vwk dan razen sobot, nedelj iu praznikov „ued daily except Saturday», Pgunday* and Holidays PROSVETA Urednliki in upravnllki prostori: 2M7 South Lswndale Ave. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Office of Publicstion: 2657 South Lewndale Ave. Telephone, Hockwell 4004 .YEAH XXXIX Cms liais J« $84)0 January M. IMS. at fea pom ftffloa «h* Act of Coocraaa oI M*r«fa t, 1ST» CHICAGO 21 ILL.. PETEK. 11 JUNIJA (JUNE 13). 1947 Acceptance for mailing at »pecial rate of postais provided .for in secgon 1103, Act of Oct. I, 1»1T, suthoriied on June 4. ISII Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 116 meri ka poslala oster utest Sovjetski uniji Obdolžila jo jc vmešavanja v ogrske notranje tdeve in kršenje dogovorov. Molotov avrnil pritožbo britske vlade ashington, D. C.. 12. jun.— ika je naslovila ostro pro-, noto Sovjetski uniji, jo tiila vmešavanja v ogrske nje zadeve, kršenja dogo- /, sklenjenih na konferen-likc trojice v Jalti na Kri-m ponovila zahtevo za pre-jo ogrske krize. Preiskavo ji vodili reprezentanti treh ¡jI—Amerike, Rusije in Ve-Britanije. kaj ur prej je državni de-nent objavil izjavo z ostro idbo bolgarske vlade, ki je dila aretacijo Nikolaja Pet-voditelja agrarne stranke protikomunističnih grup v ariji. Ameriška vlada je razumeti Rusiji, da bo ožila ogrsko vprašanje or-aciji Združenih narodov v o akcije, če bo Moskva od-zahtevo glede preiskave, o pa bo podvzela tudi dru-rimerne korake, žavni department je instru-generala G. H. Weemsa, riškega reprezentanta v za-iiki komisiji za kontrolo ke, naj izroči protest gene-V. P. Sviridovu, poveljni-ruskih oboroženih sil na tem in načelniku komisije, riška nota pravi med dru- meriška vlada odločno prora proti enostranski akciji ih avtoritet na Ogrskem, ki prto vmešavanje v politi- zadeve, zanikanje demokra-pravic ogrskemu ljud-in kršenje sklenjenih dogo-Enostranska ruska akci-očituje v aretaciji Bele icsa, člana ogrskega paríala in bivšega tajnika stran-nalih posestnikov, jetske avtoritete so zavze-lotno stališče s trditvijo, da retacija Kovacsa izključno ova zadeva, ker je izvršil opke in zločine proti rus-okupacijskim silam. Arela Kovacsa in druge sovjet-akcije so izsilile reorganizi-c odrske vlade. Oblast je la v roke ogrski politični jiini, ki je pri volitvah do-samo 17 odstotkov glasov. so bile izvršene proti vo-oflromne večine ogrskega Istva." Java državnega departmen-rMc Bolgarije omenja, da M John Homer, ameriški |entant v Sofiji, okrcan. I( zahti-val pojasnila glede icij< Petkova. Jurij Dimi-. predsednik bolgarske viajo povedal Homerju, da bi trani Amerike v Petkovu ustvarila sumni-f da je imel Petkov pod-K' fct,ke z zunanjimi država-"ava proti Petkovu vršila pred suverenim Rarhkini sodiščem, ne pa v »inpt.nu ali Londonu. , H>ndon. i:: lun. _ Pritožba ■«■f.t glede vloge Rusi-" m je bila odločno Po navodilih zuna-'ra F.rnesta Hevina je britski poslanik Maurice Peterson v Moskvi obiskal ruskega zunanjega ministra Moloto-va. Britski uradniki so izjavili, da je bil razgovor med njimi nezadovoljiv. Peterson je poslal poročilo svoji vladi o razgovoru z Molo-tvm. Listi še niso objavili vsebine poročila, toda doznava se, da je Molotov odločno zavrnil britsko obdolžitev o ruski intervenciji na Ogrskem. Izjavil, da se Velika Britanija in Amerika vmešavata v ogrske notranje zadeve. Bivši ogrski premier Ferenc Nagy in njegovi pajdaši, ki so pobegnili iz dežele, so imeli oporo pri ameriških in britskih avtoritetah pri kovanju zarote, katere namen je bil odtrganje Ogrske od Rusije, da bi prišla v sfero vpliva zapad-nih sil. lu O to. • toifc mestni svet za tiranje proti-hvikexa načrta Tr ►b jun —Člani me-pozvali predsed-naj vetira proti-»ski načrt, ki je obeh kongresnih /vali so tudi kon-enatorja iz lili 'Iprejo Trumana, načrt. Sprejeta ija s 36 proti e-«» je mestni «vet vsake zakonoda-ki bi uničila pri-v> i/vojevali or-»vci v zadnjih le- Domače vesti Is Willarda Willard, Wis.—V deževni nevihti je pred nekaj dnèvi treščilo v staro hišo Rudija Harvata, ki je pogorela do tal.—V bližnjem Greenwoodu si je končal življenje Frank Lamo-vec st., star 67 let. Zapušča sina in druge sorodnike. Nov grob Slidcville, Pa, Dne 6. jui.ija je umrl Joseph Pavhovič, star 59 let in doma iz vasi Planina pri Raki na Dolenjskem. Bil je član društva 379 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove in eno hčer, v stari domovini pa brata in več sester. Clevelandske vesti Cleveland.—Dne 9. junija je bil v avtni koliziji ubit August Salay, star 27 let in rojen tukaj. Zapušča mater, tri brate in šest sester. — Dalje je umrl James Podboj, star 65 let. Tukaj zapušča ženo, sina in dve hčeri ter vnuke. Išče brata Detroit, Mich. — Josip Urek, Slomškova ulica 18, Maribor-Stu-denci, Slovenija, Jugoslavija, želi izvedeti za svojega brata Mihaela, ki je svoječasno živel v Denverju in se leta 1925 preselil v Californijo. Njegov takratni naslov je bil: Mihael Urek, 3838 Williams St., Denver, Colo. Truman naglasil « svojo doktrino Člani kanadskega parlamenta pozdravili njegov govor Ottawa. Kanada. 12. jun.— Predsednik Truman je ponovno naglasil svojo doktrino, ki je ustavitev pohoda komunizma povsod in širjenje vplive sovjetske Rusije, v svojem govoru pred člani kanadskega parlamenta. Deležen je bil ovacij, ko je izjavil, da bo Amerika podpirala v$e one, ki se hočejo vladati sami in na svoj način brez pritiska ali intervencije s strani zunanje sile. V mislih je imel Rusijo, dasi je ni omenil. "Odločili smo se za pomoč vsem, ki hočejo živeti v miru s svojimi sosedi brez pritiska in ustrahovanja,H je rekel Truman. "Kanada je v ospredju v vrstah držav, ki delijo z nami ideale in cilje. Amerika s takimi prijatelji gleda z zaupanjem in brez strahu v bodočnost. Kanada in Amerika sta prišli dt5 točke, da več ne smatramo, da sta tuji državi. Povezani sta v prijateljstvu. Imeli smo več problemov in vsi so bili rešeni s pogajanjem in v duhu vzajemnega spoštovanja ter obzirnosti. To je miren način/ katerega lahko posnemajo druge države v svojo lastno korist. Odprt je vsem, ker si ne lastimo monopola formule. O d n o š a j i med Kanado in Ameriko se očitujejo v atmosferi vzajemne kooperacije. Druga svetovna vqfna nas je še bolj zbližala. Amerika in Kanada tta-kerakali skupno po eni poti v vojnem času in po tej bosta korakalj tudi v bodočnosti." Trumana je predstavil članom parlamenta premier Mackenzie King. Mnogo poslancev je pohvalilo Trumanov govor. Izjavili so, da je odstranil več dvomov in da se strinjajo z ameriško zunanjo politiko. ustanovitev ekonomskega sveta v nemčiji Namen /e pospešitev rehabilitacije V amen-iko-britski coni ZN1ZANJE DAVČNE-GA BREMENA Dvanajst Italijanov ubitih v eksploziji Placenza, Italija, 12. jun.