
nrotn ua dobrodelne zavode mo-jiovdarjati, da pridejo v vladi-; vest j n v pni te v le vladini zavo-čim tvorijo zasebni večino te ta vodo v. A ko govorimo o slaboumnih, pri teli slaboumnih zločinci niso v| h »šteti, ker spadajo v kategorijo jetnikov.
V	minulem poso\nem letu bilo je v dobrodelnih zavodih in ječah 341» tisoč 8S5 (..-nI). Od teli jih je bilo 252 tisoe .HI 1 rojenih v ZjedinjenLh državah, d«*"*im je bilo 07,074 inozemcev. Ti ljudje «:o dele v dva dela. K prvemu v a bijo uatura!itt*vani inozemci, kterih je bilo 57,428, dočim spadajo k drugemu delu oni, Ui ie niso državljani in kterih je 3b.<>4U. ali 11 odstotkov.. N.1 prvi p)gled je teh 11 odstotkov naseljene«- v zelo ve.i^o stKyiii), ker je pa p> splošnej statistiki le 34 odstotkov teh ljudi manj nego 10 let v An eri'ii, dočim jih jc 04 odstotkov že od 10 do 20 let tukaj, postane število teh nesrečnikov v primeri z domačini /.elo majhno.
Med iti izemskimi zločinci zavzemajo prvo mesto Italijani. Med 373 inozemskimi morilci v minolem letu je bilo 1: t!» Itn i jam* v.
Največ -daboumnežev je pa med Nemci, namreč 55 odstotkov med vsemi inozemskimi norei.
V	dobrodelne zavede ja pride radi siromašt \največ Slavja nov.
DANSKI KRALJ KRISTIJAN UMRL.
Najstarejši evropski vladar je pro-minol.
Kodanj, Danska, 29. jati. Danski kralj Kristijan 1. je danes j»»poludne ob 3:30 nenadoma umrl. Pokojnik je bil star Si) let. Njegov naslednik bode sedanji prestolonaslednik Friderik.
Pokojnik, ki je jmi svojih otrocih v Koro<l>tvu z vsemi evropskimi 'dvori*, radi česar so ga za šalo imenovali "tasta K v rope'\ je bil oženjen s prince-sinjo Luizo Hesensko, ktera je 1. 1898 umrla. Njegova hči je angleška kraljica, druga je ruska cesarica vdova itd. Njegov sin Jurij je grški kralj.
ALICE JE "SOLNCE", NJEN LONGWORTH PA "LUNA".
SREČNA LJUBEZEN ALICE ROOSEVELT.
General Grosvenor o Taftovem potovanju na Filipine, Japonsko in Kitajsko.
"THE MAN IN THE MOON".
-o--
Philadelphia, Pa., 21). jan. Mesto, v k te rem so oznanjevali zvonovi v Washingtonovej dobi svobodo, je tudi tako srečna, da je provzročilo srečo Mis Alice Roosevelt in <•-ana kongresa Nicholas -jongirortha- Vnavzoi-nosti 300 gostov, kteri so bili pri pojedini v počast gospodične Alice Roose-velt, imenoval je Alico njen ženin "snilnce" svojega življenja v trenot-ku, ko mru je ona iz sosednje sobe gledala naravnost v oči.
Tako je hvalil "mesec", oziroma srečni ženin z velikansko plešo * 'kraljico neba" ali "solnee", ktero sedaj I*o milosti svojega očeta i njemu ukazuje ter vlada.
Zaročenca sta včeraj bila ves dan skupaj iti bila pri tem tako srečna, kakor da bi bila zemlja njimi monopol, proti k t ere mu se njen oče v Washington u tako odločno, toda navidezno bojuje.
General Grosvenor, Ikteri ima predsednikovo hčer zelo rad in ki je bil tudi pri banketu ,prij>ovedova' je navzočim posamezne ljubavue prizore, kateri so se vršili na potovanju predsednikove hčerke in spremstva na tVkmU.	*	-----
General Grosvenor je moral na potovanju v Azijs.» čuvati štiri dame, :ned kterimi je bila tudi njegova šopi nga, ktero je naravno najbolj čuval... Ki- so se bližali Japonstkej, je stari general opazil, da <ta "Nick" in Alice vedno skupaj. Ko so pa dospeli bliz- Japonske, je pa bila .jnbe-zen že pravo dejstvo in Aliee je za-rudela ter naznanila ostalim damam, da je v res i; ic i že "tako daleč", da pa pričakuje skrbnega molčanja, dokler :ijen oče v Washingtonu v to ne p voli.
PO KATASTROFI VALENCIJE.
Morje prinaša vsaki dan trupla nesrečnikov na kopno.
Victoria, H. C., 29. jan. Valovje je vrglo na kopno nadaljna štiri trupla utopljencev potopljenega parnika Valencia. Med temi so tri ženske. Pri treh truplih ni bilo mogoče najti kakega znaka, iz kterega bi bilo sklepati o identiteti nesrečnikov. Četrto truplo je pa bilo ono Fred Ericksona iz 01-I urina, Ia. Pri njem so našli $90.75 in njegovo vizitko.
Slovenske novice.
Slovensko delavko pevsko družtvo *' Pled v Conemaugh, Pa., priredi v soboto dne 3. svečana veliko pustno veselico v dvorani siov. podp. družtva sv. Alojzija s sledečim vzporedom:
1.	Maska rada, ]>o domače j kranjske j šegi.
2.	Šaljiva loterija.B
3.	Petje.
4.	Ples.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 75c. za možke. Dame ne plačajo vstap-nino. Pivo prosto.
Za prijetno zabavo in dober prigrizek bode predla rbljeno.
UstrePen železniški tat.
Paterson, N. J., 29. jan. Pri streljanju med štirimi detektivi Delaware & Lackawanna železnice in tolpo tatov, sta bili včeraj dve osobi ranjeni. Pri Mountain View blzo Patersona izvrši lo se je v novejšem času vedno več tatvin. Tatovi so zlasti kradli posamezne kovinaste dele vagonov. Včeraj so se tatovi — sami Italijani — pripeljali z vozom, na kar se je takoj pričel boj. Tat Carlo Boffano je bil nevarno ob-etreljen.
Ženske.
Nihče ve."- ne more trditi, da spadajo ženske še vedno k takozvanem slabšem ali nežnem spolu. Kdor čita o delovanju Mrs. Amos Hunsecker iz Ila-gerstowna, M(l., bode svoje mnenje o ženskah popolnoma preinačil. Ono, kar je izgotovila in izvršila ta ženska, zamorimo najbolje poročati v "poglavjih", ravnaje se |x> bodočem katoliškem dnevniku Maslarjevega kalibra: pretepla je svojega soproga, ko je prišel ponoči v njeno stanovanje policaj, da jo aretuje, mu je pretila in ušla; skočila je v ledenomrzli in deroči Rack Creek, kteri jej je sezal do nežnih in bujno razvitih ledij, na kar je plavala na drugi breg; potem je splezala na bodičasto ograjo in si pri tem raztrgala obleko; tekla je kakor obsedena štiri milje daleč v Edensville, kjer je premenila obleko, končno je prišla v Chamhersburg in si tam izpo-slovala jamčevino. Več se od ženske ne more zahtevati in Maslar jo lahko u-vrsti med svoje — "mučenike".
Carrie Nation in "šnops."
Madame Carrie Nation je svojo hišo v Oklahomi, imenovano "Harvest Home Mission" prodala za $10.000
nekemu tovarnarju---žganja.
Tako služi tempjrenčno življenje za reklamo žganjepitju.
V Florido prodani. Postopanje z delavci.
IZDANI, PRODANI, ZAPRTI IN TEPENI. — OBOROŽENI ZAMORCI ČUVAJI BELIH DELAVCEV.
Pripovedovanje žrtev brezsrčnih agentov. — Železniško delo v Key Largo.
POSREDOVALCI SLUŽB.
Licenčni komisar Bogart v New ^ orku je včeraj izvedel o uprav nezaslišanem postopanju z delavci pri Florida East Coast železnici.
Posredovalna tvrdlka Sabbia, Lapi-pero <fc Winkler na Prince St., v Man-hattanu, New York, se je pogodbeno zavezala, da bode imenovanej dražbi posla.a 4700 delavcev, kteri bodo delali v Fljridi, kar je tudi storila. Sedaj se je pa mnogo onih delavcev vrnilo in so vložili tožbo proti tvrdki, ktera jih z lažnjivimi obljubami pregovorila, da so odpotovali na jug. —
V	New Yorkuf so jim obljubili, da bodo v Floridi po $1.75 dnevne plače, hrano in prosto vožnjo t je in nazaj.
V	resnici so ipa dobivali le po $1.25 na dan ia so morali za hrano sami skrbeti. Izda tik i za vožnjo so jim pri plači odtegnili. Na pot>u v Jacksonville, Fla., dolbivali so kisel kruh, trde klobase in vodo.
Sabbia je dobil za vsacega prodanega delavca $1.00. Od novembra nadalje je njegova tvrdka nabrala samo za imenovano že3ezmeo 46S5 delavcev. Na potu je Sabbia kupil zgoraj imenovano hrano, ktero je naravno dobro za račun il.
TaTio so EliTTi "s'sTol e ri m i drugimi poslali na jug Francis Meaiivja iz Brixik-lyn Borough. Iz Miami, Fia.. so jib odvedli nt otok Key Largo, kjer so morali sekati drevesa in opravljati druga težka dela. Pri delu so jih čuvali oboroženi zamorci, kten so pretepali vsakogar, ki ni dovolj hitro dela . Delavci so spali na golih tleh v šotorih ali pa pod prostim nebom. Zajedno 7. Mcanvjem ostavilo je otolk še •">7 zapeljanih delavcev, kteri s;* se na-potili v Miami. Pri vožnji v Miami s<i jim odvzeli delavske listke. <"-eš. da seilaj od družbe nimajo kaj zahtevati. Brez sred-tev so morali iti jxitem 70 milj daleč v Palm Beach in bi od lakote umrli, ako bi jim tu pa tam zamorci ne da i .jesti. Med delavci sta bila tudi dva mala dečka,ktera so ravno talio mučili, kakor naraščerie.
SAMOMOR TATU.
Ukradel je $3500.
Pittsfield, Mass., 29. jan. Blagajnik mesteca Cheshire, Fred Brown, se je včeraj popoludne zastrupil. Pred štirimi tedni so pronašli, da občinskega denarja ni naložil v banki, na kar so ga prisilili, da jim je izročil $3500, ktei'i denar je imel v stanovanju.
Neumnež.
Mihael Miskitz, po poklicu farmer iz Flanecka, N. J., nameraval je kupiti zemljišče za gradnjo hiše in je v to svrho iz neke newyorske hranilnice dvignil $600. Farmerji, kteri dvignejo denar, pa dobe v naše mestu vedno "dobre prijatelje", kteri jim denar odvzamejo. To se je zgodilo tudi s farmerjem Miskitzem, kar na^a ni potreba še posebej povdarjati. Toda, pri vsem tem je čudno to, da je odšel tat s farmerjem na njegov dom v Pennsvlvanijo, mu tam izročil za $1000 "denarja" konfederacije in šele potem zginol.
Unija natakaric.
V Bostonu, Mass., ugledala je luč sveta prva unija natakaric. Ker je pa "ženska postrežba" v ameriških mestih prepovedana, moramo to "unijo" pustiti pri miru.
8Ko st namenjen
ženo, otroke
ali pa
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti.
fiSi za pojasnila in vo2ne cene na: FRANK AKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y„ ker tu bodeš najpošteneje in najbolje ppstrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih druttr
Hči streljali na očeta. Pogodila ga je v glavo.
DEKLICA JE BILA OGORČENA, KER SE JE NJEN OČE LOČIL OD N^TENE MATERE.
Oče je zdravnik in si je rano sam obvezal; po storjenem činu je deklica bežala k materi.
HOTELA SE JE USMRTITI.
Long Branch, N. J., 29. jan. Ker se je njena mati ločila od njenega očeta, dr. Harry H. Pembertona, skušala ju Charlena Permberton svojega lastnega očeta ufctreliti. Krogi ja je pogodila starega moža v glavo za ievim ušesom, toda rana ni nevarna.
Njena mati je svojega soproga osta-vila, toda Charlena je ostala pri svojem očetu, s kterian sta se kar najboljše umela. V resnici si je pa zadevo svojih starišev zelo vze3a lk srcu, da je končno bila prepričana, da je njen oče provzročil ločitev.
