ŠTEVILKA LETO XLVI, 22. AVGUST 2014 CENA 1.60 EUR LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Za vlcarsko bajto bodo skrbeli lučki upokojenci STRAN 17 Počitniški dom Dramalj kraj lepih počitniških spominov in nostalgije na mladost STRAN 18 BENCINSKI SERVIS Oglasi Pri ki i uči se tudi ti! FAKULTETA ZA ENERGETIKO krška - velenje Mladinsko društvo Nazarje organizira Sejem rabljenih učbenikov za srednje šole in študij Tisti, ki bi želeli svoje gradivo, ki ga rie potrebujete več, po lastno zastavljeni ceni prodati mlajšim kolegom in kolegicam, lahko le-to prinesete v Kulturni dom Nazarje v naslednjih terminih: -20.8.od 17 do 18.ure - ali 27.8. od 17. do 18. ure v našth prostorih v Domu kulture Nazarje. Tisti, ki pa bi želeli kakšno gradivo kupiti po veliko bolj ugodnih cenah kot v knjigarnah, pa se lahko udeležite naših sejmov: -30.8. od 15.do 18. ure -6,9. od 15. do 18. ure - 13.9. od 14. do 17. ure, ravno tako v naših prostorih v Domu kulture Nazarje. Več informacij na: www.facebook.co m/Ml adinskodruštvo Nazarje ali na 040/548-022. P.S.: Hitro na "dile" iskat stare knjige! 2 Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Ostrejši pogoji za delodajalce in štipendiste...................................4 Občina Rečica ob Savinji: Prenovili odcep ceste Rebrnik-Mesničar.........5 Čebelarska zveza Slovenije: Bo država pomagala slovenskim čebelarjem?........................................6 Zdravstvena postaja Nazarje: Kronične bolnike bodo spremljali v referenčni ambulanti....................6 Center za socialno delo Mozirje: Novosti na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev......................................7 Občina Solčava: Evropski denar za dodatno opremo prireditvenega prostora .... 7 Mozirje: Memorial Viktorja Lukšeta privabil kar trideset ekip....................................19 Evropsko prvenstvo v atletiki: Mihalinčeva pritekla osebni rekord ............................................................ 19 Tretja stran Prednosti in pasti štipendij Ko sem zaključeval osnovnošolsko izobraževanje (uh, od tega je že skoraj štiri desetletja), je bil eden od mojih kriterijev za izbor srednješolskega programa tudi štipendija. Takratno podjetje Gorenje Glin Nazarje je bilo pomemben, če ne celo največji štipenditor v Zgornji Savinjski dolini, in na mojo srečo so podeljevali tudi štipendije za šolanje na strojni tehniški šoli, kar je bila moja alternativa gimnazijskemu programu, za katerega se po premisleku nisem odločil. A kakor sem bil sprva dodeljene štipendije zelo vesel, tako mi je kasneje, ko sem spoznal, da se program šolanja, ki sem ga izbral, v marsičem ne sklada s tistim, kar me resnično zanima, predstavljal oviro. V kolikor bi si namreč premislil in zamenjal šolo, bi moral do takrat izplačano štipendijo vrniti, kar pa seveda ni bilo mogoče. Tako sem »stisnil zobe« in vztrajal do konca ter se po zaključku izobraževanja zaposlil pri štipenditorju. To je bila še ena »kazen« za neustrezno smer šolanja, saj sem se v pogodbi zavezal, da bom najmanj tako dolgo, kot sem prejemal štipendijo, nato delal pri njenem izplačevalcu. No, tudi s tem sem se sprijaznil, hkrati pa sem se lotil študija ob delu na višji stopnji na strokovnem področju, ki mi je bilo bistveno bližje kot strojništvo. Ob delu sem kasneje opravil še visokošolski in podiplomski študij, svoje zgodbe pa ne opisujem zato, da bi potenciral svojo »napako« pri odločitvi za srednjo šolo ali zato, da bi izražal dvom v smiselnost poslovnega odnosa med štipenditorjem in štipendistom. Opisujem jo zato, da pokažem, da je mogoče z odgovornim pristopom in vztrajnostjo premostiti na videz še tako velike ovire in osvojiti želeni cilj. Žal so danes razmere na področju štipendiranja v Sloveniji bistveno drugačne kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To, kar sem kot golobradi mladenič sam doživljal kot neljubo omejitev (obvezno zaposlitev pri štipenditorju po končanem šolanju), bi danes, verjamem, večina v moji takratni vlogi zgrabila z obema rokama, da bi le prišla do zaposlitve. Delovnih mest kronično primanjkuje in tudi njihova zanesljivost ni dolgoročna. In ker je stanje takšno, kot je, je potrebno mlade spodbujati, da ne razmišljajo samo o tem, kje bodo našli zaposlovalca, ampak tudi o tem, na kakšen način bi lahko za svojo eksistenco poskrbeli sami. Pri vseh poklicih kajpak možnosti na področju samozaposlovanja niso enake, toda če se ne moreš preživeti v poklicu, za katerega si se izšolal, se boš pač moral izšolati (še) za nekaj drugega, s čimer boš lahko na trgu ustvarjal dodano vrednost, kar pomeni, da boš za svoje delo plačan. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 34, 22. avgust 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 3 Tema tedna, Aktualno KADROVSKE ŠTIPENDIJE PO NOVEM Ostrejši pogoji za delodajalce in štipendiste V novem šolskem letu, ki je pred vrati, bodo delodajalci in štipendisti prvič preizkusili nov zakon o štipendiranju. Ta je bil sprejet v januarju, podeljevanje kadrovskih štipendij po novem pa prihaja z jesenjo. Nov zakon postavlja ostrejše pogoje tako za delodajalce kot dijake in študente, zato ga v marsikaterem podjetju sprejemajo z zaskrbljenostjo. Precejšnja sprememba čaka tudi štipendiste, ki se jim lahko zaradi spremenjenih pogojev štipendiranja izobraževanje precej zavleče. KADROVSKE ŠTIPENDIJE MED NAJVIŠJIMI, KLJUB TEMU POLOVICA NEPODELJENIH Podeljevanje kadrovskih štipendij večinoma koordinirajo regijske razvojne agencije skozi regijske štipendijske sheme, Zgornja Savinjska dolina tako spada pod okrilje Razvojne agencije Savinjske regije. Polovico štipendije krije država iz sredstev Evropskega socialnega sklada, preostanek finančnega prispevka mora priskrbeti delodajalec. V nekaterih podjetjih k sofinanciranju pritegnejo tudi občine, s čimer še dodatno razbremenijo svoj prispevek. Kot je zapisano na spletni strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, je namen kadrovskih štipendij »povezovanje človeških virov in zaposlovalne sfere, kajti podjetja si lahko preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način spodbudijo razvoj podjetij«. Tovrstne štipendije PO VSAKI ZAKLJUČENI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA ŠTIPENDIST LETO DNI NA DELU Strožji pogoji štipendiranja delodajalce postavljajo pred vprašanje, ali je kadrovsko štipendiranje za njih še dobrodošlo ali pa jim postavlja preveč ovir. Med novimi pogoji v januarju sprejetega za- Med novimi pogoji v januarju sprejetega zakona je tudi zahteva po enoletni redni zaposlitvi študenta oziroma dijaka po vsaki zaključeni stopnji izobraževanja. so v povprečju najvišje med vsemi kona je tudi zahteva po enoletni re- vrstami štipendij, a jih vsako leto v slovenskih regijah ostane nepode-ljenih polovica ali celo več. Kot kažejo odzivi podjetij na nove pogoje štipendiranja, spremenjeni zakon ne bo pripomogel k večjemu kadrovskemu štipendiranju. dni zaposlitvi študenta oziroma dijaka po vsaki zaključeni stopnji izobraževanja. Doslej so bili prehodi med stopnjami mogoči brez prekinitev, po novem pa to pomeni, da se bodo morali štipendisti po končani srednji šoli ali po končani prvi bolonjski stopnji najprej za eno leto zaposliti, šele nato bodo lahko nadaljevali študij. V nekaterih podjetjih menijo, da je to tvegana poteza, saj enoletna zaposlitev štipendista in nato njegov odhod na nadaljnji večletni študij prinaša precejšnjo motnjo v delovnem procesu. A kot pravi Aleksandra Logar, vodja kadrovske splošne službe v podjetju KLS Ljubno d.o.o., se s tem pogojem ne obremenjujejo, saj določilo velja le za sofinancirane štipendije, delodajalec in štipendist pa lahko individualno določita drugačne pogoje. Na razvojnih agencijah sicer opozarjajo, da jo bodo slabše od študentov odnesli dijaki. Z uvedbo obveznega zaposlovanja dijaka po končanem srednješolskem izobraževanju se bo le malo podjetij sploh odločalo za štipendiranje že od tretjega letnika srednje šole. Štipendirani dijak bo namreč potreboval dve leti več, če bo želel zaključiti II. bolonjsko stopnjo. ŠTIPENDISTA POTREBNO ZAPOSLITI V ROKU 30 DNI PO ZAKLJUČENEM IZOBRAŽEVANJU Zakon prinaša tudi novost v obliki precej krajšega roka do zaposlitve štipendista po zaključenem študiju, saj se ta zdaj z 90 dni skraj- ZNANI ZNESKI, KI PRIPADAJO OBČINAM ZA JAVNO INFRASTRUKTURO Letos sredstva iz državnega proračuna razpolovljena Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v začetku avgusta objavilo javni poziv občinam za prijavo projektov, ki jih nameravajo financirati iz sredstev po zakonu o financiranju občin (ZFO). Zadnji rok za vložitev načrtov porabe omenjenih sredstev za občine je 1. september letošnjega leta. Občinam po 23. členu omenjenega zakona pripadajo določena sredstva za izvajanje investicij v javno infrastrukturo. Znesek se izračunava na podlagi tako imenovane primerne porabe posamezne občine in je še lani znašal 4 Občina Razpoložljiva sredstva (eur) Gornji Grad 74.477 Ljubno 72.966 Luče 110.408 Mozirje 53.731 Nazarje 39.026 Rečica ob Savinji 