DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in upravo: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telet. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50, Štev. 144 # Maribor, torek, dne 17. decembra 1940 • Leto XV Ob smrti dr. Korošca V soboto, dne 14. t. m. je umrl v Beogradu nenadne smrti, prosvetni minister dr. Anton Kotošec, vodja JRZ v Sloveniji, vpliven politik, ki je v Jugoslaviji igral važno in vidno vlogo vseh dvaindvajset let njenega obstoja. Za svoje zasluga za državo je bil večkrat odlikovan in je užival zaupanje na najvišjih mestih. Z njegovo smrtjo je težko prizadeto politično gibanje, kateremu je pripadal kiot zvest, neizprosen in načelen borec. Angl VB ngieu so pr o drli v Lik 11 UP Doslej je bilo v Egiptu ujetih 30.000 Italijanov. Pogreb dr. KoroSca Dr. Korošec je umrl v soboto, dne 14. t. m. zjutraj, zadet od kapi, v 68. letu. V zvezi s smrtjo dr. Korošca je ban dravske banovine proglasil v vsej Slo\eniji narodno žalost. Prepovedane so vse gledališke in kino predstave, godba v iavnih lokalih, sestanki, posveti in zborovanja, razen žalnih zborovanj in manifestacij, od sobote, 14. t. m. do pogreba, ki bo dne 17. 't. m. popoldne v Ljubljani. V Beogradu so truplo pokojnika prenesli iz njegove hiše v poslopje senata. Poseben državni odbor je oskrbel priprave za pogreb. Krsto so odpeljali iz Beograda v nedeljo popoldne ob pol 3. uri in je prispela v Ljubljano v ponedeljek ob 8. url,popoldne. Slovesen pogreb dr. Korošca bo v torek, dne 17. t. m. popoldne v Ljubljani. Položili ga bodo v grobnico poleg Jan. Ev. Kreka. Rudaril pri TPD pred mezdnimi pogajanji. Na podlagi izkaza indeksa »Narodne banke« v Beogradu so cene na malo v Ljubljani v času od 1. oktobra t. 1. do 30. novembra t. 1. zopet poskočile za 7.56 točk, kar znaša nekaij nad 6 odst. S tem je podan pogoj za novo mezdno razpravo. Tozadevno je Delavska zbornica v sporazumu s predstavniki strokovnih organizacij in načelstva II. skupine odposlala vlogo na TPD v svrho sklicanja mezdne razprave. TPD je izjavila, da se bodo pogajanja vršila dne 7. januarja 1941. Delavski zastopniki so sicer na to pristali, toda le pod pogo-iem< da bodo doseženi poviški veljali od 1. decembra 1940 naprej. Italijani pa javljajo, da so s protinapadi omilili učinek angleške ofenzive. Angleško vojno poročilo pravi, da je angleška armada dne 14. in 15. t. m. nadaljevala zasledovanje umikajočega se sovražnika po cesti in potih, ki vodijo iz Egipta v Libijo. Egipt ie bil dne 14. t. m. očiščen sovražnika. Skupno so zajele angleške čete 30.000 italijanskih in libijskih vojakov ter 5 generalov. Računa se, da je bilo vsled angleškega napada ujetih oziroma razpršenih 4 do 5 divizij. Operacije je motil 'silen puščavski vihar, ki je zavil vse bojišče v peščeno meglo in poškodoval tudi motorna vozila in letala, da so jih morali deloma sproti izločiti iz boja in popraviti. Fašistični oddelki so se ponekod zelo srdito upirali in boji za nekatera raztresena utrjena taborišča v Egiptu so trajali 4 dni. Zmedo pa so povzročili v italijanski vojski predvsem libijski vojaki, ki so začeli bežati, čim so prešla v napad angleška letala in so se oglasili ladijski topovi. Zaplenjenega vojnega materijala še vedno ni mogoče pregledati, ker ga je polno na vsem 1000 kvadratnih kilometrov obsegajočem bojišču, .Tanki, topovi, strojnice, puške, metalci min, oklopni avtomobili itd. predstavljajo ogromen plen. Število mrtvih in ranjenih je Pa na obeh straneh priličnčo majhno. Ozemlje od Miaktile, ob morju, pa dalje na zapad, čez Sidi el Barani, Sol-lum in do egiptske meje, je očiščeno sovražnika. Med tem pa se vrši zasledovanje sovražnika že na libijskih tleh. Še vedno sodelujejo motorizirane čete, letalstvo in vojna mornarica skladno in po načrtu. Italijani se morajo umikati ob obali, ker je nekaj desetin kilometrov od obale že puščava, čez katero prehod ni mogoč. Angleške čete so zavzele v Libiji trdnjavo Čapuzzo, iz katere je začela italijanska ofenziva proti Egiptu pred kakšnimi desetimi tedni, Izgleda, da izpraznjujejo Italijani tudi pristanišči jBardio in pa Tobruk, kjer je bil doslej j generalni štab armade maršala Grazia-nija. Graziani velja za najboljega vojskovodjo kolonijalne armade. j Vsekakor bo Graziani poskušal za-' 1 držati Angleže zapadno od Tobruka,1 Kakor se zatrjuje, razpolaga še z 10 do 114 divizijami vojaštva. Vojaški strokovnjaki pa so mnenja, da bo moral dobiti nujno pomoč iz Italije, da bo nadokna-; dil zgubo vojnega materijala, zlasti streliva, ki je padlo Angležem v roke. Angleško mornariško poveljstvo javlja, da ves čas bojev, katerih se je udeležila angleška mornarica, ni bilo videti nobene italijanske vojne ladje, niti