VI., št, 139. PoStnlna jsSaSasso w gofavlnt. V li&fi^SJa^S, četrfefe 22, Jsa^ila 1922. Pm&m* št. 75 g>. HflPREJ Olasilo Socialistične stranke JiegosSavlie. CM..^»nik tf-i štev. 26. '•»likava Številka - „&apREja« izhaja kot tednik LJUDSKI ^IHS Nova ES!32CTB2fS38EBGS Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo KmeSsko-deOavske zvez«. Stane letno 28-80 Din, mesečno 2"40 Din. obča uprava in nova samouprava v naši državi. 'roenuip d zt)pan.ie odgovoren ministrom, imeruiip . ra^- sreske poglavarje pa °^ovarn lrUS"e- za notranje Posle, ti so UDrave « jfi!* županu. V področje obče ie Dolitič^ (kakor dosedaj v področ- Dosli116 Uprave) notranje zadeve, da-D°ljecjeii„t2?‘ Prosveto, agrarno reformo, ipdustriin ia v°de, sradbe, trgovino in litilco. vp’ nar°dno zdravje, socialno po- Mestn6 t?r za ^ume in rade-je pravic \ astnim statutom obdrže svo-UDravi ,^e’ dokler ne izide zakon o samo- Kak toliko v tl- Viudim.° 12 demokratizma prav 1 Drejšnini ni upravi, kakor ga je bilo *'Čni „*? avstrijskem režimu v poli-yre,dsednikl' + okrajni glavar, deželni Zu&an vsi* ’ 1 sres^‘ Poglavar in veliki ^Dniki n,Tm° eksponenti vlade a ne Ullena in „ ,tva. Izpremenila so se pač Br^ej ]fnuas‘?vi' vse. drugo pa je ostalo ^or Je bilo prej. j^a Oblastna samouprava. \Sa' neb6 ^1 Preje deželni zbor. to ali Veščina Robnega bo sedaj oblastna 7 'Znied -r-Je izvo^ Preje deželni ie syojili članov deželni odbor, same'1:akšen izvrševalni odbor de-°blastn‘ Q?upra.ye. tako bo volila sedaj b°r, k- *uPščina oblastni izvrševalni V P° imenoval oblastni odbor. Sfez (okra V^no skuPščino pošlje vsak D°Sreclnje • na .hmelju obče, enake, ne-Zasf°Dtiikr>ln 4^ne V0'^ne Pravice svoje h - J3' odgovarjali recimo akon n aezelnim poslancem, vendar Mi ,Do,Zna oblastnih poslancev. Ker »T ne H T ^uictsuiiu poslancev, iver n^nji dp° i . deležni imunitete, kakor ^itiČP • ni Poslanci, jim potem tudi h!° o °°slanec. Zakon govori sa- Djj^da oblastne skupščine«. Vidi- S« g^ravn° pri tem samouprava zelo * "apram prej. ko so mogli tudi t'«a članf / energičneje nastopali, k ne ])0 ^čitn Stne s^upš^ine imuni_ 2 ^ SESSi s??®*« h, -«*.or -.7---------so precej °dbornir'l:iSnu deželnih zborov oziro- h!Va (loka?!: .°^astr>a prometna sred n a«'ul>aine ____ lL&o&Zl beznice, ceste, avtomob. Še?Je^ Potoknv lVe,ze’ melioracije [regu-(v^Oie h«dourmkov itd.), pospe- riK^stv.^^h interesov v oblasti Vll^tvu, •,žlvinoreji. vinogradništvu, d Posne?PX7 darstvu in planšarstvu, Io-Sevanie obrti • 'štva Socialne a' skrb industrije in za-za narodno zdravje, za “*= nanr^ ‘laiuuuo ^Uiitvje, i,c :ke> ^ (bremenn e+Sploh* Podpiranje pro 3e ^olstv^ - j ?e bodo tako velika. Podržavljeno), ustanavlja-. (Dalje.) nje hranilnic, vzajemnih zavarovalnic itd. V okvirju državnih zakonov bo izdajala oblastne uredbe. Oblastnih zakonov pa ne bomo imeli. Vidimo, da bode imela oblastna samouprava dovolj prepotrebnega posla v občo korist, potrebovala bo seveda tudi sredstev — denarja, ki ga bo mogla dobiti le po davkih. Res preide dosedanja deželna imovina na oblasti ter bodo oblasti lahko tudi imele lastna ekonomska podjetja (n. pr. veleposestva, zdravilišča, kopališča), ki bodo koristila javnosti posredno in pri umnem gospodarstvu dona-šala oblasti tudi lepe dohodke, dalje bo tudi država prispevala nekaj iz državnih posestev, vendar brez oblastnih davkov ne pojde. Oblastna skupščina bo morala pretresati vsako leto proračun, po katerem bo nalagala davke. Oblasti bodo imele dvojne davke: oblastno doklado na državni davek in samostalne oblastne davke. 1 akoi vidimo, da bode tu težišče vsega. Buržujske stranke bodo seveda skušale nalagati samo take davke, ki zadenejo malega veliko hujše nego velikega, dočim bo naloga socialistične stranke boj za pravične davke proti krivičnim. V oblastnih skupščinah se bo tako vršil vedno boj in velikega pomena bo za prebivalstvo, kakšna bo večina oblastne skupščine. Če se bo delavno ljudstvo dalo preslepiti ob volitvah v oblastno skupščino z lažnivo vero. z lažnivim demokratizmom in z lažnivo narodnostjo in hotelo reševati v obl. skupščini vero. narodnost in bogve kaj še vse. le da m une ostane časa za delo in kruh v tem življenju, če se ne bo postavilo ljudstvo na stališče razrednega boja med delom in lenobo, na stališče pravičnega progresivnega davka od dohodkov itd. — potem bo oblastna skupščina le pomnožila tiste naprave, ki mu režejo jermena s hrbta delavnega ljudstva. Zato ie dolžnost delavnega ljudstva, da dobro premisli, kakšne može bo poslalo v oblastno skupščino. Naj ne misli, da je to vseeno! če bo potem z gospodarstvom v oblasti nezadovoljno, če bo stokalo pod novimi krivičnimi davki, bo temu samo krivo. Ljudstvo ima vedno take zastopnike, takšno vlado, kakršno — zasluži. Da ne bo potem prepozno, poživljamo že danes vse somšljenike. da se pripravljajo na bližajoče se volitve v oblastno skupščino. Vsak organiziranec. posebno pa zaupniki po organizacijah, morajo poznati predvsem volilni red za oblastno skupščino. Pregledno hočemo podaiti tu najvažnejše glede teh volitev ter opozarjamo vse somišljenike, da si to številko lista spravijo. Ko bodo prišle volitve, bo treba to vse natančno poznati. Kako se bodo vršile volitve v oblastno skupščino. Pravico voliti imajo vsi, ki imajo pran vico voliti narodne poslance (starost 21! let. Je moški!)- Voliti sme le tisti, ki je vpisan v volilni imenik. Ker bomo imeli sedaj po no* vem zakonu stalne volilne imenike, ki 1xh bo veljavni v vsaki občini za volitev na-i rodnih poslancev, članov oblastne skupščine in sreske skupščine, bodo morali naši zaupniki polagati največjo skrb na te volilne imenike. Njih skrb bo morala iti za tem, da bodo vsi upravičeni volilci vpisani, na drugi strani pa tudi za tem, da ne bo neupravičenih volilcev; saj po-; znamo razne nečedne manipulacije pri sestavi volilnih imenikov. Naša dolžnost ie. da skrbimo dosledno za pravične vo-i lilne imenike. Volitve same se bodo vršile precej tako, kakor smo volili v narodno skup-; ščino oziroma v občinske odbore. Imeli bomo volilne odbore, (en sodnik kot pred-: sednik, zastopnik občine in zastopnik* strank, to so predstavniki kandidatnih list). Imeli bomo skrinjice in kroglice, vo-. lišča ravno tam,, kakor za skupščinske volitve itd. Seveda bo nekaj razlik, ki so potrebne. Tu pride predvsem v poštev vlaganje kandidatnih list. Člani oblastne skupščine ne bodo zastopniki posameznih občin, temveč hodo zastopali ves okraj ali srez. Srez., ki ima pod 10.000 prebivalcev, pošlje v oblastno skupščino samo enega člana. Na vsakih nadaljnih 10.000 prebivalcev odpade nov član, presežki nad 5000 prebivalcev štejejo za celih 10.000. Tako bodo ^manjši okraji volili samo 1 ali 2 člana, dočim bodo več.ii okraji volili 3, 4, 5, 6 članov. Kolikor članov voli okraj, toliko članov in ravno toliko namestnikov bo morala imeti vsaka kandidatna lista. Vsak okraj bo imel tako svoje kandidatne liste. Volišče bo v vsaki občini, velike občine imajo lahko več ^volišč, za manjše občine se lahko določi skupno volišče. Tako bodo volišča tam, kjer so bila za državnih volitev. Uspeh na posameznih voliščih bode seštel in dokončno ugotovil izvoljene kandidate glavni volilni odbor za ves srez. Tako imamo za vsako volišče en volilni odbor in za okraj samo en glavni volilni odbor. Ker bo na vsakem volišču le toliko skrinjic, kolikor bo potrjenih kandidatnih list, bo nemogoče voliti druge kakor od sodnije potrjene kandidate. Katere kandidatne liste bodo priznane kot veljavne? 