34.498 Solčava 106.078 odstotke. Običajno so občine povabilo za prijavo dobile že v pomladanskih mesecih, tako da so čez leto lahko izvajale investicije. Letos je povabilo prišlo v začetku avgusta, dela bo zato mogoče iz- vajati šele v jesenskih mesecih, saj občine prej niso vedele, s kolikšnim denarjem bodo sploh razpolagale. Poleg dokaj poznega razpisa so letos sredstva iz proračuna za na- mene občinskih investicij tudi raz-polovljena, kar pomeni le 2 odstotka glede na znesek primerne porabe posamezne občine. Ob tem je ministrstvo sporočilo, da bodo občine letos dobile samo del denarja, preostanek pa v letu 2015. Povedati je treba še, da morajo občine same zagotoviti vire za financiranje investicij, od države pa po končanju del in vložitvi zahtevkov na podlagi že plačanih računov dobijo povrnjene tako imenovane upravičene stroške, kamor ne sodi DDV. Marija Lebar 14 Savinjske novice št. 33, 4. avgust 2014 Tema tedna, Iz občin šuje na 30 dni. V velikih podjetjih to sprejemajo kot dodatno oteževa-nje procesa, saj formalni postopki pri njih tečejo dlje časa, poleg tega ni vedno mogoče štipendista zaposliti takoj. Zakon sicer določa, da ima podjetje pravico, da štipendista kljub štipendiranju po zaključku njegovega študija ne zaposli. Vendar mora v tem primeru s strani države sofinancirana sredstva vrniti nazaj v proračun. Je pa tako za delodajalca kot štipendista dobrodošlo določilo, ki brez sankcij prina- ša možnost odstopa od pogodbe v prvem letu štipendiranja po opravljeni enomesečni praksi. NOVOST OBVEZNE DELOVNE PRAKSE ŠTIPENDISTOV JE ZA PODJETJA DOBRODOŠLA Namen kadrovskega štipendiranja je, da podjetje že med študijem »vzgaja« svojega prihodnjega zaposlenega. Zato je v interesu delodajalca, da štipendisti s podjetjem sodelujejo pri pripravi seminarskih ali projektnih nalog, preko katerih konkretno spoznavajo potek delovnega procesa v podjetju. Redne obštudijske aktivnosti prinašajo štipendistu dodatne izkušnje. Pri tem pa seveda največjo vlogo igra delovna praksa. Nov zakon je uvedel obvezno najmanj enomesečno delovno prakso kadrovskega štipendista, ki jo je potrebno opraviti tudi, če izobraževalna ustanova le-te za določen letnik ne predvideva. Podjetja to določilo pozdravljajo kot dobrodošlo. Tatiana Golob Aleksandra Logar, vodja kadrovske splošne službe v podjetju KLS Ljubno d.o.o.: »Po pregledu zakona o štipendiranju smo v našem podjetju pozdravili določbo, da mora štipendist pri delodajalcu vsako leto opraviti najmanj en mesec delovne prakse, ne glede na to, ali je šola za posamezni letnik predvidela opravljanje prakse. To je dobra rešitev in takšna praksa je pri nas že uveljavljena. Za nas je sprejemljiva tudi možnost odstopa od pogodbe o štipendiranju tako štipendista kot delodajalca, v prvem letu štipendiranja po opravljeni enomesečni praksi, brez sankcij, torej, da je potrebno štipendijo vračati. To velja v primeru, da gre za sofinancirano štipendijo in je štipendist izpolnil šolske obveznosti za ta letnik. Zagotovilo za dobro dolgoročno sodelovanje s sodelavci je vzpostavitev ugodnega delovnega okolja s primernim plačilom in ne s prisilo. Po novem je možna kombinacija štipendij, torej, da nekdo prejema na primer tako Zoisovo kot tudi kadrovsko štipendijo. Menimo, da je rešitev dobra, saj je potrebno dobre dijake in študente spodbujati, motivirati in nagraditi. Nekoliko bolj zaostreno se nam zdi določilo, da mora v primeru sklenitve delovnega razmerja za čas, krajši od enega leta, delodajalec vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije. Menimo, da se je tukaj premalo razmišljalo o tem, da se lahko čez nekaj let, ko štipendist zaključi šolanje, gospodarske razmere poslabšajo, prav tako pa niso upoštevali možnosti sorazmernega vračila. Ob pregledu zgoraj omenjenih določb menimo, da je zakonodajalec, vsaj na področju kadrovskih štipendij, uspel vnesti nekaj fleksibilnosti in pa tudi obvez, ki poudarjajo pravi namen štipendiranja. To je zagotavljanje ustreznega kadra delodajalcu in možnost hitre vključitve štipendista na trg dela po zaključku šolanja.« f Alma Pučnik, kadrovska služba - izobraževanje in razvoj kadrov, BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje: »V podjetju namenjamo skrbi za razvoj lastnih kakovostnih kadrov pomembno vlogo, zato kadrovsko štipendiranje sprejemamo kot enega izmed načinov integracije mladih v podjetje in dobro rešitev za podjetje. Tako smo v letih 2008 do 2013 podelili kadrovske štipendije predvsem za tehnično usmerjene programe dvajsetim dijakom in študentom ter jih hkrati sistematično vzgajali in uvajali v procese podjetja. Oviro za podelitev večjega števila štipendij vidimo predvsem v predpisani obvezi zaposlitve študenta v roku 30 dni po zaključku štipendirane študijske stopnje. Te zahteve včasih ni mogoče izpolniti in močno zmanjšuje fleksibilnost delodajalca pri zaposlovanju glede na aktualne potrebe in omejitve zaposlovanja. Menimo, da bi bila sprememba zakona, v smislu dopuščanja daljšega roka za zaposlitev oziroma ponujanja primerne alternative, dobra rešitev in bi spodbudila delodajalce k razpisu večjega števila štipendij. Kot logično nadaljevanje pri prehodu iz učnega v delovni proces pa vidimo ponovno uvedbo pripravništva kot nujnost, ki bo omogočala kakovostno in strokovno vodeno uvajanje v delo pod mentorskim nadzorom.« OBČINA REČICA OB SAVINJI Prenovili odcep ceste Rebrnik-Mesničar Cesta po prvi fazi sanacije (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji) Konec prejšnjega meseca so bila zaključena dela na prenovi cestnega odseka gozdne ceste Re-brnik-Mesničar v Poljanah. Sanacija sodi v sklop odpravljanja posledic po neurju novembra 2012. Takrat se je pod cesto sprožil zemeljski plaz. Cesto so prenovili v dolžini okoli 100 metrov. V novembrskem neurju pred slabima dvema letoma je pod omenjeno gozdno cesto prišlo do drsenja tal, kar je povzročila hudourna zaledna voda. Na cestišču je nastala poškodba v dolžini okoli 100 metrov, plaz je bil na odlo-mnem robu širok okoli meter. Naklon pobočja, po katerem je drsela zemljina, je 45 stopinj. S pobočja je zdrsnilo okoli sto kubičnih metrov zemlje, ki se je nalagala na spodaj ležeči travnik in v gozd. Plazišče je približno 150 m oddaljeno od bližnje domačije. Cesta vodi do več kmetij na tem območju rečiške občine in je zanje življenjsko pomembna. Poškodba cestišča je ovirala in deloma ogrožala promet na cesti. Župan Vinko Jeraj je ob tem povedal: »Občina se je odločila izvesti sanacijo in stroške, ki bodo po oceni znesli 7.500 evrov, poravnati iz proračunskih sredstev namenjenih rednemu vzdrževanju gozdnih cest.« Sanacijo ceste so razdelili v dve fazi. Prva faza, ki je bila zaključena konec julija, je obsegala razširitev cestišča, ureditev odvodnja-vanja zalednih voda ter tamponi-ranje in utrditev cestišča. V drugi fazi sanacije je predvidena gradnja kamnito betonske zložbe v dolžini okoli 60 metrov. Izvedba tega posega pa je odvisna od pridobitve nepovratnih državnih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. Marija Lebar Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 5 Organizacije, Zdravstvo ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE (ČZS) Bo država pomagala slovenskim čebelarjem? Na Čebelarski zvezi Slovenije so nedavno javnost seznanili s pobudo za pomoč slovenskim čebelarjem, ki so jo naslovili na kmetijsko ministrstvo. Razlog je letošnja katastrofalna čebelarska letina. V tem času se je s kmetijskim ministrom v odhajanju mag. Dejanom Židanom sestal predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč. Na sestanku so bili dogovorjeni določeni ukrepi s strani države za podporo tej pomembni dejavnosti. Ko ugotavljajo na ČZS, je letošnja letina najslabša, kar pomnijo slovenski čebelarji. Poleg izpada pridelkov pestijo čebele tako pomori, predvsem pa zajedavec var-roa. V pobudi so zapisali: »Zaradi nastale situacije se čebelarji že nekaj časa obračamo na državo, da nam v teh izjemno težkih časih pomaga. Država bi se morala zavedati, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel. Več kot 70 odstotkov sadja je odvisnega od opraševanja čebel. Slovenski čebelarji s čebelarjenjem vsa leta brezplačno skrbimo za opraševalni servis samoniklih in gojenih rastlin. Ponekod v tujini se ta servis drago plačuje, tudi čez 100 evrov na čebeljo družino. V Sloveniji tega servisa pridelovalcem na srečo ni potrebno plačevati. Če bi preračunali, koliko bi letno znesel tak servis v Sloveniji, bi to znašalo približno 15 milijonov evrov.« Minister Židan je na omenjenem sestanku dejal, da bi ministrstvo za kmetijstvo in okolje rado pomagalo vsem čebelarjem, žal pa zaradi ekonomske upravičenosti vsem ne more. Zagotovil je, da bodo vsi čebelarji z 20 ali več čebeljimi družinami upravičeni do pomoči, in sicer 5 evrov na družino. ČZS je vztrajala, da se najde pomoč tudi za ostale čebelarje. Minister in predsednik Noč sta se stri- njala, da država vsem čebelarjem brezplačno zagotovi oksalno kislino za zimsko zatiranje varoze. Minister je tudi obljubil, da se preko zime najde dolgoročna rešitev glede oskrbe z zdravili za varozo in se tudi preveri, ali je sedanja ureditev zdravstvene službe za čebele optimalna. Boštjan Noč: »Gre za delno pomoč čebelarjem. Bolj kot za materialno gre za moralno podporo v teh za nas čebelarje težkih časih.