podmornice, pa tudi nobeno italijansko letalo se ni približalo, da bi bilo napadlo angleške ladje. V Libiji so angleška letala dne 14. t. m. napadla Bardio in Tobruk. Sestreljenih je bilo 15 italijanskih in 5 angleških letal. Italijani o svojih prodiranjih v Libiii Italijansko vojno poročilo javlja, da se boji v obmejnih krajih Libije nadak-ljujejo. Italijanskim četam, ki se hrabra bore, se je posrečilo s protinapadi ublažiti ofenzivo sovražnika. Sovražnik ima težke izgube, pa tudi italijanske niso lahke. Italijanski listi pišejo, da je uspeh Grkov v Albaniji in Angležev v Egiptu samo epizoda v tej vojni, ki se bo nadaljevala in v kateri bo Italija gotovo zmagala. Umik v puščavi ne odločuje, treba je samo ohraniti vso moč za protinapad v primernem trenutku. Grki znova prešli v nadad Spremembe v Franclji Iz Francije poročajo, da je Piere La-val, podpredsednik in zunanji minister, odstopil. Mesto podpredsednika vlade je bilo ukinjeno. Desničar Flandin pa je postal zunanji minister. Kaj je ozadje te izpremembe, se še ne ve natančno. Laval je užival simpatije v Rimu, ker se je svoj čas trudil za premostitev na-sprotstev med Francijo in Italijo. Zadnji čas so se tudi v Berlinu sprijaznili z njegovo osebo. Zagovarjal je sodelovanje Francije z državami osi. Flandin je znan desničar in reakcionar ter izrazit predstavnik francoskega kapitala. Ne ve se točno, ali je bil Laval za preveč ozko. ali pa preveč rahlo sodelovanje z Nemčijo, da ga je zamenjal Flandin. Ukinitev mesta podpredsednika v vladi kaže, da si je Petain pridržal politične odločitve v Franciji zase. Pojedino na čast Molotovu Je priredil itali-lanski poslanik v Moskvi. To je bil prvi dru-abnj stik med Molotovom in italijanskim po lanikom, ki še ni dolgo v Moskvi. Pred Himaro, Grško vojno poročilo: Po dvadnevnem delnem premoru na grškem bojišču, so Grki ponovno začeli z napadi, zlasti na fronti od morja do blizu Tepelenija ob reki Vojuši. Ob morju so zavzeli pristanišče Palermo in pri Himari višine, ki nadvladajo kraj. V dolini reke Vojuše pa so dospeli na razdaljo 3 km do Tepelenija. V visokem snegu se vodijo boji na obronkih planine Mokra, kjer hočejo Grki izsiliti prodor v smeri na Elbasan, Dne 14. t. m. so angleška letala dvakrat napadla Val ono in povzročila veliko škodo. Okrog Tepelenija je bilo zajetih precej italijanskih vojakov in zaplenjenega veliko vojnega materijala. Grški volni plen Grško* vrbiovno poveljstvo poroča’, da so Grki ujeli pri svojih vojnih operacijah v Albaniji do vključno 12. decem- strojnic, večje število tankov im 250 oklopnih voz, llspelen odpor Italijanov Italijansko vrhovno poveljstvo javlja, da se italijanska armada upira grškim napadom, prehaja v protinapade ter celo zavzema izgubljene pozicije. Angleška letala so dne 15. t. m. napadla Neapel in metala bombe na Kolodvor ter na pristanišče. Zadeta je bila večja ladja, na kateri je bilo nad 50 ljudi ubitih in ranjenih. GrSko letalo je moralo pristati v Bitolju Nad Bite iljem se je dne 13. t, m. pojavil grški izvidniški bombnik. Naša letala so se dvignila in prisilila grško letalo, da je pristalo na letališču v Bito-lju. V letalu sta bila nek narednik in nek mehaničar. S seboj pa je imelo letalo 18 bomb. Letalo je bilo zaplenjeno bra 200 italijanskih častnikov, več kot in oba grška vojaka internirana. Vojaka 7000 vojakov, 120 topov velikega kali- sta izjavila, da sta v megli izgubila ori bra, 55 topov manjšega kalibra, 700 jentacijo. Volna med Anglijo In Nemčijo Letalski napadi so pojenjali. Nemško uradno poročilo je javilo, da so angleška letala v noči na 13. t. m. zelo hudo bombardirala angleško mesto Shefield in tamošnife industrijske naprave. Napad je bil najmanj tako silen kot zadnji strašni napad na London. — Razdejanje je silno veliko. — Dne 13. t. m. so se letala vsled slabega vremena omejila na izvidniške polete. Angleško vojno poročilo javlja, da so angleška letala v noči na 14. t. m. napadla pristanišča Kiel in Bremen, v južni Franciji Bordeaux in v Holandiji ne- ko letališče. V noči na 15. t, m. so letala metala bombe na nemška pomorska oporišča na Francoskem v Brestu in Lorientu. Poslednje vesti z bojišč Letalski napadi so oživeli (DNB) Dne 15. t. m. so nemška letala napadla z bombami London in druge važne kraje v južnovzhodni Angliji, Nadalje so minirale neko luko. Angleška letala pa so z zažiigalnimi bombami napadla Berlin in razne kraje v Nemčiji. V Berlinu je nastalo več požarov. Z bombami sta-bili zadeti 2 bolnišnici. Pokvarjena je neka železniška proga. Štirje so mrtvi, 12 je ranjenih. Italijani o bojih (Stefani). Italijansko vojno poročilo pravi, da je dne 15. t. m. trajal pritisk sovražne armade naprej v smeri proti Libiji. Italijanske čete pa so nudile silen odpor. Na albanski fronti so bili vsi napadi odbiti. Italijanska letala so napadla Malto. Angleži o svojih napadih Vrhovno poveljstvo angleške vojske javlja iz Kaira, da se je 15. t. m. prodiranje v Libiji nadaljevalo. Ovira ga slabo vreme. Težko je bilo bombardirano pristanišče Bardia. 