1. Kandidatna lista mora biti vložena pri sodišču najpozneje 25 dni potem, ko se razpišejo volitve. 2. Kandidatna lista mora obsegati: a) ime. priimek, poklic in bivališče določenega števila kandidatov in namest-njkov za dotični srez. (Kandidat mora biti star naimani 30 let in prebivati mora v oblasti [ne okraju] najmanj tri leta. Lahko ie iz drugega okraja, ne pa iz druge oblasti! Kandidirati sme največ v treh okrajih); b) ime. priimek, poklic in bivališče ■predstavnika liste in njegovega namestnika. Ta zastopa kandidatno listo v glavnem volilnem odboru. (Biti mora vpisan v enem volilnem imeniku dotičnega okraja); c) ime. prfifnek, poklic in bivališče po enega predstavnika liste in po enega namestnika za vsjtko določeno volišče. Teh predstavnikov in namestnikov mora imeti lista toliko, kolikor je v tistem srezu volišč. Biti mora vpisan v volilnem imeniku tiste občine, kjer je določen za predstavnika liste (kot član volilnega odbora in čuvar volilne skrinjice); d) to listo mora lastnoročno podpisati 25 volilcev dotičnega sreza. K svojemu imenu morajo pristaviti tudi ime svojega bivališča. Ti volilci predlagajo listo in jih zakon zato imenujo predlagatelje liste. Nobenega zadržka ni. če je kdo predstavnik in predlagatelj obenem. Lahko je torej eden in isti napisan pod točko c) in točko d); e) kandidatna lista ne sme obsegati ničesar drugega nego besedilo predpisano z zakonom; f) priložena ii mora biti pismena izjava kandidatov in namestnikov, da sprejmejo volitev. Ko je tako izvršena originalna kandidatna lista, ie treba napraviti še toliko prepisov, kolikor je v srezu volišč in še enega več. Na vsakem prepisu, je napisati za katero volišče ie določen. Če je v srezu recimo 15 volišč, ie treba torej: 1 originalna kandidatna lis.ta, 16 prepisov kandidatnih list (15 -f 1) In pismene izjave kandidatov. Vse te dokumente izročita osebno dva predlagatelja sodišču proti potrdilu. Če se sodišče prepriča, da je vse v redu. potrdi listo in vse priložene izvode: en prepis vrne predlagateljem, ostale prepise razpošlje občinam, kjer so volišča. Original ostane na sodišču, kjer ima vsaik volilec pravico vpogleda vanj. Sodišče mora listo v 24 urah potrditi ali zavrniti. Če jo zavrne, ie treba takoj vložiti drugo, a pozabiti ne smemo, da sodišče sprejema liste samo tekom 25 dni do razpisu volitev. Opreznost torej zahteva, da se predlože liste prej. da tako ostane še čas za morebitne poprave. če vemo vse to, potem bo tudi vsakdo razumel, kako moramo organizirati dela da bo vse izvršeno pravilno in pravočasno. Treba ie. da se sestanejo pravi člani krajevnih organizacij vsakega okraja kot okrajni zbor ter določijo kandidate za svoj okraj. Te od organizacij izbrane kandidate porazdeli potem najbolje oblastni zbor po potrebi na okraje svoje oblasti. Če se ta ne bi mogel siliti pravočasno. store to lahko tudi okrožni zbori. Zadnji celjski okrožni zbor ie že za svoje okrožje to delo izvrši. Isto bo izvršilo mariborsko okrožje in tudi ljubljansko. Ko bodo tako no pri zeleni mizi, tem- več po volji članov — določeni kandidati porazdeljeni po vseh okrajih, bo treba sklicati zopet okrajne zbore v vseh okrajih, lder bedo izvedeni vsi potrebni koraki in dana navodila za enotno organizirani volilni boj. Prepričani smo, da bomo na ta način vsaj v okrajih, kjer je delavno ljudstvo že organizirano in zavedno, častno zmagali nad buržujskimi strankami. 'Opozarjamo, da se kandidatne liste ne bodo imenovale do strankah, temveč po imenu tistega kandidata, ki bo napisan na prvem mestu. To je velika hiba tega zakona; skrajno je reakcionarna. Buržuiske stranke računajo seveda pri tem na ljudsko nevednost, ki se bo mogoče res dala preslepiti po imenu moža, ki je v svoiem okraja znan kot vpliven poštenjak, ki^ pa bo glasoval v oblastni skupščini pač za davek na konsumne predmete, nasproten pa bo vsakemu progresivnemu davku na dohodke. Naloga ljudskih shodov bo. da to na-zadniaštvo volilnega zakona povsod pošteno osvetlijo. Nikakor ne sme imeti uspehov oseba, temveč programi-se izrazimo še bolj jasno: „ia_ biti izvoljen zato. ker je na dob .. su kot bogat mož itd., temveč izvoli J mora biti tisti, ki mu je, članstvo dajo upanje zaradi njegovega delovanja £ program, ki ga zastopa. Tj^sen do-tem tudi v oblastni skupsčim de sledno za svoj program in ne mo g kakšne osebne koristi. Samouprava sreza ali okraja. Kar bo za oblast oblastna skuP^s in oblastni odbor, to bo za vsak o srez sreska skupščina s sreskim rom (prim. danes okrajne odbore: na jerslcem). Tudi te volitve bo treba . zneje izvesti. Tudi pri teh vohtva^ ista volišča, vršile se bodo na .p istih imenikov in na vsakih loo valcev bo prišel po en član v ^ggg skupščino. Okraj., ki ima ječimo? : ?0 prebivalcev, bo imel v svoji skup ^ članov. Pa podrobno bomo govorili takrat, ko pride do tega. Tistim, M govore o razdoru med sociali®^ Razdora ni. Če so gospodje odvetniki in ravnatelji ter vodje bolniške blagajne ustanovili svoi poseben tednik »Zarjo«, ic treba to Pozdraviti. Kajti vsaj zdaj bo vsem pristašem gnile sloge jasno, da naš boj ni njih boj. da hočemo mi nekaj drugega nego oni. Ogenj ni voda, ne moreta gospodariti skupno — ločita naj se! Teda to še ne pomeni razdora v stranki. Vsi pristaši »Zarje« so že poldrugo leto delali proti stranki, stranka se je reorganizirala in krepila ne le brez njih, temveč tudi proti njim. če se da govoriti o razdoru, se je ta izvršil že na strankinem kongresu leta 1920. v Celju, ki je sklenil red v stranki, zapečaten pa je bil ta razdor na kongresu v Trbovljah leta 1921.. ki je ta red ne le potrdil, temveč še poostril in sprejel pravilnik, po katerem se morajo ravnati vsi, prav vsi, ki hočejo veljati za socialiste. Včasih je bila stranka neke vrste bratovščina. Za socialiste so veljali vsi, ki so rekli, da so, Kdor si je, pri »Svobodi« (ali prej pri »Vzajemnosti«) izposojal knjige, je bil — zaveden socialist. Kdor je kupoval v konsumu. istotako. Kdor je bil organiziran strokovno, ta je imel že vso učenost socializma. Naročniki delavskega