« Marija Lebar Marko Purnat, čebelarski mojster: »Medena letina je bila zlasti v spodnjem koncu naše doline letos res katastrofalna. Po večini čebelnjakov je bilo zaznati tudi močan napad čebeljega zaje-davca varoe. Problem zna biti v tem, da je bilo zaradi izpada paše in zaradi slabega vremena, ko čebele niso mogle izletavati, družine potrebno po točenju medu predčasno krmiti s sladkorjem. Ne vemo še, kako bo tako podaljšano krmljenje vplivalo na odpornost čebel, ki so navajene na naravno hrano. Na pašah najdejo različne snovi, ki ji potrebujejo zase in za ustrezno preskrbo čebeljih družin.« ZDRAVSTVENA POSTAJA NAZARJE Kronične bolnike bodo spremljali v referenčni ambulanti Doslej dvema referenčnima ambulantama v Zgornji Savinjski dolini se je z julijem pridružila še tretja, in sicer ambulanta Andreje Podbregar Marš v zdravstveni postaji Nazarje. Ambulanta deluje štiri ure dnevno v istem času kot zdravnica, v njej pa delo opravlja diplomirana medicinska sestra Mateja Ločičnik. Zaradi pomanjkanja prostora v nazarski zdravstveni postaji so zadnji prosti kotiček za referenčno ambulanto našli poleg ambulante za pljučne bolnike, želja preostalih dveh zdravnikov, da bi prav tako uredila referenčni ambulanti, pa bo morala počakati na dodatne prostore. Ta program bo letno zavodu prinesel dodatnih 30 tisočakov prihodka. Referenčna ambulanta je naziv za ambulanto družinske medicine, kjer poleg zdravnika in medicinske sestre paciente referenčne ambulante spremljala tudi diplomirana medicinska sestra. Le-ta prevzame spremljanje parametrov dolo- Mateja Ločičnik bo v referenčni ambulanti zdravnice Andreje Marš Podbregar skrbela za paciente. (Foto: Štefka Sem) čenih kroničnih bolezni ter preventivne aktivnosti. V referenčno ambulanto bodo vabljeni pacienti zdravnice Pod-bregarjeve, in sicer moški, stari nad 35 let, in ženske, stare nad 40 let. Sestra si bo za vsakega pacienta vzela eno uro časa, opravila osnovne preglede in se s pacientom posvetovala glede kronič- nih težav in bolezni. Le-ta ga potem lahko vsake tri mesece ponovno naroči na pregled ter spremlja njegovo zdravstveno stanje. V pri- meru težav pacienta lahko tega tudi naroči pri zdravnici ali ga takoj pošlje na nujno obravnavo k njej. Prednost referenčnih ambulant je, da imajo pacienti več časa za obravnavo. Sestra vse izvide preiskav vpisuje v karton pacienta in zdravniku tako skrajša čas pri ugotavljanju morebitnega poslabšanja stanja. Stanje kroničnih bolnikov z urejeno boleznijo, kot so astma, kronična obstruktivna bolezen in diabetes, bodo sedaj spremljali v referenčni ambulanti. Pacienti bodo pri sestri dobili tudi nasvete pri preventivnih dejavnostih. S pomočjo vprašalnikov vam bo svetovala glede dejavnikov tveganja, kot so alkohol, kajenje, visok pritisk, holesterol, depresija. Štefka Sem Prve referenčne ambulante so s svojim delom po vsej Sloveniji začele leta 2011, trenutno deluje preko 350 tovrstnih ambulant. Referenčne ambulante pomenijo tudi povečano dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe in skrajšanje čakalnih dob. 6 Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 Gospodarstvo, Iz občin CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Novosti pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Od 1. septembra 2014 stopa v veljavo pomembna novost, je opozorila direktorica mo-zirskega centra za socialno delo (CSD) Marjana Veršnik Fale. Za uveljavljanje pravic se bodo upoštevale vse bistvene spremembe dohodka, ki so povezane s spremembo statusa, kot na primer prehod iz plače na nadomestilo na zavodu ali prehod v pokoj. Vlagatelji bodo lahko podali zahtevo za ponovni izračun ob spremembi dohodka, prav tako bodo dolžni v osmih dneh javiti vsako pridobitev dohodka. SUBVENCIJA MALICE IN KOSILA ZA UČENCE IN DIJAKE Pred novim šolskim letom staršem ni treba oddajati vlog za uveljavljanje subvencije malice in kosila. Šole bodo upoštevale uvrstitev v dohodkovni razred v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji na podlagi izmenjave podatkov med ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter šolskim ministrstvom. Vlogo za subvencijo malice in subvencijo kosila se odda v primeru, če družina ni- ma veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji na dan 1. 9. 2014. Še vedno pa je potrebna prijava na malico oziroma kosilo v šoli. OTROŠKI DODATEK Pomembna sprememba je pri vlogi za novorojenca. V kolikor želijo starši prejemati otroški dodatek vse od rojstva otroka, morajo vložiti vlogo v roku enega meseca od rojstva. Do otroškega dodatka so še vedno upravičene družine, kjer povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 odstotkov povprečne plače. SUBVENCIJA VRTCA Starši, ki s 1. septembrom prvič vpisujejo otroka v vrtec, lahko na centru uveljavljajo znižano plačilo vrtca. V kolikor želijo, da se jim odloči o pravici s 1. septembrom, morajo vlogo oddati v mesecu avgustu. DRŽAVNE ŠTIPENDIJE Študenti in dijaki oddajo vlogo v mesecu izteka pravice. Novi vlagatelji za štipendijo, ki imajo status dijaka, oddajo vlogo v avgustu in se jim prizna pravica s 1. septembrom, novi vlagatelji, ki imajo status študenta, oddajo vlogo v septembru in se jim prizna pravica s 1. oktobrom. Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študentje, ki se redno šolajo, ter povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 53 odstotkov neto povprečne plače. ML Za vse pravice še vedno velja, da, v kolikor želijo vlagatelji prejemati pravice nepretrgoma, morajo vlogo oddati z mesecem izteka pravice. Na primer: v kolikor je o pravici do varstvenega dodatka, otroškega dodatka, štipendije, denarne pomoči ... že odločeno do na primer 31. avgusta, oddajo vlogo v avgustu, v kolikor je odločeno do 30. septembra, oddajo vlogo v septembru. V kolikor uveljavljajo posamezno pravico na novo, bo o pravici odločeno s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. OBČINA SOLČAVA Evropski denar za opremo prireditvenega prostora V četrtek, 14. avgusta, je na Občini Solčava potekalo odpiranje ponudb, ki so prispele na razpis za dodatno opremo večnamenskega prireditvenega prostora. Gre za projekt, ki bo sofinanciran iz evropskih sredstev 2007-2014 v okviru ukrepa 323 za ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja. Občina Solčava želi z dodatno opremo prireditvenega prostora izboljšati kakovost izvedbe javnih prireditev, hkrati pa bolj racionalno porabljati proračunska sredstva, zato so se že pred časom odločili, da bodo nad prireditvenim prostorom namestili montažno premično platneno streho. Župan Alojz Lipnik je povedal: »Izvedbo prireditev v veliki meri kroji vreme, zato smo morali ob takih priložnostih večkrat najeti šotor. Najemnina pa kar hitro znese tisoč ali več evrov. Nosilce za pomično streho bomo postavili na že obstoječo konstrukcijo, ki sedaj obroblja prostor. Napeti je potrebno še jeklene vrvi in namestiti platno. Streho bo s pomočjo nekaj elektromotorjev mogoče nad celoten prostor namestiti v kratkem času.« Prav tako želijo nabaviti lastne mize in klopi, ki si jih tudi izposojajo, v projekt pa so zapisali še nabavo vozičkov, na katere bodo mize in klopi nalagali in vse skupaj hranili v prostoru pod odrom. Dodali bodo še nekaj opreme za športne dejavnosti, kot so koši in opremo, s katero bodo pozimi pripravili ledene površine in drsališče. Celoten projekt, ocenjujejo v Solčavi, bo stal dobrih 100.000 evrov. Od tega bo 85 odstotkov upravičenih stroškov, kamor ne sodi DDV, sofinanciranih iz evropskega sklada za razvoj podeželja. Projekt mora biti izveden do konca letošnjega septembra. Za uresničitev teh načrtov so se pred kakimi tremi leti prijavili na razpis za evropska sredstva. Pristojno ministrstvo jih je pozvalo, da projektno dokumentacijo dopolnijo še s poročilom zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zavod pa je izjavil, da za tak projekt ni pristojen. Občina je nato od ministrstva dobila negativen odgovor na svojo prijavo. Ker se jim je zavrnitev ministrstva zdela neupravičena, so se na to odločbo pritožili in v lanskem letu končno prejeli pozitivno rešitev svoje pritožbe. Marija Lebar Nosilce za pomično streho, ki bo omogočala prireditve ne glede na vreme, bomo postavili na že obstoječo konstrukcijo, ki sedaj obroblja prireditveni prostor v Solčavi. (Foto: IS) Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 7 Intervju MILAN FERLIČ, REGIONALNI VODJA MALOPRODAJE V STUDIU MODERNA »Spremembe mi ustrezajo, to mi daje energijo in zagon« Milan Ferlič Milan Ferlič ni podjetnik v formalnem pomenu besede, vendar razmišlja na podjetniški način in morda ga je prav to pripeljalo tako visoko v organizacijski strukturi podjetja Studio Moderna, katerega lastnik in direktor Sandi Češko je že nekaj let na vrhu lestvice najpremožnejših Slovencev. A z Milanom Ferličem se nismo pogovarjali zaradi njegovega direktorja, pač pa zaradi njegove zanimive ka-rierne zgodbe, ki ga v letošnjem letu vodi v Rusijo. - V bistvu ste Zgornjesavinjčan, toda Zgornje-savinjčani vas praktično ne poznamo ... Zgornjesavinjčan sem po očetovi strani. Otroštvo do srednje šole sem preživljal v Velenju, nato pa smo se preselili v Zgornjo Savinjsko dolino. Šolanje sem nadaljeval na srednji ekonomski šoli v Celju in nato na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer mednarodni odnosi. Kot skoraj vsak študent sem med študijem opravljal najrazličnejša priložnostna dela, nato pa sem nekje proti koncu študija dobil priložnost za delo v tujini, in sicer v Italiji. - V Italiji? Korajžna odločitev za študenta ... Delo v Italiji sem videl kot priložnost za pridobitev potrebnih izkušenj ter učenje jezika. Leto in pol sem živel in delal v Bellunu, v prodajnem sektorju proizvodnega podjetja. Pol leta sem se kot asistent učil posla, nato pa mi je bila zaupana funkcija odpiranja novih trgov. Kot licenčni proizvajalec opreme za najuglednejše športne blagovne znamke smo z lastno proizvodnjo v več državah do takrat pokrivali zahodne trge. Sam pa sem začel iskati priložnosti na vzhodu in odpirati nove: Balkan, Češko, Poljsko, Finsko, Rusijo ... Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo končni del proizvodnje in distribucijski center preselili v Kočevje. To je pomenilo, da sem se deloma vrnil v domovino. Po petih letih sodelovanja smo se nato sporazumno razšli, kajti ugotovil sem, da potrebujem nove izzive. - Našli ste jih v Studiu Moderna? Tako je. Začel sem s trženjem prostih kapacitet slovenskih in romunskih klicnih centrov, ki sem jih prodajal italijanskim podjetjem. V vmesnem času je v Studiu Moderni prišlo do spre,' ~ »Trenutno imamo v maloprodajni mreži 270 lastnih trgovin, od nedavnega eno tudi v bližnji okolici, v Velenju, imamo pa tudi precej franšiznih partnerjev in sodelujemo z vsemi večjimi trgovci v regiji.« v_ memb, podjetje se je organizacijsko konsolidira-lo, posamezni prodajni kanali so se ločili, hkrati pa se je iskala sinergija znotraj celote. Po dveh letih sem prešel iz klicnih centrov v maloprodajo, ki smo jo začeli postavljati kot bodoči prodajni kanal. - Kateri pa so ti prodajni kanali? Studio Moderna je vodilno podjetje televizijske prodaje z direktnim odzivom v srednji in vzhodni Evropi. Podjetje ima razvito mrežo siner-gijsko povezanih prodajnih kanalov - od intenzivnega televizijskega oglaševanja, lastnih spletnih trgovin, veleprodaje in sodelovanja z vodilnimi trgovskimi verigami, telemarketinga, katalogov in direktne pošte, lastnih televizijskih postaj, ki 24 ur dnevno predvajajo reklamna sporočila, do mreže lastnih trgovin. - Vaše področje je ... Moje področje je maloprodaja, torej širjenje mreže lastnih trgovin in franšiz. Sem regionalni vodja in pokrivam Rusijo, Ukrajino, Romunijo, Moldavijo ter franšizni sistem Studia Moderna. Po letu 2010 smo v vseh državah, kjer smo prisotni, postavili maloprodajne oddelke z lokalnimi managerji ter začeli z gradnjo in širjenjem prodajne infrastrukture. - Ko mi nekdo omeni Studio Moderna, se najprej spomnim na Kosmodisk in Dormeo ... Ti dve znamki predstavljata le segment celotnega sistema, je pa res, da se je zgodba Studia Moderna začela s Kosmodiskom, ki je v tem času postal ena izmed najbolj prepoznavnih blagovnih znamk, z več kot dvema milijonoma zadovoljnih uporabnikov. V razvoj, širitev in pozicioni-ranje Dormea trenutno vlagamo največ. Dormeo postaja vodilna blagovna znamka, ki ponuja celoten spalni sistem in narekuje življenjski slog. - Kakšno vlogo ima v vaši prodajni strukturi Top Shop, ki ga najbrž pozna vsak slovenski potrošnik? Top Shop je iz televizijske prodaje z direktnim odzivom prerasel v blagovno znamko, nekakšen dežnik, znotraj katerega prodajamo široko paleto ciljno usmerjenih izdelkov preko vseh kanalov. Top Shop nas ne omejuje s striktnim konceptom, kot ga sledimo z ostalimi lastnimi blagovnimi znamkami, ampak nam daje svobodo prilagajanja ponudbe konkretnim zahtevam trga. Kot tak nam omogoča delovanje v različnih tržnih segmentih in nam služi kot testna platforma, na podlagi katere se razvijajo nove blagovne znamke in produkti za obstoječe. Seveda je z izdelki, kjer kot posrednik nimaš lastne dodane vrednosti oziroma je le-ta majhna, težko biti na dolgi rok cenovno konkurenčen. Stroški oglaševanja so namreč zelo visoki. Lahko povem, da imamo dnevno preko 300 ur TV »Internet je orodje srednje in mlajše generacije, razlika med internetom in televizijo pa je v tem, da slednja predstavlja »potisni« prodajni kanal, kar pomeni, da aktivira kupca.« ■ -__' oglasov v 21 državah, poleg tega imamo sedem lastnih TV prodajnih kanalov, 22 klicnih centrov, več kot 130 prodajnih spletnih strani, izdamo 15 milijonov katalogov letno. Celotna platforma tako v veliki meri sledi strategiji razvoja lastnih blagovnih znamk: Dormeo, Delimano, Walkmaxx, Wellneo, Kosmodisk, Live Active ... - Katera izmed teh blagovnih znamk je vaš glavni adut? Naš paradni konj je Dormeo, ki je s kvaliteto in inovativnostjo postal vodilna blagovna znam- 8 Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 Intervju ka v kategoriji spalnih rešitev v regiji. Prepoznavnost blagovne znamke na določenih trgih - Balkan, Baltik in Romunija - presega 90 odstotkov. V ostalih državah vzhodne in jugovzhodne Evrope pa jo pospešeno gradimo. Z Dormeom se iz spalnice počasi širimo tudi v ostale prostore, z f A »Samooskrba s hrano je v Sloveniji le 40-odstotna, torej imamo tukaj, glede na naravne danosti, veliko priložnosti. Ljudje so iznajdljivi, želijo se dokazati, zato ne vidim ovir, da se na tem področju ne bi premaknilo, seveda pa je potrebno ustvariti ustrezno okolje.« blagovno znamko Delimano, ki je še razmeroma sveža, pa smo vstopili v kuhinjo. Oboje skupaj smo v maloprodaji predstavili v novem konceptu Dormeo Home. - Koliko maloprodajnih trgovin imate v 21 državah, kjer ste prisotni? Trenutno imamo v maloprodajni mreži 270 lastnih trgovin, od nedavnega eno tudi v bližnji okolici, v Velenju, imamo pa tudi precej franši-znih partnerjev in sodelujemo z vsemi večjimi trgovci v regiji. Do konca letošnjega leta se bomo približali številki tristo, če pa prištejemo še Rusijo in načrte prihodnjih dveh do treh let, lahko računamo na eksponentno rast, saj govorimo o 150-milijonskem trgu. Z direktno prodajo, klicnimi centri, kataloško in internetno prodajo smo tam že prisotni, maloprodajna in veleprodaja pa je še povsem v povojih. Načrti so veliki in prav ruski trg je moj naslednji izziv. - Kako funkcionira posameznik v tako velikem in kompleksnem poslovnem sistemu, ki je povrh vsega še izjemno internacionaliziran? Sistem je dokaj zapleten, saj gre za vertikalno, horizontalno in geografsko soodvisnost različnih kanalov, segmentov, blagovnih znamk ... Celotna struktura je fleksibilna in prilagodljiva, kar je nenazadnje naša konkurenčna prednost. Posameznik potrebuje več časa za uvajanje v takšno poslovno okolje, nudi pa mu veliko možnosti in širine. Celoten razvoj in ključne strateške odločitve se sprejemajo v Ljubljani, kjer je tudi sedež podjetja, od koder pokrivamo vseh 21 trgov. - Vam sistem glede na vaše zadolžitve in odgovornosti dopušča dovolj prostega časa? Sistem je odprt, temelji na zaupanju in odgovornosti ter močni vključenosti vsakega posameznika. Zaradi narave dela in mednarodne vpetosti dejansko sam razpolagam s časom, in ta komponenta ima zame osebno veliko težo. Seveda pa je za ohranjanje učinkovitosti pomemben prosti čas, ki ga preživljam z družino in prijatelji. - Kako ste se v Studiu Moderna odzvali na padec kupne moči prebivalstva po letu 2008 in kako vidite razmere v Sloveniji, če jo primerjate z ostalimi dvajsetimi trgi, na katerih ste prisotni? Nastop krize ob izteku prejšnjega desetletja je za Studio Moderno pomenil priložnost. Razvejanost in prepletenost prodajnih kanalov, segmentov ter geografska razpršenost so naše prednosti. Seveda v danem času vsi trgi in vsi segmenti naenkrat ne delujejo optimalno, moč sistema pa je, da lahko kompenziramo: kar gre malo slabše, pokrijemo s tistim, kar gre bolje. Glede na to, da pokrivamo dokaj nemirno in raznoliko geografsko področje, se v danem trenutku skoraj vedno kje srečujemo s kriznimi razmerami. V zadnjih nekaj letih se je prodajni oziroma življenjski cikel večine produktov skrajšal. Včasih je lahko bil določen produkt »best seller« daljše obdobje, sedaj pa je ta čas bistveno krajši. Poleg tega se zaostruje konkurenca, in to je jasen signal, da moramo delati na lastnih blagovnih znamkah, kjer imamo znanje in razvojni potencial. Pomembno je, da potrebe kupca ne zadovoljujemo samo z izdelkom, ampak da mu skupaj s storitvami pripravimo inovativno rešitev. - Kako v ponudbi usklajujete kakovost in cenovno konkurenčnost, ki sta, vsaj v teoriji, vsaka na svojem koncu iste osi? Z lastnimi blagovnimi znamkami nismo najcenejši na trgu in tudi ne želimo biti. Svojo priložnost vidimo predvsem v celostnih rešitvah, kar pomeni svetovanje, poprodajne storitve, inovativni pristopi ... V tem kontekstu ne želimo biti najcenejši, ampak najboljši. Top Shop ( ~ \ »Pomembno je, da potrebe kupca ne zadovoljujemo samo z izdelkom, ampak da mu skupaj s storitvami pripravimo inovativno rešitev.