24 italijanskih letal je bilo sestreljenih. 5 poljskih letalcev Je prejelo angleška odlikovanja, ker so v zadnjem času sestrelili 44 nemških letal. Skupno so poljski letalci sestrelili v bojih nad Anglijo nad 100 nemških letal. Edett izmed letalcev je prejel odlikovanje po smrti. (Reuter.) Romunija Je v poslednjih desetih letih imela 389 ministrov in 234 državnih podtajnikov ter 9 načelnikovi generalnega štaba. '1 O vojnih dljlh Švicarska' »Volksstimme« piše: 'Kaj je vojaški cilj in kaj ni, o tem s.e strokovnjaki za mednarodno pravo in propagandna ministrstva že dolgo prepirajo. O tem so napisani tudi posebni paragrafi, ki so pa že davno »nemoderni«. Vendar pa to vprašanje generalnim štabom praktično ne dela skrbi; tako je na primer London vojaški cilj in o teto se ne da ničesar več modrovati. Toda teoretično? Takozvana »Mala Akademija«, ki začasno stoluje v Londonu in predstavlja svobodno »Academie Fian-caise«, je našla pravilno definicijo za vojaški cilj. »Objektif militaire: Un ob-jectif vise par un militaire devient ob-jectif militaire«. Lepo in razumljivo po naše povedano: Cilj, na katerega ctija vojak, postane tako vojaški cilj. Krivda in tragika v usodi Francije! Za razlitim mlekom tožiti nima smisla. Splača se pa raziskovati vzroke, da se Uovek v bodoče izogne storjenim napakam. Zato ne bo odveč omeniti knjigo, ki je nedavno izšla v Ameriki pod naslovom "accuse«. Pisec imenovane knjige je An-dre Simone, ki pravi v podnaslovu knjige, da hoče poročati o intimnih dogajanjih okoli mož, ki so prevarili francoski narod. Za mnoge izmed nas ne bo nič novega, če piše Simone, da je glavni vzrok dogodkov v Vichy ju: Važno je, da Simone preokreta ne navaja v letu 1940., ampak že 1934. Trije činitelji so bili važni. Prvič: konec •x nemške republike. Nacistično Nemčijo so začeli smatrati za glavno •oporo proti boljševizmu. Drugič: Staviskyjev škandal v februarju 1934. Tretjič: .Barthujeva smrt ok'tobra 1934. »Barthou je bil zadnji konservativni državnik, ki so mu bili narodni interesi višji kot strankarski. Morda bi bil ustvaril francoski zvezni sistem z Rusijo in z njim vzhodni Locarno.« Nadomestil ga je pa La-val. In že leta 1934. v februarju so francoski nacionalisti — tako pravi Simone-— osnovali direktorij. ki bi ga sestavljali Petain, Dou-mergue, La val, Tardieu in Marguet. Tardieuja je pozneje zamenjal Weygand, Doumergue je mrtev, ostali pa vladajo danes nad Francijo. Leta 1934. je bil francoski nacizem še razmeroma slab. Polno je bilo »rešiteljev« — de la Rocque, Dorriot, Chiappe — ki drug drugemu niso zaupali. Leta 1936. je bilo upanje, da se vse obrne na bolje. Simone piše: »Leta 1936. je izgledalo, da bo zmaga ljudske fronte obvarovala republiko pred reakcjio in revolucijo.« Kepublika je pa naredila samomor, ker je pustna uničiti spansKo demokracijo. Pod angleškim pritiskom je francoska vlada pri-; stala na neintervencijo. Rusija, prevarana v j španski in češkoslovaški krizi, je zapustila politiko Litvinova.« Simone ne obtožuje francoskih nacistov stvarnega izdajstva. Pravi samo, da so nacisti Francijo oropali bistvenih predpogojev za zmago: »jasnega načela, za katerega bi se splačalo bojevati, strjene fronte na znotraj, poštenega sodelovanja z Rusijo.« Tudi je Simone preoster opazovalec, da bi pripisoval krivdo za poraz v glavnem le desničarskim krogom. Ostro zlasti biča francosko radikalno stranko in podlost njenih voditeljev. Velika je pa tudi krivda na angleških konservativcih in sploh odločilnih činiteljih angleškega političnega življenja, ki so često hodili po krivi poti in silili Francijo, naj tej pot sledi. Tragična ironija pa je, kot pravi Simone: »Francija ni bila kaznovana zaradi svojih grehov, ampak zaradi svojih čednosti; voditelji in narod so bili globoko miroljubni in le uverjenost, da se demokracije ne bodo bojevale, je bila ključ za drzne sovražnikove čine. Republika je bila svobodoljubna: sovražila je strogo cenzuro in vsestransko čiščenje. Ca-goulardi in zloglasna »Gringoire« so se nemoteno bohotili. Ljudje kot Herriot, Blum in nešteto drugih, vsi Briandovi dediči, so hoteli diskusijo, razumevanje in pošteno sodelovanje med narodi. N' .