Gospodarske stvari. Kaka osoda čaka na.^e gospodarje v dualizmu ? To je tako važno pitanje, da je vredno, da se nekoliko pretrese. Politična doslednost Madžarov je straSno pieinagala drugo državuo polovico vtem, kar se namrcč tiče zneska dače. 4/,0 prebivavcev onkraj Litave, kteri še iniajo zvun tega zvnnredno dobra zemljišča, bodo gotovo labko plačale 3/10 občnih prineskov, kteri so na njc padli, ined teni nas 6/10 avstrijskih prebivavcev na ta stran Litavc onili 7/io državuili princskov labko celo potere. Madžarski plemenitaši bodo gotovo v peštuein |)arlameiitu vse mogočo strune napeli, da se ogerskim gospodarom, t. j. njini saniini, ko naj bitreje odstranijo vtsa bremena. Na ta način pa se ogersko gospodarstvo laliko na z 1 o v i s o k o s t o p i n j o p o d i g n c. Da bi se to ko naj hitreje res doseglo, so se že zdaj vsa mogoča začela pripravljati; lako se že zdaj gleda ria to, da bi se na Ogerskem pridelovanje žita posebno pšenice na tako visoko stopinjo podiglo, da se ne bo mugla nobena druga dežela o tem z Ogersko vcč poganjafi. Zvun malih dač še k teniu tudi uinogo priponiore podnebje, in lepa geografična lega za izvažauje pridelkov. — V Ogerski je žetev jeden mesee prej kakor v sosedskih deželab. Če tedaj preniislimo, da se z rabo niašin labko bitro iznilati in po železnieah iu parobrodih tudi lakko hitro v celo oddaljeuedežele razpošlje, se celo lahko vidi, da bode Ogersko ua ta način svoje zrnje ravno ob onem času na seujem pripeljalo, v kteretn so zaloge prazne, in v kterem ima zrnje zatorej naj višo ceno, ker je potreba naj vekša in druge dežele svojega zrnja še ue morejo na senjem spraviti. — Če še vsemu terau pristavimo, da so se uaOgersketn tudi mlini, posebno paromliui, začeli zlo razširjavati, da se že zdaj ogcrska moka v vsa vekša mesta tudi ta stran Litave vvaža in za celo dober kup prodava in da se banatska moka zarad svoje zvunredne dobrote povsod draže ia zlo rada kupuje; smo s tem navedli strašno velike prednosti ogerskib gospodarov in tudi gospodarom ta stran Litave zadosti jasno pokazali, kaka bodočnost je čaka! Vrabci izvožno biago. Naši gospodarji zlo črtijo vrabce in če le morejo, jirn radi perje posmodijo in sicer samo zato, ker jim uekoliko proseue kaše odtegnejo in če morebiti drugo kako raztrošeuo zrnce pobercjo. Gelo drugače je to pri umerikanskib gospodarjib, ti jini to malenkost radi privošijo in je tako zlo čislajo, da jih ne samo ne umarjajo, temoč celo iz Evrope vvažajo, ker še jib tanuo zadosti nimajo, da bi jim pobirali mrčes, ki gospodarjem vsikdar mnogo kvara dela. Redoma so imenovani gospodarji začeli vrabce pri nas kupovati iu v svojo deželo vvažati. Kako velika razlika med našitni in ainerikanskinii gospodarji? — Pri nas se vrabci in še mnogi drugi mali ali vendar zlo hasuoviti ptičeki marljivo lovijo, umarjajo, skubejo in po trgih kot nmali ptičeki" prodavajo, ker je mestjaui radi kupujejo in jedo. Za ta mali dobiček pa se prepušča, da nam gosenice, ogrci, kukci, metnlji in drugi mrčes naše zrnje posebao pa naše zelenje in sad marljivo iu celo pri miru žcre in tisočkrat več kvara napravi, kakor se je za ,,male ptieeke" dobilo. — Amerikauci še celo dalje grejo; oni vvažajo vrabce celo v velika mesta; tako je inesto Boston iz Angleške naročilo mnogo vrabcev in sicer samo zato, da se bodo ulice in trgi, kteri so strasno dolgočasni s teuii prijaznimi iu nestrašljiviini prebivavci, oživeli. (niiojua sol jc ovcam zlo skodljiva. Iz pruske Saksonije se piše, da so se tamo prepričali, da je gnojna sol ovcam zlo škodljiva. Na neki njivi, ktera je bila s gnojno soljo pognojena in sol še ne podorana, je izrastlo mnogo lepega dračja, kterega ovce rade jedo in kteri jini drugači ne škodi. 200 ovac se je na te njivi samo dvakrat paslo in ovce so vse zbolele in tudi mnoge pocrkale. Ko fio je odprli, so liašli, da jim je sol želodec pregrizla. Sadjeroja. Časnik-Pomona" piše, da je neki sadjerejec že večkrat opazil, če se sadovnna drevesa s kamenjeai obtežijo, več sada prinašajo. Ta pomoček se je potrdil pri različnili vrstali dreves, in so se tudi prepnčali, da drevesa, ktera prej eelo nisn botela uositisadu, so prinesla s kameujem obtežcuu innoga sadu. Vredno je da se skusi. Vosek, ki ga za cepljcnje dreves rabijo Franbozi, je uarejen iz eni.ke mere ribje masti in s m o 1 e.— Smola se v lončeni posodi inora razstopiti in po tein priniešati ribje masti. Ko ^e je zmes razbladila, se naniaže drevesce, ker se je cepilo. Pravi se, da se prav dobro prirne.