« v_ na drugi strani zahteva od nas veliko mero prilagajanja, testiranja in iskanja izdelkov, katerih cikel je krajši, sezonski ali nišni na trgu, zato mora cena takega produkta zajemati vse stroške, katerih v našem primeru večji del predstavlja oglaševanje. - V času, odkar ste v Studiu Moderna, je internet kot edini medij, ki omogoča interaktivnost, zelo napredoval, poleg tega pa z vsako novo generacijo narašča število njegovih uporabnikov. Na drugi strani televizija, vsaj zdi se tako, postaja medij predvsem starejše populacije ... Z medijskim časom televizijske prodaje z neposrednim odzivom prilagajamo ponudbo glede na določen demografski segment, ki ustreza oglaševanemu izdelku. Internet je orodje srednje in mlajše generacije, razlika med internetom in televizijo pa je v tem, da slednja predsta- vlja »potisni« prodajni kanal, kar pomeni, da aktivira kupca. Glede na različne možnosti je naše vodilo, da želimo biti povsod, kjer nas kupec potrebuje. - Dnevno ste razpeti med podeželskim okoljem Zgornje Savinjske doline in mestnim okoljem Ljubljane, poleg tega pa imate hkrati vpogled v mednarodni prostor. Kako dojemate te velike razlike in kje vidite priložnosti za nadaljnji razvoj našega območja? Poskušam čim manj razmišljati o razlikah, saj zame le-te predstavljajo dobrodošlo dinamiko in možnost sprememb na bolje. V ru-ralnem okolju se človek lahko spočije, urba- »V ruralnem okolju se človek lahko spočije, urbano mestno okolje pa nudi pogoje in smernice za učinkovito delo, ki ga opravljam. Meni torej te spremembe ustrezajo, to mi daje energijo in zagon.« v_J no mestno okolje pa nudi pogoje in smernice za učinkovito delo, ki ga opravljam. Meni torej te spremembe ustrezajo, to mi daje energijo in zagon. Med državami, kjer smo prisotni, so seveda ogromne razlike, ne samo v jeziku in kulturi, tudi v zgodovini, temperamentu ljudi ... Četudi to velikokrat pripelje do konfliktnih situacij, mi to pomeni le še dodatno spodbudo in izziv. - Za konec pa še hipotetično vprašanje: če bi bili izvoljeni za župana občine Rečica ob Savinji, kjer živite, na katera tri področja bi v smislu nadaljnjega razvoja največ stavili? Največji potencial vidim v turizmu, gozdarstvu, lesni industriji in nišnih kmetijskih panogah ter malem gospodarstvu oziroma podjetništvu. Samooskrba s hrano je v Sloveniji le 40-odstotna, torej imamo tukaj, glede na naravne danosti, veliko priložnosti. Ljudje so iznajdljivi, želijo se dokazati, zato ne vidim ovir, da se na tem področju ne bi premaknilo, seveda pa je potrebno ustvariti ustrezno okolje. Ne bom rekel, da se premalo vlaga, ker številk ne poznam, vsekakor pa se ne vlaga v prave segmente in naslove, zato rezultati niso takšni, kot bi si želeli. Pogovarjal se je Franci Kotnik Ne vznemirja nas to, kar se je zgodilo, temveč naše lastne misli o tem, kar se je zgodilo. Epiktet Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 9 Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi AKTIVNA LOGARSKA 2014 Kino pod zvezdami, a brez zvezd Aktivna Logarska je ponudila poleg razstavljene specialne in gorniške opreme tudi strokovno svetovanje o nakupu in uporabi. (Foto: Jože Miklavc) zali profesionalno opremo za po-hodništvo ter plezanje. Adventure Valley - agencija, ki organizira in vodi vodne aktivnosti iz Luč, je prikazala opremo ter delila izkušnje z gosti. Kundalini jogo, najhitrejšo metodo za dosego uravnoteženja med telesom, umom in duhom, je pod gorskimi vršaci prikazala Urška Le-nar, animator Nejc Slapnik pa je pripravil etno animacijo o Solčav- * _ Ce ne bo upravnega spora, bodo pogodbe za kulturo lahko podpisane SALON TRAMINEC 2014 Steyer in Grudnik vabita na grad Negova Logarska dolina d.o.o. in Hotel Plesnik sta v sodelovanju s še drugimi soorganizatorji 2. avgusta s projekcijo filma Lotse 2000 pripravila prvo poletno srečanje pod imenom Aktivna Logarska. Ob tem so prikazali različne aktivnosti, ki potekajo v tej dolini predvsem v poletnem času. Predstavitve na ploščadi pri hotelu ter TlC-u so pritegnile lepo število obiskovalcev. Ogled predstavljenega in večernega filma je bil brezplačen s ciljem, da bi privabili nove goste ter rednim obiskovalcem ponudili številne zanimive in atraktivne možnosti za dopustniško preživljanje prostega časa, rekreacijo ter možnosti zdravega športnega udejstvo-vanja. O dogajanju nam je na kratko povedala Nina Plesnik, ki je bila s strani hotela soorganizatorica ob ekipi družbe Logarska dolina d.o.o.: »Alpguide gorski alpinisti z IFM/GA licenco, gorski vodniki Milan Romih, Aco Pepevnik in Danilo Tič so delili izkušnje in prika- OBČINA GORNJI GRAD Občina Gonji Grad je marca objavila razpis za sofinanciranje izvajalcev letnega programa kulture v občini za leto 2014. Sredstev pa društva še niso dobila, saj se je na sklep pritožilo gornjegrajsko kulturno društvo, je povedal župan občine Stanko Ogradi. Na razpis se je prijavilo pet kulturnih društev. Komisija za odpiranje in pregled vlog je vloge pregledala, njihove programe in projekte točkovala, kar je izhodišče za izračun določitve višine sredstev posameznim prijaviteljem na razpisu. Ogradi je pojasnil, da je upravni organ izdal sklepe o sofinanciranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini. Kulturno društvo Gornji Grad je na izdani sklep v zakonitem roku po- dalo pritožbo na drugostopenjski organ, ki je v tem primeru župan občine. Pritožba je bila z odločbo zavrnjena, vendar ima društvo možnost, da v skladu s pravnim poukom vloži tožbo in sproži upravni spor pri Upravnem sodišču Republike Slovenije. V kolikor do tega ne bo prišlo, bodo pogodbe s kulturnimi društvi lahko podpisane najkasneje v začetku septembra, meni župan. Društvom bodo na osnovi sklenjenih pogodb dodeljena sredstva, kot je bilo v osnovi določeno, in sicer KD Gornji Grad sedem tisoč evrov, KD Bočna štiri tisoč evrov, KD Nova Štifta tri tisoč tristo evrov, KD Pušeljc dva tisoč evrov in KD Čar nekaj manj kot dva tisoč evrov, je zaključil Ogradi. Štefka Sem V ponedeljek, 25. avgusta, bo na gradu Negova pri Gornji Radgoni potekal 5. salon Traminec. Gre za dogodek, kjer se prepletata odlična kulinarika in kultura, med organizatorji salona Tra-minec pa je tudi v Zgornji Savinjski dolini zelo znana vinska hiša Steyer iz Plitvice pri Apačah, zato njen direktor Danilo Steyer in zastopnik Danijel Grudnik vabita na grad Negova tudi Zgornje-savinjčane. Letos bo obiskovalcem na voljo široka paleta vrhunskih tramin-cev iz Slovenije in tujine, vključno s peninami in arhivskimi primerki, ki bodo dokazali, da traminec ni vino zgolj za ženske in sladice. Vsem tistim, ki se z vini ne srečujejo prav vsak dan, bo v pomoč Mala šola vinskih okusov. Tramince bodo pospremile ku- skem. Na voljo so bile palice za nordijsko hojo z inštruktorjem Toni športa, ponujena je bila izposoja električnih koles, domačinke pa so postavile na ogled in v odkup štrikane in filcane izdelke, solčavsko kulinariko, domače piškote, sir, zdravilne čaje, izdelke medičar-jev idr., hotel gostitelj pa je ponujal dobrote z žara ter osvežilno pijačo. Prva nočna projekcija filma na travniku pred hotelom je ponudila »kino pod zvezdami« o slovenski alpinistični odpravi na četrti najvišji vrh na svetu Lotse v Himalaji (8.516 m), delo snemalcev, članov Alpguide Aca Pepevnika in Milana Romiha, ki sta po ogledu filma z gosti delila izkušnje. Ob zadovoljivem odzivu gostov in obiskovalcev Logarske doline bo, kot so se izrazili organizatorji, v prihodnjem letu podobna prireditev pod enakim imenom ponovno organizirana. Prireditelji verjamejo, da še v širšem obsegu in z večjim odzivom javnosti. Jože Miklavc linarične dobrote kuharskih mojstrov iz cele Slovenije (tudi iz Zgornje Savinjske doline), ker pa se z dobrim vinom že od nekdaj povezuje tudi umetnost in luksuz, bodo na ogled prestižni avtomobili, vrhunske večerne kreacije oblikovalke Josephine in razstava velikih platen 007 umetnice Tama-re Vogrin Tare. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli člani skupine MI2. Dogajanje na grajskem dvorišču in v grajskih sobanah se bo začelo ob 17. uri in bo trajalo do polnoči, dodatne zabave željni obiskovalci pa bodo lahko nadaljevali druženje v grajski kleti, kjer bodo točili prvovrstne penine iz Steyerje-ve kleti. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani www.sa-lon-traminec.si. PR I Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 10 Organizacije 38. OVČARSKI PRAZNIK V ŠMIHELU Ko dva dni diha skupaj vsa vas Drugi avgustovski vikend je bil v Smihelu tudi letos zapisan tradicionalnemu Ovčarskemu prazniku. Člani Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem, ki ga vodi Boštjan Goličnik, so zopet poskrbeli za dva nepozabna dneva, v času katerih se je preteklost zlila s sedanjostjo. Mladi medse povabijo starejše, ki z znanjem in izkušnjami priskočijo na pomoč. Ovčarski praznik je namreč v prvi vrsti namenjen starim običajem, ki jih želi sedanja generacija ohraniti in obvarovati pozabe. Ovc v teh hribih sicer ni več, kakor sta dejala povezovalca pro- trebno nato skrtačiti in spresti iz nje dolge niti. Iz slednjih so za tem pridne ženske roke skozi vso zimo pletle nogavice, puloverje, kape in še marsikaj uporabnega. Vse to je bilo prikazano tudi tokrat. Ob tem so poskrbeli še za pripravo sena in stelje. Pri obdelavi ovčje volne sta potrebni natančnost in potrpežljivost, nagrada za oboje pa so oblačila, ki pozimi grejejo, poleti pa hladijo. grama Vanja Rajter in Andraž Go-ličnik, kljub temu pa je vredno, da se spomin ohrani naslednjim generacijam. Predstavili so postopek pridobivanja ovčje volne in njeno upora- Obiskovalci so se lahko prepričali, da je obdelava lesa z motorno žago lahko tudi umetnost. bo. Ovco so okopali, za kar sta poskrbela spretna domača mladca. Starejši in izkušenejši so se nato lotili striženja. Volno je bilo po- di: žgance, kislo zelje, masovnek in podobno, okoli prireditvenega prostora pa postavljen turški plot. Šmihelčani so bili vedno poznani tudi po ubranem petju. Tudi tokrat so se zbrali in ob kozarčku ruj- tic, lokalne umetnice, čebelar in kmetije z različnimi domačimi pridelki. Sobotni večer je minil v znamenju veselice z ansamblom Golte, torej domačimi fanti, ki so se jim Ovco je bilo pred striženjem potrebno dobro umiti, da med volno ni bilo umazanije in drugih primesi. ne kapljice zapeli člani Moškega pevskega zbora Šmihel, ki jih vodi Toni Acman. V avli podružnične osnovne šole so bila ob tej priložnosti postavljena na ogled slikarska platna mlade slikarke Romane Rezoničnik. Dijakinja iz Šoštanja je predstavila svo- na odru pridružili že kar ponarodeli Fantje s Praprotna. V nedeljo so se pri maši in blagoslovu traktorjev zbrali domači in kmetje z okoliških vasi. Po slovesnosti so na prireditvenem prostoru mojstri kiparjenja z motornimi žagami pokazali, kaj znajo. Iz ko- Posebno zahtevna je izdelava lesenih skodel, s katerimi so včasih pokrivali domove, gospodarska poslopja in ostale stavbe. Les, ki ga je mojster uporabljal tokrat, je bil skrbno izbran, saj se je dobro Za pripravo krme, stelje in lesenih skodel se še danes uporabljajo orodja, ki so se v ta namen že pred dolgimi desetletji. cepil. Prikazan je bil postopek izdelave brezove metle. Postavljena je bila tudi hiška, skorjevka, v kateri so gospodinje kuhale stare je- ja dela, naslikana večinoma s tempera barvami. Motive išče predvsem v živalskem svetu, loti pa se tudi pokrajine in obrazov ljudi, ki jo pritegnejo. Okoli prireditvenega prostora je v soboto in nedeljo potekal odlično založen sejem domače obrti. S svojimi izdelki in pridelki so se predstavile članice društva kme- sa lesa so nastali divji petelin med petjem, orel, konjska glava in ovca z jagnjetom. Obiskovalci so nato z veseljem pričakovali začetek šaljivih vaških iger. Več o njih pa v prihodnji številki. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: ov38sm). Tekst in foto: Benjamin Kanjir I Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 11 Oglasi SULEJMRN VELIČASTNI Od 18. avgusta dalje OS Ml p O m*m fei PLANET TV ^vSMfllil 'B, ■ J ■M>' fjrlj Pf H & r-; 0 ; kv j. ¿i V: * , M V'^J®® MtSmi 1- ii t' .i 1 si ^PfiF * 1 i' ' IR, i i I I p 1-1 m i fl! ■v. i: ■ Sfi > . k te s _ mm v -■■-V'. ■ - ff:^ tv ^ ■ f» ^ I 12 Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 Zgodovina in narodopisje nekaj spominov naših godcev (9) Piše: Aleksander Videčnik FRANJO MLINŠEK O »JESIHU« V MOZIRJU (nadaljevanje) (poje družica) Veselje, veselje pač kratko trpi, pri takih ljudeh, kakor smo mi. (poje camar) Družička premila, prijazna si b'la, te zahvalim lepo za prijaznost tvojo. (poje družica) O ti camar ljubezniv, kak' pošten si bil, te zahvalim lepo za poštenje tvojo. ŠE ENA IZPOD PERESA MARTINA BRGLESA -ŽOVNETA Pesem od dvanajste ure Prve ure glas opominja nas, da je zveličanski čas. E'n gospod, ena vera, k'tira nam nebo odpira. Tista nas uči, kako se časti, da je Bog stvarnik vseh reči. * Dve zapovedi sta o ljubezni, da se 'zogneš večni brezni. Ljubi prav Boga ino svoj'ga bližnega. * Tri peršone so v trojici, en sam Bog pa v resnici. Kdor tako živi, kot ga Bog uči, se mu nič hud'ga ne zgodi. * Štiri evangeliste 'mamo, štiri reči poslednje znamo, kdor se teh boji, svet' Duha ga varij, da nikdar greha ne stori. * Pet zapovedi je cerkev dala, za nebesa nas oprala, pet je svetih ran in vsak kristjan s svetoj krvjo opran. * Šestkrat Jezus kri preliva, grešnik, tvoje grehe 'zmiva, tebe odrešit' - mora smrt storit, se na križu dat' umorit'. * Sedem žalosti Marije, kjer pod križem solze lije, njen sin je razpet, mogu strašno je umret' in od nje slovo vzet'. * Osem zveličavnih čednosti, Boga jim daj ta prave vrednosti, devet na koru bomo peli z angeli veseli, čisti tudi vsi, kakor angeli na vekomaj bili. * Deset zapovedi očeta nam nebeški raj obeta (od tod naprej je bilo besedilo poškodovano in neberljivo) * zdaj je čas za to, da bodo naša dobra dela se nad nami svetila. GOSTILNIŠKE PESMI V Mozirju je bila nekoč zelo znana gostilna na odcepu proti Lepi Njivi - nazadnje je to bila Krajnčeva gostilna. Tam sem naletel na zanimiv zapis očeta tedanje gostilničarke Marije Krajnc. »Slovenski samski klub« v Gornjem Gradu pred prvo svetovno vojno. (Z leve) Alfons Rihič, Karel Mikuš, Ciglnov Egi, Jernej Videnšek, Anton Ribič - Ribičev, Franc Presečnik - Prodnikov, Tugo Rakuš, ki je skupino vodil. Poudariti velja, da so delovali izrazito narodno zavedno. Enajstaužent devic je za to vero kri prelilo, zdaj v nebesih tam s svojim ženinom na večno pele nam. Pripovedovala je, kako je gostilničar dajal pobudo za zabavo, saj je na tak način dobro in obilno točil sladko vince. Ura dvanajst je odbila, vse za večnost pridobila, kdaj umreti treba bo, pridi Marija z Jožefom ... Pesem od nebeške ohceti O le kaj zan' trošt 'no veselje vživlja srce moje, kadar spomnim, da Bog večni je za nebesa ustvaril me. * Kristjani 'zvoljeni, mi smo vsi skup' povabljeni k tej nebeški ohceti, k'tera ne bo nikdar herala, tam bo večno gverala. * Nihče ne more zgruntati nebeško veselje, še to obličje božje gledat' brez konca vse. Štajerska Pr'jatli naj bo meni prepuščeno, od vinca bom zapel, (to še enkrat ponovi) ki razveseli može inoj žene, mladenič je tud' rad vesel. (spet ponovi) * Ko se človeku kupica nalije, mu srce zaigra, Boga zahvali, gladko ga popije, mu moč življenja da. * Če hočeš pit' domače žlahtno vince, poznaš bi-zeljčana, ker vina ni čez štajersko starino, ki bi tak' zdravo b'lo. To veselo slavijo angeljci, lepo pojejo in Boga hvalijo s to veselo štimo angeljsko, s to nebeško muzi-ko. Ne ogrsko, hrvaško, laško vino, francosko, špansko ne, ni zdrav'šega čez štajersko starino, za pit' jako gladka je. Pripravljamo se vsak čas in služimo Bogu, saj mora bit' da v kratkem nas, Jezus poklical bo. * Trpimo križe voljno in služimo Bogu zvesto, saj Premočna vina so za nas res zlo, tud' prenezdra-va so, pa marbušnim in ptušjnim priklanja vsak gospod glavo. Nadaljujemo prihodnjič. * * * * * Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 13 Organizacije SEZONA NABIRANJA GOZDNIH SADEŽEV IN GOB Dovoljena količina je dva kilograma, kazni niso male Naši bralci so nas opozorili nad inšpekcijskim nadzorom pobiranja borovnic na Travniku in okoliških hribih. Ker je nabiranje gozdnih sadežev in gob v tem času zelo intenzivno, je prav, da obiralce spomnimo tudi na pravila obnašanja oziroma zakonodajo. Ker je za to področje pristojna gozdarska inšpekcija, smo o tem povprašali gozdarsko inšpektorico mozirske izpostave inšpektorata za kmetijstvo in okolje Ido Oderlap Kranjc. Za nadzor nad nabiranjem gozdnih sadežev so pristojni samo gozdarski inšpektorji, za gobe pa tudi inšpektorji za okolje, zavod za gozdove pa seznanja nabiralce (vse deležnike) s pravili, tudi zabeleži kršitve, te posreduje gozdarski inšpekciji, ki ukrepa po zakonu o prekrških. KAZNI NISO MAJHNE Po zakonu je dovoljeno rekreativnim gobarjem in nabiralcem dnevno pobrati dva kilograma gozdnih »dobrot«. Omejitve so za vse enake, ne glede na lastništvo oziroma kakršno koli dopolnilno delo, to je dva kilograma, je povedala Oderlap Kranjčeva in dodala: »Če količina presega dva kilograma gob, je kazen za posameznika 208 evrov in zaseg ter uničenje gob.