«* ' v vs5', (Skrajšano po švicarski »Volksstimme«). Doma in svetu Svetovna produkcija zlata Po pravkar izdani statistiki Zveze narodov ie znašala celokupna svetovna produkcija zlata v letu 1939 1 milijon 215 tisoč kilogramov. Naji-▼ažneiše dežele za (produkcijo zlata so: odstotek svetovne produkcije 1. Južno-afriški dominion 32.8 7. Kanada 13.0 3. Sovjetska zveza 11.9 4. Zidružene države Sev. Amerike 11-8 5. Avstralija 4.2 6. Koreja (Japonski otok) 4.2 7. Filipini (USA) 2.6 8. Japonska 2.4 9. Mehika 2.2 10. Južna Rodezija (brit. kol.) 2.0 11. Zlata obala (brit. kol.) 2.0 12. Belgijski Kongo 1.5 13. Kolumbiia 1.5 14. Indija 1.1 15. Čile 0.8 Kdo je bil Cornelij Codreanu, ustanovitelj »Železne garde« v Romuniji? Codreanii so iz vasi Igesti v Bukovini. Prebivalci vasi So bili romunski, poljski in ukrajinski kmetje. Stari oče Cornelija Codreana je bil vojak v ruski ekspedicijski vojski, ki jo je car Nikolaj 1. 1. 1848 poslal na Madžarsko, da uduši vstajo proti Habsburžanom. Med pohodom ruske vojske je vojak Zielinjski, rodom Poljak iz za-padnih ruskih gubernij, zbolel in obležal v vasi Igesti. Ko je ozdravel ni odšel za vojsko na Madžarsko, ki je med tem svoje delo opravila, ampak je ostal v Igestiju. L. 1852 se je oženil z Ukrajinko. Njegov sin Ivan Zielinjski je študiral gimnazijo v Sučavi v Bukovini. L. 1898 je bil izključen iz zavoda in obenem iz vseh zavodov v bivši Avstro-Ogrski. Vzrok izključenju je bila protiverska agitacija. ki jo je vodil izključeni Ivan. Ker je videl, da mu je študij v monarhiji onemogočen, ie odšel Ivan Zielinjski v Jassy v Romunijo, kjer se je oženil z Nemko Elzo Bauer, čije roditelji so se tudi, iz nepoznanih razlogov, izselili iz Bukovine v Romunijo. Ivan Zielinjski je je postal učitelj nemškega jezika na neki romunski gimnaziji. Po rojstvu sina Cornelija Codreana, 1. 1902, je Zielinjski poromunil svoje ime iz Zielinjski v »Zelea« in mu dodal pseudonim »Codreanu« (»šumski«), ker se prebivalci v Igesti, ki je vsa obrasla z gozdovi, imenujejo »Codreani«. Sin Ivana, Corne-lii Codreanu. pa ni krenil Po poti svojega očeta, ki je bil ateist, ampak je kot dijak, po zgledu fašističnih gibanj v tujini, začel fašistično gibanje v Romuniji, ki mu je dal nai-prvo verski značaj. Ustanovil je legiio »Nadangela Mihaela«, ki je bila prepovedana, po- tem pa »Železno gardo«. Z mešanico verskih in nacističnih gesel je dobil pristaše med Romuni, tudi med duhovščino in je ustvaril gibanje, katero je kralj Carol II. nekaj časa trpel in najbrž z njim tudi delal razne politične kombinacije, ko pa je postalo to gibanje preveč razborito in nevarno za absolutno oblast kralja, je Cornelija Codreana zgrabila železna pest ter udarila istočasno po njegovi gardi. Zunanje politični dogodki,, ki jih je izkoristilo od zunaj podpirano ilegalno fašistično gibanje »Železne garde«, so izpodmaknili kralju Carolu fl. tla in v splošni zmedi so se nasledniki Cornelija Codreana, ki so prevzeli vodstvo »Železne garde«, polastili oblasti. Tako je Cornelij Codreanu, ki je bil po očetu Poljak, po materi pa Nemec, utemeljil rasno gibanje romunskih nacistov. S te strani je za^ deva gotovo interesantna. Za zaščito trgovskih ladij na morju bodo uvedli letala, helicopterje, ki se lahko dvignejo brez zaleta navpično v zrak in potem z bombami napadejo podmornice in vojne ladje. Helicopter je letalo, čigar motor žene nesorazmerno velik zračni vijak, ki pa ni nameščen pred letalom, ampak nad letalom in omogoča navpičen dvig letala. Letala te vrste sicer niso tako gibčna, za obrambo na morju pa docela zadostujejo, zlasti še, ker lahko skoraj dobesedno plavajo v zraku na enem in istem mestu nad svojim ciljem. Belgija po vojni. V vojni je bilo porušenih 24.156 hiš, 116.710 lažje poškodovanih. Razdejanih je bilo tudi 10.000 km železniških prog, 100 kolodvorov, 1455 mostov in predorov. | Jugoslavija in njena vlcga v Evropi. »Vre-mu, zlasti še, ker je pohornik idej Nemčije in Italije, piše, da je bil poslednji govor ministrskega predsednika Cvetkoviča na seji občinsk. igra Jugoslavija veliko vlogo v prizadevanju sveta v Beogradu toplo sprejet. V Berlinu so rekli dopisniku »Vremena«, da med Nemčijo in Jugoslavijo vladajo prijateljski odnošaji in da ni potreben še kakšen poseben stik med obema državama, ki sta itak v stalni vezi. To je naravno, »ker po mišljenju vlade v Berlinu igra Jugoslaivivja veliko vlogo v prizadevanju Nemčije, da organizira evropski blok«, — Uredba o prepovedi objavljenja gospodarskih vesti o vojni proizvodnji^ln proizvodnji industrije, ki dela za' vojne svrhe, je uveljavila naša vlada, dne 13. t. m. Veleprodajalnice se tudi zanaprej ne bodo Smele ustanavljati in bo tozadevna uredba, čije rok poteče 31. decembra letos, podaljšana. Napovedujejo energično čiščenje v Italiji. »Popolo di Roma« piše, da je treba obračunati z vsemi, ki v teh kritičnih časih škodujejo državi in se ne zavedajo, kaj je njihova patrijotična dolžnost. Predvsem