— Dvanajst italijanskih delavcev je bilo ubitih v eksploziji streliva. Delavci so razkladali strelivo s tovornega avta. Ena gra nata je padla na tla in sledila je eksplozija. Kdor ve za njegov sedanji naslov ali če sam čita te vrstice, naj piše bratu direktno ali pa na naslov: Mary Wokach, 4358 W. Jefferson Ave., Detroit 18, Mich. obsodba Članov bivše hrvaške ustaške vlade Belgrad. — Vrhovno sodišče ljudske republike Hrvaške je obsodilo na smrt Slavka Kva-ternika in skoro vse druge člane bivše ustaške vlade Ante Paveliča. Obravnava proti njim se je pričela 29. maja. Obtoženci so bili poleg Kva-ternika, ki je bil vojni minister in poveljnik ustaških oboroženih sil, dr. Vladimir Košak. zunanji minister; dr. Meh med Alajbegovič, podpredsednik vlade; Omar Kulenovič ter visoki uradniki "nezavisne hrvaške države" Fridrih Navratil, Ivan Perčevič in Sigrid Kase. Obtožnica Jim je očitala, da so sodelovali z organizacijami policijskih, vojaških in polvo^ jaških sil in izvajali teror v tat tiranju osvobodilnega gibanja. Izvrševali so in se pokorili ukazom nacističnih ln failstlčnlh okupatorjev. Kvaternik. ki je označen za najožjega aodelovalca Paveliča. je bil obtožen, da Je po odhodu ni Jugoslaviji. Ves čas je imel najboljše odnošaje z Vladkom Mačkom, voditeljem hrvaške kmečke strsnke. Kvaternik in ostali voditelji so nadaljevali s svojim delom v prvih dneh vojne. Sirilo so de-moralizacijo v vrstah jugoslovanske armade. Pri tem jih Je podpiral Maček, ki Je 10. aprila leta 1941 pozval hrvaški narod, naj preneha z borbo in se po kori okupatorju. Kot vojni minister je Kvaternik pošiljal Hrvate na vzhodno fronto, kjer so se na strani Hitlerjevih sil borili proti ruskim armadam. V teku obravnave so bili predloženi dokazi, da so ustaške enote v spopadih s silami narodne osvobodilne fronte pobile 80.000 ljudi, med temi žene in otroke, v pod rož ju Kozare. Kvaternik Je priznal, da Je dajal navodila za nadaljevanje borbe in sodelovanje z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. Paveliča v begunstvo postal šef Sodelovanje z nacisti in fašisti ustaške organizacije v prcdvoj-l|o priznali tudi drugI obtoženci. Berlin« 12. jun.—Ameriške in britske avtoritete so naznanile ustanovitev centralnega ekonomskega sveta v Nemčiji. Podeljena mu je bila oblast sprejemanja zakonodaje, ,da se jx>-speši ekonomska rehabilitacija v združeni ameriškoibritski o-kupacijski coni, v kateri živi okrog 40,000,000 ljudi Skupno naznanilo o ustanovitvi ekonomskega sveta sta objavila ameriški general Lucius D. Clay in britski general Brian Robertson. Združen* cona u-ključu je osem nemških provinc. Imenovani so bili direktorji, ki bodo sodelovali z ekonomskim svetom. Glavni namen je učinkovito organiziranje agentur! in ustrojev. Ti bodo skrbeli!; da pride ekonomija na trdnef podlago. Nadaljnji namen je' olajšanje bremena bratskim ln ameriškim davkoplačevalcem, ki krijejo stroške okupacije. Ameriške in britske avtoritete so uveljavile odredbo, nanašajočo se na produkcijo in raz-pečavanje blaga ter surovega materiala. Za one, ki bi kršili odredbo, so določene stroge za pome in denarne kazni. Henry Parkman, svetovalec generala, Clayja o mednarodnih..zadevah, je dejal, da bodo Nemci dobili večjo besedo v krajevnih administracijah. V območje sveta spada izvajanje programa ekonomske rekonstrukcije v obsegu nemških industrij. Vse funkcije sveta bodo pod kontrolo uradnikov ameriške in britske vojaške vlade. 'Ukrepe sveta morajo odobriti člani skupnega ameriško - brltskega odbora. Pot je odprta Rusiji ln Franciji za pridružitev k ekonomski združitvi okupacijskih con. Uvod dogovora, ki je bil skle njen med ameriškimi in brltskl-mi avtoritetami, pravi, da bo ustanovitev centralnega ekonomskega sveta v Nemčiji pospešila rehabilitacijo. Vojaška zveza med Rusijo in Ogrsko % Ogrski častniki v ruskih šolah Budimpešta. Ogrska. 12. jUn. —Vest iz zanesljivega vira pravi, da so v teku pogajanja med Rusijo in Ogrsko glede sklenitve vojaške zveze med državama. Namen je spojitev luških in ogrskih oboroženih sil v slučaju izbruha nove vojne. Vest dostavlja, da je že prišlo do sporazuma glede sklenitve vojaške zveze. Na podlagi sporazuma bodo visoki ogr.sk i častniki dobili vstop v ruske vojaške Šole in vojaško akademijo v Moskvi. General Laszlo Solyom, bivši policijski šef v Budimpešti, bo odpotoval v Rusijo. Tju bo odpotoval tudi Gyorgy Pulffy-Os-tereicher, šef političnega oddelka v ogrskem vojnem ministrstvu. Anglija krenila z ameriške linije Sklenila je trgovinski dogovor s Poljsko. Letalski minister bo odpotoval v Belgrad v svrho pogajanj Uradniki vojnega urada niso potrdili in ne zanikali poročil, da bodo Rusi vežbali enote ogrske armade in da so ogrski častniki in podčastniki navzoči kot opazovalci pri manevrih ruskih oboroženih sil v krajih ob reki Donavi. Odmerjanje sladkorja uradno preklicano Washington, D. C., 12. jun — Poljedelski tajnik Anderson je uradno preklical odmerjanje sladkorja, ki je bilo odrojeno pred petimi leti. V naznanilu Je naglasil, da je dovolj sladkorja na razpolago. Sladkor bodo dobile brez znamk go*|>odinJe, hoteli in restavracije, ne p* industrije, ki ga potrebujejo pri izdelovanju pijač. Cene biido še pod vladno kontrolo, čeprav Je bilo odmerjanje preklicano. Sedeča stavka avtnih delavcev Detroit, Mich., 12 Jun.—Tovarna Hudson Motor Co. je morila zapreti vrata zaradi sedeče stavke avtnih delavcev, članov unije CIO. Zaradi »edeče stavke je prizadeta tudi Continental Motor Co. Stavka je posle dica poloma pogajanj glede sklenitve nove pogodbe Stavka avtnih delavcev od vrnjena Detroit, Mich , 12 jun.-Stav-ka 20,000 delavcev, članov avt-ne unije CIO. proti Briggs Mfg Co. je bila odvrnjena. Objavljeno je bilo naznanilo o sklenitvi pogodbe med unijo in Vprašanje socializacije nemških industrij Berlin, 12. Jun.—Hovard S. Petersen, član ameriške vojaške vlade, je dejal, da so nastale razlike med ameriškimi in britskifai avtoritetami glede >o cializacije glavnih nemških ln dustrlj v združeni amerlško-britski okupacijski coni. Na sestanku i časnikarji je Petersen dejal, da so ameriške avtoritete proti socializaciji, britsk? pa za socializacijo industrij. Stališče ameriških avtoritet je, da se vprašanje socializacije prepusti v rešitev Nemcem. London. 12. jun.—Velika Britanija je s sklenitvijo trgovinskega dogovora s Poljsko krenila z ameriške linije in s tem demonstrirala, da se ne strinja ameriško politiko trde pesti napram državam v Evropi, ki so pod vplivom Sovjetske unije. Britski razlogi in prizadeva-i\ja za zboljšanje odnošajev z državami v sovjetskem krogu so ekonomskega načaja. Jajca in Špeh, katera bo Velika Britanija dobivala iz poljskih pokrajin v smislu sklenjenega dogovora, imajo prednost pred i-deologijo. Brltska delavska vlada se je odločila za povečanje trgovine s Poljsko. Slična brltska gesta se pričakuje napram Jugoslaviji. London je naznanil, da bo letalski minister Philip Noel-Baker kmalu odpotoval v Bul Kitajska vlada bo poslala protest Rusiji Nanking, Kitajska, 12. juft,— Nacionalistična vlada generali-sima Čianga Kaišeka je instrui-rala svojega poslanika v Moskvi, naj protestira pri sovjetski vladi, ker so oborožene sile Zunanje Mongolije, ki je pod ruskim vplivom, invadirale kitajsko provinco Sinkiang, Poročilo pravi, da so te sile prodrle že 200 milj daleč v notranjost province In okupirale mesto Peitašan. Ruski znanstveniki dobili nagrade Uspehi doseženi na vseh poljih Moskva. 