časopisja so pa veljali za zanesljive zaupnike. O političnih organizacijah mnogi še vedeli niso! Na kongresih so odločevali voditelji posameznih organizacij. Kdor je bil najvplivnejši, ta je lahko spravil na kongres vse svoje prijatelje iu sklenil s pomočjo njih glasov vse. kar jc hotel. Najvplivnejši so bili pa tisti, ki so dati za agitacijo največ denarja, svojega ali tujega, to je bilo postransko... Zdaj je vse to popolnoma drugače! Niti »Svoboda«, niti konsumi. niti strokovne organizacije nimajo na stranko prav nikakega vpliva, razen če so njih člani obenem tudi člani stranke. Vsak prepričan socialist ima biti organiziran v vseh štirih — potem je gotovo, da se bodo vse štiri dobro podpirale^ in Izpopolnjevale med seboj, da dosežejo čimprej skupni cilj: boljšo, socialistično družbo in njen socialistični red. O tem redu še ne vemo, kakšen bo. Tudi kadar že bo. se bo še spreminjal, ker so bodo pogoji življenja izpreminiali. Toda eno bo moralo biti: izkoriščanje se mora odpraviti vsaj v svojih najbelj kričečih oblikah. Če pa hočemo pdpr& izkoriščanje sploh, ali msmo P , vrst? dolžni odpraviti ga iz svojih las ^ ^ Začeli smo ga odpravljati, ra . ko. kakor nekdanji opozicionai 1 kor komunisti, ki so pognali vsakega, kor komunisti, ki so P^/tr;rav so kdor je nosil boljšo suknjo lom ^j^je J ostale nazadnje samo fj^ati °se sploh se ta odprava ne sm® osebo- temveč stvari same. če ods ; ^0 tttdi ki te izkorišča, dobiš drugo. ^ mo*' izkoriščala! Izkoriščanje s“. ravitL Bu nost izkoriščanja jc treba j.; je v ie progresivni strankin r-flpVerjetito vC-J tem oziru izvršil v stranki n o,zirll< liko v gmotnem in duševne .Q pia- Ne le ovčice, tudi pastbn yeg imajo-čevati za stranko — Pa ,c3 nirrnrati #?' tem več morajo dati, pa ja 0 L ven; če mrmrajo, je to dok - pbs kapitalistični izkoriščevalski si* nego socializem! fokratnhh.f^ To je bilo seveda vsem t^l^voril y diteljem trn v peti. Kocmm K ® javk'1-Ljubljani celi dve uri proh ten obstrukcijski govor ie bil ta peiuli 1 je moral biti zbor prekinjen- .j {n usta nastopil proti, pač pa je izs poisl^t novil nov list. Anton Kristan vorjl pt° druge službe. Itd. Čobal je■ | . kongjj temu davku še na trbovehs . , editio! su. ves kongres se mu ie s■ se n& Bahun je držal ž njun. V tis ^ pac P dar nihče ni upal nastopm p ucilb “ so pisali proti »formalnostim- ie prepričanje vse, denar ni . ^ že W Proti temu razdoru, hi? sin0 la1, tak, čeprav še ni bilo »Zat, -.0 pitio*' napisali sledeči članek, ki * ,» z,daj, v, sodrugi šele zdaj prav razm_ soci| • imamo vedno več »prepr1C,eiavskib $ slov z velikimi dohodki o_d tega/ i ljev — pa vendar ne marajo __ gredo ka pošteno plačevati. ia3 - »Zarjo«. Osamosvojitev delavstva^ vC( Kdor ie kaj poduhal k da je prepričanje predpoffol., prePriča ,,j hteva. Toda ni vse! orgam *a- vse. bi ne bilo treba mkah ^ injjp$0 Le naivni komunisti so tako saj U. da so tudi vojaki .preS""*««, tudi oni sami delavci. naši,ja!1 no ", »prepričanja« ne bodo s n{ Izkušnja je te ljudi poučila. « 'da ° v"1]e tudi prepričanje vse. To- nrpn5ro ,vam je znano, da imajo versko Da Lot—2 ,s.arn° ovčice, ki plačujejo, ne »a pastirji, ki vladalo. su! se P021!^0 Prepričanje na no-zraeu pa\če vsakemu prepričancu ceIu neizbrisne črke »SSJ« ali >Kn7 t V neizor lahk «• Ker vam zatrjuje danes sociali«^1 VSi JpSarski uradnik, da je Ditaiic+il -1-1 ^a^avlja prav odločno na ka- Pitalia«* • "aUttvJJ4, prav ouioeno na Dr^ani,,01 s|stern. Cankar je pisal o Prekih X -V ?bhkl kn^e: v trdih in meh-bre7 nl, 2 zlato ali drugo obrezo in te &flm^reZe'T Tirano je lahko ali pa tudi ce Hiatm6 u,.na’umazanejšo diplomacijo, r°hnefV • Pa tisti, ki je 20 Saitt dal ?roti nagradam, potem si pa ,Več iz h2Sati nagrado 50.000 K ali še °^a dela, e blagajne, socialnega za-p0s VCev! Letošnja pripomba). udi takt.+no,odlo^no pa odklanjamo take Vse ne Dla^ • 6 *maio denar in lepe službe, 5e 2aradi +aj0 stranki. kar ji gre..Neumno Do rinlT^ °Citati stranki, da presoja ‘n odkod n arju- Stranka denar potrebuje 1)3 men o?1 Ka sicer vzame? Po denarju Stji° Dorin,1 tndi prepričanje in če 0 Dro&rpc; no objavljali strankine sklepe +V!aiartin 0 ,ne'm davku, smo vedeli, da I^ratsf-vo 111 stranko iz anarhije in av-se na Dot Poštenega dela. Mnogi v v^i.-Snieia*‘ in odtali »idealizem«, rtlSlli liucPn, r>strankl so Pošteni in nepo-tf bi social S-t0da nikakor ni Potrebno, n ^ liud;J -lcn° stranko vladali nepo-f J-T nepoštene v socialnem t0!l1 dehvci--imatramo tiste, ki so si po-* iO.000 i« i - organizacij priborili službe hočem i ° 00 K mesečnih dohodkov, ?esečno -.i-6 veckl° plačevati samo 1 Din e 'e vse Lvia ^-e.teaa ne- češ, pr^priča-Vt;,* eDi in formalnosti pa nič. red, rn.,0?iru bo Strankin zbor napra-f°^ia ze napravil! Le- vi* strankin ?'-9eprav so mnogi ho-vendar ?e n ° tajništvo onemogočiti — sociiiict enskem toliko prepri-b ?• ^ da im da fo tajništvo živi in kQUk0 nila v®e zaPisano, kaj kdo dela Ca m tudi kdaj kdo oLača. ’ Vedeli bomo-, kdo ie pomagal stranki iz blata pri razdoru in kdo se bo spomnil na prispevke šale takrat, ko bo že videl, da se izplača! _____ CELJSKI OKROŽNI ZBOR 15. T. M. Celjski okrožni zbor 15. t. m. je bil zelo živahen, zlasti pa še, ko se je oglasil k besedi sodr. Krištof iz Maribora ter je poročal o mariborskem sestanku, ki se ga je udeležilo 28 predsednikov krajevnih organizacij. Na tem sestanku so Mariborčani razpravljali o razdelitvi v oblasti in pa o novem socialističnem tedniku. K besedi se je potem oglasilo še več so-drugov. med katerimi navajamo sodr. Kdrena. Svetka. Krušiča in Bernota. So-drugi so se izrekli za tele smernice: Vsak, ki je stopil v našo stranko, je povedal s tem, kaj hoče. Mi zbiramo tiste, ki delajo in ki hočejo, da pride delovno ljudstvo do svojih pravic. Pri nas pravimo: Ali se hočeš bojevati z nami za iste cilje? Hočeš? Da! Potem izpolnjuj naše zapovedi. Mi moramo biti eno. moramo torej skupno delati. Delati moramo složno in ne škodovati drug drugemu. Ce se bo celjsko in mariborsko okrožje za volilni boj združilo, potem mora veljati isto. Ob tej priliki se mi zdi umestno poudariti, da so volitve zelo važne; odkar so volitve, velja za nas, da se moramo volitev udeleževati. Svoje člane hočemo namreč politično šolati in pa svoje somišljenike hočemo šteti. Med te spadajo seveda tisti, ki mso organizirani. V oblastnih zborih se bo rezal kruh delovnemu ljudstvu. Zato moramo povsod dobiti vsaj enega zastopnika za kontrolo, ki je neizmerne važnosti. Vidite, samo en naš sodrug Et-bin Kristan je 2e večkrat imel priliko prepričati o čem večino poslancev ter zmešati vladnim strankam račune. Bistven razloček med prejšnjimi volitvami in pa med sedanjimi leži v denarju. Prejšnje volitve so nas stale mnogo denarja: s tistim denarjem, smo dobili