je treba odpraviti nastavljanje kupovalcev v dolgih procesijah pred trgovinami. Potem se mora pomesti z verižniki, ki prodajajo blago pod roko, brez nakaznic, za tri do štirikratno ceno. Zlasti pa se mora stopiti na prste razširje-valcem senzacijonelnih vesti \z Italiji sovražnih virov. Kaj je delal vojni minister Eden v Egiptu? Dolgo časa se je ugibalo, kaj je delal angleški vojni minister Eden v Egiptu v oktobru t. 1. Govorilo in, pisalo se je o raznih njegovih diplomatskih akcijah. V resnici pa je šlo za priprave za ofenzivo, kar se je sedaj tudi pokazalo. Zagrebški peki so kampeljci. Mestni magistrat jim je priskrbel moko za kruh, ker jo je zmanjkalo. Cena moki je bila najnižja, kolikor je pač mogoče. Peki pa so iz te moke pekli pecivo in ga potem prodajali tako drago, da so za kilogram moke dobili po din 20. Magistrat grozi, da- bo začel peči kruh v lastnih pekarnah, ako se pekovski mojstri ne Poboljšajo. Denarni zavodi v Švici bodo morali dati davčnim oblastvom na zahtevo pojasnila o vlogah in kontih vlagateljev. Glede tega pa so mnenja v Švici zaenkrat še deljena. Vlada sumi, da je mnogo bogatašev, ki imajo velike naložbe v denarnih zavodih, pa se, -kriti za 'tajnost, s katero so obdani bančni zavodi, odtegujejo obdavčenju, ki pa je važno za državo, zlasti v sedanjem času. Doslsj so davčne oblasti že kar na svojo roko večkrat zahtevale podatke od denarnih zavodov o tem ali onem davčnem zavezancu in zagrozile dotičneinu denarnemu zavodu s kaznijo zaradi neposlušnosti. Toda davčna uprava je v upravnem postopku vedno propadla s svojo zahtevo. Tudi sedaj so vladni krogi še neodločeni, kaj naj store, ker bi uvedba dolžnosti prijavljanja naložb vi denarnih 'avo-.lih lahko imela za posledico beg denarja iz bančnih tresorjev — v nogavice. Del petrolejskih vrelcev v Ploestiju zopet v ognju. Te dni je pod nekim železniškim mostom v Ploestiju razneslo petrolejski cevovod. Izbruhnil je velik požar, ki se je razširil na nekatere petrolejske vrelce v bližini proge. Požar je most in progo tako poškodoval, da bo trajalo najmanj teden dni, predno bo proga zopet popravljena, iu čas pa je pre- j kinjena železniška zveza z Nemčijo, Poljsko J in SS^R. Posebna komisija raziskuje vzroke | požara. CBS. Nemci bodo izpustili flamske vojne ujetnike domov. Prebivalstvo Belgije tvorijo Valonci in Flamci. Valonci so Francozi, Flamci pa go-' vore holandščini in nemščini sorodno nareč* je. Nemci so^iih že dolgo smatrali kot del': svoje rase. Že pred svetovno vojno in tudi* potem so se Flamci borili za avtonomijo in I celo za odcepljenje od Belgije. V 'teh svojih * težnjah so našli podporo pri Nemcih, ki so | imeli med Flamci tudi zelo mnogo pristašev. 1 Zato je razumljivo, ako so se v Berlinu od- 1 ločili, da bodo izpustili flamske vojne ujetnike domov. Prehrana otrok na Danskem. DNB poroča iz Kodanja: Dansko notranje ministrstvo je sklenilo dogovor s tvrdko Arnuš glede nakupa 4000 ton črne redkve, ki bo dobavljena občinam za hrano šolski deci. Redkev je bila kupljena na priporočilo državnega urada za narodno zdravje, ki je mnenja, da se bo dalo s črno redkvijo najbolje nadomestiti pomanjkanje masti, margarine in masla. Državno nadzorstvo nad cerkvami na Japonskem. Dne 1. aprila t. 1. je stopil v veljavo nov zakon o cerkvah na Japonskem. Namen tega zakona je, da se cerkve popolnoma podrede državnemu nadzorstvu in obenem prekinejo vse zveze z inozemstvom, zlasti pa ne bodo smele dobivati iz inozemstva nobenih podpor. Vera bo na Japonskem postala državna zadeva. Protestantske cerkve na Japonskem, ki jih je cela kopica, so se med tem že združile v neke vrste skupno versko za-jednico, da bodo lažje zadostile novim predpisom. Kaj bo storila katoliška cerkev, še ni znano. Gotovo pa je, da se nahaja v najtežjem položaju, ker je povsod na svetu podrejena Vatikanu in mora po svojem bistvu te veze tudi vzdrževati in gojiti. Pravijo, da so ti ukrepi prot cerkvam na Japonskem v zvezi s 'totalitarnimi stremljenji fašizma. Država hoče biti autarkna ne samo v gospodarskem, ampak tudi v verskem oziru. Japonski niika-do (cesar) je po naukih šintoizma, ki je vera Japoncev, poglavar vseh vernikov. Že doslej je bilo ponekod vpeljano, da so se morali tudi drugoverci vsako leto enkrat pred kakšnim templjem pokloniti pred mikadovo sliko. Z novim zakonom se hoče doseči, da bi cerkve priznale mikada za svojega poglavarja. Na Japonskem je 300.000 vernikov raznih protestantskih ločin in grško-ortodoksne cerkve ter 100.000 katoličanov. Koliko hodi žena, zaposlena v gospodinjstvu? V Zedinjenih državah so ženam, zaposlenim v gospodinjstvu, za poskušnjo navezali na noge poseben taksameter, s katerim sc ugotovili, da te žene napravijo