12. jun. — Novi tipi bojnih letal* obrambnega orožja ln razstreliva so omenjeni kot značilni uspehi lanskega leta v rardelitvi nagrad, katera so dobili znanstveniki, tehniki, pisa telji in fiziki. Nagrade v skup ni vsoti 13,500,000 rubljev je do-bilo 157 oseb. Med dobitelj! nagrade je An drej Višinski, zunanji podminl ster. Sovjetska vlada ga je na gradila za jitudijo teorije evl dence. Detajli uspehov, ki so bili doseženi na vseh poljih, ni so bili razkriti. Eno izmed novih bojnih letal je bilo sestavljeno po načrtu Aleksandra Jakovlova, slovite ga letalskega veičaka. Dobil je prvo nagrado 150,000 rubljev. Drugo nagrado Je dobil Mihael Gurcvlč, tretjo pa Gregorij Be rijev. Nagrado za uspeh v tehnolo giji je dobil Vasilij Matrosov, v medicini Ivan P. Razenkov, bio logi jI Nikolaj G. K lupin, v fi ziki Ivan Smerov, literaturi ln drsml pa Konstantin Simonov avtor igre "Rusko vprašanje." Filmsko nagrado je dobil di rektor Vsevold Pudovkln za film "Admiral Nahlmov/' Igra lec Mihael Gelovanl. ki Je v fil mu predstavljal Stalina, je tudi dobil nagrado. grad in se udeležil preliminarnih razgovorov v svrho sklenitve trgovinskega pakta med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Stališče Velike Britanije napram Poljski se razlikuje od stališča Amerike. To velja za ekonomske in politične zadeve. Zunanji minister Ernest Bevin je v privatnih razgovorih z rc-prezetanti Poljske v Londonu pojasnil, da Velika Britanija ne bo podpirala Amerike v zahtevi glede začrtanja nove meje med Poljsko ln Nemčijo. Nemške pokrajine, katere je Poljska dobila na podlagi zaključkov na konferenci v Jalti na Krimu in Potsdamu, morajo ostati v okviru poljsko države. Poročilo pravi, da se bodo važna pogajanja med Veliko Britaniju ln Rusijo pričela v Londonu. Pričakuje se sklenitev trgovinskega pakta mod državama. Velika Britanija bi rada dobivala pšenico ln les lz Rusije, v zameno pa bi ji pošl-Ijalu poljedelske ln druge stroje. Jasno Je, da je nujnost narekovala Veliki Britaniji krenl-tev z ameriške Unije. Ona skuša izenačiti razliko med uvozom blaga s sklenitvijo dogovorov s državami v krogu sovjetske Rusije. figl se pogaja z voditeljem avstrijske komunistične stranke Duns), 12. jun—Zdaj je bilo rs/krito, da se kancelar Leopold Figi pogajs z Ernestom Fischer-jem, voditeljem komunistične stranke, glede reorganizlranja avstrijske vlade Fischer je prej izjavil, da Rusija ne b) nikdar podpisala mirovne pogodbe s sedanjo avstrijsko vlado Iz zanesljivih virov jo prišla ve«t, da ie dr. Kari Gruber, zunanji minister, predložil resig-nacijo Figlu, ki pa je nI hotel sprejeti. »Vest dostavlja, da so v teku razgovori med voditelji ljudske in socialistične strsnke glede imenovanja novegi zuna-njegs ministra, ki naj hi na*le dil Gruberja. Figi se Je posvetoval s Karlom Rennerjrm, sorialistom in predsednikom republike, po vi-hirju. katerega Je povzn/ilo razkritje tajnega pogajanja med kompantjo, Pogodi* določa zvi šanje plete za 15 centov na uro. i kancelar jem in Fischer jem. List Volkstlmme, glaMilo komunistične stranke, je objavil člsnek z ostrim napadom na Gruberja. Obdolžil ga je, da je agent ameriških vojaških avtoritet v Avstriji. Politični viher se še nI polegel. Člani ekiekutivmga odbora socialistične stranke so obsodili tajna politična |*>Ks)an.'.i in zahtevali preiskavo Podali so izjavo, "da mora le avstrijsko ljudstvo odločstl o usodi Avstrije Zahtevali bomo ra/pis novih volitev, kakor hitro ho daria garancija, da bo ljudstvo lafiko izrazilo svojo svobodno voljo." Fksekutiva ljudske (katoliške) stranke je v Izjsvl priznala tajna pogajanja s komunisti, raerio pa je naglasila, da Je bil komunistični predlog /a reorg* nizlranje vlade odbit In da ne bo noben minister resigmral zaiadi komunistu nega pritiska. Ruski natrt kontrole atomske energije Ustanovitev raziskovalnih agentur Lake Buccesa. N. Y„ 12. jun. —-Ruski reprezentant Andrej A. Gromiko je predložil komisiji Združenih narodov za atomsko energijo sovjetski načrt glede atomske energije, ki naj bi se uporabljala le za mirne namene. Načrt predvideva med drugim, da posamezne državo vodijo atomske raziskave pod kontrolo mednarodne kontrolne komifeije v območju Združenih narodov, kakor tudi ustanovitev raziskovalnih agentur. Te na) bi imele popolno oblast v iskanju virov in materiala atomske energije. Sovjetski načrt omenja korake, katere Je treba storiti za rešitev atomskega problema. Eden naj bi bil sklenitev pakta s prepovedjo izdelovanja atomskih Oomb in drugega atomskega orožja, drugI pa mednarodna kontrola. Vurnostni svet Združenih narodov naj bi dobil oblast v določanju kazni vsaki državi, ki bi kršila provizij* pakta. Gromiko Je v svojem govoru ponovno naglasil, da vztraja pri svojern predlogu ra takojšnjo sklenitev mednarodnega pakta, ki naj bi prepovedal uporabljanje atomskega orožja za namene splošnega uničevanja Vm? držs-ve ki bi |M*Jpisale pakt, b1 morale v teku treh mesecev uničiti zaloge atomskih bomb Pri/a-deta bi bila Amerika, ki ima atomske bombe. Gotovo je, da bo vodila opozicijo priti »pri jetju ruskega predloga. Bolgarski odbor zahteva izključen je poslancev Sofija, Bolgarija, 12. Jun — Volilni «dbor bolgarskega parlamenta je zahteval izključitev 23 poslancev na obtožbo, da so imeli zveze z Nikolajem Pet kovom, voditeljem protlvladne o-pozlclje Petkov je bil zadnji teden aretiran na obtožbo zarote proti vladi. • FHOSV^TA PETEK 13. JUNUA PROSVETA THE E KLIC HTENM ENT GLASILO I* LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOWfl JEDNOTE Organ of «ad publish^ by Sloma National Benefit Society ■I ■ I I. II mil a Naročnina as Zdrut«n« driave (iavee Chica#e) ia Kanado fM0 na lato. $4.00 m pol leta. s2.00 ta Utrl lataj sa Chicago ia okolico Cook Co« ss.SO ss cslo Isto. s4.75 sa pol leta; sa inoaematvo lil 00 Subscription rales: for the United States (except Chicapo) and Canada NJO per year. Chicafo and Cook County MM 9** yea*, foreign countries $11.00 per year. p», oglasov po dogovoru. Ilokaplsl dopisov in nas^tenih ¿laakoT se ne vračajo. Rokopis» literarne vsebina (črtice. psvMiL drsmepesml itd ) sT*rn.}o pošlljst.lju le v slučaj«, če je priloiU poč talno. Advertising rates on »gr««menk—Manuscripts of communications aad unsolicited articles will not be returned. Other asaeuscripts. such ss stories, plays, poems, etc.. will be returned to sender only when accompanied by self sddrssasd aad stamped eavelope. Naslov na vse, kar laaa stik s listom« PROSVETA 2657 • 59 So. Lawndale Ava.. Chicago 23, Illinois == fuüik. noAsdbùi ,1» Ameriška oblast na Pacifika Zaščitni svet Združenih narodov je meseca marca " " varit vo vae bivše nemške brez večje opo^dj« izročil Ameriki v "strategično" " otoke na Pacifiku, katere je bila dobila Japonska po prvi svetovni vojni od Lige narodov v mandatno posest. Ti otoki so Marianski, Karolinški in Maršalski-po številu okrog 630 otokov in atolov, i» katerih živi približno 80,000 prebivalcev, večinoma maionezij-skega in indonezijskega izvora. Pomorska površina tega otočja je približno tako velika kot so kontinentalne Združene države—nekaj nad tri milijone kvadratnih milj. ' S tem odlokom zaščitnega sveta smo torej prišli do velike pacl fiške posesti, odnosno "strutegičnega poverjeništva." S formalno sklenitvijo miru na Pacifiku ae zna U "naša" posest le izdatno razširiti na račun poražene Japonske. Med vojno so sicer naši visoki državniki deklamirali, da Amerika ne zahteva pedi zemlje zase. Vse to se je slišalo zelo idealistično in altruistično. Nobene pedi zemlje in torej niti enega samega atola . . . Toda tudi v tem ptimeru govore dejanja glasneje kot besede! Ta pacifiška posest sicer ni prišla v absolutno—'de jure —last Amerike, marveč je teoretično še last Združenih narodov. Toda kolike važnosti je ta teoretična domneva, je