okrog 30.0C0 glasov. Letos na bomo delali samo z organizacijami. Za socializem moramo namreč delati iz prepričanja in ne zaradi denarja! Nešteto sodrugov smo namreč izgubili od leta 1920. dalje, ki so potem celi dve leti lenobo pasli. Kakor pa vse kaže, se Mariborčani še niso otresli tradicij. Zakaj še sedaj so med njimi ljudje, ki upajo. da bodo gospodarske organizacije podprle stranko, ker ne razumejo, da morajo uporabljati denar edinole v svoje gospodarske namene. Oblastne organizacije bomo delali po pravilniku. Pokrajinski odbor ne bo nikdar dovolil, da bi se kakšna ^organizacija imenovala socialistično, če se ne drži tega pravilnika. To ie tisto novo. o čemer govore: toda to je staro, to ni nič novega. Žal, da nas starini tega niso pravilno učili, zato se zdi to marsikomu novo. Drugod je to staro! Kakor že rečeno, se je oglasilo k besedi več sodrugov, nakar je bila končno soglasno sprejeta resolucija proti novemu laži-socialističnemu tedniku »Zarja«, ki se glasi: Resolucija soglasno sprejeta na okrožni konferenci v Celju. »Odločno odklanjamo neodkritosrčn^ delovanje tistih bivših sodrugov, ki so po Izletnem rovarjenju začeli izdajati nov tednik »Zarjo« pod zlaganim imenom socializma. Kdor ne izpolnjuje dolžnosti, kdor niti član ni. naj se ne imenuje socialista!« (Tudi pokrajinski odbor, ki je zboroval istega dne. sc ie soglasno izjavil v. istem smislu. — Opomba ured.). Obenem pa se je okrožna konferenc ca soglasno izrekla proti novemu strankinemu tedniku, ki bi naj pričel izhajati v, Mariboru pod imenom »Enakost« in pa proti razdelitvi stranke v dve oblastni organizaciji. Konferenca se ie tudi pri tej priliki soglasno izrekla za dosledno izvajanje strankinega pravilnika. Pri slučajnostih je bila sprejeta nato soglasno še sledeča Resolucija soglasno sprejeta na okrožni konferenci v. Celju 15. t. m. Z začudenjem čitamo, da mislijo kapitalisti predlagati v imenovanje za velikega župana v Mariboru gospoda dr. Pirkmajerja, okrajnega glavarja v Ptuju. Smatramo to za izzivanje. Človeka, ki se je tako žalostno proslavil kot glavar. hočejo posiaviti čez vse glavarje v oblasti. Ce se to res zgodi, bomo izvajali proti temu vse posledice. Ljudstvu pa priporočamo že zdaj, naj pri tem slučaju premišljuje, kakšna razlika je, če ima vlada pravico glavarje in župane imenovati, ali če ima ljudstvo pravico jih voliti. KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM SSJ IN KDZ V MARIBORSKEM OKROŽJU! Okrožno tajništvo SSJ in KDZ v Mariboru. sklicuje po nalogu okrožnega odbora SSJ in KDZ v nedeljo, dne 25. junija ob 8. zjutraj v posvetovalnico mestnega magistrata IZREDNO OKROŽNO KONFERENCO. Dn’evni red: 1. Otvoritev in konstituiranje konfet renče. 2. Poročilo okrožnega tajništva. 3. Volitve v oblastne skupščine. 4. Oblastna organizacija stranke. 5. Strankin tisk. 6. Agrarna reforma, 7. Raznoterosti. Delegate za konferenco volite po § 23. organ, pravilnika, ki se glasi: Vsa-! ka organizacija, ki ie pravilno obračunala za zadnje 3 mesece pred dnevom sklica* nja, ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 50 članov do enega, pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevajo. 30 ali več članov pa se šteje za 50. Število delegatov se računa na temelju povprečnega števila članov v zadnjih 3 mesecih. Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik. Vsak delegat mora prinesti seboj len gitimacijo, ki jih je mariborsko okrožno tajništvo te dni razposlalo po določilih § 23. org. pravilnika vsem včlanjenim organizacijam. Organizacije, ki bi ne prejele okrožnice in legitimacij naj pošljejo svojega delegata kljub temu — s posebno od krajevne organizacije, potrjeno legitimacijo — na konferenco. Okrožno tajništvo SSJ in KDZ v Mariboru. Stavka v strojnih tovarnah in livarnah končana. Stavka uradništva in delovodij, ki ie izbruhnila v soboto v strojnih tovarnah in livarnah, je včeraj (20. t. m.) končala. Gibanje za izboljšanje prejemkov uradništva tega podjetja, kateremu so se pridružili tudi delovodje, ie počelo 2. maja t. 1. Po dolgotrajnih pogajanjih je končalo s povoljnim uspehom. I. JAVNA TELOVADBA DELAVSKE TELOVADNE JEDNOTE »SVOBODA«. PODRUŽNICA JESENICE IN DELAVSKEGA TELOVADNEGA DRUŠTVA »SLOGA« IZ MARIBORA, ki se bo vršila na Jesenicah 25. juniia 1922. I. Ob 9. dopoldne sprejem došliK telovadcev »Sloge« na kolodvoru, nato odhod v »Delavski dom« na Savi. II- Na telovadišču kratek pozdrav gostov, nato skušnja za proste vaje. JAVNA TELOVADBA. I. Pozdrav telovadcev. II. Izvajanje prostih vaj DTJ češkoslovaških za I. delavsko olimpijado v Pragi 1. 1921. a) Moški šolski naraščaj z rdečimi pra-porci; b) ženski šolski naraščaj; c) proste vaje članic; j č) proste vaje članov. >; III. Vaje na orodju; a) Vaje članic »Sloge« na bradli: b) vaje obrtnega naraščaja »Svobode« na drogu; c) orodne vaje članov »Sloge« in »Svobode«. IV- Skupina. Po javni telovadbi priredi gostil, in stavbna zadruga domačo zabavo. Vstopnina: 5 Din, 4 Din in 3 Din. Igra godba kovinarjev na Jesenicah. • Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da so izkaznice za znižano vožnjo že gotove in smo jih razposlali že vsem, ki so jih do sedaj naročile. Vse tiste podružnice, ki jih še niso naročile, opozarjamo. da to takoj store, da morej<> pravočasno preskrbeti svojim članom, ki se hočejo udeležiti telovadbe, izkaznice za znižano vožnjo. Odbori vseh podružnic naj poskrbe, da bo udeležba čim številnejša. Dosedaj ie dovolila znižano vožnjo samo južna železnica. Vsi udeleženci s Štajerskega in Hrastnika, Trbovelj in Zagorja naj se pripeljejo z vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 4. zjutraj, odkoder se odpeljejo na Jesenice z izletniškim vlakom ob 5. zjutraj. Nameravani posebni vlak odpade. SODRUGI KOVINARJI IZ LJUBLJANE IN OKOLICE! Odbor ljubljanske podružnice kovinarjev naznanja, da se vrši izlet na Bled in Jesenice dne 25. t. m. s sledečim vzpo-redom: Ob 5. zjutraj odhod z vlakom na Lesce. Ob 7V2. prihod na Lesce ter peš odhod na Bled. . , t Kovinarji, udeležite se tega izleta polnoštevilno, da pokažemo jeseniškim sodrugom svoje zanimanje za njihovo delovanje. , J . „. , , Od 8. do 1. ogledovanje Bleda, nato Pa odhod skozi Vintgar na Jesenice., kjer se vrši popoldne javna telovadba delavskih telovadnih društev. Ker se s 1. julijem podraži vožnja po železnicah za 50 odstotkov, naj vsak so-cirug, kateri namerava posetiti^ letos Bled, porabi priliko ter se udeleži tega skupnega izleta pri nepodraženi vožnji. Odbor nodružnice kovinarjev v Ljubljani. Tedenski pregled. Na Madžarskem so se izvršile prejšnji teden državnozborske volitve, pri katerih so socialisti izšli kot najmočnejša opozicionalna stranka. Dobili so od 79 mandatov opozicije 25. To ie značilno za državo krščanske večine, kakor