povprečno 18.000 korakov ali 14 km na dan ali 5000 km letno. V osmih letih bi torej prišla vsaka žena enkrat peš okrog zemlje. Največ korakov napravijo zdravniki in sicer okrog 42.000 alf 32 km dnevno. Igračke na posodo proti plačilu odškodnine je začel izdajati nek newyorški tvorničar. Upa, da bo napravil dobro kupčijo, staršem pa prihranil precej denarja, ker bodo v stanju nuditi otrokom tudi drage igrače za tnal denar, ko pa se jih bodo otroci naveličali, jih bodo vrnili trgovcu in zamenjali za druge, dočiin so jih doslej morali vreči med staro šaro. Richard Lleweliy, »So griin war mein Tal«« Založba: Humanitas, Ziirich. -»So griin war mein Tal«, je ena tistih knjig, ki s svojo prepnče-valnostjo deluje kot resnična pesnitev. Je socialen roman, ki riše postanek strokovnih organizacij v angleških premogovnikih, prve strahovite stavke z 'lakoto in umiranjem otrok, delavnost mladeiga angleškega strokovnega gibanja ter reakcijo starih delavskih družin na now*> in revolucionarno. A. M. de Jang: v [16 Čuden tecUavuik I.ČTROŠKA b£TA MEREYNTJEJA G E Y S E N A* »■ji . ■ ..... i ... : Tudi dve polkni so mu poklonili in ju je sam, po svojem okusu okrasil z lepimi slikami. Zaradi leh slik se je pol vasi do solz nasmejalo, med tem ko se je ostala polovica, ki je imela več občutka za to, kaj se spodobi in kaj ne, skoro od jeze razpočila. Na enih polknih je bil naslikan moški, kako tišči obe roki v črno skrinjico, na kateri je bilo zapisano »puščica« in ije brez dvoma predstavljala cerkveni nabiralnik. V ozadju je bilo videti zeleno živo mejo, iznad katere je molela ženska glava in tesno okrog mi e nanizanih petero glav osivelih moških, ki so oči-vidno tekmovali med seboj, kdo bo bližje njej. Ostro začrtane gube na obrazih starcev so neminevno razodevale, da gre za stare udovce. Slika na drugih polknih je predstavljala dolgo, smešno postavo človeka z veliko glavo, kakor 'jo imajo vodoglavci; človek je pritiskal na ustnice debelo piščal, njegove noge pa so bile prikovane, z neprimerno debelo verigo na neko majhno cerkvico v ozadju; nekoliko proč je stal suh, star župnik, kuštravih, belih las, na obrazu pa mu je igral porazljiv smehljaj. Bila je svojevrstna, enostavna umetniška slikarija, ki je spominjala na zamorsko plastiko in otroška packarijo. Toda Flirefleter je bil na njo zelo ponosen; to je bilo njegovo maščevanje nad razmerami in osebami, ki sO v njih igrale neko vlogo ter bile zato,sokrive njegove smešne usode. Vznemirjenje pa, ki so ga povzročile poslikane polkne na vasi, je s torilo svoje, da se je srd neprostovoljnega umetnika nekoliko oblažil. Ko pa so ga poskušali pregovoriti, da bi grde karikature odstranil, se je iz vseh dobro-mislečih svetovalcev norčeval. Nazadnje je darovalec polken, boječ, suhljat, nahujskan od nekaterih ujedljivcev in tercijalk, prišel k njemu ter tarnal, da se je prenaglil, ko mu je daroval polkne, mislec, da jih sam ne bo več rabil in da jih mora sedaj dobiti nazaj. Flirefleter se je divje krohotal, nato pa zgrabil preplašenega možička, mu s čopičem na debelo namazal nos z modro barvo in ga potem prijazno sunil z nogo v zadnji del telesa, da •je zletel na cesto, kjer ga je sprejela otročad s huronskim vpitjem. Pohujšanje vzbujajoče polkne pa so ostale. Razen tega umetniškega iztirjenja, ni bilo zaenkrat zadržanju cerkovnika kaj prigovarjati. Opravljal je svoje delo, kot se je spodobilo. Večkrat je hodil sam na dolge siprehode, v takem slučaju je primoral čevljarja, da je namesto njega zvonil, ako se ni pravočasno vrnil. Na ta način je imel mnogo prostih ur za pohajkovanje po okolici in sosednih vaseh, kjer si je sebi in svojim številnim prijateljem privoščil precej kozarcev penečega piva, pripovedoval in poslušal, kaj so pripovedovali drugi, ali igral na svojo tlauto ter se z obešenjaškim humorjem norčeval iz dostojanstva, ki ga je dosegel. , ... . , S svojo prvo mesečno plačo, ki jo je dobil kot cerkovnik in z denarjem za sveče, ki so mu pritikale, si je kupil tv mestu veliko harmoniko, s katero^ je ob lepih večerih iprivabil mladino pred svoja hišna vrata, kjer se je pelo, včasih tudi plesalo in so mladi ljudje škandalozno dolgo ostajali, poslušajoč Flire-fleterja o njegovih bedastih dogodivščinah; pripo- vedoval je, kot da bi jih iz rokava stresal; imel je čudovit spomin, kadar pa mu jih je zmanjkalo, si je pač kaj izmislil. Vedra pomlad se je smejala nad vasjo in začudenj mračnjaki ter pobožne ženice so se pogovarjali med seboj o »Sodomi in Gomori« ter s strahom pričako' vali božjega maščevanja, ki je po njihovem mnenja moralo priti. V svoji boječnosti so že trepetali pred tem, kar je bilo po njihovem mnenju neizbežno. Župnik in Miereyntje sta občutila neko čudovit® naklonjenost1 do novega cerkovnika, v kateri sc J izražalo napol spoštovanje, napol občudovanje. ^ • sikateri večer je sedel flirefleter v tihem šču, v udobnem baržunastem naslanjaču, kadil nikove cigare, pil pivo in se jezil nad staro, njajočo Janš, katero je hotel, kakor je zatr)^ naučiti, da se bo znala smejati. Razfiov.?