Charlena in njen.brat stanujeta sedaj pri materi, sedaj pri očetu. Sin je sedaj bolan in leži v očetovem stanovanju. Včeraj ga je prišla Charlena obiskati in tem povodom je ustrelila na svojega očeta, nakar je hotela tudi sebe ustreliti. Ko je oče padel, je deklica bežala k materi. Oblasti dosedaj še quo ničesar ukrenile v tej zadevi.
Za dve minuti dva meseca.
Nek mož, ki sliši na ime Harry Saa-dize, razžalil je Irnif^i' gospo Emilo Poolovo, 30. zap. ulica št. 13 v New Yorkn, na ulici s tem, da ni bil tiho, ko ga je ona posvarila. Sodnik mu je sedaj dal dva meseca časa premišljevali o razžaljenju. Saadize, kteri je napravil včeraj 1 'Sad Eyes" se sedaj tolaži s "paradižem", kterega niti smrt ne naplača.	, . . ■»
Med zvezdami.
Ravnatelj zvezdarne v Genovi, N. Y., dr. William R. Brooks, je slavil čuden jubilej. Odkril je namreč 25 re-patie in popisal njihovo pot ter lego tako natančno, da je zamoglo vseučilišče Harvard o tem po vsem svetu br-zojaviti. Zvezde repatice bodo Brooksu pri njegovem prihodu "v nebesa" priredile sijajen sprejem.
Nevarna bolezen.
Tom Stockton iz Uniontowna. Pa., je zbolel za boleznijo, ktero imenujemo "manijo selitve". Pred letom dni se je oženil in od tedaj do danes se je — 19krat preselil v največjo žalost njegove "dobre polovice", ktera sedaj noče biti več nomadinja. Sedaj je njen soprog v ječi. tako da ne more "mu-fati". dočim ga toži njegova soproga na ločitev.
Požar v McGraw.
V mestecu McGraw, blizo Cortlan-da, N. Y., zgorelo je na Main St. 12 trgovskih poslopij. Škoda znaša $60.-000.
Mornarična postaja zgorela.
Newport, R. I.f 29. jan. Sedem poslopij mornarične postaje na Coasters Harbor Islandu je včeraj zvečer zgorelo. Škoda znaša $100.000. Zgorele so tudi ječe, toda jetnike so rešili.
NAJ DRUGI GOVORE.
Mr. Jos. Strba, 769 Huber St., Johnstown, Pa., želi sporočiti sledeče: Najlepša zahvala za Trinerjevo ameriško grenko vino. Imel sem velike sitnosti z želodcem za dobo množili mesecev in nijeden zdravnik me ni mogel ozdraviti, dasiravno sem šel od jednega do druzega. Potem sem poskusil s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom in radostno izjavljam, da me je popolnoma ozdravilo. Rabijo naj ga vsi na želodcu bolni." Pustimo torej, naj drugi govore, da dokažemo, da naši oglasi slone na dejstvih in ne samo na besedah. Zatrjujemo odločno, da na svetu za želodec ni boljšega zdravila, ; nijedno drugo zdravilo ne more vsakomur tako koristiti, kakor to, ker je izboren čistilec in sploSno sredstvo, koje oživi živčni sistem ter obvaruje pred epidemijo. Spričevala, ktera nismo nikdar zahtevali, to dokazujejo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, BL
Marokanska konferenca. Završi se ugodno.
—o-
PROBLEM FINANČNE REFORME ZA MAROKO. PRI SEJAH SE BAVIJO Z DAVČNIMI NA-ČRTL
Glede povišanja carine ni prišlo do sporazuma. — Notranje zadeve reši posebna komisija.
GUMMERE V TANGERU.
Algeciras, 30. jan. Marokanska konferenca se bode sedaj več dni bavila s finančnimi reformami za Maroko. Pri včerajšnjej seji so se bavili z reformami davkov. Kako je bilo stališče francoskih in nemških delegatov z ozirom na to vprašanje, ni znan) Z ozirom na policijsko vprašanje se. bodo baje sporazumeli, toda podrobnosti niso znane.
Z ozirom na povišanje carine tudi ni prišlo do sporazuma, radi česar so to vprašanje opustili in naprosili svoje vlade za nadaljna navodila. Radi tega so ta predmet za nekaj časa opustili.
Prihodnja seja se vrši v četrtek.
Ameriški poslanik Gummere je bil te dni v Maroku in se je danes vrnil s francosko križarko Lalando v Algeciras.
Ostane pri starem.
Največji nasprotniki v postavoda-
jalstvu države Ohio vloženega predloga proti dajanju napitnine, so naravno natakarji, kteri so ustanovili posebno "Lobby" in pričeli z agitacijo proti predlogu. Napitnino, ktero so dobili v minolem tednu, so dajali na stran, in ustanovili 4'fond", s kte-rim bodo gotove postavodajalce podkupili. Tako bodo Mr. Vraga izgnali z Mr. Belcebubom.
Izkoriščanje potom glasbe.
Da poboljša svojih 300 delavk tako, da bodo hitrejše delale, je American Cigar Co. v Newarku. N. J., sklenila, v veliko delavsko dvorano postaviti glasovir in najeti posebno pijanisti-njo. Družba je prepričana, da glasba vpliva na človeško pridnost. Sedaj torej več ne zadostuje, da delavci tako plešejo, kakor delodajalci žvižgajo, temveč oni morajo tudi delati "po notah".
Tovarna zgorela.
V	Ensley, Ala., zgorela je velika tovarna žebljev od Southern Steel Co. Škoda znaša $90.000.
Nova iznajdba.
Pljučnica ne nastane vsled vpliva vremena na človeka, kajti newyorski zdravnik dr. Palier je pronašel, da so vzrok pljueniei — miši.
Pomanjkanje lesa.
V	New Brunswicku lesna trgovina popolnoma počiva, ker drvarji ne morejo spraviti nasekanega lesa po snegu raz hriba do rek.
Tajnosti morja.
Norfolk, Va., 30. jan. Kapitan Lar-sen od norveškega parnika King Haakon poroča, da pluje jadranka Irene iz New York a kacih 8 milj daleč od Cape Lookout. Na njej ni nijednega človeka, toda jadranka ni poškodovana. Irene je odplula 19. jan. iz Port Readinga v Jacksonville,, Fla.
Denarje v staro domovino
pogfljame:
sa $ 20.65 ............ 100 kron,
a f 41.00 ............ 200 kren,
u $ 204.40 ............ 1000 kron,
m 11021.75 ............ 6000 kron.
Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma ne rf^*'«11* vsote popolnoma izplačaje bres vinarja odbitka.
Naše denarne poiOjatve izplačuje cJkr. poštni hranilni urad ▼ U. do 12.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 t gotovini ▼ priporoča- j nem ali registrovanem pismo, večje j __ eske po Domestic Postal Money j Order aH pa Hew York Bank Draft.1
FRANK BANTTBR, 109 Greenwich Street, Hew York. 1762 ftt Olalx St, Cleveland, Ohio.
Vesli iz Rusije. Omejitev samovlade.
NASLOV "SAMOVLADAR" OSTANE ŠE V NADALJE, TODA CARJEVA VOLJA JE OMEJENA.
Določbe glede delovanja gosudarstve-naje dume. — Razni za-vratni umori in napadi.
IZGRED V VLADIVOSTOKU.
Petrograd, 30. jan. Načrt, j>o kte-retn se preinačijo ruski temeljni zakoni in kterega je izdelal ministers.^ svet, je že natisan in sedaj ga pred-lože kabinetu v svrho liadaljnega ji svetovanja.
Postavodaja se izroči gosudarstven-naji dumi, državnem zboru in carju i 11 ni jeden zakon ne more postati pravo-veljaven, ako ga ne potrdijo vsi 3 faktorji. Car zamore dumo vsak čas razpustiti. nakar se morajo tekom prvih 4 mesecev vršiti nove volitve, tako da se duma po preteku G mesecev zopet snide. Po načrtu odpade tudi pri carjevem naslovu 'beseda "neomejeni".
Moskva, 30. jan. Podadmiral Du-basov, generalni gubernator moskovske gubernije, imenovan je članom državnega zbora za nagrado njegovih uspehov povodom zadnjih nemirov v Moskvi.
Petrograd, 30. jan. "Liga lig" zboruje sedaj v Imatri na Findkem. De-legatje so hoteli zborovati v Viborgu, toda finske oblasti v to niso privolile. Konvent je slabo obiskan, ker so mnogo delegatov zaprli.
Konservativci ostavljajo demokratično stranko. Tudi knez- Trubeekoj jc izstopil iz te stranke.
Tiflis, Ka\lkaz, 30. jan. Zavraten morilec je vrgel včeraj bombo na generala G raj znova in ga usmrtil. Morilca so zaprli.
Petrograd, 30. jan. Upor rezervistov v Vladivostoku je bil malenkosten in je bil kmalo zatrt. U|K>rnike so razorožili.
* * *
Tukum, 29. jan. Neka te vol uri.joti r. rti a tolpa je napadla grofa Fred. Lamsdorfa in barona Roenne, ko sta se peljala v mesto. Lopovi so oba ix>-tegnili iz sani in ju umorili. Umorjeni grof Lamsdorf je sorodnik ministra inost ranih del grofa Vladimira Niko-lajeviča Lamsdorfa.
Petrograd, 29. jan. Blizo Carkega sela so aretovali dve nuni, pri kterih so našli več bomb.
V	Minsku so nepoznani lopovi sku Jali umoriti gubernatorja in irolii-ij-skega ravnatelja.
V	Gomelju je prišlo do n.ičnih bojev.
Razne novosti
iz inozemstva.
BUDIMPEŠTANSKO ČASOPISJE O IZJALOVLJENEJ ANDRAS-SIJEVEJ KONFERENCI Z AVSTR. CESARJEM. —o—
Štirideset hiš v Lauenburgu na nemškem Poljskem zgorelo. — Napad na danskega pravosodnega ministra.
CAR NA LOVU.
Budimpešta . ja':. T i:;ai'i!:e 'a-|sopisje z ozirom mm v- ->'o k.iti" -reneo Andrass\ evo /. I t an -Jo-.; r:1, jednoglasno izjavlja, da n e 1 sp.>:a;:a-ma med ogrsko koali-i jo in vladarjem nikdar ne pride in da je pričakovati burnih časov.
Ivrolewec, nem. Poljska, 30. jan. V Lauenburgu na Pomorju zgorelo je včeraj 40 hiš. Petdeset rodbin je ostalo brez domovja.
Petrograd, 30. jan. Car je bil včeraj več ur na lovu. Pri gonji je bil jeden ranjen.
Kodanj, 30. jan. Danes zjutraj je nekdo hotel umoriti danskega pravosodnega ministra Albertija. Napadalca so prijeli in spoznali v njem zavarovalnega agenta imenom Bove. kteri je baje slaboumen.
Madrid. 29. jan. Tz Melile se poroča, da so čete marokanskega pretendenta Bu Hamara napadle pokrajine obmorskih Berberov ob sredozemskem morju. Tam se je vršilo mnogo bojev, v kterih so bili lojalni Kabili redno te-peni. V Marchici je tovari a za izdelovanje orožja in streljiva za pretendenta Bu Hamara.
Požar v Moodusu.
Trgovski okraj v Moodusu. Conn., je razdejal požar. Škode je za $30.000. Dinamitna bomba v Massachus&ttsu.
Worcester, Mass., 20. jan. V hiši Poljaka Pavla Moszczvnskega razletela se je dinamitna bomba, ktera je hišo deloma razdejala, toda dasiravno je v hiši prenočevalo 20 ljudi ni bil nihče ranjen. Policija je mnenja, da je vrgel bombo Fran Czvbowski, bivši solastnik Moszczynekijeve hiše.
Nezgoda na železnici.
Na Frisco železnici je pri Horse Creek, Ala., skočil raz tir ekspresni vlak, ki je vozil v Kansas City, Mo. Par potnikov je ranjenih.
Šest ribičev utonilo.
Iz Bamfielda, B. C., se poroča, da se je ribiška jadranka Ella G. potopila. Šest ribiče in kapitan je utonilo.
Samomor.
Z britvijo prerezal si je vrat na Dunaju upokojeni policijski svetnik dr. Siegfried Viijem Robitschek. Samomorilec je imel mnogo dolgov.
Umor.
V Pragi na Češkem je 26 let stara kuhariea Ana Cecelin ustrelila svojo 8 let sta^o hčerko in sebe težko ranila.