« Številni obiralci borovnic so trn v peti drugim nabiralcem, saj nabirajo s pomočjo tako imenovanega rifla in tako delajo škodo na grmičevju. »Če z nabiranjem pride do poškodb grmičkov in se s tem ogroža funkcije gozda, zmanjšuje rastnost sestoja in rodovitnost rastišča je globa za posameznike od 400 do 800 evrov. Če nabiralec ustnega opozorila ne upošteva, mu inšpektor lahko zaseže rifel. V lanskem letu so bili vsi nabiralci z rifli ustno opozorjeni in seznanjeni s pravili nabiranja,« je dodala inšpektorica. POMANJKANJE INŠPEKTORJEV »V letošnjem letu poleg območja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije opravljam še delo gozdarske inšpektorice na Koroškem, kjer nadomeščam upokojenega kolega, tako skupno nadziram 110.000 ha gozdnih površin. V lanskem letu sem na območju ZGS OE Nazarje izvedla 15 nadzorov, ki so bili celodnevno namenjeni nadzoru na-biralništva in prometa v gozdu. Na tem območju sem na terenu sama, kolega, tudi gozdarski inšpektor, ki dela polovični delovni čas, ne opravlja terenskega dela,« je še povedala Oderlap Kranjčeva. Prve nadzore letos je inšpektorica v začetku junija izvajala v gozdovih v okolici Topolšice in Zavodnja, kršitev ni bilo. V mesecu juliju teh nadzorov ni izvajala zaradi letnega dopusta, se pa Gobarjenje je skorajda nacionalni šport, kar se že pozna na gobjem bogastvu. bo vršil nadzor v mesecu avgustu in septembru skupaj z nadzorom nabiranja gob in voženj v naravnem okolju. VOŽNJA V NARAVNEM OKOLJU Veliko dela gozdarskim inšpektorjem povzroča tudi nespoštovanje pravil vožnje v naravnem okolju. Ta je dovoljena le tam, kjer je to izrecno označeno, pa najsi bo to za kolesarje, štirikole-snike ali druga vozila. V lanskem letu je bilo za kršenje prometnega režima v gozdu izdanih samo na področju Travnika in Smrekovca 43 pisnih opozoril, štirje opomini in šest plačilnih nalogov, vse po zakonu o prekrških. Štefka Sem DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Poletno srečanje na Farbanci bo tradicionalno Društvo upokojencev Nazarje svojim članom med drugim ponuja možnost redne rekreacije, katero izvajajo tudi v obliki mesečnih planinskih pohodov. Te organizirajo vsak prvi torek v mesecu, njihova avgustovska destinacija pa je bil dom planincev na Farbanci, za katerega skrbi Planinsko društvo Nazarje. Nazarsko planinsko postojanko je v torek, 5. avgusta, kljub deževnemu vremenu obiskalo kar petdeset upokojencev. Del upokojencev se je odločil, da vremenskim razmeram navkljub na Farbanco pride peš. Ostali so jih pričakali na cilju, saj vsakemu izletu sledi družabno srečanje, katerega bi bilo škoda izpustiti le zaradi dežja. Udeležence druženja je nagovorila predsednica društva Vera Pečnik, še posebej pa se je s simbolnimi darilci zahvalila vodičem pohoda. Izlet so upokojenci zaključili z okusnim pasu-ljem in veselim druženjem, za konec pa so sklenili, da bo njihovo poletno srečanje na Farbanci postalo tradicionalno. TG Vsakemu izletu sledi družabno srečanje (Foto: ZŠ) I Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 14 Kultura, Organizacije GLASBENI NOKTURNO V CERKVI SV. JURIJA V MOZIRJU Sakralna glasba napolnila cerkev Koncert v mozirski farni cerkvi je privabil poslušalce, ljubitelje umetniško dovršene sakralne glasbe največjih skladateljev vseh časov. Šest mladih deklet, ki so se udeležile mednarodnega poletnega pevskega seminarja sopranistke in pevske pedagoginje Vlatke Orša-nic v Mozirju, je glasovno obogatilo večer. S pianistom Božom Letu-nicem so zapele deset skladb. Delavnico je osmo leto izvedel Vocal BK Studio pod vodstvom baritoni-sta Boštjana Korošca. Mlade solopevke so sopranistke, ena je mezosopranistka. Izvedle so deset skladb. Besedila so se vrstila od latinščine, preko italijanščine, nemščine do angleškega jezika. Tako pester je bil namreč nabor skladateljev od Caldara, Bacha, Han-dla, Mendelssohna, Mozarta, Verdija, vse do Brahmsa. Iz naših logov prihaja Mojca Bitenc. Sopranistka je domačinka in odpela je dve pesmi. Tekst in foto: Slavica Tesovnik Mojca Bitenc iz Zgornjih Pobrežij je letos nastopila tudi v glavni vlogi opere Nikogaršnja hči. KONCERT ANSAMBLA SPEV NA LJUBNEM OB SAVINJI Z* • w • • ••■• I w I največjimi uspesnicami osvojili poslusalce Nedeljsko popoldne na Flosarskem balu je bilo v znamenju ubranega petja ansambla Spev. Zasedba, ki skupaj prepeva že več kot deset let, je del nastopa posvetila legendarnemu Lojzetu Slaku in njegovim pesmim. Manjkale niso niti njihove največje uspešnice in priredbe dalmatinskih pesmi. Zraven so fantje poskrbeli za zabavo in smeh, saj se jim je utrnila marsikatera zabavna misel ali šala. Že v koncertnem delu so se poslušalci zavrteli na plesišču, še boj pestro pa je bilo v večernem delu, ko je s spevovci dolgo v noč rajalo staro in mlado. 54. Flosarski bal se je tako zaključil z glasbo in pri organizatorjih so misli že v prihodnjem letu, ko se bo odvijala nova zgodba in novi dogodki ob tej etnografski prireditvi. Štefka Sem Ansambel Spev v nastopih ohranja spomin na godca vseh godcev, Lojzeta Slaka. (Foto: Štefka Sem) SERVIS DELA MOZIRJE Društvo brezposelnih Slovenije - Servis dela je v Zgornji Savinjski dolini za deset brezposelnih pridobilo zaposlitev, in sicer v okviru programa odpravljanja posledic letošnjega žleda v tukajšnjih gozdovih. Projekt, s katerim so začeli spomladi, sta predstavila direktorica servisa Katarina Hriberšek in Srečko Pri-slan, predsednik organa za razvoj nevladnega sektorja v Razvojnem svetu Savinjske regije, ki kreira delo omenjenega servisa in drugih kooperativnih ter socialnih podjetij v naši dolini. Nedavno so uspeli na razpisu za javna dela v okviru sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč. pomoč za lastnike gozdov Del ekipe, ki izvaja brezplačno čiščenje po žledu poškodovanih gozdov. (Fotodokumentacija Servis dela) Delovnih mest bi bilo mogoče zagotoviti še več, če bi se lastniki gozdov odločili in poiskali pomoč, ki jo nudi Servis dela. Izvajanje gozdnega reda in nekaterih drugih del, ki sodijo v okvir razpisa, je za lastnike gozdov izjemno ugodno, saj je zanje povsem brezplačno. Delo poteka v koordinaciji z nazarsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Servis dela ima svoje prostore v zgradbi obrtno-podjetniške zbornice v Mozirju, kjer so zainteresiranim na voljo vse informacije. Več o tem in o socialnem podjetništvu v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014 15 Ljudje in dogodki MAKS MOLIČNIK - CAHOVNIK Izdeluje lesna držala za kmečka in gozdarska orodja 81-letnega Maksa Moličnika iz Konjskega Vrha nad Lučami srečamo vsaj enkrat mesečno v Lučah, ko pride po »penzijo«, kot nam je povedal ob našem srečanju. A je tudi reden gost prireditev ob občinskem prazniku ter domala vseh aktivnosti, ki jih organizira tamkajšnje društvo upokojencev, katerega član je. Ne bo manjkal niti ob dogodkih, povezanih z lovstvom, ki jih organizira Lovska družina Lu-če. Zelo ponosen obleče slovesno obleko »zelene bratovščine«, saj pravi, da je v njej »oferten« in da je čuvaj narave ter divjadi. V svoji ogradi na domačiji ima kapitalnega jelena in trop druge srnjadi ter košut. Maks Moličnik, po domače Cahovnik, je bil prvi od osmih otrok, ki so živeli trdo, kmečko hribovsko življenje, saj v času njegove mladosti ni bilo ceste, ne pravega mehaniziranega orodja za gozdarska in dela na polju. ŠE VEDNO IZDELUJE LESENA ORODJA »Ko si se moral privezati, da si lahko opravljal delo na travniku, v gozdu, to ni bil mačji kašelj. No, pa kar dosti nas je bilo pri mizi in vsi smo trdo delali, menda še najbolj jaz, ki sem bil za očetom prvi in edini moški za vsa težaška dela. Zdaj je dobro, 58-letni sin Ivan, sedanji gospodar na Cahov-nikovem, ima dva krepka fanta, najina vnuka Tomaža in Jaka. A je po ženski strani tu še Ivanova PLANINSKI KROŽEK OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE Planinski tabor Planinskega društva Mozirje v Logarski dolini smo izvedli zadnji teden v juliju. Res je, da je vreme to poletje postreglo z manj sončnimi dnevi, a je tabor vseeno odlično uspel. Mlajši planinci, ki obiskujejo planinski krožek Osnovne šole Mozirje, so se pogumno soočili z deževnim vremenom, tako da dejavnosti in dobre volje kljub dežju ni manjkalo. Že na poti smo se ustavili v Solčavi in si ogledali vse, kar je tam znamenitega in posebnega. V torek smo uspeli ujeti sončno jutro, zato smo jo mahnili na Okrešelj. Krajše pohode po dolini smo opravili kljub skoraj subtropskim razmeram: beri soparno, vroče in deževno. Znova smo se razveselili obiska metuljarja Josepha, ki nam je povedal skoraj vse o metuljih, in se ponoči odpravili z njim opazovat nočne metulje. Ste vedeli, da obstaja preko tisoč vrst metuljev pri nas in da, kar ponoči leta okoli žarnice, niso le vešče? Nas je Joseph o tem poučil. Po Logarski dolini smo raziskovali tudi rastje, pokusili, kar je užitno, in se naučili izogniti strupenim rastlinam, tudi tistim, ki so užitnim zelo podobne. Na najbolj deževen dan nas je obiskala enota reševalnih psov iz Zgornje Savinjske doline. Nismo se mogli načuditi, kaj vse ti kužki znajo in kako ubogajo svojega vodnika. Seveda Maks Moličnik lepo oblikuje in plemeniti les, lani je izdelal kar 24 kosišč in le še tri so naprodaj. (Foto: Jože Miklavc) žena Alojzija, ki skrbi za urejen dom in vsa ženska dela, moja 83-letna žena Kristina pa je ta čas malo slabšega zdravja, a upam, da bo kmalu bolje,« nam je umirjeno pripovedoval Maks. smo se kužkom pustili, da nas najdejo, če smo se skrili. Otroci so se sproščali na svežem gorskem zraku ob basnih, športnih igrah, nočnem pohodu in seveda ob njim najljubšem - pripravljanju tabornega ognja. Tam se je pelo, bra- V svoji skromnosti je skoraj zamolčal, da še vedno izdeluje lesena orodja in da je menda redek ali celo edini daleč naokoli, ki še zna iz izbranih kosov lesa narediti držaje in ročaje za kosišča, krampe, lopate, cepine, sekire, prelco in dleta, pa okrasni leseni set za nože, kakšno cvetlično korito idr. »Ja, dela imam na pretek, ker so vsi, ki so znali, s tem nehali ali so se postarali in odšli, žal. Kaj mi pa ostane drugega?