je Madžarska. Na račun klerikalizma, ki ni sposoben ljudstvu ustvariti tisto, kar si Zeli, raste socialistično gibanje. Ljudje vi- maramo, tem manj, ker ne rzpol , članskih dolžnosti, ki so pri nas za DOg ljudi res precej težke ... Kakor ie P • + Oblastne volitve se bodo na pre log ministra Marinkoviča izvršile pr den v mesecu oktobru. Vladne potrebujejo časa, da pridobilo » ^ za svoje zavoženo gospodarstvo, jim seveda ne bo posrečilo, eeionav »e jajo v svoio agitacijo ogromne mu in so porabile v svoje svrhe 5, „ na- liionov dinarjev od vojne odškodnin mesto da bi. jih izplačale vojnim ° vancem, kakor ie priznal minister nudi v odboru za vojno odškodnin • ^ + Zadeva, ki se bo še P»ias"“® j. parlamentu. Kraljeviča Jurija so l rali v nekem pariškem sanatoriju. ^ krožijo po Belgradu čudne govorice, ljevič Jurij je obsojal v nekem pis ^ra šiču vladno gospodarsko polit:ko. Val, državo v propast. Obenem ie z ,stvžt< nai se ne izključi od prestolonasi dokler ne dobi kralj moškega P Radi tega pisma je vlada predlaS ^;j0. se Jurij, internira, kar se ie tudi‘ j^or Opozicionalne stranke bodo te , par-zanimive stvari menda spravile P himent. yiada ie -f Stejič ne bo ponnlosčen. . ggenje sklenila, da predloga za P?^ranu. atentatorja Stejiča ne predloži + Trgovinsko pogodbo ™ea državo in Nemčijo so podaljšan^ jo, razmotrivaio in sc odločijo za pametno in pravilno, V Haagu na Holandskem so kapitalisti zopet otvorili konferenco. In sicer jim gre za to, da bi sc pogovorili do konca s sovjetsko Rusijo. To je vse. Več pa ni vredno gov.ora. Slavni grešnik Šušteršič, ki se ga klerikalci tako boje. se povrne v kratkem domov. V italijanski socialistični stranki grozi ponoven razkol. Poslanski klub se je povečini uprl sklepu glavne strankine instance. da stranka ne pojde v vlado. Zato se je del kluba proglasil kratkomalo kot avtonomnega in izvolil svoje načelstvo. Delavstvo ie seveda proti temu. da bi šla stranka vladat, ampak se ne zaveda toliko svojih pravic in nima tako dobre organizacije, da bi nepokomeže prav hitro brcnilo iz svojih vrst, kakor je naše delavstvo brcnilo od svoje srede par možakarjev, ki se niso hoteli podvreči, kakor bi napravil vsak discipliniran socialist, njegovim sklepom v Trbovljah. Ker v Italiji tega še niso zmožni, bodo doživeli nov razkol z vsemi težkimi posledicami. pri nas pa sc je nedisciplina kaznovala z enostavno izključitvijo. Vsakdo lahko razume ta razloček in pouk iz njega. Z moskovskim procesom proti socialistom gre tako, kakor mora iti, Boljše-viki, ki se niso še nikoli vprašali, kai je socialistično in kaj ne. delajo na to, da odstranijo vse zagovornike socialiste, ki so prišli nalašč iz drugih dežel v Moskvo, da kontrolirajo boljševiško justico v njenem delu proti bratom. To ruskim komunistom ni ljubo, zato iščejo tisoč načinov, da bi jih odpravili in prirejajo celo plačane poulične demonstracije proti njim. To so socialistični zagovorniki seveda uvideli in svoja mesta odložili. Tako se je »enotna proletarska fronta« zopet za par desetletij oddaljila. Sploh danes menda nihče več resno ne računa na zedinjenje s komunisti. Zedinjenje bo med socialisti in socialisti ali pa nič! Din©¥BS© -- 5.m0. VOLITVE V OBLASTNO SKUPgnji 5la- Opozarjamo sodruge na. PT1' nek o volitvah v oblastno ® , v0Htev. naša najpotrebnejše gledate zadaia ste- Mogoče ie kakemu nat°''jnl:’ reincmbe vilka »Ljudskega glasu« vsled J-P ^ j0 rekl2 Politične vesti. + Enako kakor Kocmur se tudi Ant. Kristan ni hotel ukloniti sklepom celjskega kongresa 1. 1920. Razlika je bila le v tem. da je ostal prvi v Ljubljani in skušal potegniti za seboi tudi ljubljansko organizacijo. ki jo je kot predsednik pustil v ta namen zaspati; nič mesečnih sestankov. nič shodov, nič obračunov; člane, ki so to zahtevali, je pa dolžil, rovarjenja, tako da je nastala anarhija. Drugi je pa izprcvidel položaj in se začel ogledovati po kaki drugi službi in jo tudi dobil ter se preselil v Belje. Prvega smo iz grešne popustljivosti in strahu pred. »razdorom« pustili paševati, da sodrugi po Sloveniji niso vedeli, pri čem da so o drugem pa so nam prepovedovali pisati, ces, saj ga ni tu. Vendar smo vsaj to večkrat napisali, da ni član. To je znano vsem. ki ci-tajo naš tisk. Mnogi so ‘pa da ie organiziran vsaj v Baranji, l udi to bo zdaj minulo, kajti novosadska »bloboda« piše 18. t. m., da g. Anton Kristan ni elan stranke že odkar ic Prev£® . Y ^e" liu, in opozarja pri tej priliki na to, da ga ne smemo zamenjavati s sodr. poslancem Etbinom Kristanom (s katerim ni niti v sorodstvu!) — Izjavljamo pr^ tej priliki, da naj nam nihče ne zameri, ce pišemo o A. K., kakor da bi bil kak zlocmec. Tega nismo trdili, branimo se samo njegovega članstva; kot meščan ie lahko vsega spoštovanja vreden, med socialisti ga pa ne vilka »Ljudskega glasu« ^ )0 slovov izostala. Kdor je ni do • mira čimprej! pfPnrotrUk0.V,, Nova faza Žerjav - **. v afere. Preieli smo sledem hop - naSto- Mariboru živeči koroški Slo sVince^ aijo enooio proti gospodarstv v)ade v Mežici in bodo zahtevali ^e\e- Belgradu. da zahteva^ od fi' , ^ati v. gaci.ie v Ljubljani, točno P ” , gre)c' račune Narodnega sveta izza j/jconč11® Smodeievih časov v Celovcu ^ ;zza likvidacije. Vsota o znanih 30°. jgjca-meseca oktobra 1918 bo ^^.iggah1 ®a” vo. Vodstvo bo poverjeno g- a jn j-aČU' memu. Vsakogar, ki je imel nozivalT1(r ne z bivšim Narodnim svetom.. , ^ani ah poslat; finančni delegaciji v Dm ra-ministrstvu v Belgrad vsa P J oirlenie' čune in spise, zadevajoče zgor ^jjjor. no poslovanje. nrhjefflVov Dohodnina od službenih ' 2 m nlh nameščencev za 1. 1921 in nicjeca o proračunskih dvanajstinah z\. »a ne Pjf $ april 1922 se je uveljavilo načelo,^ 1921 ^ jo zasebni nameščenci dohodnine enakih P, 1922 od onega zneska, ki se plaj- . « jz odm jemkih pri državnih nameščenem se v ne osnove. Pri prejemanju m prcicfT •vn erfinn lr. vKina skupnih SllU*®"" '^ ,no ik ucuu-ve. rn iJi cjcm^i.ru *" Plv"~, „cti va edino le višina skupnih s,“^ge VjSv brez ozira na kategorijo, cin alipreipij1. p3 Edino kar je poleg višine skuP presta® nC) i, je družinsko stanje./*tatar . nam^ važno, je družinsko stanje, nav^ . n3I!n&■ ^ načelih, po katerih dobivajo dr bo ki ima namen vzgajati ®čnem i?vno ljudstvo v čistem sociali- ijMuoivu v wioicJ.ii otjvicui- v sobotn o U' ^tvoril .io bo s. Podbevšek bilj driio-’ njega so oblju- ^vetek h SCK*ru£i: da bodo predavali. S. ^0fen »n° K?vo.r^ >>0 dieselmotorjih«, s. ,vklika« e n^u in ženi s socialističnega klusu. ' ern°t Pa bo predaval v ci- ^ezuit^frt,{a. ^ireditev v nedeljo 18. t. m. ska k , ganska »Svoboda« — celjena ,ain •V°/iM11 ni- velikega vreden ni. 5i Za iavnl16 ,0 Premalo iu so odšli, da ?rSanizno;Lnar^tavljence ustanovijo lastno ^ novi . a' J°i- razočaranje. V zlatih vn+,^aniza9i^ ostalo samo pet sotovari5i 1 ov- *-*• prof. Mravljak, lastni ci- f>onnL T)Ustili na cedilu. Delav-0r^anizaciiaS- laIlk'°> ker veste, kaj je, »Demit lfl sloge! D°stali VPi^r slca cvetka.