AMERiKANSKO-SLOVENSKI
koledar
za leto 1906
Je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 1 81 slik. 2£elo zanimiv. Velja 30 centov s ^poštnino vred. Pobi se pri:
" Frank Sakser
109 Greenwich Street, New York 1752St. Clair SL, Cleveland, O.

KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Prinz Adalbert (že povečano) 2;">. jan.
iz Genove s 011> potniki. Patricia 29. januarja iz Him tirira s
528 potniiki. Pannonia 29. jan. iz R ke s 1134 potniki.
Astoria 20. jan. iz Glasgowa. Noordam (že j>oročano) 20. jan. iz
Rotterdama s 7(5t5 potniki. Finland (že poročano) 29. jan. iz A nt-werpena s 1276 potniki.
Dospeti imajo:
Koenigin Luise iz Bremena. Kaiser WilheLm der Grosse iz Bremena.
Teutonic iz Liverpoola. Georgia iz Trsta. Pretoria iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Carmania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Rhein iz Bremena. La Gascogne iz Havre. Vaderland iz Antwerpena. Columbia iz Glasgowa. Blueeher iz Hamburga. Armenian iz Liverpoola.
Odplull so:
Cevic 30. jan. v Liverpool. Rotterdam 30. jan. v Rotterdam.
Odpluli bodo:
La Touraine 1. febr. v Havre. Panncnia L febr. v Reko. New York 3. febr. v Southampton. Campania 3. febr. v Liverpool. Finland 3. febr. v Antwerpen. Astoria 3. febr. v Glasgow. Prinz Adalbert 3. febr. v Genovo. Patricia 3. febr. v Hamburg.

"GLAS NARODA"
» ?st slovenskih dc'avcev » Ameriki.
»Tednilc:	Editor:
ZMAGOSLAV VALTAVEC. ik:	Publishce
FRANK SAKSER, *09 Greenwich Street, New York City
Ljubljansko pismo.
^a leto velja list za Ameriko . . . $3,00
" pol I »ta............. 1.50
ta Evropo, za vse leto.......4.50
w M pol leta.......2.50
- " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
XiLAS NAK'ODA .zhaja vsaki dan iz-vzctnii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA^
O'Vnice of the People")
«B8uea everv day, except Sandaysand
Holidays.
Subscript icn year.y $>3.0C. Advertisement on agreement.
Za oglase Jo deset vrstic se plača 3C centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ie natisnejo.
Denar naj se blagovo-i pošiljati po Mffn-y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, d,i se nau tudi prej&nje bivali* sče naznani, da hitreje najdemo naslov-? bxka. » Dopisom in pošiljatvam nat^dke
t^PV .
"Gta i \Rroda" ■09 Greenwich Street, New York City.
T« I of i .* 3796 Cortiana.
Nasilje v svobodi.
vodie
ielavei v Key West a, F.o->»'t strajkajo in tamošnji >o nedavno skušali ta at i s tem, da ?■*> ukazali carjev zapreti, nakar so tistrau floridskih mej. i prireli strajkati pred par ■s;a dne so oboroženi mo-njiliov glavni stan in jih •>» podpisali izjavo, da je -an. Pot«11 s<» jih imeli • rte, nakar mi jih nakrea.i :h in takoi )Mi>iali v lia-
i-i. .o izgnane < inatK1« za-državitem tajniku Kootu «"e*, da j>osl<»panje proti deluvt-em krši v>t- državne da je treba prirediti strugo
►rt* i ska ve" so bile v takih dno obljubljene, ne da bi tlavcem kaj koristile. Ko i leta 1901 v Key Westu štrajkujoee delavce nakr-paruik iu jih potem osta-
>t
■ežju, Kjer
Z i
»u>iili laV.ii it i, tedaj je pred-ifdinjenih držav Theodore obljubil tudi strogo "predla o izidu te preiskave do-iv krst ni slikal, najmanj pa \ edeni delavei.
l*>de tudi sedaj zgodilo, delavei 'napram takemu naju obraanbe, kar nam pred i/ujfjo dogodki v Key VVe-i v Goloradu. Da je pa te-
0	ameriški delavei .-.ami krili za nasilni izgon štraj-F.oride ameriški delavei
li leti ziueiiili? So se li te->ki delavci, kteri imajo ne-iij, združili in slo/^uo prote-»t i takem nasilju t In so li da preprečijo necuveno na-
1	žt raj kar jem v Colorado, s Hrajkarji tako kruto po-ikor se 4»osU>j>a k večjem v j Nemčiji in Avstriji? De-
ni niti gani.o in je izjav-e vse v redu. Organizacije so niti ust odprle, da bi saj z jedno sedo pi\>testovaU-, d očim so soeija-ti tudi -J\oraj neprestano molčali. Kadi tega -se tudi ne čudimo, ako pri na.-, tako nasilje j>erijodiČno po-ivlja in ako se podjetniki za zakone • zmenijo, ker vedo, da vlada vedno iljirbuje "preiskave", ne da bi kaj vi.-4'.iovala in koga kaznovala. Ak<» bi pa delavci podjetnike na-no izgnali iz dežele! — Kako hitro >t* vršile preiskave in kako hitro bi »šli one. kteri so to storili I V Key Westu, Fla., pa ne bode pri-t <h> preiskave in nihče ne bode soli, Uajti: zločinci so podjetniki.
Ijalo,
Iz inozemstva.
rarigrad, 28. jan. Državnik in učenjak Karat heodori paša, zadnji še živeči poslanik k berolinskemu kongresu, je včeraj zjutraj po dolgotrajnej bolezni umrl. Pokojnik je bil jedini pravoslavni v Turčiji, ki je bil šef ministers! va inostranskih del.
Tanger, Maroko, 28. jan. Med rodom Anjera in pristaši Ras Ulaha prišlo je blizo Tangi r ja do boje_T. Anjeri so razdejali tri vasi in so se napotili proti Zinai.
Nova vlada v Ecuadorju.
Guayaquil, Ecuador, 27. jan. Gene-3, vodja revolucije, ktera je k predsednika Garcia, imeno-redsednikom republike. Al-faro jc imenoval sledeče ministerstvo: Notranje in znnanje: Manuel Mon-talvo* finance: Comilo Eohanigue; v žiro j a ■ Jnlio Ramon; vojska in mornarica: Hipolito Moncayo.
ral A od sin
Liberalci so napovedali revizijo svojega programa!
Stvar je na sebi vse hvale vredna. Kaj pa je program f Program ne po-menja diuzega, nego črtež kulturnega in soeijalnega boja (stranke, struje, ali tudi posatnečnika!) ter smer in cilj tega l>oja. Način tega boja in boj sam se pa tekom časa iapreminja kar hitro, izlasli se v sedanji nervozni dobi, v dobi rapidnega razvoja tehničnih in s,wija.no-političnih ved. Vzpričo temu je naravno, da vsak program kma-lo zastari iti odreveni, in da stranka, ki se ne prilagodja novemu miljeju, prav tako hitro degenerira. Čim če-revizija programa svedoči zato le o naprednosti in napredku stranke; vse to pa le, če se revidira praktično uveljavljam in izvajani program.
Kajti nobena teorija in noben program ne Lomen j a (ničesar, če se praktično ne uveljavlja. Naši liberalci napovedujejo revizijo programa, ki so ga "spisali" s pomočjo klerikalcev leta 1S!)4. V isti sapi pa zatrjujejo, da ga praktično že davno več ne izvršujejo. Sk.epati smemo toraj, da predstavijo ta program v teorijo, ki ga imajo sedaj in praxi, le da bode več ali manje lepo formuliran in čedno tiskan v liNarodni tiskarni". Obetajo sicer še 4'l»o vrhu"., da zavzamejo stališče nasproti nekterim modernim kulturnim jtostulatom. Kdor pa pozna naše voditelje in njih terorizem, ne pričalkuje od tega "zavzemanja" mnogo ali pa nič. Končno ne bode morda vsa revizija dnfzega, nego izpričevalo, kako slabo pozuajo pedagoški pomen stranke iu časopisja, da se bodo puščali od več ali manje izobraženih zaupnikov l>o deželi učiti, kaj in kako! In to nasproti vprašanjem, Ikakor n. pr. splošna in enaka \x>rilna pravica, glede kterih si je morala biti že zdavnaj na jasnem vsaka stranka, ki retiektira na eksistenco.
Liberaleem je toraj na tem, da si podaljšajo svoje politično življenje. No ena stranka pa ni ust\arjena za večne čase. Z^kaj stranko sestavlja končno le skupina individuov, ki jih je združil bodisi interes, ali pa svetovni nazor. Ud teh pa ne moremo pričakovati, da bi se jutri odrekli temu, kar smatrajo danes za sveto in edino resnico, tudi če so se morda več ali manje uverili, da slednjič le nimajo povsem prav. Zlasti, če sta očitek in kritilka prišla od nasprotne strani, zamori strankarski fanatizam vsak razvoj in napredek. In ta strankarski fanatizem je konservativna stranka, ki prehaja v reakcijo in pro-vzroča njen razpad. Z novo dobo prihajajo novi ljudje in stari proces se ]*>navlja.
Nie proti na ravnega bi toraj ne bilo, če bi naša narodno-napredna stranka izginila 3 političnega obzorja. Gotovo pa v korist svobodni misli in pravemu napredku.
ICalv idealist bi morda pričakoval, ila stopijo liberalni voditelji po vrsti na tribuno in da izjavijo: "Grešili smo pred narodom, grešili preti ljud-slvom! Spoznavamo svojo nezmožnost in poživljamo mlajši moči na naše mesto.
Toda ne, niti tega niso več zmožni! Tudi za toliko požrtvovalnosti samo-poznanja je treba večjih ljudij.
Kaj toraj sedaj — v starem razvo-žeuem tiru dalje?!
Lea.
Spisal Rado Murnik.
Na dan svetega Leopolda sem tičal sredi gneče veselih Dunajčanov in Du-najčank pred samostansko kletjo v Klosterneuburgu.
Ta dan praznujejo Nižjeavstrijci praznik svojega deželnega patron a nekaj malega z molitvicami, vec s zabavo ob \elikem sodu za drsanje, največ pa s zlatobarveno ikapijieo domačih vinorodnih goric, čislanih baje že od veletžejnili rimljanskih generalov. Sveti mejni grof Lavoslav — Bog mu daj vse dobro! — je živel skoraj pred devetsto leti; nekega dne je odnesla apa njegovi soprogi Neži pajčolan, ki so ga našli čez nekaj mesecev njegovi veliki lovski psi. To je Leopolda tako genilo, da je dal zidati na licru mesta samostan. Leopold je bil toraj čuden možakar; še 'bolj čudni so pa Diuiajčani, da se dričajo ta dan po sodu, ki vendar nima ničesar podobnega z izgubljeno tančieo nerodne gospe Neže.
Poleg mene je stal tovariš, medici-nec Adolf, ki je stanoval na Dunaju zraven mene v sosednem kabinetu velikanske hiše.
"Lepa dekleta, kaj?" mi je dejal in nagnil glavo na desno, kjer je stalo nelkaj m a dih in res prav zalih Dunaj-čank tesno kraj njega.
Bil sem nevoljen, da sva se potila med gosto trumo, doČim je bilo na bližnji verandi toliko prostora, dobrega vina iu krasnega razgleda po Donavi.
"Jaz sem imun!" sem zagodrnjal. "Zaljubij3r. sem v gitko Ljubljančanko, ki ima dolge zlatorumene lase, sa-
njave modre oči, "deset tisoč goldinarjev dote in zna skoraj pol Prešerna pa Heineja z vsemi tiskovnimi pomotami vi-ed naizust. Moja ljubica ne razsaja nikoli po klavirju in tudi ne cvili po notah, ampak poje in svira samo, kadar ni nobenega poslušalca in samo ob dobro zaprtih oknih. To je moj ideal! Vrhutega je zaročena z artilerijskim častnikom. Skromen Slovenec, menim, ne more zahtevati Skoraj kaj boljšega!"
" Zaročena f Potem jo težko dobiš!"
1 • Nikoli! Saj to je ravno ideal, česar ne moreš doseči! Par imenitnih poljubov pa vendar smem konštatira-ti! Poljubi so smetana ljubezni. Skratka, svoji izvoijenki ostanem neomajno zvest, dokler je ne vzame njen zaročenec."