razvidno iz tega, ker so predstavniki "naše" vlade odprto govorili, ako Amerika ne dobi strategičnega poverjeništva nad tem delom Pacifika, si bo te otoke enostavno prilastila, pa če je komu všeč ali ne. Temu se ni drznil nihče ugovarjati, niti Rusija ne; nekoliko je bila začela ugovarjati le Avstralija, toda je kmalu utihnila. Rusija je hotela le toliko amendirati ameriški načrt za "strategično poverjeništvo," da bi zaščitni svet ali zbornica Združenih narodov kdaj v bodoče lahko napravila kak drugačen sklep glede teh otokov. Toda Amerika je ta ruski amendment vetirala, češ, pristajte na to, kar vam je predloženo, ali pa načrt umaknemo in bomo končno sami odločali nad tem, kar držimo. Z drugo besedo—pravica Je moč! ★ Vprašanje je sedaj, kakšno oblast bo Amerika ustanovila na t ah priključenih otokih:~civilno ali vojaško? To vprašanje je izredno velike važnosti za prestiž Amerike, še bolj pu sa otoške civilne prebivalce. Sigurno je, da si bo hotela obdržati oblast nad vsemi otoki "naša" bojna mornarica. Prav to je vzrok, zakaj Je oflcielni Washington tako dogmatično vztrajal pri zahtevi za—"strategično" poverjeništvo, kajti v besedi "strategično" je zapopadena vojaška oblast. Vojaška ali mornariška oblast pa pomeni—absolutno diktaturo: enako diktaturo, s kakršno vlada ameriška mornarica otoka Guam in Samovo (Samoa) že 50 let. Pod to diktaturo Samoan-čani in Guamčani niso imeli in nimajo niti danes nobenih pravic— nič več kot so jih imeli podjarmljeni evropski narodi pod Hitlerjem. Da nam ne bo kdo očital, da je to le podlo klevetanje in "grizenje roke, ki nas hrani," ali pa nam vrgel v obraz, češ, "ako se vam nova domovina ne dopade, zakaj ne greste tja, od koder ste prišli . . ,", naj povemo, da se za gornje besede ne opiramo na nikogar drugega kot na bivšega notranjena tajnika Harolda Ickesa. On sigurno ve, kaj govori, kajti razmere na Samovi In Guamu so mu odprta knjiga. O Ickesu tudi ni mogoče reči, da je kakšen boljševik ali tdečkarski prekucuh. O njemu lahko rečemo, da sovraži vsako diktaturo, pa naj bo bela, črna ali rdeča, civilna ali pa vojaška. * Preteklo je že precej čaaa, odkar je Ickes imel zelo značilen govor pred Institutom za etnične zadeve. Besedo "značilen" rabimo vsled tega, ker je v tem govoru razkrinkal srednjeveško diktaturo ameriške vojaške (mornariške) diktature na Samovi in Guamu. Vsakdo, ki ga Je slišal ali čital njegov govor, se je zdrznil In vzklik nil: Nemogoče! In vendar je mogoče—že 40 let Samoančani in Guamčani no poznajo drugega kot militaristični fašizem, ki §e nič ne razlikuje od Hitlerjevega nacizma. Ko smo čttnli ta Ickesov govor, tudi mi nismo mogli verjeti, da s«« kaj takega dogaja pod ameriško zastavo. Kolikor je nam znano, Je dnevni tisk t« Ickesov govor popolnoma ignoriral, kakor Je tud prej skozi dolgu leta popolnoma ignoriral, kaj se dogaja na tema dvema otokoma na Pacifiku. Železni zastor torej nikakor nI nova iznajdbi*—tudi ne Goebbelsovu ali ruska! Poročilo o Sansovi konvenciji Cleveland, O. — Na tem me stu želim poročati na kratko in samo o važnih stvareh in zaključkih konvencije SANSa. Če bi hotel poročati o celotnem po-, teku zborovanja in o priredbah, bi me vzelo dan ali dva, da bi vse opisal in poročilo bi Napolnilo vso Prosveto. Torej konvencija SANSa je za nami! Ako je kdo želel, da mine, je bil to gotovo pripravljalni odbor, kajti imel je veliko vsestranskega dela s pripravami. V tem odboru so bili možje in žene, ki so vztrajni, delavni in izkušeni. Kljub izkušenemu odboru se pri tako veliki stvari vrinejo nedostatki kar mimo grede, a nekateri ljudje jih skušajo s svojo nestrpnostjo še povečati in jih obešajo na veliki zvon ter tako namenoma ali ne-namenoma n a r e d e iz muhe konja. Naj preidem na poročilo o konvenciji, katera je bila otvorjena 30. maja z zamudo. Pričela se je ob pol enajstih. Odprl jo je Etbin Kristan, predsednik SANSa, in s kratkim pa jedrnatim nagovorom pozdravil delegacijo in glavne odbornike. Nato je bil prečitan dnevni red in sprejet brez ugovora. Sledila je nominacija konvenčnega odbora. Za predsednika je bil ško Oven iz Chicaga oz. Clarendon Hillsa, za prvega podpredsednika Joseph Dum iz Cleve-landa, za drugega podpredsednika Joseph Zavertnik iz New Yorka, za konvenčnega tajnika Mirko Kuhel, za zapisnikarja Jacob Zupan iz Berwyna, 111., in Ana Krasna iz New Yorka. Za reditelja pa je bil imenovan Anton Jankovich, kateri je držal to "pozicijo" do konca zborovanja. Izvoljeni so bili tudi drugi konvenčni odbori, in sicer za resolucije, pravila in za nominacije kandidatov. Važni sklepi konvencije so sle deči: SANS daruje vsoto $1000 v obrambni fond, to je za obrambo Enakopravnosti, katero toži kaplan Gabrovšek. Ta fond je pod upravo vseh treh Cleveland-1 skih podružnic SANSa. Tožba ni naperjena samo proti temu časopisi!!, temveč proti vsemu, car je naprednega v Ameriki, leakcija si je izbrala kot prvo tarčo Enakopravnost in ako se i posreči ta nerojaška poteza, »tem bo skušala tožiti tudi dru-e napredne slovenske časopise, ladi teh umazanih namenov je zelo potrebno, da smo zelo budni vsi, ki mislimo napredno, vsa na-drustva, vsi naši klubi in na predne organizacije. Strnimo naše vrste in se postavimo v »ran že pri njihovem prvem poizkusu! Zelo važno je bilo poročilo predsednika Kristana. Daairav-no je bilo malo predolgo, je bilo vseskozi zanimivo. Delegati in odborniki so ves čas zvesto poslušali. Lepo in častno je bilo tu dl to, ker so konvencijo pozdravili domači in zunanji gostje. Posebno zanimivo sta govorila dr. Jrilej in dr., Vilfan. Prav zanimivo Je bilo poročilo o petletk', ti Je sedaj v teku v Jugoslaviji. IntercMuntne govore sta imela Slika kašo newyo»škega šupa- na Willisana O'Dwyerja, ki le določil 4. junij sa "Veto Day" — ▼ snak protesta proti TsfMiart-leyjevem anildelavskem sakonu. Isti dan ae Je vršil masni shod v Madison Square Gar dnu. na katerem ao govorniki., zahtevali, naj predsednik Truman omenjeni sakon vetira. znanilo, ki ga je podal Joseph Durn, in sicer, da je bila darovana vsota nad $850 za otroško bolnišnico in SANS, namesto vencev sa pokojno Terezijo Žele. Ta denar sta prejeli skupno podružnici 3» in 48 SANSa. Iz zanesljivih virov pa sem zvedel, Organiziranje čikaških klobučarskih delavnic na zapadni strani brez stavk V preteklosti so čikalke klo- Kcr je skoraj neizbežno, da se bodo ameriški mllltaristi poslu zevali enakih metod pri vladanju tudi vseh ostalih otokov na Pacifiku, uko ostanejo pod njihovo oblastjo, pod njihovim "strateškim poverjeriištvom," bomo našim čitateljem v prevodu podali glavnt del Ickcsove^a govouu Ts govor pokazuje povsem drugačno ameriško kolonijalno oblast kot si jo kdo predstavlja, pa bila ameriška uit inozemska javnost. Ta kolonijalna oblast, ki jo še skoro 50 let prakticira na Guamu in Samovi ameriška vojaška oblast, je povsem dtugačna kot je bila na primer ameriška civilna oblast na Filipinih ali drugih ameriških poaeščinah—nu primer v Alaaki, Havajih in Portoriki. Tudi se povsem razlikuje od predvojne ali sodobne ko-lonijalne oblasti, ki jo izvajajo evropski impertalisti v svojih kolo nijith. Edino s čimer jo morete primerjati, je s—hitlerUmom. Da m* ta a me rit ki hitlerizem ne tarpase tudi po drugih pacifiških otokih, ki mi prišli ali bodo mogoče še prišli pod ameriško "sira teško" oblast, g,i je