« G. Rebek so si tov-At-n m mogočen gospod, odkar * revežpCn DOZ'dali. Najprej so pometa-no«. p0t_. a Cesto. To ie že »demokratič-^N°vi (j .; So v svojem »poslanem« v yedak ervr * Ce^skim odvetnikom prepo-teŠ, da ,nSaR tožbe Pri ni{m samim, * spod Rebek niso plačnik za tožbe. Nesrečni Hojnik, (to je namreč tip sti. katerega ie Rebek na cesto vrgel in mu je pri tem opravo pokvaril) zdaj pa ne smeš g. Rebeka tožiti za odškodnino. G. Rebek so velika glava v Celju, in kakor zvemo, bodo nosilec »demokratske« liste pri bodočih volitvah! Ker se g. Rebeka tudi obrtniki bojijo, da ne bi nad niimi izvajal »demokratizma«, bo njihova kišta — prazna. O, ti »demokrati«! Je razlika med demokratom in med »demokratom«! Is sčranBe®. Ker nekatere organizacije že vedno ne ohs računavajo pravilno ponavljamo pojasnilo: Obračunsvanjc. Nekatere organizacije še vedno ne znajo obračunavati. Nekaj jih je celo takih, ki zato niti obračunale niso, marveč čas kajo na nove tiskovine. Sodrugi! To ni prav. Koliko znašajo prispevki za posamezne elane, to je razvidno iz razpredelnice, ki je bila obenem v. organizacijskim pravilnikom objavljena v prvih letošnjih številkah »Ljudskega Glasu« (t. j. v četrtkovih številkah »Napreja«), V teh težkih časih bi ne bilo prav, če bi stare pristopne iz« jave zavrgli samo zato, ker je na njih natisnjena tudi stara, že ne več veljavna razpredelnica. To razpredelnico prečrtajte in se ravnajte po novi, pa je. Papir in tisk sta draga, saj bodo te tiske* vine itak prekmalu pošle. Kako se članski prispevki razdele, je v §§ 16., 17. in IS. organizacijskega pravilnika. Pri* stopnina 1 Din gre cela pokrajinskemu tajništvu. Od vsakega mesečnega prispevka gre 50 par glavnemu odboru, brez razlike torej, koliko kdo plača, ali 1 Din, ali 2, ali 10 ali 100 Din, kar pa ostane, se razdeli na dva dela: 70% dobi pokrajinsko tajništvo, 30% pa ostane odboru krajevne organizacije. Od člana, ki plača 1 Din, dobi torej Glavni odbor 50 par, pokrajinsko tajs ništvo 35 par, krajevni odbor pa 15 par. Od člana, ki plača 5 Din, pa dobi Glavni odbor zopet 50 par, pokrajinsko tajništvo 3.15 Din, krajevni odbor pa 1.35 Din itd. Če ima organi* zacija 50 članov, mora poslati za Glavni odbor 25 Din, za pokrajinsko tajništvo pa 70% od ostanka vseh mesečnih prispevkov. Recimo, da je teh 50 elanov plačalo vsega skupaj (brez Dri* stopnine) 115 D:n, ostanek je torej 90 Din, dobi pokrajinsKO tajništvo 63 Din (s temi vred o- Vv a PosJi*tf tudi vso pristopnino in znesek ».o J.Jin za Glavni odbor), v blagajni krajevne organizacije pa ostane 27 Din. Za »Ljudski Glas« je treba poslati še posebe po 1.50 Din za vsa* kega elana. Ti računi niso tako težki! Krajevna politična organizacija SSJ v Ljubljani priredi v četrtek, dne 22. t. ni ob 18. v veliki dvorani »Mestnega doma« shod s sledečim dnevnm redom: Politični položai v državi in občini. Sodrugi vsi na shod! — Odbor. Zfr.. Šiška. Javen članski sestanek krajevne organizacije ICDZ v Zg. Šiški se bo vršil 20 junija ob 14. ip-ri ^Zrimšku« v Kosezah. K obilni udeležbi vabi predsednik. Trbovlje. Krajevna politična organizacija Soc. stranice Jugoslavije vabi vse svoje člane na sestanek, kateri se bo vršil v nedeljo 25. junija ob 4. popoldne v Del. Domu. Vabimo "tudi sodntse iz Hrastnika. Nečlani nimajo vstopa. •— Predsednik. Trbovlje. V petek, dae 23. junija se bo vršila diskusija ob 4. popoldne v prostorih Delavskega doma. Odbor. Raihenburg. Sestanek naše organizacije bo v nedeJjo 25. t. m. ob S. zjutraj v gost. g. Franca Vranetiča v drugi sobi. Zelo važno! Pridite vsj r. izkaznicami. Dragatnš. Krajevna organizacija KDZ v Dragatušu vabi na sfcod. ki se bo vršil v nedeljo. dne 25. t. m, ob 14. pri Francu Štepanie«. Točna udeležba dolžnost. Odbor. *ftrok. Odbor ljubljanskih kovinarjev je sklenil, da sc bo vršila vsak 1. in 3. torek v mesecu redna seja. Dolžnost odbornikov jc, da se teh sej redno udeleže. Prihodnja Izredna seja se bo vršila v petek dne 23. t. ra. — Predsednik. Vestnih Svobode, Izobraževalnega društva »Svobode« v Sp. biški je danes, v sredo 2!. t. m., ob 8. zvečer odborova seja. — Predsednik. Zavarovanje proti toči Poljedelsiko ministrstvo je izgotovijo načrt zakona o zavarovanju iproti toči ter ga predložilo narodni skupščini Socializem mora biti čist. Izmed številnih pisem, ki jih prejemamo dan za dnem od zavednih socialistov priobčujemo sledeče: Medvode, 15. junija 1922. Cenjeni s. urednik! Blagovolite sporočiti javno gosp. okrog »Delavskega Lista« in »Zarje«, da naj meni ne pošiljajo več svo-: jih trobil, kajti v papirnicah Medvode-: Goričane ne bodo lovili kalinov, posebno v moji osebi ne dobijo pristaša. Jaz sem zadovoljen z »Naprejem«. samo čiščenje v stranki vam priporočam. Socializem mora biti čist! — Janko Cvajnar. Križe pri Tržiču. »Domoljub« z dne 14. t. in. je .priobčil članek, v katerem piše: Krržkj ozk roma Pristavski sociii so se pojavili v časopisju v obhtci temnih laži. — Pristaši oz. pisec članka1 bo toliko pnjazen iu naj pove bralcem, kako smo se zlagali in ali je sploh do danes bila v naših člankih kaka laž. Mogoče je zadeva Knificem laz? Ali je laž. da je g. Arh reete Sitar nagovarjaj posestnice, naj še nadalje uživajo ■pašo po občinskih potili brezplačno? Ali je morda laž. da ste davke na pijačo povišali z pret-vezo, da hočete na postajališče Križe poslopje ziuati. Ali je mogoče to laž, da ste delavcu, ki stanuje v občini cez e0 let, ker je revež, odklonili sprejem v domovinsko pravico? Le na temelju našega dela vas je kr. okrajno glavarstvo pnsriilo. da ste ga sprejeli. Ali je to tudi laž?, Da vi laži pišete po časopisju, snio vam že po-"v €uuli v našem prvem članku. Vi ste zaueli in! pa nadaljujemo — boj. ne laganje. Nadalje "naoi pripovedujete, da postajamo osamljeni, zato razširjamo take laži. Nam ni ipotrebno z lažmi de-i lovati imamo resnice zadosti na razpolago, in kar s>e tiče osamlienesti, pa orosimo pisca, nai se z zgodovino Tnalo bolj pobavi in tam se bo naučil in spoznal da ie resnica raivno nasprotno; tam bo našel, kako grozovito moč so imeli svoj čas in do kam so danes že prišli. Svetule-mo mu pa tudi. naj prebere zgodovino socialne demokracije in bo tudi strmci. Ta mu bo povedala, da smo mi v tej kratki dobi, kar nas javno toliko več ne preganjajo kakor pred tridesetimi leti, napredovali in še napredujemo, in bomo toliko časa napredovali, da bodo vsi tisti* kateri so že po vaši krivdi zaslepljeni, spregie-dli in spoznali, katera stranka je delavska, kdo se za delavske pravice bori in sc bo boril toliko časa, da b. vej nje to. kar vi tam. kjer še in-)-te \edino, tlačite. In takrat vami bo popolnoma odzvonilo. Trpinom pa svetujemo: Kadar bodo zapet votelve, in pridejo k tam z delavsko kandidatno listo, kakor so to že storili, takrat iih' vprašajte, koliko so že za vas storili ker vas poznano samo takrat, kadar rabijo vaše glasove in P-otem pa hrbet obrnejo in vas tlačijo Gospodje okrog »Domoljuba« in * Nov ega Časa« sedaj pa imate zopet vi besedo. — Delavec.