Med tem odlkritosrčnim pogovorom sva se dorinila do lesenih vrat in srečno tudi k sodu. Z nama so prišle gospodične, ki so bile stale pred nama. Adolf — rajši imenovan Bratoljub — je venomer opazoval najstarejšo. Bila je to res dražestna> menda komaj 1S-letna deklica, živahna, ne preveč ko-ketna; v njenih očeh se je zrcalila nenavadna miloba. Iz pomenka go spod i-čen sva izvedela, da je starejši ime Lea, mlajši Lidi, za tretjo, debelolieo nezrelko se nisva zmenila.
Drug za drugim so lezli razposajeni Dunajčani in Dunajčanlke na sod in se drsali na drrtgi strani z velikim vikom in krikom zopet doli. Imenitna zabava, saperlot!
Midva sva se spustila takoj za Leo in Lidijo. Videl sem, da bi bil Adolf rad malo trčil ob Leo; zato sem dirigiral svojo vožnjo raz sod tako, da bi se mogel zadeti Lidije. Posrečilo se je obema; opravičila sva se in se predstavila. Lea je gledala nekam neza-upno in hladno; ko pa je pridržala za nami najmlajša sestra, debela punča-ra, s soda Ikakor 'bomba Adolfu v hrbet, ga telebnila v Lidijo in ta mene v Leo, smo bili vsi — zadovoljni. Spremila sva gospodične k mizi, kjer je sedel njih papa. Predstavili smo se precej ceremonij al no; oče, knjigovodja. je bil resen, bled gospod.
Dasiravno sem bil obljubil ljubljanski Dulcineji večno zvestobo vsaj do prihodnje Svečniee, sem se vendar takoj začel zabavati z Lidijo. Smejala se je vsakemu mojemu izreku, zlasti ko sem ji ddklamiral svojo prvo tragedijo, kjer poginejo vsi igralci v petih minutah za raznimi akutnimi napakami in se naposled, konec petega dejanja, obesi sutler na posebno žalosten in prismojen način vpričo viharno ploskajočega občinstva.
Lidija se je toraj smejala na glas in takoj sem videl, da je še nedotaknjeno delkle, ki nima nobenega plombiranega zoba; najmlajša je jedla venomer sladke rženjake tako modro in resno, kakor bi premišljevala pereča svetovna vprašanja; oče je gledal po množici, ali se razgovarjal s znancem ob sosedni mizi; Lea in Adolf sta se pogovarjala in nasmehavala čisto tiho. Ljubezni cvetlice so pognale svoje
prve nežne klice.
* * *
Mračnega popoldne sem sedel sam doma in ugibal, zakaj je vendar naš svet tako nazarendko neumen. Morila me je me.anholija, bolezen vseh humoristov.
Lea in Adolf sta se večkrat shajala v njegovem kabinetu zraven mojega in se topila v blaženstvu srečne ljiibezni. Moja Duleineja pa mi je naznanila, da bode drugi mesee njena poroka v Sarajevu, kamor je bil prestavljen njen ženin. Da bi ga bili prestavili vsaj na Dunaj! Da bi mogel biti tudi jaz na svatbi svoje ljubice!
Tedaj jc potrkalo na vrata in vstopila je — Lea.
"Kje gospod Adoif?" me je vprašala in ni hotela sesti na ponudeni jedini stol, ki je bil pa tudi res že precej polomljen. Bila je vsa bleda in jako shujšana. Z Adolfom je bila že padkrat pri meni.
"Bržkone doma, tu zraven."
"Doma ga ni. Pisal mi je, da se pelje na štiri tedne na Kranjsko. Zdaj bi se bil moral že vrniti. Dal mi ni nobenega naslbva; gospodinji je odpovedal."
Spoznal sem takoj, da je Adolf fa-lot. Znebil bi se bil rad Lee, zato jo je popihal v drug okraj. Tudi jaz ga nisem \idel že ves teden.
"Gospodična, Adolf se pripravlja za drugi mesec na praktibum iz anatomije, jako težaven rigoroz."
* 'Aha, razumem!" je vzkliknila veselo. "Toda povedal mi ni ničesar! Ah, saj bi ga ne bila motil!a!" je dostavila in živo zardela. "Pozdravite ga in mu recite, naj mi piše vsaj enkrat na teden. Z Bogom!"
Smilila se mi je. Hitel sem takoj v razudovalnieo in našel Adolfa, ki je sieiral vedno na spodnjem koncu dvorane. Bil je že takrat izvrsten anatom in je posekal vsakega proselktorja. On jedini se ni bal pedanticnega profesorja in ni zbežal kakor drtfgi iz raz tolesova.n.ico, kadar se je pokazal učitelj.
Ves utopljen v svoje delo me ni opazil.
"Lea te pozdravlja t" sem ga dregnil brez uvoda. "Zakaj ji nie ne
pišeš?"
"Hm, to te ne briga cisto nie!" je
Vsi narodi v Ameriki
poznajo In Hvalijo
Doktorja LEONARDA LANDESA
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva,
kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bel-levue, Lebanon in Manhattan, na polikliniki in v dispenzarijih Mont Sinay, Good Samaritan in na univerzi. Ni človeka, kateri bi žene bil bral v časnikih ali slišal pripovedovati o njegovih velikanskih — zdravniških uspehih. Ni zavoda v Ameriki in ne zdravnika, kateri bi mogel razne bolezni tako temeljito in popolnoma ozdraviti, kakor to stori Dr. LEONARD LANDES.
Vse notranje in znnanje telesne bolezni, krč, raka, katar, vse želodčne in srčne bolezni, mrzlico, malarijo, revmatizem, božjast, hripo, naduho, zlatenico, vse bolezni na jetrih, obistih, ledicah, na očeh, v ušesih, v nosu, v grlu, v vratu, na maternici, bule, trganje v križu, v sklepih, v nogah in rokah, opekline, otekline, ozebline, prišč, garje, vse krvne in kožne bolezni, jetiko ali sušico, izpadanje las, peihuto, heme-roide, 'ozdravi v najkrajšem času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najboljše in najmoderneje električne stroje. Tudi ima svojo lekarno ali apoteko in svoj laboratorij za napravljanje zdravil. Dr. LEONARD LANDES daje zdravniške svete in knjigo zastonj vsakemu, kdor mu piše in priloži le nekoliko znamk za poštnino.
Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Torku. 140 East 22nd Street živeči
zdravnik — za vse TAJNE SPOLNE M0ŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Posledice onanije, zlorabe spolnega občevanja in izgube semena, impotenco, splošno oslabenje telesa in hrbtenice, slabost živcev, vnetje spolovil, mehurja in bizgavk, kilo (bruh), zlato žilo, bradavice, gobo, neplodovitost, beli tok in vse sifilitične bolezni odpravi in ozdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije.
ROJAKI SL0TENCI!
Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Tam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New Tork.
Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop.
Slovensko katoliško
0=
zagodrnjal in odložil nož pa pineeto. " Sicer pa sem ji pisal prav pred dvema urama, da naj bode vse pii kraja! Mislil sem, da imajo denar, pa so vsi sami berači. Stari je izgubil službo in starejši punci šivata noč in dan, da ne pogine obiteTj. Sploh pa, Dunajčanlke so povprek kaj lahkokrvne, in tudi Lea zaradi mene ne skoči v Donavo."
Pustil sem ga. Imel je pa prav;
Lea res ni izvršila samomora.
* * •
Bilo je mesec pozneje. Dvorana za anatomična predavanja in rigoroze je bila še vedno polna medieincev, dasi je bil profesor že odšel. Vsi smo bili radovedni, kako bode strogo preizkušnjo delal Adoli', ki je imel odliko že takorekoe v žepu.
Lidi mi je pisa.!a pred dobrim tednom, da je Lea hudo bolna in prosi Adolfa, naj jo vendar obišče vsaj enkrat. Rekel mi je, da ga ne bode tja in da se ne briga več za njo.
Odslej nisem več govoril z njim.
Na ovalni mizi je ležal zakrit mrlič; na stranski mizi so bili postavljeni zastrti preparati ir\ ob njej 'belo okostje. Sluga je prinesel nožev, škarij in dru-zega orodja za secirimje. Adolf je stal mirno ob stranski mizi in hladno gledal, kako je kapa I a Ikri izpod zakrite ožagane glave.
Prišel je profesor in vse je utihnilo. Prebral je imena, kandidati so se mu priklonili. Prvi rigorozant je bil vprašan za kosti. Bil je čifut, skrbno na-guljen. Spoznal je taikoj vsak najmanjši vlujnek vsake kosti in povedal tudi prib.lžno starost; toliko da ni I>oz'ial imena dotičnega skeleta. Dragi kandidat je dobil opravka na nogi, tretji z možgani, Adolf pa je dobil nalogo otvoriti prsi in pokazati na srcu običajne ureze. V tkratkem je imel ta čudoviti organ v rokah. Kar naenkrat pa se je jel tresti in krvavo srce mu je polznilo izmed prstov na mizo. Tovariš, ki je imel opraviti z moižgani, je 'bil odgrnil zagiinjalo od glave in
Adolf je zagledal pred seboj--
Leo.
Odstopil je od rigoroza. Drobno srce zapuščene ljubice pa mu je bilo vedno pred očmi. Še tisti tečaj se je vpisal na pravoslovni fakulteti.
DOPISI.
Iz Pittsbnrga, Pa.
'Slovensko podporno družtvo sv. Štefana št. 26 J. S. K. J. je na glavnem zborovanju dne 22. prosinca znižalo pristopnino za novopristopivše člane, in to za vsako starost $1.00. — Družtvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu točno ob 3. uri popoludne na 57. in Butler St. v dvorani slovenske cerkve. Rojaki, kteri še niste vpisani pri nobenem družtvu, ste vljudno vabljeni in opozorjeni, da porabite to tt-godno priliko ter pristopite lk našem d ružt vri.
V odbor za tekoče 1906. leto so izvoljeni sledeči: Josip Leban, predsednik; Anton Škerbec, podpredsednik; Jakob Zabukovec, I. tajnik; Al. Deikleva, II. tajnik; Josip Šajn, blagajnik; Jakob Zabukovee, zastopnik; Anton Perko, nadzornik bolniškega odseka; Josip Hrovat, družtveni reditelj; odbornifki in pregledovalei računov : Jurij Baraga, Ivan Dekleva, A„-ton Valenčič in Ivan Dekleva ml.
Članom, ki so oddaljeni in niso bili
na zborovanju, naznanja tem potom odbor, da se celoletni račun dobi od I. tajnika, ako bi ga kdo od sle«li,jih želel v pogled.
Vsa pisma, kakor tudi pošiljanje mesečnine po pošti je pošiljati le na I. tajn?ka in zastopnika družtvs pod naslovom: Jakob Zabukovec, 4S24 Blackberry St., Pittsburg, Pa., in se pmsi. da točno vsak mesec, ko dobite od slednjega naznanilo assessmentov, slednje doj>ošljete.
Bratski pozdrav vsim članom J. S. K. J., '"Giasu Naroda" pa neusahljivega naraščaja f
Jakob Zabukovec, I. tajnilk.
Iz Loraina, Ohio.
Cenjeni g. urednik :—
Prosim, zabeležite te vrstice v Vaš obče znani list "Glas Naroda".
Veselega Vam nimam kaj sporočati, pač pa le žalostno novico, ktera nas je zadela tu vse slovenske rojalke. Neizprosna smrt pobrala je iz naše srede rojaka Fran Bivca, kteri je po dolgi trimesečni bolezni dne S. prosinca sladko v Gospodu zaspal, previden s svetimi zakramenti. K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 10. prosinca dopoludne; pokopan je bil pokojnik lepo kakor se spodobi. Ranjki je bil doma na Dolenjskem, fara Št. Vid. Tu zapušča žalujočo ženo in mladoletnega sina. Pokojni je bil ud družtva sv. Alojzija št. 19 J. S. K. J. Družtvo mu je priredilo lep, slovesen pogreb in udeležili so se ga po večini vsi udje; tudi dragih rojakov je dosti prišlo.
Rojaiki, kdor še ni pri nobenem družtvu, naj pristopi, ker Človek ne ve, kje ga zadene nesreča, bolezen ali smrt. Tebi "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov, da bi v tem letu dosegel šest tisoč ali še več naročnikov.
Ivan Omahen, I. tajnik. « i Iz Indianapolis a, Ind. Cenj. g. tnednik:—
Prosim Vas, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu "Glas Naroda".