treba razgaliti pred ameriško Javnostjo. Kajt^ le dobro informirana javnost bo lahko forsirala kongres, da bo vae otodatt v prevodu del omenjenega Ickesovega govora. tudi veleposlanik Kosanovič in dr. Zore, svetnik jugoslovanske ga poslaništva v Washingtonu. Vsi omenjeni so tudi pozdravili Etbina Kristana na banketu. Na konvenciji je tudi zelo zani-iz vol jen Jo- miv<> govoril bivši sodnik George Buban iz Missourija, ki je sin hrvaških staršev. On je izboren govornik in neustrašen progre-sivec. Slovenska vlada je nameravala poslati na Sansovo konvencijo tudi pesnika Mateja Bora in partizanskega duhovniku dr. Lampreta, a jima menda a-meriška vlada ni hotela dati vize. V imenu kanadskih Slovencev je pozdravil konvencijo Joseph MiketiČ. On je zaeno pddal poročilo o prispevkih, ki so jih zbrali za Jugoslavijo kanadski 'Jugoslovana Prispevki in posojila za rekonstrukcijo nove Jugoslavije od strani kanadskih Jugoslovanov znašajo $1,300,000, V staro domovino je tudi odpotovalo 500 jugoslovanskih delavcev, kateri bodo pomagali pri rekonstrukciji. Sedaj se pripravljata še dve skupini, da odpotujeta tja v kratkem. V tem primeru se ameriški Jugoslovani ne morejo kosati z kanadskimi Jugoslovani. Da so naši Kanadčani več zbrali kot mi, je menda vzrok, ker so se izselili v tujino šele po prvi svetovni vojni in so bolj navezani ntt Jugoslavijo, pa tudi so občutili na svoji koži reakcionarne stare jugoslovanske režime, prav tako italijanski fašizem. Konvencijo je tudi pozdravil George Perinsky, tajnik Ameriškega slovanskega kongresa. V imenu Hrvatskega vječa je spregovoril nekaj pozdravnih besed Vink(f Vucelich, urednik Zajed ničarja. Nekaj besed je spregovoril na konvenciji tudi naš agil-ni društveni in kulturni delavec Anton Jurca iz Detroita, ki je prišel na zborovanje s svojo soprogo in z večjo družbo drugih zavednih Detroitčanov. Detroit čani so imeli na Kristanovem banketu posebno mizo. Velikega pomena je bilo nn da je ali bo ta vsota narastla nad bučarske delavnice izkusile več tisoč dolarjev. Delegacija je iz-' hudih stavk v boju za unijsko razila sožaije za blago pokojnico organizacijo. Protiunijski delo-s tem, da je vstala s sedežev. Naj dajalci teh delavnic so vedno še omenim, da so prispevki za močno nastopili proti organize SANS ob času konvencije zna-|ciji svojih delavcev in prizadeti šali skoraj $5000, kar niso mač-' delavci in delavke so se dolgo kine solze. Samo naša podruž- spominjale teh bojev, niča 48 je darovala $1,500. | Protiunijski delodajalci na za- Ob priliki Sansove konvencije padni strani so zmagali v teh je pripravljalni odbor aranžiral'stavkah in delavci, ki so se motri važne priredbe, povrhu pa še rali povrniti na delo, da so se velik javen ples v soboto zvečer,1 preživljali, so bili prisiljeni pla-ki je zelo lepo uspel. Velika žiti se po kolenih, da so dobili dvorana je bila polna veselih zopet delo. Njih duh je bil strt plesalcev. 1 |in okusili so polno čašo razža- V četrtek, 29. maja, se je vršil ljenja in ponižanja, sprejemni večer z dobrim uspe-| Sedaj, v 1. 1947, pa prihaja hom. V petek, 30. maja, je bil pred nje unija njihove obrti (the podan varijantni program v av-( United Hatters, Cap and Mll-ditoriju Slovenskega narodnega linery Workers International doma. Udeležba je bila ogrom- Union A. F. of L.) z novo kamna! Zasedeni so bili vsi sedeži vpanjo in novim upanjem, da se veliki dvorani in na balkony, po-' zopet postavijo na noge in gle-leg tega pa je stalo veliko oseb.! dajo v svet kot samozavestni Torej najlepši uspeh! 'možje in žene. To pot ni nobe- V soboto, 31. maja, pa se je ¡nega vzroka za stavko ali kakšno vršil banket v počast 80-letnici,vznemirjenje. Organiziranje u Etbina Kristana. Ta priredba je se lahko doseže na demokra- bila še poseben uspeh. Spodnja •dvorana je bila premajhna. U-deleženci so bili iz mnogih slovenskih naselbin širne Amerike. tičen način in na podlagi zakona Od časa zadnje stavke je vlada Združenih držav uzakonila Wagnerj ev zakon, kateri določa, da so Podpisi p( vp Vsi so bili zelo zadovoljni z ob-'je zvezna vlada naklonjena vza-širnim mu so se zabavali v veseli družbi skoraj do štirih zjutraj. Reči moram, da se je do malega vse prav uspešno izvršilo, tako so naši programom. Po progra-! jem nemu pogajanju in dovolju-mnogi ostali v pivnici in ¡je delavcem prosto izbiro zastopstva za kolektivno pogajanje. Zvezna postava določa: Kakor hitro je prepričan Zvezni delavski odbor, da je zadostno število "prijatelji" okrog A. D., kateri so! delavcev v kateri koli obrti, ki nam direktno ali indirektno grozili, menda sedaj bolj tiho. Pravim MENDA. Sedaj so lahko videli, da ima SANS veliko prijateljev. Or£nizacija je zato u-spešna, ker pošteno deluje med našim narodov. Po tej poti bo šla tudi v bodoče.' Kakšne uspehe pa imajo oni, ki z raznimi pretvezami nabirajo prispevke za uboge otroke in podobno? Podpisani že dolgo o-pazuje njihovo akcijo, a se še od daleč ne more primerjati z našimi uspehi. Še enkrat poudarjam, da je bilo pri tem našem splošnem o-pravilu ogromnega dela, toda na drugi strani pa je bil tudi vsestranski uspeh, tako da je večina nas že pozabila na trud. V imenu pripravljalnega odbora izrekam na tem mestu najlepšo zahvalo vsem delavcem in delavkam v splošnem, ki so nam tako pridno pomagali. Še posebno pohvalo pa zaslužijo naši številni točaji, ki so pomagali po večini pa dva ali pa tri dni. Vse priznanje tudi kuharicam in njih pomočnicam, kakor tudi strežnicam, ki so pridno vršile svoje težko delo. Ko bo nadzorni odbor pregledal vse dohodke in stroške in pronašel preostanek vseh kon-venčnih priredb, bodo računi objavljeni v naših časopisih, tako ta bodo vedeli naši prijatelji in tudi nasprotniki, kako je izpadla cela stvar. Sedaj pa se bomo pričeli pripravljati za štiridnevno slavnost narodnega dneva Slovenske narodne podporne jednote, ki se bo vršil v Clevelandu 29. 30. in 31. avgusta ter 1. septembra. Anton Jankovich. žele unijo, vlada aranžira volitve in protektira delavce, ki hočejo unijo. Vlada poseže vmes, ko unija pokaže Delavskemu odboru znatno število, imen delavcev, ki so podpisali unijske karte in pristopili k uniji in žele, linijo za zastopnico pri pogajanjih delodajalcem. V Chicagu sedaj unijski organizatorji obiskujejo na domu delavce in delavke iz neunijskih delavnic na zapadni strani ter zbirajo podpise, ki so dokaz, da žele unijo, ki jih bi reprezenti-rala. Izkaznice s podpisi bodo predložene National Labor Rela tion Boardu in vprašalo se bo za volitve. Do tistega časa bodo te nakaznice s podpisi skrbno va- rovane, tako da ne bo mogel hce do njih. Kakor hitro loženi Narodnemu delavski odboru, mora ta aranžirat, tve. Določen je nato pr čas volitev in vlada nazn« posebnimi letaki podrobni volitvah, glasovnice se da tj ti, postavi se volilno kočo vadno v tovarni, in vse pri» se vrše pod nadzorstvom v| nega zastopnika. Ob napovedanem času deli stopijo v prostor, kjer do glasovnice, nakar v volilni I volijo tajno, nato pa spu, glasovnice v posebno skrin; Ko vsi, ki žele voliti, od svoj glas, odpre volilno i .njico vladni zastopnik nadzornikov od unije in jalca, nakar presteje s ponj uradnih števcev glasovnice unijo", "proti uniji", nevelji in prazne. Če večina delavcev voli t nijo, potem ta postane pr močna zastopnica za kolekt pogajanje. Delodajalec i priznati