« VDIHNIL DUŠO 300 LET STARI KAJŽI Maks nam je ponosen pokazal tudi svoj mali raj, vikend kaščo, ki jo je že skoraj vzel vrag, a je na novi lokaciji ob robu slikovitega travnika vdihnil dušo tej, vsaj 300 let stari kajži in si v njej uredil lovsko zbirko ter »plac« za kakšno »gavdo«, kot je nasmejan dejal. Gor, nad domačijo se potegne z »železno kozo na štir pogon«, saj ga noge več ne ubogajo kot v tistih časih, ko je bil še prava grča. Tu si pogostokrat v miru ogleduje prosto živečo divjad, pogled pa ima tudi na strehe svojega domovanja ter tja dol na ljubenske senožeti. Vesel pa je tudi, da so kot zadnji v teh hribih pred dnevi le dobili asfaltno cesto, ki pomeni zanje udobnejše prevoze po kmetiji ter obiske doline. Jože Miklavc lo stare Savinjske zgodbe in pripovedovalo nešteto majhnih pripetljajev, ki so se nam v življenju že zgodili. Prepričana sem, da bo ta lep teden ostal otrokom v spominu in v zgodbah še za naslednja leta. Zala Acman Mlajši planinci, ki obiskujejo planinski krožek OŠ Mozirje, na taborjenju v Logarski dolini. V hribih se dela dan I Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 16 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi KONČNO POD STREHO IN NA TOPLEM Za vlcersko bajto bodo skrbeli lučki upokojenci V okviru občinskega praznovanja v lučki občini se je odvil še en prijeten dogodek, ki je kraj zaznamoval s pečatom skrbi za starejše občane ter ponudil možnost sodelovanja med ostalimi sokrajani ter občinskimi službami in ustanovami. 8. avgusta so namreč predali ključe vlcerske bajte, ki jo je občina postavila na Šmici. Lučani, vlcerji in plovci hlodovine po Savinji so dobili svojo bajto. Otvoritvena slovesnost se je pričela ob srečanju upokojenih domačinov. Mnogi med njimi so s svojim delom, iznajdljivostjo in odrekanjem pod taktirko neumorne predsednice Društva upokojencev Luče Martine Kla-dnik veliko prispevali s svojim delom in darovanimi predmeti, da so leseno hišico obnovili in »bajto« opremili v pristnem slogu. Kladnikova je predstavila zgodovino te hiške, ki se je pričela pisati leta 1949 na Conkovem v Logarski dolini, kjer je bila drugi dom gozdnim delavcem, vlcerjem in je pravi muzej zgornjesa-vinjske vlcarije. Jože Kaker je hiško odkupil in jo postavil na omenjenem mestu. Občina jo je odkupila in podarila Društvu upokojencev Luče ob njegovi 60-letnici. Kar 600 ur strokovnega, a brezplačnega dela so upokojenci vložili v revitalizacijo tega edinstvenega objekta, kar nekaj dela in sredstev pa je primaknila tudi občina, ki že- li povezovati svoje sokrajane. Jaka Matijovc je kot revirni gozdar s službenim fičkom zbrane nasmejal s skečem. Vlcer-jem je napel nekaj levit ob razdelitvi mesečnih plač. Župan Ciril Rosc je na kratko opisal štorijo od prvega nakupa do pridobitve dovoljenj in odkupa vlcerske bajte za občinsko korist. Krst ob Savinji se je nato zgodil z gozdarskimi škarjami, ko je bilo potrebno »precvika-ti« dvojno lijano srobota, da je bil vstop do vrat koče prost. Ta čast je pripadla Jaku Zamerniku, saj je ob odklepanju hišnih duri postal tudi odgovoren gospodar vlcerske bajte, ki ji je že doslej dodajal novo vrednost s posegi in oblikovanjem detajlov. Vlcerski trio je nato pognal pete nekaterim brhkim parom. Pravi praznik vlcerjev in lučkih upokojencev je umirjala šele večerna sapa iz bližnjega tolmuna Savinje. Jože Miklavc Vlcersko bajto so predali namenu ob krajši slovesnosti in originalnem skeču Vlcerska colnga. (Foto: Jože Miklavc) VRTNARJENJE LETOS PRESENEČA TUDI V POZITIVNO SMER Pri Marki v Varpoljah zrasla kilogramska čebula Že res, da je vrsta čebule taka, ki dela velike glave, a tale pri Marki je posebno uspela. Mlada vrtnar-ka Petra je letos prvič zasadila svoj vrt in med drugim pridelala imenitno čebulo, posamezna tehta kar ZANIMIVOSTI NARAVE Goba velikanka Valerija Kerznar nam je poslala fotografijo velikanske lisičke, ki jo je med sprehodom po gozdu našla njena tašča Stanka Kerznar iz Nove Štifte. cel kilogram. Seveda je bogat pridelek zrasel v zemlji brez gnojenja. Ker je na kmetiji ob mizi veliko ljudi, bodo čebulo uporabljali kar v surovi obliki. Slavica Tesovnik Mlada vrtnarka Petra je med drugim pridelala imenitno čebulo. (Foto: Slavica Tesovnik) I Savinjske novicešt. 34, 22. avgust 2014 17 Ljudje in dogodki, Oglasi POČITNIŠKI DOM DRAMALJ PRI CRIKVENICI Kraj lepih počitniških spominov in nostalgije na mladost (1) V Savinjskih novicah leta 1971 je takratni urednik in novinar Hubert Herček objavil reportažni zapis o možnosti dopustovanja delavcev Gozdnega gospodarstva Nazarje (GG Nazarje) ter Gozdarstva in lesne industrije (GLIN Nazarje) z družinami v počitniškem domu Dra-malj pri Crikvenici. Zapis slikovito ponazarja tisti čas, ko so ljudje, še posebej delavci in njihove družine, živeli skromno, a polno in srečno življenje. O spominih na čas po letu 1956, ko je sindikat GG Nazarje kupil dom za letovanje, smo se pogovarjali z nekaterimi zaposlenimi v podjetjih GG in GLIN Nazarje, ki sta skupaj koristila ta dom za poletne oddihe zaposle- zirati delo, vzdrževanje, nameščanje gostov ter starejšo, mizerno opremljeno zgradbo, to ni bil mačji kašelj. Tedenske izmene z 80 do 100 ljudi, kolikor je bila zgornja zmogljivost prenočišč, sem tako rekoč sam sprejemal in živel z nji- -~J*2stišče GRAD VRBOVBC Pííii [ GOSTINSTVO, M J i j .i E-VIul^hi SinIs4ifi cesti I. U3I N.i7-nii Dom v Dramlju je sedaj v lasti Nika Milolože, ki ga je dodobra preuredil, in še vedno služi kot gostinsko-turistični objekt odprtega tipa. (Fotodokumentacija Anteja Blaževica in cktravel.cz) nih ter številnih drugih Zgornjesa-vinjčanov. SPOMINI MARJANA ŠINKARJA Med tistimi, ki so skrbeli za organizacijo in funkcioniranje počitniškega doma, je bil tudi Marjan Šinkar. Tri sezone, od leta 1969 do vključno 1971, je po tri do štiri mesece skrbel za dostojne pogoje letovanja ter koordiniral delo skromne skupinice sezonsko zaposlenih kuharice in pomočnic za oskrbo s prehrano ter ureditev prenočišč. Šinkar se spominja: »Takrat, spomladi leta 1969, sem bil zaposlen pri GG Nazarje kot univerzalni skladiščnik materiala in rezervnih delov za strojno mehanizacijo in avto park. Leto poprej sem prvič izkoristil možnost koriščenja dopusta z družino v našem počitniškem domu, ki ga je takrat upravljal sindikat našega podjetja. Uprava se je odločila, da leto kasneje prevzamem odgovorno delo in skrb za vodenje upravniških poslov v tem hrvaškem kraju pri Crikvenici. Ko je bilo potrebno organi- Kezervutije m zaiajttčenedružbe za dogodi kot frj rojstni dnevi, birme, obhajila, ob k t niče... fciavm ÍBE Pontdrljrk - CrtrfcJt1 od 10 do J 7 41 t Pimrk: od IV.dtiL'.! um ,ViiJnfj ?: J.(í 11 i/d iHfc Ne degustirafi posebno atrakcijo na kroinlku -grafik mei ali uživali v večernem sprehodu po wellness vrtovih in uživali v opojmh vonjavah aromatic nih zelišč. Za vse ljubitelje sprostitve je v Termah Tuhelj na voljo največji Svet savn na HrvaŠkem s sedmimi rS; ¿ri n' savnami in tentrOm nege in lepolt1 SPAeVi [Ar ki vam hü prebudil vseiule. hni;=l diiiv, barv, prijetnega okolja vas ne bo pustil ravnodušne. Hotel Well"*", kije bil v ietu 2003 nagraden za arhitekturno rešitev, omogoča gostom kombinacijo modeme arhitekture in naiave, kje: .lahko gostje Ljjiv=iJfl v Široki paleti well n Psi Storitev, gi&l rOnOf nsfie ponudbe in rshavne animatijii fijnne Tuhelj so destinacija, ki vam ponuja več ... so destinacija, ki prisluhne potrebam gostov, destinaci-a v katero se boste z veseljem vračati, da bi izvedeli in se naučiii nekaj novega. V hotelu Well*"** vas bomo poučili o tem, 7dkaj je trenn jestf vhaln:' n.-ano, kaltfre začimbe kombinirati k psohn mer n i hr.-ini, zakaj ¡e pomembna vsakodnevna telovadba, zakaj moramo otroke poučiti o pozitivnih učinkih savnanja že od malih nog in kaki ne pttdtlvne učinke ima meta na na£ organizem, če jo vsakodnevno uporabljamo. In kdr ji najpomembnejše, naivste boste lahko uporabljali tudi duma. Prijazno osebje hotete vam bo pnporočaia kaj s'i lahko še ogledate v bližnji okoäici in kako preživeti prost* čas, ponudba jc zelo raznolika ■ če sle Športnik, so vam na voljo Športna torišča v neposredn> biiiini hotela, če ielite itei iveb kulturni p< rü h, v okolic; 5 murejev, če počitnic e ¡¡a ne minejo brez nakupovanja, so v bližini tudi nakupovalni centu, če pa želite raziskovati tradicijo Hrvaškega Zagorja, 0 vas bti pu'. lahko zanesfa v erega limed krnskih tun^mov. Ka majhpwti prostoru, v oddsljerkiitl i 2C S o <» i.onir.sni i.r ii it; vsek^cv ;uii ■•■s i j^m iszi^-ia n kakovn*,; o. O ;fn ^NČ^jn § i.Li- v:lr-.i- ;c ■ vJi ■i o -^vVt A www.terme-tuhelj.hr Oglasi 28 Savinjske novice št. 34, 22. avgust 2014