Tukaj je le mala slovenska naselbina, ali dovolj bi imel za sporočiti, ali za sedaj Vam naznanim le žalostno novico. Trdkaj nam je pobraHa neizprosna smrt po pardnevni in zelo mučni bolezni v naj lepše j mladosti našega rojaka Fran Rozenštajna, ki je bil ugleden in zelo priljubljen. Star je bil še le 23 let, doma iz fare Rečice na Štajerskem. Umrl je dne 19. prosinca in pogreb je 'bil 21. Udeležilo se ga je občinstvo kljub slabemu vremenu in tudi tri slovenska družtva v polnem številu; pred sprevodom so igrali žalostinke. Pogreb anu je preskrbelo družtvo sv. Alojzija št. 52, kterega član je bil.
Ranjki zapušča tukaj žalujočo ženo, dve leti staiega otroka, stariše in še več druzih sorodnikov.
Za vzgled, rojaki, kteri še niste pri nobenem podpornem družtvu, da ne odlašate dalje, ker nihče ni tako mlad in krepak, da bi se smrti ubranil, Ikte-ra nič ne izbira, ampak Ie pobira.
Kanjkemu kličem: "Lahka tuja zemlja!"	Jakob Stergar.
Iz Coal Basin, Colo. -
Tukaj je dne 16. prosinca prišel ve-13k plaz snega in je zasul tri premogar-je. Ti trije rojaki so šli iz rova ob 12. uri opoldne in jih je nesreča zadela 300 yardov od rova in do večera se ni nič znalo za nje. Ko smo bili vsi doma, smo preeej videli, da jih ni in smo si tudi precej mislili, da jih je
podp. društvo
Cr
=D
svete Barbare
Za 25Jedln]ene države Severne Amerike«
Sedež; Forest City, Pa.
dne 31. januarja 1903 -v državi Pennvylvan^b
-o-o-
0DB0RNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa.......
H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa,
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Eox 108, Thomas, W Va. FRANK SUNK, P. 0., Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Porest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0 Box M7, Firnl City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
DR. J. E. THOMPSON.
334 W. 29th. St.	NEW YORK.
U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravieše in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za uobra zdravila.
>neg zagrnil, kar je tudi bilo res. Takoj smo jih šli precej vsi premoga rji iskat; po dolgem iskanju smo jih vendar le našli v globočini snega vse tri mrtve in smo bili tudi mi v veliki nevarnosti pred snegom.
Ponesrečenci so dva brata Hrvata po imenu Rafael Jurčič in Peter Šti-mee, tretji je pa ptujee. Dne IS. prosinca smo jih slovesno pokopali. Bodi jim žemljica lahka!
Dne 19. prosinca je žled tudi podrl velikanski most, po k t e rem vozijo vozove vS premogom naložene iz jame. Zato bodemo morali več tednov biti brez dela.
Tukaj je gornji del mesta v veliki nevarnosti zaradi snežnih plazov in vsi ljudje beže iz gornjega dela mesta v spodnje dele.
Poz d r a v 1 j a m vse rojake !
Ivan Skerlj.
POZOR, ROJ AKTI Ogibajte se Frančiške Strumbel, doma iz Iga pri Ljubljani. Dotičnica j« bivala tukaj v Evelethu in je svojega saroženea grdo opeharila ali prevarala in pobegnila dalje. Menda biva sedaj v Barbertonu, Ohio.
Andrej Klim, P. O. Box 394,	Eveleth, Minn.
(30 jmor 06)
Išče se
IZURJEN PEVOVODJA
za slov. del. pevsko družtvo "Bled" v Conema-igh, Pa. Za plačo ter pogoje se dogovorimo pismeno.
Josip Bricelj, P. O. Box 91,	Conemaugli, Pa.
(v d napr)
Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 72 N. First St., Kansas City. Ta je pooblaščen za piranje naročnine za naš list, kakor taidi za knjige.
TJpravništvo "Glasa Naroda".
Kje je IVAN ŽITNIK, po domači Ščitnik? Doma je iz vasi Vino. fara Šmarje pri Ljubljani. Zanj imamo neko važno poročilo. Naslov bi rado zvedelo: Uredništvo "Glasa Naroda".	(—1—2)
Zastonj pošljem knjigo: "Kako
dobite in si ohranite lepe in goste lase ?" Vsakemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je zelo zanimiva in koristna in za vsakega potrebna. Vsi dosedanji nauki o negovanju las so v tej knjigi ovrženi Novi nauk se glasi: Nazaj k naravi. P. Frank, 229 East 33 Street, New York, N. Y.	(8—8 2)
Kje je FRAN ZAJEC, star 29 let, rodom iz Ljubljane in bivši topničar-ski narednik (Feldwebel) ? Iz Ljubljane je odpotoval menda v Ameriko začetkom oktobra lela 1905 Ker bi njegova mati rada zvedela, kje se redaj nahaja, prosimo cenj. rojake vljudno, da bi izvolili naznaniti njegov sedaiaji naslov uredništvu "Glasa Naroda".
(23-1—7-2)
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA" IH POSOJILNICA
registrovana zadruga s neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg St. IS,
nasproti nunske cerkve, nyteto* 5st jspUs&afa Hranilne vloge ter jih obrestuje po
M" 4
o
to je od r«Jicih 100 kron 4 K. 50 rin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi db dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na. obrestih. Za vložene zneske poŠilia vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron Čistega premokenja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveza zavoda, 3 celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar * neprave roke in ima ob jednem $0 dobro, da mw ta takoj cbrssti nese;
Naslov je ta*
Glavna slovenska hranilnica in T?osoiilniea
v Lrjvifoljanl, Kranjsko, Avstrija Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
Denarne pošiljatve iz Z jed. držav in Canade po«re duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.
			»g	
Jugosk	)van	ska		Katol. Jednota.
				
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURI.T L. BROŽIČ. Bo* 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn.
Blagajnik: IVAN GOV2E, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEOOŠ, predsednik nadzornega odbora, S478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KE RŽI S NIK, III, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St.,, Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Al inn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastipnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki rs&ke pritožbe.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Mrtvega so našli pri Novem mestu
Andreja Urbančir-a, bivšega tajnika v Volčah na Goriškem. Urbaneič je morili že dlje časa ležati v gozdu, kajti njegovo truplo je bilo vse otrpnelo.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Napad z nožem. France Strernpfel, Idovičev, delavec, lia Jesenicah, je Franceta Škrjanea po kratkem neznatnem prepiru sunil več- J krat /. nožem v život in enkrat v glavo. kar deloma priznava. Obsojen je ; bil na dva meseca težke ječe.
Tatinska tovariša. France Jeras in Lojze Melile oba iz Ljubljane sta šla na (iorenjsko i>kat dela. Prišla sta tudi v 11 rase in se ustavila pred zakle-j njeno Govekarjevo bajto. Zlezla sta v j hlev in tam prišla v hišo kjer sta vzela 2 pura obuval en par hlač in peresa j za klobuk. Obsojena stn bila vsak na' šest tednov ječe.
•'Ani'" je zavpit v Puštalu pred graščino <Jašp4>r Zevnik, kteremu je preobilo zaužita pijača vzbudila boja-ieljnost; a slabo jo je naletel, kajti iz Puhe je prišlo šest hlapcev, med njimi tudi Alojzij Staroverski. Takoj so skočili skupaj. Pri tej priliki je Staroverski Zevnika sunil z nožem v levo stegno. Obsojen je bil na šest tednov
Preprečena železniška nesreča. Ko
je š»'i 0. jail, okoli polu sedme ure rano delavec Josip Orehek proti postajališču Črnuče, da bi se peljal T- vlakom v Ljubljano, zapazil je kakih 100 metrov od postajališča 71 2 metrov železni drog ležati počez na železniškem tiru. P redno je prišel vlak, posrečilo se mu je z železniškim Čuvajem odstraniti omenjeni drog.
Legar. V Jerneji vasi v občini Dob-liče pri Črnomlju hudo razsaja legar. Dne 11. t. m. se je vil iz te majhne, komaj 20 hiš broječe vasi redek pogreb. Za duhovnikom, ki je vodil sprevod. nesli so tri velike krste. Pokopali so namreč ta dan dve ženi sestri in neko 251etno dekle iz te vasi. Skoraj vsi možje in fantje iz vasi so morali iti nosit mrliče, ker ni več moških skoraj v vsej vasi, kolikor je ta pogreb potrol>oval nosačev.
Potresi na Dolenjskem. Potres so Čutili v Novem mestu dne 9. jan. zjutraj ob 7. uri. Culo se je večkratno kratko bobnenje. Ponoči v torek po polu noči so tudi čutili v Novem mest «1 lahko zibanje. Ihie 10. jan. zvečer ob 11. uri 12 min. so čutili v Novem mestu močan hipni sunek, v Kostanjevici pa ob 11.4 po noči dva sunka, prvi sunek, knkor bi nekdo ustrelil, drugi sunek j'« bil lažji. Smer je bila od severovzhoda proti jugozapadu.
PRIMORSKE NOVICE.
Izpred sodnije v Gorici. Obsojen je K. Kampter, ki je okradel in osleparil lastnika v hotelu 11Piccolo", na 6 me-hci-ev težke ječe s poetom. — Kradli s., pri raznih trgovcih v mestu trije tu(j«-, ktere pa je dobila sodliija v ro-k'.v ker jih kaznovala. Fr. Tenušič je dobil (i, J. Martelanc 9, Medvešček R. 5 mesec*v težke jet-e.
V Sočo je skočil z mosta proti Pev-mi nekdo dne 11. jan. zjutraj. Ko pa K- je nahajal v mrzli vodi, je lepo hitro plaval h kraju ter Šel domov. Ko je korakal ves premočen po mestnih ulicah, je imela "mularija" nemalo v.-elja ž njim. ki -i .je hotel poiskati
tla j lepo proti domu. Piše se Anton Lutman ter je star 60 let.
Samoumor v Trstu. V Trstu se je zastrupila blagajničarka pri nekem klobučarju, 221etna Olga Ban.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zaradi ti go vine z dekleti so zaprli v Gradcu neko Katarino Hoefler.
Nemcev ne marajo nikjer, tako toži zadnja 1' Vahtarica " in toči krvave solze, da je nemški rešpekt že prišel ob vso veljavo. Res je to; kdo bi pa imel pred nasilnikom in hudodelcem kakšen čut prijateljstva in spoštovanja. če dela ošabno nemštvo taka grozodejstva, kot jih vrši nad našim narodom. Naše geslo bodi: Iztrebimo ljubko do zadnje koreninice!
Učinki alkohola so se krvavo pokazali pri delavcih nekega vinogradnika v St. Petru pri Mariboru. Ta jim je dal v okrepčilo žganja, a delavci so se ga tako nalezli, da so se stepli in jed-uega tovariša smrtno-nevarno pretepli.
KOROŠKE NOVICE.
Obesil se je na pokopališču v Šmart-nem pri Celovcu celovški gostilničar in hišni posestnik Jožef Kopper.
Silno predrzno tatvino sta izvršila
v Celovcu dva moža. Stvar se jima je posrečila le deloma. Ko je nedavno ob f»ol 3. zjutraj patroliral stražnik po Ljubljanski cesti, je zapazil pri nekem hlevu dva moža, ki sta čisto mirno nakladala seno na svoj voz. Ko sta pa zagledala stražnika, sta planila na voz in oddirjala v najhujšem diru. Kakor kažejo sledovi, je voz prišel iz Beljaka.
Velika nesreča se je zgodila 8. dec. posestniku vulgo Halterju v Vel. Goricah pri Ti menicah. Ko so domači ravno s strojem mlatili žito, je zašla 3letna hčerka med kolesje stroja. Ko so na njeno klicanje prihiteli domači, je bila ulioga deklica že mrtva, izšla statistika o prebivalstvu kneževine Bolgarske. Po tej statistiki posnemamo, da se na Bolgarskem bavi s poljedelstvom 2:8 milijona ljudi, s tekstilno industrijo 17.000 in s pekarstvom in mlinarstvom 40.500 osob; krojačev in čevljarjev je 85.700 zidarjev pa 52.000. V obče se peča z industrijo 360.000 prebivalcev, s trgovino 140.000. 555.000 se jih bavi s privatnimi posli, 33.000 osob pa živi pi-ivatno brez posebnega poklica. Na Bolgarskem je 14.200 beračev in reveže v in 44.000 vojakov. — V celem ima Bolgarska 3,744.283 prebivalcev, in sicer 1,000.507 moškega in 3,834.716 ženskega spola.