unijo in se z njo p jati v dobri veri ter to jan svojim podpisom, kar taki pomeni, da je podpisal pogi unijo v smislu določb zv vlade. Tako določa zvezni a ki je bil že večkrat potrj« vrhovnega zveznega sodi$6 Po tej proceduri je bilo prečenih že mnogo stavk, ki so drage za delavstvo in i dajalce. Dandanes lahko di delavstvo priznanje unije, i bi moralo iti skozi boje in ko. Amerika je ustvarila o in demokratično rešitev problema. Volitev je tajn svobodna, metoda je miru demokratična. Delavcu se n ba več bati odslovitve ali I šne koli diskriminacije. The National Labor Reli Act nudi lepo priliko slab« čanim klobučarskih delavci delavkam na zapadni strani caga, da si izvolijo unijo po a jem okusu, katera jih bo p , žirala, dvignila njih deli standard in mezde, zaeno pi pomogla, da bodo res svofc Američani. ne samo iz pisem sorodnikov, temveč tudi iz drugih virov. V soboto, 14. junija, bomo imeli lepo priliko videti dokumentarne filme v dvorani SNPJ. Po predvajanju teh filmov bo sledila prosta zabava v spodnji dvorani. Za velik poset se vam že naprej zahvaljujemo. Za podružnico 25 SANSa: Frank Japlch. predsednik. Radijska postala WCKY e Ctnclnnatllu )e Mia prtpravllena sklenit! meadno pogodbo t el%ktrlčsrsko unije ADP. ako bi se sa-▼esala. da bo pripravljena tudi akebail. ako sastavkajo drugI de lavcl. Odgovor je bil — ne. Zadnji poziv na filmsko predstavo Chicago. III. _ Kakor je bilo ie poročeno v Prosveti, bomo imeli Driliko videti najnovejše filme Iz Slovenije v soboto (jutri) v dvorani SNPJ, začetek ob oamih zvečer, 8 teh filmov se lahko marsikaj naučimo in informiramo, kaj dela naš narod v stari domovini in kako obnavlja porušeno domovino. Tukajšnji nasprotniki svobodne Jugoslavije črnijo in nspadajo na vse načine tamkajšnji ljudski socialni in gospodar skl red in lažejo, da tedanja vlada zatira ljudatvo. Ako hočemo uspešno pobijati take laži, morsrro dobiti čim več Informacij c stari domovini Razmetavanje milijonov » Cloroland, O. — Mnogo se je Že pisalo in kritiziralo gospode v Washingtonu, ki tako na debelo razmetujejo milijone na vse strani. Mislim, da bi ti milijoni kaj prav prišli tu v Ameriki. Zakaj vedno prosjačijo zdaj za eno, zdaj za drugo dobrodelno ustanovo? Če imajo toliko milijonov na razpolago za druge dpžele, zakaj ni denarja za A-meriko? Zakaj ne bi te milijone dolarjev podarili za učiteljske plače, ko je učiteljstvo tako škandalozno slabo plačano? Zakaj se Amerika tako malo briga za izobrazbo otrok? Morda je istih misli, kot neki duhovnik, ki je rekel: "Čim zabitejši so ljudje, tem bolje za nas!" Smešno se mi vidi, da je toliko policistov na razpolago, kadar stavka delavec, kadar pa zJikovci kradejo, ropajo in morijo. pa cek> ob belem dnevu nI nikjer nobenegs policaja! Ako bi bila policija Uko natančna za vse drugo, kakor je za stavkarje, ne bi bilo izvršenih toliko hudodelstev. V Wsshington je bilo poslanih mnogo protestov, a vse zaman, ker Jih enostavno zmečejo v koš. Gospodje v Washingtonu imajo za vse delavske pritožbe k kastičen posmeh. Če hoče i vec kaj doseči, si mora usta ti svojo delavsko stranko -t jo stranko! Demokratska t publikanska stranka imata principe, kateri nikakor nm bri za delavca. Julija Po* Prijatelji »o ju presenetili Mllwauk*e, Wls. - Sp« je tu, a letos je zelo muhaj do zadnjega časa je dežerj naprej. Včasih smo refck marec rad nori, april in a* nista dosti boljša. Upam,* mo imeli lepše poletje Delavske razmere so tu « minjajo in mnogi tukajšnji lodajalci so pričeli delavce. Vse kaže. da * obetajo slabi časi Zadnje mesece smo inj Mllwaukeeju mnogo P™ plesov in zabav. Naj P^ tudi o presenečenju, ki »P redili meni in mojemu m» 25-letnico zakonskega ^ najini prijatelji m Sin je naju obiskal^*« Seattle, Wa*h N» sem, da nama n.miravjP diti presenečenje, rr— hišo najin sin Viktor " ^ naju povabila * ^ ^ danes sobota. ^ , Prišli smo v našli mnogo J teljlc. I« grl V no saorelo "9urPnte.iM * naju oblile ko ¡ji in znane. žene z razrir jem in darili (Dal* P mt"* rrr* 13. JUWA l.M? "MOSTIIA Razgledi po stari domovini (Od naiega dopimika Franja Aleia) 12 KULTURNO-PROSVETNEGA r ŽIVLJENJA Literarni večeri .le venskih književnikov Sotrudniki "Mladinske revija, priredili v Kočevju ob pri-^ otvoritve kočfcvikega "Šeš- in m toves» doma" literarni večer, ¿delovali so in brali svoja deta Vida Brestova« Ivo Minatti, Dušan Željeznov, Francek Borneo Peter Leveč, Lojze K.ra-Jj^r Mitja Mekak, Jaka Kralj jfjože Šmit. Sotrudniki in sodelavci "Mladinske revije" so priredili lit* rami večer mladih tudi v Brežicah. Ta je bil že peti literar-■ večer naših mladih. 15. maja je priredilo Društvo slovenskih književnikov v Ljub-jani bralni večer Vltomlla Zupana ob sodelovanju članov Narodnega gledališča Save Sever-jeve Janeza Cesarja, Slavka Jana, Staneta Severja, Jožeta Tirana in Bojana Stupice. * V bitki proti nepismenosti Po poročilih iz Bosne in Hercegovine je razvidno, da je položilo preko 100,000 ljudi izpite na analfabetskih tečajih. V letošnji kampanji za pobijanje nepismenosti v Bosni in Hercegovini je sodelovalo preko 8,000 učiteljev, ki so poučevali nad 200,000 ljudi. Pričakujejo, da bo položilo izpite še 50,000 tečajnikov, kar vsekakor kaže lep uspeh v bitki proti nepismenosti. | Podobna poročila prihajajo tudi iz področja Hrvatske, Dalmacije in Srbije. V Sloveniji ni nepismenih. Dom kulture v Beogradu I Največje poslopje kulturnih ustanov jugoslovanske prestoli-ce bo velika zgradba Doma kulture. Zgradba bo imela 4 nadstropja, dvorano za gledališče in kinematograf za 700 obiskovalcev. Veliki bodo prostori za čitalnice, knjižnico, večje in manjše sejne dvorane, dvorane za družabne igre itd. V tem mesecu so položili temeljni kamen in gradbena dela so odslej v polnem teku. ♦ Prva narodna Opera v Makedoniji Na pobudo društva glasbenikov ljudske republike Makedonije je bila letos odprta prva Narodna opera v Skoplju. Pri svečani otvoritvi so izvajali Ma-skanijevo opero "Cavalleria ru-sticana" l libretom prevedenim na makedonski jezik. Ustanovitev prve opere v Makedoniji predstavlja pomemben kulturen dogodek. V muzikalnem življenju Makedoncev se je občutila velika praznina, ker doselj Makedonci niso imeli svoje opere; no do ustanovitve Opere je moglo priti 1* pod novimi razmerami, ko je Makedonija postala svobodna republika v okviru Jugoslavijo in je s svojo svobodo pridobila vse možnosti kultur no - prosvetnega ustvarjanja 'n razvoja. Zdaj so dobili Makedonci možnost poslušati operni' scene v materinskem jeziku ln m- « /nanjati z glasbenimi u-toetninami jugoslovanskih in inozemskih skladateljev. "Jugoslovanska lcnji- v Albaniji so Odprli v albanskem Javnem mestu Tirani reprezen-knjigarno "Jugoslovan-kr>jigiT. Slavnostni otvori 'j prisostvovali domači, ju-ki in tuji kulturni in delavci in predstavni ¡"»glabljanje kulturnih med našo državo in Al bila s tem ustvarjena ''¿nost. do XIX. stoletja, je naloga novega Muzeja, da povezuje predmete v skupine, ki nam pripo vedujejo o razvoju človeške družbe, o razvoju gospodarstva in ekonomskih sistemov. S preureditvijo se je naš narodni Muzej vključil kot ena najpomembnejših kulturnih ustanov v splošen napor našega kulturno-prosvetnega dela za dviganje izobrazbe in nacionalno-politi-čne zavednosti slovenskega ljudstva. * Narodna knjižnica v Beogradu—odprta 6rbska narodna knjižnica v