—.* Sv. Peter pod Svetim! gorami. V nedeljo 11. junija se ie vršil v Kozjem shod samostojne kmetijske stranke, ali bolje rečeno samostojnih bikovcev. " Govorniki so .bili Pucelj, mesar in klobasar iz Ljubljane. Mrmolja in pa še neki Srb. Če so se nadejali, da bo shod dobro uspel in da bo v obilnem številu obiskan, so se prekleto zmotili. Bilo je mnogo ljudi, pa ne njihovih pristašev, ampak od drugih strank. Največ jih je bilo S. L. S. in pa tudi K. D. Z. Oni so pa imeli par veter-niakov. ki nosiio ime po hribu Veternik, par mož iz Buč in Zagorja, može ki nam ne bodo odpravili gorja, ki ga zdaj trpimo. Pucelj bi najrajši od samih bikeov in volov govoril, če bi mu eden navzočih ne očital grehov zavoljo naših fantov, ki so morali radi vladine nemarnosti umreti. Puclju pač voli največ nesejo. Mrmolja ie pa nekaj mrmral v kotu, pa' ne vem kaj Potem sem zvedel od nekega moža. da bi najrajši no naših vinorodnih krajih vse trsie posekal in črešnje nasadil. In marsikaj so Puclju očitali: predvsem tiste milijone, ki jih je profitiral, pri izvozu živine in žita. Vprašali so ga tudi. kje je naše jaro žito, katerega nam ie obljubil. Pa ie rekel, da ie v južnih krajih preveč vroče za jaro žito in da ne uspeva. Ali ni minister Pucelj prej tega vedel, kako žito seieio v južnih krajih? Kai pa potem ob-ljubuje! No. pa mu odpuščamo to, saj e vemo, da ima zelo malo pojma v Dclje-delstvu ker se le bolj z voli bikci peča. kak osel na vrsto pride, Nekdo s lindobnim fe- Včasih menda še kšeft je kšelt. zikoii?. Lubečsia pri Celju. V našem kraju je mnogo delavcev, ki se ne štejejo med delavce. ker imajo nekateri izmed njih tudi malo posestvo, ki pa ne nese dovolj za ohranitev življenja — treba ?e postranskega zaslužka. Mnogi izmed njih so zaposleni pri Caterju in Westnu. Povsod so pa plače mizerne: pri Čaterju celo 10-urni delavni čas. Ljudje zabavljajo čez kruto postopanje kapitalistov. Oni pa, ki jim ni treba delati v tovarni, zabavljajo čez delavsko strokovno organizacijo. Neki hrvaški kovači, ki je dobil ženo z napolnjeno mošnjo denarja, sedaj pa še pri Kuštru posestvo zastani — ta klerikalni »Radičevič« širi govorice, ki mu bodo postale neprijetne! Njemu prav pridno sekundira njegov svak Alojzij Pirc, zgolj iz sovraštva, ker ga je stavkovna kontrola med stavko pri delu našla ter mu odvzela stavkovno podporo. Leve pri Celju. Tu se je v nedeljo 18. mnija vršil javen shod SSJ in KDZ v gostilni pri Košaku. Na shodu je poročal s. Leskošek iz Celja .Govornik je razlagal politični položaj v naši državi ter parlamentarno delo soc. kluba in ostalih strank. Bičal je korupcijo in verižništvo. Dokazoval je razredni boj gospodarsko slabejših. To pa navzočim kapitalistom, ali še boljše g. Majdiču z zlato varižico ni bilo všeč, ker se je čutil najbrže prizadetega. ker je on kot gostilničar v Levcu tudi prekupčevalec. Ta je delal vedno medklice, da zasebna lastnina bogatašev mora ostati tudi pri bogataših. Vse to mu je seveda govornik ovrgel z dokazi, Shod je bil tudi g. Strenčanu neprijeten, ker tudi on, izkorišča delavke in. hlapce: dninarjem namreč plačuje po 4 K na dan. On sam pa ima poleg velikega posestva 5e orožniško pokojnino. Razumljivo je, da takim gospodom socializem ni všeč: še mani všeč so jim pa socialistični shodi, na katerih se ljudstvu oči odpirajo. Ja. ja. nič ne pomaga zabavljanje čez socializem. Socialistične organizacije napredujejo stalno. Kot zaupnik fungira sedaj v Levcu s. Silenšek Martin; pri njem se bo dobival odslej tudi »Ljudski Glas« za Sane. ker ga že pošta neredno dostavlja* Rajhenburg. Shod dne 11. t. m. ni bil kakor po navadi v večjem številu obiskan. Zakrivilo je to tudi rudarsko zborovanje, pri katerem so bili tudi naši somišljeniki. Obžalovati je. delajo med temi mnogi premožnejši kmetje, kateri se za delavske interese prav. malo brigajo in zaradi takih morajo ostati na cesti, za to delo sposobnejši delavci. Mlajši kmetje bajtarji so pa že od nekdaj primorani hoditi v rudokope. Samo žalostno je. da so še mnogi tako nezavedni. Sodr. Bernot nam je orisal vse potrebno, razložil delo raznih strank in spodbujal k delu za to slabo gospodarstvo zelo nujno In potrebno organizacijo. Kako daleč smo že zatirani. pri vsem gospodarstvu naših ^nasprotnikov, nam je že dovolj znano. Treba nam je torej skrbeti za svojo lastno odpomoč. Kako daleč da so male kmete izgospodarili samostojneži z demokrati, kako so delavce raznih vrst stranke za nos vodile z. izpreminjanjem starostran-karskih imen in programov, o prenaglem, šc ne dovoli poučenem komunizmu, nam jc v veliko zanimanje govoril. — O mnogih nepotrebnih zlorabah naših vojakov, o nepotrebnem izvozu živine, katera naj bi se vsai v lirah plačala, je govoril sodr. Umek. — Sodr. Banko obžaluje' razkropitev tukajšnjih delavskih rnas, zanikar-nost do svojih časopisov^ in zelo potrebne boljše organizacije. Če se za vse to, potrebno, delavci, bolje ne pobrigamo, zašli bomo še na večjo rakovo pot in do zadnjega oslabimo. — Shod sc je mirno končal. Iz Poljčan. Že dvakrat smo poročali o gospodu Rottmanu, progovnem mojstru v Poljčanah, in kakor se nam dozdeva, se nihče ne pobriga, da bi takega možakarja pozvali na odgovornost, ker že res malo preveč na svojo roko dela. Gospod R. se res veliko upa. Napravil je celo vozni red za dvorni vlak in je radi tega moral delavec Gunzei dve noči službo delati, a. gospod R. je šel k svoji ženi, da jo kratkočasi. Pošilja tudi prožne delavce s prožnim vozom po svoje vino, na katerega morajo celi popoldan čakati, seveda na račun železnice. Južna železnica mora imeti dosti apna. ker ga ta gospod po zelo nizki ceni razpečava. Kaj pa je z »Back-handlpartieiuhrerjem«? Mislimo, da sedaj nima piščancev in pšenice, da bi gospodu R. nosil. Zdaj ga bo treba šikanirati, ali pa celo kaznovati, ni res? Toraj opominjamo merodajne osebe, da se ta zadeva preišče, sicer bomo primorani vse omenjeno naznaniti generalni direkciji. — Prizadeti železničarji. Iz Brežic. Na članskem zborovanju dne 11. t. m. smo vsestransko razmotrj«-vali nov pojav. Ta novi pojav je »Zarja«. Najprvo bi svetovali gospodom okoli »Zarje«, če imajo res tako dobro voljo do skupnega dela, naj prenehajo z izdajanjem tega lista in nai tiste vsote dado res v delavsko korist. Zakaj gospodom bodi povedano, da mi .tudi vemo, odkod so tiste vsote — namreč da so last vsega jugoslovanskega proletariata. Torej, če imajo gospodje tako srčno žejjo, da bi se proletariat zedinil, počemu ta novi list? Gospodje bi bili rekli: »Dosti je razkola med proletariatom in ker vidimo, da proletariat čim daljo bolj trpi. smo pripravljeni storiti vse, samo da nride do skupnega in koristnega dela.