Dogodki v Macedoniji. Solun, 12. jan. Policija je našla v takozvanem bosanskem dvoru nasproti otomanski banki več bomb. — Carigrad, 12. jan. Velesile so turški vladi zopet izročile spomenico, v kteri opozarjajo na gonjo grških vstašev.	¥
Časnikarstvo v Bosni. Prav dobro označuje časnikarske razmere v Bosni HOt| bosanski "Hrvatski dnevnik". List nadzoruje poseben cenzor, ki prebira odtise že za tisk pripravljenih 1'orin. Popolnoma poljubno črta razna mesta in uredništvo mora skrbeti, da /.poni praznine, ker "belo" v Sarajevu prepovedujejo. Od 12. do 3. ure cenzor počiva, jiotem pa zopet začne '»rati, a ni nik lar do 4. gotov, tako da Mu ni mogoče iziti ob določenem ča-11. Na tak način je ''Hrv. Dnevniku" popolnoma nemogoče pisati o bosanskih razmerah. Uredništvo izjavlja, da ob takih razmerah ne irore priob-evati političnih člankov. Res, vpra'a-
ti se moramo, ali je Bosna še turška, ali je zamenjala turški jarem s še hujšim?
HRVATSKE NOVICE.
Stoletnica francoske okupacije. Tega leta bo 100 let, odkar so Francozje
osvojili Dalmacijo in jelo v Zadru izdajati list "Kraljski Dalmatin", ki je izhajal v hrvatskem in italijanskem jeziku štiri leta. Prva številka tega lista je izšla 12. jul. 1806, zadnja pa 1. aprila 1810. Urejeval je ta list Staro-gradčan Budrovič. Kakor se poroča, namerava neki profesor v Senju ob ti priliki izdati studijo o francoski okupaciji hrvatskih pokrajin.
Amerikanski dvoboj na Hrvatskem. Iz Xove Gradiške se poroča: V sredo, 10. jan. ob osmih zjutraj se je v hotelu pri "Orlu" ustrelil potnik Julij ("r., pristojen v Sibinj pri Brodu. Bil je inteligenten 30letni mož in neože-njen. Xasli so ga s krvjo zalitega v njegovi sobi in deset minut kasneje je izdihnil svojo dušo. Na mizi so našli listič, na kterem je bilo zapisano: "A-merikanski dvoboj je bil vzrok. Prosim. naj se moje truplo ne raztelesi."
BALKANSKE NOVICE.
Županske in podžupanske plače v Belgradu. Na čelu mestne uprave bel-gradske stoji župan, ali kakor mu Srbi pravijo, predsednik občine, in sedem podžupanov, ktere Srbi imenujejo — kmete. Župan in podžupan dobivajo na leto skupno 40.800 dinarov plače in sicer župan 12.000 dinarov, I. podžupan 6000 dinarov, II. podžupan 4.800 dinarov, ostali podžupani pa po 3600 dinarov.
RAZNOTEROSTI.
Italijanski kralj, iredenta in Jugoslovani. Rim, 14. jan. Bivši legacijski svetnik pri avstro-ogrskem poslaništvu v Kvirinalu, sedaj mažarski parlamentarec pl. Szemere, je spisal brošuro o ravni in krivi politiki na rimskem dvoru. V knjigi pravi, da sega iredeutizem mnogo višje navzgor, kakor se ydošno misli. Dasi pisec ni izrecno rekel, da misli kralja, vendar je čutil potrebo minister San Giuliano, da se je javno potegnil za kralja. Rekel je, da je kralj vzor strogega izpol-novanja dolžnosti in da vsa njegova dejanja vodi misel: držati zvezno besedo ter varovati svoji deželi mir.
Nadalje se je med odličnimi italijanskimi parlamentarci govorilo, da nagiba kralj napram jugoslovanstvu. Odgovoril pa je znani kraljev zaupnik in zagovornik avstro-italjanskega prijateljstva: "Nikoli nisem pri kralju zasledil niti sapice takega gibanja, kaj šele prizadevanja. Kralj govori vedno jasno in preprosto, da ga ni mogoče krivo razumeti."
O rusko-japonskej vojni je predaval v vojaški kazini na Dunaju stotnik generalnega štaba, grof Szeptycki, ki je bil med celo vojno v ruski armadi. Grof Szeptycki je zelo ostro obhodil generala Kuropatkina in ostale ruske vrhovne poveljnike, pohvalil pa je rusko armado. Pri predavanju so bili štirje nadvojvodi.
Na smrtni postelji. Seljak Robin v Loiru na Francoskem je ležal na smrtni postelji. Ljudje so pričakovali vsak čas, da izdahne dušo. Naenkrat vzdigne oči in sredi tišine prizna, da je u-moril v vasi 4 ljudi, za ktere se ni nikdar vedelo, kam so izginili. To priznanje je 11a prisotne strašno učinkovalo. Nato je umrl.
Čebelarstvo po svetu. L. 1895 je imela Francoska 1,615.061 panjev in je dobila iz njih 7,995.314 kg medu v vrednosti 11,006.038 K, računaje kilogram samo po K 1.38. Voska pa "je dobila 2,208.357 kg v vrednosti 4,208.213 kron. — Srbija je imela 1. 1900 panjev 172.400 proti 167.765 v letu 1895. V Srbiji niso mogli vzdržati čebelarskega lista in društva.
Marijina podoba se joče. Blizu Mun-kača na Ogrskem je božja pot Poč, kjer imajo zelo staro Marijino podobo. Sedaj se je raznesla vest, da se je ta ]K>doba 3. dec. 1. 1. solzila. Takoj se je začelo zbirati vsak dan na stotine ljudstva, med njimi tudi mnogo duhovnikov, ki utrjujejo Iahkoverneže v veri. Tudi škof se zanima za tlopoilek, a še ni dal razglasiti, ali se Marija joče nad trdovratno koalicijo ali nad pojemajočo darežljivostjo vernikov za cerkve.
Zadolženi škof Bubič v Kožicah je povedal zastopniku nauenega mim-sterstva, da ima desetkrat več premoženja, kakor pa znašajo dolgovi. Dolgov ima le 96.000 kron, a samo njegova posestva na Tirolskem so vredna 200.000 K.
Ločitev od cerkve. Line, 11. jan. V gornjeavstrijskem deželnem odboru je predlagal deželni odbornik dr. Jaeger, naj se razsodba naučnega mini-sterstva, ki proglaša šolsko molitev za versko vajo, popolnoma prezre. Dokazoval je. da vedno vznemirjanje šole opravičuje zahtevo po ločitvi šole od cerkve.
Slovaška ljudska stranka je izdala progi a.- na narod, ki se obrača proti mažarski strahovladi, v prvi vrsti pro-«i ljudski stranki in njenemu šovinizmu. V proglasu se poziva vse narodne slojč, da se priklopijo slovaški narodni stranki v boju za pravice slovaškega naroda. Podpisani so med drugim
narodni zastopnik Hodža, dalje rodoljubi Andronja, Stodola, Kolar in dr.
Kako skrbe židje za svoje časopisje.
Židovski član ogrske gosposke zborni-ee Sigmund Brody je zapustil 60.000 kron za penzijski zaklad ogrskih časnikarjev.
Mobilizacija proti Ogrski? Priobčili smo že tozadevno senzacijonelno vest mažarskega lista "Egyertes." Ta list trdi, da je od posebno zaupne strani zvedel, da ima Avstrija izvršene že vse podrobnosti, kako z dvema vojnima zboroma obvladati morebitno revolucijo na Ogrskem. Ta dva vojna zbora bodeta sestavljena iz čet vojnih zborov: inomoškega, graškega, dunajskega in praškega. Posebno se je pri sestavi gledalo na to, da so čete zanesljive. Iz inomoškega zbora so izločene vse laške čete. iz praškega bodo samo nemški polki. Največje zaupanje imajo tirolski lovci, ki prvi stopijo na ogr-zbora v 24 urah moreta prestopili ogrska tla. Tudi železniški vozovi so že označeni. Vse je pripravljeno, da olja ke meje.
Italijanska cenzura. Italijanska cenzura je še strožja od ruske. Tako poroča dopisnik nemškega lista "Miinchener Xeueste Xachrichten" v Rimu, da mu je zaplenila sledeči stavek v neki, navedenemu listu poslani depeši, govoreča o listu "Seco-lo", ki je pisal takrat zoper trojno zvezo: List "Secolo" je inspiriral dr-žavnozborski predsednik Markosa. Neko drugo depešo, kjer je javljal o sestavi nove italijanske vlade, so mu zadržali štiri dni. Dopisnik ob koncu vprašuje, če je sploh mogoča cenzura v deželi, ki se želi imenovati demokratska.
Antialkoholiki med železniškimi u-službencL V Berolinu se je osnovalo med železniškimi uslužbenci zvezno društvo abstinentov, ki obsega eno skupino železničarjev v Nemčiji, drugo v Avstriji.
Prancoski odvetnik aretovan. Iz Pariza poročajo: Preiskovalni sodnik Cavalillan v Marsilji je dal zapreti pariškega odvetnika Destreza. brani-telja mednarodne tatinske družbe, ker se je branil povedati, kje da biva neki član te družbe. Razun tega so bile zaplenjene vse listine odvetnika, ki je bil izpuščen na svobodo še le, ko je pet ur prebil v zaporu. Predsednik pariške odvetniške zbornice je protestiral na pravosodnem ministerstvu proti temu postopanju preiskovalnega sodnika.— Ministerstvo je nemudoma odredilo preiskavo.
JOHN KRACKER
119» 8t Clair St., Cleveland, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VTNA ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najtnanje posode za žganje so 41 '•> galone.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Slovensko katol. podp. družtvo sv. Barbare št. 4 J. S. EL Jednote v Fede ralu, Pa., je sklenilo na svojem glav nem zborovanju dne 4. grudna 1905 znižati vstopnino za prihodnje tri mesece, pričeto e L januarjem 1906, in sicer plačajo mladeniči od 16. do 25. leta samo $1.00, od 25. do 35. leta samo $1.50, od 35. do 45. leta samo $2.50 pristopnine.
Rojaki v Federal n. Pa., in okolici, poslužite se te prilike, posebno oni, ki imajo žene v starej domovini, in talko tudi mladeniči, pristopite k dm žtvu, ker to je vsakemu v korist.
Družtvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri bratu Ivan Kržiš-tiik u v Federal n.
Ivan Guzelj, L tajnik.
P. O. Box 21. (rdi feb 06)	Burdine, Pa.
Kje je PETER FLJS? Doma je iz Sto-ba št. 56 pri Domžalah. V Ameriki biva že 4 leta, a skoraj 3 leta ni nič pisal svejej ženi Mariji rojeni Me-jač. Njegova žena ne ve, je-li živ ali mrtev. Ker je v Ameriki obik Domžaleev, so naprešeni skrbni žem naznaniti, kako je z njenim im>-ž#m.	(27-30—3)
NI 6L0VEKA,
KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL T ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD UV-DI O VELIKEM ZNANJU IN SliN]! ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI
Dr. E. C. Collins M. I.,
je dokazal, da ni človeško bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal.
ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno Knjigo ..Zdravje", s katero
~ Knjiga: ZDRAVJE.
7atnrai T	Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste nc-
LdlUldJ 1 močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., k« r Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšerr1 *asu popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake :
Tajne spolne bolezni mošk» in ženske.
Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola, Ozdravlje : kasija, Ozdravljen: živčne bo-
tizwia in kronične bolezni želodca.
belega toka m bolezni notranjih ženskih crganov.
slabine in j etike.
lezni,pokvarjene krvi in izpadanja las.
Marko Lepetich,
Olga, La.
Jolin Kruač,
Box 14 Connorville, O.
Alojzla Slama,	Janez Zabukovec,
Clarkson, Nebr.	Box 86 Butle, Mont.
Poleg teh imamo na rozpolago 5e na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostora, ne moramo tu priobčiti. »
Dniolfl f P^dno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, nUJ u Al • pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za poštnino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili.
V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, kolike časa traja, koliko ste stari in vse ij} glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte 11a sledeči naslov;
I Dr. E. C. COLLINS
J	MEDICAL INSTITUTE,
1 140 West 34th Street,.	NEW YORK, N. Y.
ii ... . . Jj	Potem smete biti z mirno dušo prepričani ▼ kratkem popolnega ozdravljenja.
i	Zavod Dr. E. C. Collins-a je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne.
CL^ -tliš da^iisi	-sls -sLn -dii^ •sS'ai^rV^ Trf!-"^ ^	^ ^^"SITiL^aJSra^ "S^rElZ^
M i
I
n
S
I
I
VABILO NA NAROCBO!