Beogradu je pretrpela med vojno nepopravljivo škodo, ker so jo Nemci oropali in uničili ve-]^co število nenadomestljivih zgodovinskih in književnih dokumentov. Zdaj so odprli Na- pozabili. da Ja bila JugeelavtJa v mtm proti fsftUmu naša najsveatejša in najpogumnejša umalci. Med vami zavezniškimi dria-vami ja JugoalavlJa dala največji deM v človeških žrtvah. A tUdI matartlalna škoda, ki jo ja pretrpela JugoalavlJa, Ja ne« preconljlva." Ta angleški poslanec je nato ostro obsodil spletkarske reak-cionarje in vojne hujskače, ki izrabljajo vsako priliko, da kle-vetajo novo Jugoslavijo. "Svat potrebuje danee lakih vlad« kakršna Ja v Jugoslaviji, če načo-zno. da bo fašlz«m znova zavladal nad Evropo." Angleški poaUnoc Ari h ur Lu* is je ob isti priliki dejal: Naj bi bil ta kraj. is katero-ga prihaja« in v kitaro» ao bili yiltst>al prvi temelji britanska laburistična stranke In an-glešklh delavskih sindikatov še tako opoeMšen (Luis zastopa v parlamentu enega med londonskimi okraji, ki je bil najtežje prizadet radi nemškega bombardiranja), vam lakko rečem da Brttam* nismo trpeli niti ti sočl del ono škoda, ki sam Jo vl- Kakor Agro in Deihi so zavze-muslimani tudi Benares že v . stoletju in mesto je ostalo pod njihovo oblastjo nepretrgoma do ustollčenja angleškega gospodstvar Toda muslimanski vpliv se ne opaai tu tako kakor mestih, ki leže bolj proti za-padni meji Indije. Splošen pogled na BOnares je kaj svojevrsten. Mesto se velo razlikuje od meet, kjer je pognala muslimanska kultura globlje korenine. Na dan prihoda smo si ogledali srednji, stari del mesta. Očke vijugaste, umazane ulice ska oblačila. Člani vlade Haj rodno knjižnico in obnovljena knjižnica in čitalnica je postala I del t Jugoal.viji. resnično narodna in ljudska, ki bo mnogo pripomogla pri gradivi ljudske kulture, dviganju znanosti in razširjanju ljudske prosvete. Jugoslaviji dolgujemo voHko hv.Mhsost. Ca bi ne bile duha, kakrft» šal Tlto ln njegovi bora!, nlkell no bi smagell v tej vojni. Sir Nonry Bsmbery je na zborovanju anglo-jugoslovanskega društva v Londonu povdaril po-trobo o pravilnem ln poltem obvešča vanju angleške Javnosti o jfravlh razmerah, delu ln na-porlh novo in prerojene Ju§o- Glasovi iz naselbin • INOZEMSKI GLASOVI O NOVI, PREROJENI JUGOSLAVIJI Predsednik madžarske republika Zoltan Tildy je izjavil de-1 «levijo ter njenih narodov. legactjl jugoslovanske milice, ko je bila na obisku na Madžarskem, nekaj toplih besed o novi Jugoslaviji: "Odkar nas Ja osvobodila mo- (N^vanj. s , škega poj. Jugoslovanskih naro- skupaj zabavali pozno v noč do7 se J# povečalo občadov.- Prav lepo se zahvaljujeva vsem nje; ki ga goji madiarike UUd- ki so naju počastili in prispe atvo napram Junaškim narodom vali za darila. Se posebej se za JugoalavlJa. Mariala Tita pri- hvaljujeva Zofi Ferjan in Rozi znavamo ln spoštujemo ne «a- Deielan, ki sta se veliko trudili mo kot velikega heroja Jugoalo- da sta vse skupaj spravili. Lepa vanaklh narodov, ampak tudi hvala tudi mr. Gregorčiču in kot heroja svobodnega fclove* njegovi ženi, ki sta dala dvorano št v.." na razpolago.! Predsednik madiarske vlade] Presenečenje nama bo ostalo Ferenc Nagr je izjavil pri spre* vedno v spominu, ob priliki se jemu delegacije jugoslovanske bova pa odložila najinem prija milice v Budimpešti: teljem. "Naša zunanja politika stremi I John in Eni Retal. za tem, da bi bilo zgrajeno prijateljstvo jugoslovanskih naro-|Q TiiJU dov in madžarskega naroda v bodoče na trdnih in neomajnih osnovah. Poleg tesnega prija teljstva s Sovjetsko zvezo želi Madžarska naj prisrčne jšega pri jateljstva z Jugoslavijo. Mad žari smo in še moramo odstra niti nekatere stvari v odnosih z jugoslovanskimi narodi. To bomo storili z utrjevanjem mad žarske demokracije. Neobhod Ko je po izvršeni kazni stopil Tiso na oni svet, so ga, po obleki sodeč, napotili k nebeškemu očetu. Kralj neba ga je vprašal: Kako si prišel sem In Tiso je odgovoril: "Obesi so me." "Kdo so tisti, ki so te obesi li?" je spet vprašal nebeški oče In Tiso je pokazal doli na zem ljo na Cehe in dejal: "Ti so. Utivno »k.. tvj k, 00 i Ur ii, / Ot I vorilev Narodnega v Ljubljani "m maj« je odprl svo-*lovenski narodni Mu lubljani. Če je stan davnem kazal zsnimi-l«'l*it* izdelkov člove-"d prazgodovin* pa tja no potrebno je, da se naši na- MJo na cene in uej«* *» rXr najbolje 8po2najo „ed-to- £ »ebOj. ,__j^l-i t<,„14»f» A Tien i« SO dar dobri ljudje!" A Tiso spet potrdil: "Da! nebeški kral, tako je, U so!" "Pa zakaj te obesili?" je spet vprašal ne beški oče. "Ker sem Tiso," je rekel Tiso. "A tako, ti si Tiso! Seda pa izvoli dol v pekel, kajti tam je prostor za kolaboracioniste pa če se moj naslednik papež še tako vleče zanje." POTOVANJE V INDIJO V, Vclgin (Nadaljevanje in konec.) nosov, je muslimanske vere. Podrejeni prebivalci so hindusi. Osnovne družbene skupine so torej versko različno pobarvane, ker zelo utrjuje mejo med njimi. Nizam—"njegova visoka ekscelenca" je neomejen gospodar nad življenjem in usodo podložnlkov. Ustavo, ki jo je dobila kneževina 1. 1919. je knez "poklonil". Višji stanovi so tu zunanje bolj evropizirani kakor v tako imenovanih angleških posestih. Člani indijska vlade v Delhiju nosijo navadno indij- VINCENT CA INK AR. «I A VIDER. gl tajnik ANTON TROJAR, «i. pomoliu talnlk ........ MIRKO U. KUI1EL, «1 blagajnik LAWRENCE OHADIREK. tajnik bol. odd .... MlCllAEl. VRHOVN1K. dlrekt mlad oddel., upravitelj Prosveta urednik Proavete ........», PHILIP GQDINA, i ANTON CIAR DEN, RAYMOND TRAVNIH, prvi podpredsednik IOSEPII CULKAH. drugI podpredsednik ..... Dlatrtktnl podpredsedniki JOHN V. CBBULAR. prvo okrotje ............ IIM BhallcroM St, Philadelphia M. Pa. FRANK ORADIMRK. diugo okiutj« ... Bok M. Hermlnle, Pa. AME» MAQLICII, tratje ukroftj« ..................... H D 1. OakdaW. Pa. JOSEPH rirOLT. «ett lo okrofttr ............... IM7 B Mth St, Cleveland 1 Ohio JOHN BPlUtAR, aeto okroftjr ........................»7t Randall St., St. Louis II. Mo. URSULA AMBROKlCtl. fteato okrotje ..................... 411 Pteree St., Bveleth. Minn JOHN PETRITC. tedlho okrotje........... MM Csrmima Ave . Lsa Anselea IS. CstK. FRANK POLSAK. oaihl okrotje ................................ Mft 3rd St. W . kounduD. Mont. Grilci knjlftevnlk Ser sil m Msxlmos, ki je obenem urednik "Elefteri Elada", glasila osrednjega odbora EAM-a in urednik zosoastis"^îe <^skel grško mU-| No, če si Tiso, potem je prav dîn s kb " ri ga do Epo n na mla- da so te obesili, le prepozno so «SE piogi èamac-Sarajevo. te", Navdušen nad delom mladin-lba. In ke to Je rekel. skih brigad je dejal: "Po boju za osvoboditev in neodivsnost nadaljuje nova, pre rojena Jugoslavija borbo za izgradnjo svoje drfcsve. Njens mladina izraža v tem poletu in borbenosti trdno voljo, da uresniči svoje težnje in izkoristi v celoti svoja bogastva. Ta bitka je obenem bitka za utrjevanje jugoslovanske neodvisnosti. Jugoslavija bo močna in svobod na. Ljudstvo je popolni gospodar dela. Tega ni bilo nikdar v kapitalističnih državah, kjer je ljudstvo podrejeno interesom kapitala. Nova Jugoslsvija je osvobojena sebičnih interesov kapitalistične oligarhije Graditi železniško progo v balkanskih državah je bilo ' pred kratkim nemogoče Zgodovina gradnje železniških prog na Balkanu je tudi zgodovina kapitalističnih škandalov Bal- so dostopna samo pešcem. Hod