^,av0^ - h z župnikom, pripovedoval mu je o svoji in o tem, kako jo je zagodel temu alj znanjal svoje prevratne teorije, da c, . v -v. U„ria po., ako je bila *** pa se je samo smejal, ne da bi ali da bi se spustil z njim v resen razgovor. Mnogokrat je sedel Merevntje pri Flirefleterju j« pobožno poslušal, ko je ta igral na flaute. o j sedel, z rokama sklepajoč ko eni, na kaksnem ^et pobarvanem stolu in j^abljal svojemu prijatelju vesti o palčkih zvonikarckih m drugi aiYr;sHrje' bitjih, katera je srečaval godec na svojem l kn*a^ nju po svetu, in s katerimi je imel prijateljske odn^ saje. Vselej, kadar sta zvonila, je ^šepetal M yntje, čim sta prišla s kora na1 stopnjišče m s čela vzpenjati v zvonik: 7g ftasiU U&aiev TRBOVLJE Zaradi regulacije Trboveljščine se je svoj Ščas hudoval »Slovenec« nad našo občinsko | upravo. Mi smo že takrat povedali, da spada vprašanje regulacije v delokrog posebne banovinske komisije za regulacijo hudournikov. Na to našo pripombo »Slovenec« ni več odgovoril, pač pa je sedaj objavil vest, da se ie dne 5. in 6. novembra vršil komisijski o-sled struge Trboveljščice, po članih komisije odbora za ureditev hudournikov, pri katerem so sodelovali tudi občina, TPD, prizadeti posestniki itd. Za regulacijo bi morala prispevati občina eno tretjino, banovina pa ostalo. Pf ^ ur hi * HRASTNIK Kdo bi se rad igral s steklarskim delavstvom? V nedeljo, dne 8. decembra se ie vršil sestanek .steklarskega delavstva, na katerem so poročali funkcionarji naše strokovne organizacije SDS2IJ in .pa obratni zaupniki o poslednjih Posredovanjih, ki so jih izvršili pri podjetju. Iz poročil je ib-ilo razvidno, da so se zaupniki zares potrudili« da b^ izboljšali položaj delavstva, kolikor se le da. Imeli pa so tudi -uspeh, ki je viden. Kaiti pri treh mezdnih gibanjih, v katerih je delavstvo zahtevalo 60 odstotno povišanje mezd, iso dosegli, oprti na delavstvo, 40 odstotkom, ali 67 odstotkov tega, kar se ie zahtevalo, dasi se ie podjetje krčevito branilo in ponujalo samo 2 odstotka povišanja. Nekatere zadeve so ostale še nerešene, toda zaupniki jih vodijo v evidenci, da jih bodo spravili ob priliki v red. Ti uspehi so tudi olajšali agitacijo odboru in zaupnikom za pridobivanje novih članov organizaciji. Zelo so bili zato začudeni delavci v steklarni, ko so dne 3. t. m. zjutraj našli raztresene letake, na katerih neznani mazači na oduren način blatijo odbor strokovne organizacije in obratne zaulpnike. — Delavstvo je prepričano, da izvira letak od ljudi, ki so po duhu sorodni ostalim sličnim »Delavskim prijateljem'« v rudarskih Tevirjih, ki ob vsaki priliki zasipajo naše kraje z letaki obrekovalne vsebine, pa so hoteli pokazati, da za njimi ne zaostajajo. Ker so pisci dotičnega letaka takorekoč izrazili nezaupnico odbornikom in zaupnikom, ie na sestanku prišla ta Zadeva v razravo. Končala pa je razprava z olhsodbo piscev letaka. Vsi navzoči so z glasovanjem izrekli soglasno zaupnico odbornikom ter s tem oibsodili zahrbtne pisce, ki si niti z imenom ne uipajo na dan. Nadalje te ie na sestanku razpravljalo tudi o občinski akciji za reveže. Delavstvo ie glasovalo za to, da se akcijo podpre in menda so glasovali za to tudi tisti, ki so poprej agitirali proti. Kar se pa tiče' očitkov glede kulturnega dela, ki da ga ie premalo, pa to sami najbolje vemo. Toda krivi nismo mi, ampak tisti, ki so svet na glavo postavili. Sicer pa, kdor kritizira, naj sam vse bolie napravi. Kar začnite, gospodje » kulturnim delom. Razobesite svojo firmo, da bodo ljudje vedeli, s kom imajo čast, pa bo vse v redu. iKer ako ste znali nogomet, hazeno in »turnanje«, boste znali najbrž tudi kulturno delati... Se razumemo.? Zavedui delavci. LAŠKO Zanimiv načrt predsednika društva »Kolo« Po .dolgih debatah in iskanjih si je g. Vladimir Trop, kot predsednik društva »Kolo«, zastavil Halogo, da na Rosslerjevi parceli zgradi prosto zračni termalni bazen z vsemi modernimi pridobitvami. Sestavil ie zadevni proračun ca. din 800.000. Lega parcele ie ^es dan sončna, v neposredni ibližini mesta, proč od cestnega Prahu, okrotfi so letoviške sprehajalne poti z Gozdički, tik nad savinjskim kopališčem s kopališkimi utami in tudi črpanje termalne vode ie možno na licu mesta. Zgraditi je treba samo še .pripadajočo okrepčevalnico in kratko dovozno cesto za avtomobile. Načrt ie sicer za naše mesto simpatičen in koristen, ker