Staro leto je minolo, prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blago vole kmalo poravnati.
"GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve-Tja za četrt let*
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
"GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše cenj. naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstrečL Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je na le geslo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Comoagnie Generale Transatlantique.
jFrancoska parobrodna družba.|
NAZNANILO.
Izmed velikega števila Slovensko-amerikanskih Koledarjev za leto 1906
imam le še nekaj iztisov v zalogi.
Ako ga toraj kdo želi, naj ga fomalo naroči, dokler zaloga ne poide, ker ga pozneje ne bode mogoče več dobiti.
Ivan Gouže (saloon), P. O. Box 105.	Ely, Minn.
(31 jan)
NAZNANILO.
Podpirani daje iz proste roke v najem svoje lepo obdelano POSESTVO v Dolnjem Kartelevu št. 7, fara Mirna na Dolenjskem.
Najemnina za pohištvo, njive in drugo vse skupaj znaša samo 500 K na leto ter se lahko pogodi tudi za več časa.
Kdor ima veselje do tega, naj se obrne pismeno na lastnika: Andrej Flerjančič,
342 Reed St.,	Milwaukee, Wis.
(29-1—3-2)
i
Skuinja
Podpisani naznanjam rojakom,
da izdelujem
ZDRAVILNO (jRcNKO VINO
po najboljšem navodilu, Iz najbolf* i tih rož in korenfo, ki jih je dobiti V ] Evropi ij Ameriki, *er is finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOa»IP RIJ&S. 432 seuth Santa Fč Ave^ Paebic
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, 1N0M0STA IN LJUBI JANE.
POSTNI PARMK1 SO s
"La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 25,000 konjskih moči.
"LaSavoie" ,, „ .....................12,000 „	25,000
"La Touraine" „ „ „ ...................10,um ,,	12,000	„	„
"L'Aquitaine" „ „ „ ...................10,(HKI „	lt;,<HH)	f>
"La Bretagne"...................... ...........8,000 „	9,000
"La Champagne" ..............................8,000 „	9,000	„ „
"La Gascogne".................................8,000 „	9,000	„	„
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odpluje jo ©&sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. urj
dopoludn« iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St, N. 1. •LA TOURAINE 1. febr. 1906. La Gaseogne	8. marca 1906.
La Gaseogne	8. febr. 1906. *LA LORRAINE 15. marca 1906.
•LA SAVOIE	15. febr. 1906. La Bretagne	22. marca 1906.
L* Bretagne	22. febr. 1906. *LA SAVOIE	29. marca 1906.
•LA TOURAINE 1. marca 1906. «la TOURALNE 5. aprila 1906. Parniki i vvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. iVU w. Kozminski, generalni agent za zapad.
__71 Dearborn St., Chicago, 111,5J
||||| zahvalnic dobivamo vsaki dan, ktere priobčujemo po
IvQ I IIU časopisih. Zahvalnice dobivamo od onih, ki so si
pri lias naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričali, da pri nobenem urarju v eelej Ameriki ne morejo dobiti takih rečij niti za deset dolarjev, kakor na primer : Ura s 15 kameni, dobro idoča in trdo pozlačena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven te^a *ino l,ozl;u'eni1 verižica in prstan z le-pim kamenoui poljubne veličine. Vse to stare pri nas samo 4 dolarje. Otzfeb" glffa	ltojaki, ki še nimate take ure naročite
^Sp^MfB si ono takoj pri nas, Uer se Vam tako lepa $n	prilika ne bode v Vašem življenju nikdar
več ponudila. Pri naročilu pošljite v pismu &S1en dolar, a drugo plačate na ekspresu Denarse vrne, kdor ai z blagom zadovoljen
Naš naslov je:
NEW YORK WATCH COMPANY,'*
£2- 87th Street, ."New York.
m Cny. Phone Cent. 161Q
Bell Phone: South 143 *
THE STANBARD.BREWIN6 CO.
izdeluje najboljšo vrsto piv2,
137 Train St,
Cleveland, O
V Zali.
(Nadaljevanje.)
I\> ravno tisti stezi, ki je prej pri-
M'! <>f?!jar p<» njej, se približa kanoniku mlada deklica. Ugledavii lovca, ob-iane plaha sredi steze in povesi oko pred "jega pogledi. Svet mož je bil kanonik Amand, vendar pa ni mogel krotiti svojih pogledov in ne prikrivati /arudenosti ob lepoti dekletovi. Ni-fcMir ni izpregovoril, in ko je ona ko-i:ci no dvignil« oko, tedaj jo je še vedno gledal ter ji tako izvabil na devi-sl. liee rdeče rože deviške sramežljivosti.
"Kaj hočeš tu?" je vprašal rahlo.
"Za bratom grem!" je odgovorila ti!' >. "Ali ni prišel tod mimo?"
"Ta ošabni ogljar je tvoj brat? Oo-vo :1 je zelo prešerne besede! Toda zasadi tebe mu bodi oproščeno!"
5-'? jo hoče nekaj vprašati, ali zdajci s • oglase psi v dolini, in takoj odmeva gozd od njih zvonjenja.
"Proti nam se vleče!" vzklikne A-r : I. "Da. mi puško, Conrade!"
!n lovska navdušenost se mu zažari i:: <>"esa.
■ i imelo in vršelo je po loži. Že iz «la-Ije so je čutilo, kako se meče težka zv<>rjad po gošči, da bi odnesla življenj* pred ljutimi sovraži, ki so besneli in -h penili za njo. In preden je pri-< ;;<>vnl kanonik Amandns, se je otvolilo zeleno grmičevje in na planico je prv-opihal iaogočni razbojnik naših tedanjih gozdov. Takoj, ko je opazil h . a pred -alio. je postavil kosmato na zadnje noge. Že prej razljuče-na žival se je pred novim sovragom t;1 :ijutil:i bolj. Vsa glava skoraj ni
1 ' drugega neiro rdeče žrelo, nad k' rim so s* žarile oči kakor živo o<j-
I je!
( rožen je bil pogled na razkačeno zverino, in čudo ni, da se je mlademu lovcu, nekoliko tresla roka, ko je na-rreril smrtonosno cevko na medveda, da bi ga zadel tja, kjer bi bilo zadeto življenje. Ko je počil strel, in se je razkadil dim. se je valjala zver po zemlji in s svojo krvjo rdečila mah daleč na okrog.
"Conrade, ga že imam!" vzklikne kanonik in brezskrbno pohiti k mestu, kjer v svojih bolečinah renči zadeti medved. Ali ugJedavsi lovca, se dvigne ranjena žival bliskoma z zemlje, in sredi j>oia se srečata z nasprotnikom. Da ni tedaj tolpa psov pritulila na prizorišče, bi moral kanonik A-n and svojejn lova veselje plačati z. trla Hm svoji n življenjem. Tako pa razdražena žival samo mimogrede vseka po njem s široko svojo šapo, potem pa odhiti z mesta, ki ga hipoma napolni' • resasti psi. I*o krvavem sledu se pode čez vrh in potem onostran po
torej tukaj! Če pridejo hlapci, počakajte vsi, da vara pokažem pot v hišo!
Nato odide. Sluga pa mahne po zemlji, glasno joče in toži. Ali za svojega gospoda ne stori ničesar. Leta leži kakor posekano drevo na mestu, in kri mu rosi telo in obleko. Zdajci v dolu radostno zapoje lovski rog in zmagoslavno oznanja tihi Zali, da je pokončan in ugnan gozda štirinogi vladar. Najprej pribite na kraj nesreče upehani psi. Začutivši človeško kri, vonjajo okrog svojega gospoda, potem se umaknejo ter obsede tuintam. In sedaj in sedaj dvigne ta ali oni tanko irlavo proti nebu ter žalostno zatuli. Za svojim gospodarjem je žalovala u-boga žival, dobro čuteč, da ga je zadela huda nesreča, njega, ki je s svojo srčna krvjo rosil zemljo okrog sebe. Skoraj prinese dekle mrzle vode. Prej že je natrgala mehkega mahu in ga ranjencu potisnila pod glavo, da je zložno ležal. Sedaj pa mu z vodo moči bledo čelo in z mehkim robcem izpira rano, grozno zevajočo. Ko mu je močila čelo, se ni prebudil; ko pa mu je pazno in rahlo brisala rano, se je zavedel in odprl modro svoje oko.
' * Kako me peče !'" zastoka v bolečinah in se poizkuša z zdravo roko dvigniti z ležišča. Posreči se mu nekoliko, in motne poglede obrača po okolici. Ali zopet se mu skali zavest. Tedaj se prikažejo njega hlapci in stopijo z grmovja na planico. Naklestili so zelenih bukovih vej, na kterih so težko nosili težki plen današnje gonje. Bili so štirje čvrsti možaki, ali vendar jim je zalival znoj obraze, ko so se bližali težkim bremenom. Prišedši na mesto, opazita prva dva svojega gospodarja v krvi. Tako se prestrašita, da izpustita drogove iu da se mrtva zver z zvenečim ploskom zvali na tla. To zdrami pse, da hrusčeč planejo k medvedu ter mu trgajo kosmatino s kosmatega trupla. Ilrušč in vriše pa pretrese kanonika, da se popolnoma zave. Kipeče vpraša: "Kdo ga je? Kdo ga je? Ha! Da je le obležal!"
"Bil je popolnoma mrtev", odgovori hlapec, "ko smo prišli do psov, ki so ga trgali v svoji sredi. Bežečega je dohitela smrt!"
"Torej je bil dobro zadet! Hvala ti, sanete Huberte!"
Krvavo roko je iztegnil proti mestu, kjer je ležal ubiti medved; potem pa ga je zopet minila življenja zavest, in zgrudil se je na tla.
Skoraj nato so naložili hlapci ranjenega gospodarja na mehko vejevje, na drugo nosilnieo pa ubito zver. In ta tožni izprevod se je potem pomikal proti Mrakovi hiši. Ali vse tiste, ki so nekoliko prej lovsko navdušeno hrumeli po tihem logu in gonili divjačino, da bi jo pobili in uničili, dasi je živela prav tako rada. kakor rad živi zemlje gospodar, krvoločni človek, vse tiste

Bolečine » hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se nd popkrat nariba z
Dr, RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, boleči-nam na straneh, neuralgiji, ^v bolečinam v prsih, proti kT. glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
bolela ranjena rama. Ko se ozre po iz-bici, se šele zave svojega položaja in se spomni, kako se je postavil proti razsrjenemu medvedu. Zdajci iznova začuti vse bolečine, kakor jih je začutil v tistem trenutku, ko ga je zver prasnila po rami. Tudi deklica, sedeča pri oknu, mu je bila znana. V gozdu že je govoril ž njo, preden se je boril z medvedom. Pri oknu je sedela in prav pazno čitila iz knjige. To čitanje pa je takoj zbudilo veliko sumnjo mlademu kanoniku. Res, to je bilo sum-njivo! Kako pride knjiga v to pogorje in kje se je naučila ženska tega kraja citati tiskano knjigo? Precej je bil A-mandus v dobri svoji katoliški duši trdno prepričan, da ni vse, kak^r bi moralo biti.
(Dalje prihodnjič.)
OPOMIN.
Vse one, kteri mi kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem poravnajo svoj dolg; drugače jih bodem s polnim imenom in rojstnim krajem naznanil po časnikih.
H. Michitsch, (12-31—1)	Loleta, Pa.
CUNARD LINE
parniki pljujejo med
TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM,
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR ill OLOTU ZA SETANJ* TOTHIKOY TRETJEGA RAZRED*
CAM
ULTOHU SLAVIM
IA
odpluje iz New Yorka dne 6. marca.
odpluje iz New Yorka dne 20. marca.
odpluje iz New Yorka dne 3. a-prila.
tTLTONIA* 8LAV0NIA in PAMONIA so parnikl na dva vi >aka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladn sa tretji razred, JEDILA eo dobra in potnikom trikrat na dam pr postrežena.
Vožnje listke prodajajo poobladčen agentje (n
- BANČNA PODRUŽNICA--
CLEVELAND, O,
1752 St. Clair Street.
Lastnik: Frank Sakser,
109 Greenwich St., New York. Vodja: Anton Bobek.
....prodaja....
parobrodne listke.
za razne pre'^omorske črte po izvirnih cenah.
... Pošilja.... denarje v staro domovino
najcencjc in najhitreje.