nlkov seveda ni, ker ulica sama ni šitie od navadnega hodnika. Nad ulico vise visoke hiše tako, da je i njimi aasenčena. V pritličju eo na ulico obrnjene prodajalne. V višja nadstropja prideš po strmih in zakrivljenih camenitih stopnicah. Po teh tesnih ulicah se prerivajo nofcači svojim tovorom, po njih hodijo verniki v svetišča, ki so stisnjena kar miki hiše; po njih se izprehšjajo tudi neogibne "svete" krave. Najeanimivejše izmed svetišč, kar smo jih videli v tem delu mesta, je hram Višesvara, zgra-en v začetku 18. stoletja. V drugem pogledu je zanimiv tudi hram boginje Durga; v tem hramu je na stotine razigranih opic, ki skadejo in se ravsajo in ki jih rede tu na čast boginji. Če si hočemo ustvariti sliko o tesnobi starih ulic Benaresa, is-dostuje omeniti, da se hram Višesvara is ulioe ves ne vidi. Oditi moral po stopnicah v vi šje nadstropje ene izmed sosednih hiš, od koder zsgladaš zla to streho stolpa in kupol, ki se dvigajo nad vhodom v hram. V modernem delu mesta—celo v trgovskih okrajih—so že razširjene ulice, dostopne tudi avtomobilskemu prometu. Najbolj razširjen način prometa po teh širših ulicah so svojevrstno modernizirane kitajske dvokoli-ce. Dvokolico s potnikom pelje mož, ki sedi na biciklu. Takoj pri prvem našem sre Čsnju z zastopniki univerze Benaresu so nam le-ti sporočili da priredi univerza v zvezi našim prihodom dve slavnostn seji. Na prvi, ki je bila M iste ga dne večer, so me prosili, na bi predaval. Predložil sem jim na izbero več tem. Odločili so se za "Zgodovinski razvoj poj ma socialistične lastnine". Predaval sem v velUti univer zitetni predavalnici, nabito pol na študentov. Po predavanju je podkancelar univerze v zaklju čni besedi poudaril, da je moje predavanje razbistrilo njihovo mnenje o sovjetski stvarnosti smatrali so, da je v Sovjetsk zvezi vse državna last, Ts pri pomba slovečega znanstvenika ki ni samo podkancelar univer ze v Benaresu, marveč tudi profesor oxlordske univerze, zgovorno irpri&ije, kako napsčna mnenja so razširjena v inozem stvu o naši sovjetski stvarnost Naslednje Jutro je bilo posvečeno ogledu največje znamenitosti Benaresa- nabrežja Gan ga. Tu Je večina svetišč različnih bogov s hinduističnegs Olimpa Ns bregova "svetegs Gsngs prihsjsjo romsrji iz vseh krajev Indije. Tja prinašajo bolne, da bi jih voda Ganga ozdravila, tja prinašajo mrliče da jih sežgo ns njegovih brego» vlh. Večins pokrsjin Indije ms tu svojo posebno svetinjo svoj hrsm, svoj košček nsbrei* gsčno." Ns sliki vidita republikanske kanske države so se "morsle v* I ga kongresniks Rlchsrds H. Val-dno podrediti tujim kspiUll-L Is imnol^. kUa član pr«^u stom. Danes pa je sUnje dru- lega od~ka .a praUkov.nJe ne ameriških .ktivno.ll/ T. reakcionarni kofreenlk ja Islsvtl, ds Angleški poslaa«c David R.y I Ameriki no prati mond urednik lista "Revnold no.1 od .tr.nl f.šletov, obenem New." v Londonu. Je izjavil na|pa ja dal .voj bl.go.lov Tali zborovanju , anglo Jugoslovsn- ¡ Hartlor)»"»" protldoUvekoma skega druátv. v Londonu n. ¡ aakonn. fcaš. da bo U ' Dsn zmage 1M7: levobodll delavce 13. januarja zjutraj smo odle teli iz Benaresa v Hajdarabad Pot nas ja vodila proti Jugoza-psdu. Približno čez eno uro smo presekali ekvstor. On.trsa obdelanih polj dolina Gsngs .mo prvikrst ns potovanju po Indiji zagledali pod .eboj prostrane gozdove, ki pok rt vs Jo v* lik del osemljs tako unenovs nih centralnih pokrsjin Indije Tu Je naseljenih krsjev msn SkorsJ vss naselja so ns bregovih rek. Onstran U i gozdovi porasle dežele, ko smo prelete vijugasti Godavafi, smo prispe na področje ene Izmed nsjveč jih kneževin Indije Hajdarsba» da. MATH PETROVICH. predsednik VINCENT CAINKAR ......... ..... f. A. VIDER ...... ....... MIRKO O. KUHSL J JACOB «UPAN ......... RUDOLPH LISCH ... DONALD J. LOTRlcH, ANTON 811U LA H prtdssSatk PRANK VRATARICH ..., ANDREW VIDRtCH .......... JOHN KOBI, BR............... CAM1LUS ZARNICK________ Slovenska narodna podporna j adnata JtlV.lt Se. Lawnd.le Ave. Ohloage tt. lUiaeto GLAVNI ODBOR (•vrtal predavdnlk ........ SM7 Bo. Lawndala Ave., Chlcaco M. Ill SS67 Ho Lswndale Ave., Chicaso M. Hi IS57 to. Lawndala Ave . Chicago tt. Ul MAI to Lawndala Ave.. Chica*» U. 111. SOM to Lawndala Ave., Chlaage IS, Dl MAT to Lawndala Ave., Chicago U. III. S607 to Lswndale Ave . Chicago SI. III. >St7 to. Lawndala Ave., Chicago S3. IU. r Middirpoints. Dearborn. Ml Woodland Ave.. Jahnatown. 1 darabada pa pridejo k obedu v smokingih.. Zastopniki znanstvenega sveta pripisujajo k svojemu priimku angleško besedo "esquire", v Delhiju pa uporabljajo pogosto indijsko besedo "pandit", ki izraža znanatveno kvalifikacijo v nacionalno indijski obliki. V vprašanju o bodočnosti Indije zavzema Hajda rabad tudi posebno stališče: njegovi zastopniki si odkrito prizadevajo, da bi dobili statut do-miniona, ki bi bil neposredno vključen v Britanski imperij. Mesto Hajdarabad šteje okrog milijon prebivalcev (če prište-emo še Sikanderabad, ki se drži mesta). Ta del mesta, kjer stanujejo premožni ljudje, je zazi dan z zelo razkošnimi vilami sredi parkov, prepreženih z zelo snažnimi, širokimi ulicami, ki so zvečer krasno razsvetljene. V okrajih, kjer stanujejo siromsš-nI ljudje, so ulice umazane in ozke, kakor v drugih mestih In dlje. Bvojevrstna je v splošnem arhitektonskem licu mesta posebna varianta muslimsnske srhi tekture. Razlikuje se od vari ante, razširjene v severni Indl-i, ln spominja na arhitekturo zapadno-muslimansklh d e i e 1 Njena značilna poteza, ki jo človek najprej opazi, so mnogi stolpiči, ki se dvigajo nad po slopji, ovenčani s belimi ftebuli-caml kupol. Te bele čebule kra se ne samo stara poslopja — mošeje in slavoloke, temveš tu di poslopja, zgrajena v 20. stoletju: vrhovno sodišče, velika bolnica, poslopje kolegija. Oči vidno se mestni arhitekti drže te oblike, ki po njihovem mnenju opredeljuje slog mesta. V Hajdarabadu je bila sklicana nam na čast slavnostna seja universe, na kateri je podkancelar universe pozdravil sovjetsko delegacijo, jaz pa sem pozdravil zastopnike indijske zns nosti. V svojem pozdravu sem posebno poudaril misel o mednarodnem značaju znanosti, o nemoči reakcionarnih poskusov, da bi ppreprečili mednarodne stike med znanstveniki ln o pomenu kulturnih stikov za stvar miru in napredka. Moj govor je bil sprejet zelo dobro. Po govoru so študentje, ki jih je bila polns veliks predsvslnica, složno in dolgo plosksli. Drugi ve čer sts akademik Pavlovski in profesor Umarov na univerzi predavala o kulturni rasti Uzbekistan in Tadšlklstans. Njuni predsvslnji sts bili sprejeti z viharnim ploskanjem. Eno jutro smo posvetili ogledu vseučiiiških poslopij, ki Jih zdsj grade. Ze dograjen« poslopja v Delhiju posrečeno združujejo notrsnjo ureditev, prilsgodeno znanstvenemu delu, z zunanjo oblikovanostjo v orientalskem slogu, ki ustrezs zahtevam podnebja. Na tem osadju kulturne graditve se ks-¿«jo kot temne lise ostsnki prastarih predsodkov. Neprijetno je n. pr. gledati y udobnih pre* davainicsh univerze zaprte kletka, določene /a ženska, ki ishko poslušajo predsvsnjs, toda po tradicijah ne smejo sedeti med študenti. V drugI poploviei dneva smo se odpapljali iz mesta v Goi-kondo To Ja trdnjave In sedež dinastije Kutb šahov ki so viadsH v Hajdarabadu, dokler ga ni osvojil monaolaki vladar Aurengzeb. Uolkond. je bil. nekoč per vsem svatu sl