« Ali gospodje so šli in pišejo v složnem delu, o razredni zavednosti, o disciplini in o vseh takih lepih rečeh, tisti trenutek pa namigavak) o prestrogi disciplini! Gospodje, kaj pa to pomeni? Izvrševalnl odbor je rekel, da se nočejo pokoriti njegovim sklepom, na drugi strani smo slišali, da je ta izvrše-valni odbor preradikalen itd. Ne^ bomo danes preiskovali, kdo je imel bolj prav. pač pa konštatiramo. da so ravno taki pojavi močno upiivali na razdor v stranki že pred izbruhom komunizma. Predaleč bi nas zavajalo, če bi hoteli vse to razmotrivati, ali eno je gotovo: šele sedaj vidimo čisto jasno, da se nekateri prejšnji voditelji niso hoteli nikdar pokoriti izvrševalnemu odboru. Strankin zbor v Trbovljah si je jasno začrtal pot. po kateri bo hodila stranka in si je izvolil tudi izvrševalni odbor, kateri je naša suverena oblast. Pokazalo se je pa kmalu, da sc nekateri stari veterani ne marajo pokoravati njegovim sklepom. Dobro, če bi izvrševalni odbor na- svojih sejah po njihovem mnenju sklepal kai nepravilnega, bi bila stvarna kritika na mestu, ali stari veterani so si mislili: poprei se nismo pokorili in tudi sedaj se ne bomo. In to je zmota! če hočemo v stranki red, se moralo vsi njeni člani pokoriti vrhovnemu vodstvu, to namreč ni na eni strani za-oovedovunje. na drugi strani pa slepa pokorščina, kakor pravi »Zarja«, ampak je tisto, kar vsi tako ljubimo in Jcar sc imenuje red. Ker smo objektivni in ne maramo nikomur krivice 'delati znamo, da so gospodje okoli »L3*r ' Kocmur, Kopač itd. precej naprav1^ proletariat Ali zakai se nočejo se™Jo| • +,711 Ha bi za^cii ? Vse vreči strankinemu vodstvu, da bi začel’ skupno delovati v prid proletariatu! organizacije naj razmotrivajo in naj skutirajo, da pridemo enkrat na ]asni . ni dobra taktika, če nekaterim ljudemt ■ kaj ni po godu, pa gredo in zaeno jati nov list. da bi s tem seveda dobro v prvi vrsti zaupnike v organizaci.ii upniki, če zgubijo glavo in če niso ^ poučeni, propagirajo razkol naprej, nam je razkola, siti smo do sna reči. gospodje okoli »Zarje«. Le v res dobrobit proletariata na srcu’ , vam je bilo baje nekoč, potem po p.0ti k cilju! pioni tul«!- Iz Globokega eri Brežicah. Rud^ni šniaga rudnika so sedaj v mez^em poS^v Zato obveščamo delavce cele Snovem], no pa naše sodruge, naj ne hodijo v w ^ isikat dela. Nadalje izjavlja tukana KDZ, kakor tudi -vse druge brežiškega ^or da ne maramo nobenih dragih c3?0*™5 . 50 iNaipcrsi«, »Ljudski glas« In »Enakost*« ,iayj£0 edino ti prava uradna glasila nase — Denarni tre. (Zgreb, 20. 1.45 ški dolar velja 72.50 Din, čeikoslov. Kr« ^ Din, 100 ndemških mark 24Jo D j n. . pjjj, skih lejev 45.50 Din, italijanska lira o. ^ 100 avstrijskih kron 0.50 Din, iranc G.50 Din. . .. \ KiloK12*11 — Žitni trg. (Zagreb, 18. i"a’'c 3.48 da pšenice stane 3.85—4.05 Din. kg 3.50 Din kff ’r'** ** n in. n Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu! Odgovorni urednik: Anton Fodbe™ljanL Tisk Učiteljske tiskarne v 1 _ kože, obraza, vratu, rok, tako lepot« jj las, se morejo samo skozi razumno B v30h 0 seči. Tisočera pripoznania so dospei žel sveta za lekarnarja Follerja: „ naibo'le ..lSISA" UMIS« MMBCK® blago, nsjfinejše „milo lepote , , i.td — in poštnino 120 K. nitur p«mai>a nečistost kože, B0" tdi Bfl-zajedance, ’ *nat0-brf" reži kozo mehko r ■ lon. in cisto; 2 PO«elf^|toin0 čka z zasnotom 80 K. /* l O ^ „EriSk3r0, STld. donja Elsatrff št. 358. H**«** Išče se za tovarno pohištva in patosa v Nilu vporablja ta štedi perilo in novec, m mm m m m ITI SE7 C^-IS let) iščem popolne oskrbe. Ponudbe pod ,Moderna vzgoja4 na upravo »Napreja*. , Nalfe@ili© iti nalwarsneli@ naložite svoje prihranke v Mn site Marsh©?, Ruika cesta 5 priporoča obleke za moške In ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Proa mariborska Tr2oIka cesta St. 33, tel. 334, priporoča dober kruh In žemlje. [0 f brez odbitka rentnega in inva^ l lidnega davka. Gostilna = Maribor = Ruska cesta it. 7 priporoča izborno fcegfoiajo in pijačo. Hranilni, kapital K 4*000.000. DrSSDrasiEce s© v lastno hranilnico S ■■■ N. BRUNO MSUANlC — tovarna kaaditor la iliiiflčww naj nižje cene in vsak čas sveže blago, Maribor, Tkalska nllea t POZIV k suiasfefipcii novih delnic Glasom sklepa 49. rednega občnega zbora delničarjev Trboveljske premogo-kopne družbe, ki se je vršil na Dunaju dne 9- maja 1922 se poviša delniška glavnica ^ K 48joOO.OO0-— na K 100,000.000 — z izdaja 260.000 komadov novih. delnic po K 200*“— nom. Posestnikom sedaj v prometu nahajajočih se delnic daje se pravica opcije m sicei m 2 (tri) stare delnice na 1 (eno) novo5 katera participira na poslovnem dobičku družbe od 1. januarja 1922 dalje, in sicer pod sledečimi pogoji: 1. za manje kakor tri stare delnice ne daje se nikake pravice opcije; 2. pravica opcije se ima v času od 11. junija 1922 do vštevšega 3. julija 1922 pri" javiti za časa poslovnih ur na sledečih subskripcijskih mestih: v Jugoslaviji: pri SLAVENSK9 BANKS «9« d« in sicer pri njenih poslovnicah, podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu n. S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, UubBiamB. Mariboru, Monoštru [Baranja], Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Somboru, Sušaku, Šabacu, Šibeniku, Škofji Loki, Vršcu in Zagrebu, ter pri Merkantilni banki v Kočevju; na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki [Zentral-europaische Lander-bank] podružnici na Dunaju; v Parizu: pri Banque des Pays de FEurope Centrale; v Ženevi: pri Lombard, Odier & Cie., pri Darier & Co., pri\Union Financiere de Geneve. 3. Opcijski tečaj novih delnic znaša SHS K 350'n- te!quei po komadu ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini, sicer se izgubi pravica opcije. Za vplačila v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah. 4. Pri prijavi imajo se predložiti plašči delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. Formularje teh sezna; mov izdajo brezplačno vsa subskripcijska mesta. 5. O pologu plaščev delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu izdavajo se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, ki bo označil, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam. Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravice opcije. Na Dunaju, dne 12. junija 1922. Trboveljska prest® ©s©k©pna družba. ~^*g»MXW9i~auarm*r'-atr’na.rr~i*!*:iv%» usajtm *m*mm «v«*i-wnio=' »r* anwBwiwwii»fmit mamntFJtm E?