The Canard Steamship Co., Ltd.,
39 Broadway, New Tori	126 State St. Boston
67 Dearborn st,e Chicago.
TV" « I
> ^T'tn. J L .na |
bri'irti nizcloli, kjer >e globoko v dolu je sedaj morila skrb in žalost.
Tedaj je dostavil kaplan Andrej: '' Oddehniva se nekoliko, in natoči mi kupo rumenega vina, da ga izpijeva na east in slavo svojim lovskim prade-dom, ki so nekdaj gonili zverjad po zeleni Zali!"
Natočii sem vina v čiste kupe, in izpila sva ga v slavo lovskim svojim pradedom in zlasti v tvojo slavo, ka-
...... .......... .	i nonik A man de, ki si pred stoletji s
inil od strahu. Vil je roke in I svojo krvjo napojil to zemljo, kjer sva
j midva počivala ter razvnetega srca pričakovala zornega jutra, da bi pobila žival, ki je takisto radostno kakor midva dihala v rahlem zraku. Tedaj se je privlekel Jernae izpod Skale iz tihega gozda. Oprezno je stopal in se ogibal vsake suhljadi, prav kakor bi na sleherni veji tičal petelin in bi se bilo bati. da ira p repi ase in odpode nerodnega lovca neoprezni koraki. Sto-pivši k nama, je izpregovoril zamolklo: "Dva sem dobil, prvi sedi tam doli pri kopišeu na samotni jelki. Tam blizu je stara bukev, in iz nje dupline sem vzel lansko leto polšjo zalego; ali jelka stoji samotno, in preklicano težko se bode zalezlo pod njo! Pa pravi mojster mora biti, stara zvita mr-cina! Enkrat samo sem stopil napačno in je ?:e dvakrat ali trikrat jezno zaklepal v vrhu. da sem komaj zlezel izpod njega v bukovje nazaj. Če ne bode drugega, potem šele gremo na tega. ''
"In kje je drugi?" vpraša gospod Andrej.
"Drugi je bolj v goščavi", odgovori lovec, "doli pri studencu, ki izvira pri treh smrekah, kterih srednjo je letos sneg podrl. Na teh smrekah tiči in zaljubljen mladiček mora biti, ker je takoj z mrakom pričel peti, da sem ga dolgo poslušal. Ta je pripravnejši in za gospoda Andreja kakor nalašč!"
4*Yse to je dobrega pomena, bratec Andrej!" izpregovorim zadovoljen. "Izpiva še časi! Potem pa pride vrsta nate, da mi razložiš, kako se je zgodilo nesrečnemu kanoniku Amandu, ko so ga odnesli v Mrakovo hišo." Kaplan Andrej nadaljuje: Ko se je kanonik Amandus zopet zas*edel, je ležal v svetli kmetski sobici na postelji, pregrnjeni z belimi ru-hami. Sobica je bila svetla, toda tesna, in tik postelje je bilo baš toliko prostora, da je za silo kdo mogel mimo nje. Ko se je zbudil, se je čutil slabotnega in bilo mu je, kakor da je padel iz višine in si padši razdrobil ude. Vse je bolelo! In tako truden je bil, da je iz težka izpregledal. Sosebno ga je
izgubi lajež in vriše.
Tukaj pa leži naš kanonik na hladni zemlji brez zavesti in mrtvaško-blede-ga lica. Medvedov udarec mu je ne-us- dljeno pretrgal ramo, tako da se i je vsekala rana, globoko v pleča m ajoča. K njemu je priskočila dekli-mi mu z roko vzdigala glavo. Končno je izpregovorila : "Se živi!"
Stari sluga Konrad v prvem hipu n:ti ni zi
vzlihal: "Oj. sveta Marija! Kakšna ne-reea! Kaj poref-e naš premilostivi 1 - jmhI škof, <e dobri gospod kan« ni k U' re v tej pustinji!"
;>ebele solze >e mu utrinjajo po rjavili licih. Y tem se gonja iz doline zo-jM-t obrne proti vrhu. Čuti je, kako ranjeni medved prav blizu hrušči po gozdu. Bežeč je zopet prekoračil vrh Zale in planil nizdolu v breg, kjer so ga iz prir'-etka vzdignili z ležišča. Zopet se vleče zvonenje po bukovju v dolino. Toda skoraj prestane, in le j>osa-mič <e oglašajo psi z enega in istega mesta, kjer se je gonja ustavila.
"Sveta Marija!" potoži sluga, "sedaj so ga psi ustavili, in bržkone jim je .-plezal na drevo! Ali moj dobri go-sjkmI leži tu v krvi, in ni mu pomagati! Da. tukaj leži mirno, nikar da bi vzel puško ter z gotovim strelom upihnil zverino s stare bukve, na kteri brez ilvnjbe ti«'i ter mirno gleda pse. ki se togote |H»d njo! Tako pa jo gotovo u-bijejo umazani hlapci in imeli bodo svojo slavo! O j, mati božja, da si nas tako zapustila!"
Nato izpregovori dekle; "Ostni tukaj; tam doli je studenec, in vode bode hotel piti. ko se zave, in rane bode tudi treba izmiti!"
"Seveda ostanem in ne grem od gospoda! Ali kam ž njim, ko smo tako deleč od škofje graščine T In tudi rano-celnika ni. da bi mu obezal ljuto rano in ustavil življenje v njem! Ljubi Od-rešenik ^veta. usmili se mene in usmili s" dobrega -..»poda Amanda!"
"Vzdihovanje", odgovori deklica mrzlo, "vzdihovanje ti ne bode pomagalo! Kam ira hočete spraviti? Kam drugam nego v našo hišo, gori na vrhu Zale! Posteljo imamo in belega perila tudi, da se mu pripravi ležišče. In stara nam mati ume je rano obezati spret-neje od ranocelnika iz mesta. Od gorskih rastlin pa ima pripravljeno obilo mazila ki rane hladi in celi. Za prvi trenutek mu je pomoč gotova, pozneje pa lehko pokličete svojega ranarja, da ga po gosposki navadi obeže. Počakaj
AHSTHO-AMEBICAN LINE
i|Regularnl potni parnikl
"GEORGIA" od i>Inje 3. feb.
"FRANCESCA" od.pl ije 15. leb.
"QIUUIA" odpluje *>A. R-br.
v o ar I Jo med New Yorkom, Trstom In Re>r-H
NaTUV^A
** CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno In belo Hno od 35 tlo
45 centov galona. Staro belo aH črno vino 50 centov
galona. Reesllng 55 centov galona.
Kd-jr kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati.
Drožnik od $2.25 do $2*75 golona.
Slivovicapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan JakSef P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Cm., Cal.
x»ajl»ripravnrj«» in najsenejša	paronroona črta v LjatlJCDO .v aplot* oa Slovensko. Zelezmea velja do Ljnb
ljane le BO Jc«r»tov- Potuiki d<*i*o	isti dan ua parni k. £< ko oddtn^a £i>do
ft
* felc£ciik= zstt is K tw Crltcf Eb r« jreIf	ri:l« t 1 ^ : t it'.
£3 Si. CMVW I	.^jj^r ^^
Alojzij Češarek
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y*
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke, (šifkarte) za razne prekomorske črte.
V zalogi ima veliko število zabavnih in podnčljivih knjig.
Rojaki, naročajte se na "Glas Na-1 roda", največji in najcenejši dnevnik!
RED STAR LINE
Prekomorska parobredna družba nRudeca zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Vorkom in Antwerpesoss * * * ♦ ♦ ♦ ♦ Philatielphijo in Antwerpeaom
^rc.'sSa. 'pGtSiJl^ ss iia&ečiim r-ožtniini parnik?.
VA9ERLAND dva «l|aks 12017 ten. ZEEL4ND...............305 ton,
KftUONLAND............12760 te
FINNLANC...............127 SO te
Pri cenah «t medkrovje so vpoStete ^ pe potrebščine - dobrn hrana, najboljša postrežba.
Pot Čez Antwerpen je jedna najkrajših in na »prijetnsjšik ra potnike izaii V Avstrijo t na Kranjsko. Štajersko, koroško, Prime rje. Hrvatsko, Dalmsclio ui drage dele Avstrije.
IiNEW YORKA odpljujcio parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopor ob vznožiu Fulton Street. — Iz PH1LADEL«
I/I/.	---.U___li.. -K 17 1 - .	rt.	.
Indne od pomola štev. 14 — _____*	— »
PHIJEi vsako drugo sredo od pomola ob vznoiju Washington Street. Glede vprašan; ali kupovanja voinjih listkov se je obrniti na t
Edina
slovenska unijska brivnica
ktero priporočam Slovencem in Hi vatom. V brivnici bo vedno trije briv ci. Aoiaki, toraj "svoji k ivojun'
JOHN KRALJ, 1772 St Clair StM Clevelap-*. Obic (13-d—13-tt tor iet ttobi *
(JI
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Clucari, III.,
tudi rojakom po Zjed. ariavab, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglm".
617 S. Center Ave., Chicago. III.,
blizu 19. ulice, kjer točim prist'^o uleža»-.o Atlas« pivo, izvrstni v.lu_kc>. riajuoI^A vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemn na razpolago dobro urejeno kegljišče in iffrjJna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk, se priporoča • Mohor Mladič, * 617 So. Center Ave., Chicago,
> •""- lA itn lilt.....Hill Al nlf-' iftiiA AA
Domače aodietie.i
Vsak Slovenec ali Hrvat pij*
j naj v korist svojega zdravja J "Triglav" zdravilno grenko j vino in "Lan Jelafič gren-* čico". ktero je vse narejeno iz j pristnih zelišč in pravega j vina.
Dobi se pri:
"Triglav Chemical Works",
«68 W. ISth -St., J	CHICAGO, ILL .j
^J O

VAŽNO!
cr
=0
THE FOREST GUT BBEWI1G GO.
Jedina Češko-Slavjanska
Pojdite k naj bližnjem agenta po vožnje listke via
The GreatWabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
''CONTINENTAL LIMITED'% kteri o stavi Boston, Mass., ob 1. uri popolndne in je v zvezi istega dne po polu dne v Rotterdam Junction s Continental Limited iz New Yorka.
Vozovi s komotno otvarjajočimi se stoli prosti.
Vstavi se v NIAGARA PALLS.
Krasni komfortni vlaki v Mmil, Chicago, St. Louis, TTsnsss City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los	t San
Fracisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega poln-dnevnika.
Informacije gledč vošnjih cen, oskrbljenja Pnllmanovih In tnristi-ških vagonov dobiti j* pri
H. B. McCLELLAN, Q. E. A., 337 Broadway.	New York,
J. E. BARRY, agent sa turiste. 176 Washington St. Boston,
protitrustna pivovarna družba
==== v Clevelandu, O. =====
Vari iz najboljšega amerikauskega sladu in iz importi-ranega češkega hmela iz Žatca
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazd 1-0jPodpirajte le one, ki vas osvobojnjejo od trustovega jarma.
Naša pivovarna nahaja se na TTriinn
nasproti Wheatland in Momewood St.
■=■'■■ — Matej Bečko, kolektor. =

"v Pittsburgu, Pa. in okolici
Rojakom
naznanjam, da j.", za taraošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
»4824 Blackberry Alley
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer.
Rojakom ga toplo priporočam.
Frank
Slika preuSta»lja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dv ojnimi pokrovi, velikost H'.", in je
]2mčena za 20 let.
Kolesovje ie najboljšega ame-rikanskega izdelka
Elgin aSi Springiieid na IS kamno^'.
Blago se pošilja r.^i zahtevo ;n stane sedaj samo
$13.00.
Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem
•Jacob Stonich,
72 B* Madison St,	Chicago, 111.

O C:
J

Velika zaloga vina in žganja ?,
Matija Grm; t
—— \
Prodaja belo vino j>o 70f; gallon „ črno „ „ o()c
Drožnik 4 »^Ilone za.......611.00
Br«'njevec li! steklen"! zn S12.00 ali 4 gall, (sodček) za........S IG.00
2a obilno naroČilo se priporoia 'tf
Matija Grill, f
1548 St. Clair St.	CLEVELAND, O. $
Nižje podpia&na pripora •5am potnjočim Sloveneeit
T
—i—1	5 ..	
		
		
f 1 1 !	| b—r.i«-—	
wciuy urccawitr. - . NEW YORK c „
▼ katerem cočim vedno pivo, doma prešana in impor*irana vina, fine likerje ter prooajan? izvrstne smodke........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dote..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postre iba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON KROGE
WMW Qreeawkb Street, New York.
SML- »—i.	ESO