bi bil kazen za občino vsekakor rentabilno podjetje, vprašanje pa je, kdaj in kako bo ta idealni načrt tudi dejansko izveden. Za javno stranišče imamo nia razpolago kredit, načrt in stav-“išče. Delo ie bilo oddano tvrdki Belin, a se še do .danes ni pričelo z delom in se letos še tudi naibrže ne bo. 2 \ • , MARIBOR Uprave ukinjenih obrtniških združenj razrešene svoje dolžnosti Postavljen jim je komisar nalogo, da izvede likvidacijo ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH i * ^°*tavlce. nogavice, pletenine, bluze, jopice, | Sviterje žetnperje (lastni izdelki). Votaa, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, Srajce svilene ln flor nogavice itd. Oblekce, Blatno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perao * *a ženske, moške, otroke. ŠIvHske potrebščine Galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). Ivan Kravos pribor, AUkim. ■rov« culi 11 ^Poroča: ročne torbice, Ktovke, denarnice, na-“tnike Itd. kot zelo A praktična * o 2 I i n a darila Ure vseh vrst pa zlatnino in srebrnino H ima stalno na zalogi urar F|*CHBAHER EDVARD ^ Trbovlje II S° Popravila izvršuje točno in najceneje Znana je težka borba naših strokovnih obrtniških združenj za obstoj. Posrečilo se jim je, da so .pred upravnim sodiščem zmagala, ker je to razveljavilo odločbo zbornice odnosno banske uprave o njihovem ukinjenju. Seaaj je bila odrejena razrešitev uprave združenj in imeno-1 »Pontcs-Centrala« »Pontos-Centrala« ie namreč iskala po *Ve-černiku«, z oglasi pod drugim tuje zvenečim imenom ».Metalurgija«, vajence, ki bi naj imeli spričevalo štirih ali .vsaj dveh meščanskih Sol in obljubljala, d'a se bodo izučili ključavničarske in mehaničarske obrti. Res se je javila cela vrsta vajencev, sinov železničarjev in drugih delavcev, katere so v »Pontos-Centrali« sprejeli najprej na 14 dnevno poskušnjo, a potem so jim od meseca do meeca .obljubljali učno pogodbo, katere pa nikdar niso sklenili. Tvrdka dela že skoro tri leta. a se ie končno izkazalo, da dela brez vsake obrtne pravice. Vajenci pa so se učili pri njej tako, da so vršili dela pomožnih delavcev pri strojnih delih na trak, da so pokladali železne palice v stroj, brusili zatikače in izravnavali okove za okna in vrata. Zato so dobivali nekaj časa po 5 in 10 din na teden, a potem urno mezdo »25 para.« Nekateri so na ta način garali kot pomožni delavci več mesecev, pa tudi celo leto, dokler se niso starši prepričali, da ti 14, 15 'in 16 letni fantki niso prijavljeni niti pri »Združenju« in da se jim zato učna doba pri »Pontos-Centrali« ne šteje. Najvišje dopustno število vaiencev je 4, »Pontos-Centrala« pa jih ie imela kar 7 do 9 in se je na ta način okoriščala z mladoletno deco, mesto da bi plačevala pomožne delavce. Čeprav ima tovarna industrijski značaj in se sme zlasti mladina pod 18. leti zaposlovati naiveč 8 ur, so delali vajenci pri »Pontos-Centrali« po 10 ur in še več, enkrat pa celo ves dan in celo noč. »Združenje kovinarjev« v Mariboru je poslalo .minule dni mestnemu poglavarstvu oster protest zaradi takšnega protizakonitega obratovanja in izrabljanja .mladine pod krinko vaiencev ter zahtevalo, da oblast energično prepreči nadalinie izigravanje mladoletnik delavcev in kršenje obrtnega zakona. Kdaj bo gotov Hutterjev stanovanjski blok? Ogromna peteronadstropna stavba, ki je sedaj pod .streho, še ne bo tako kmalu dograjena. V stavbi se dela sicer naprej in postavljajo notranje zidove, sedaj pa so nehali in pustili, da se bo čez zimo sušilo. — Pravijo pa, da stavba prihodnje leto še ne bo gotova in se stranke še ne bodo mogle vseliti. Telesno In duševno delektne otroke naj se prijavi do 20. t. m. osebno v socialno-politič-nem uradu mestnega poglavarstva Rotovški trg 9. To vabilo je namenjeno le staršem in rednikom oz. skrbnikom, ki stanujejo z otroci v območju mesta Maribora. Umrla je dne 13. t. m. v 73. letu. ga. Karolina Kralj, zasebnica in mati prof. dr. Vladimirja ter Franja, ■tisk. ravnatelja v Ljubljani. Žalujočim naše sožalje. Ljudska univerza. V pondeljek, dne 20. t. m. bo predaval g. Karl šumeniak o sugestiji in hipnozi. Predavatelj ho prikazal najprej teoretično ozadje sugestije in hipnoze na osnovi dognanj, medicine in psihologije. Prikaial ju bo kot prirodne pojme, ki nimata ničesar skupnega z misticizmom ,in magijo poklicnih hipnotizerjev. Teoretičnemu uvodu bo sledil ekspe* rimentalni del, kjer bo predavatelj skušal s oomočio primernih medijev prikazati bistvo in jedro svoje teme. van komisar z nalogo, da in spojitev združenj v »Skupno združenje« v Mariboru. ?... >!er' I 'J-. r Za komisarja je imenovan magistratni tajnik g. dr. Senkovič Milan. Po prašiče na Hryatsko. Letos, ko so prašiči pri nas zelo dragi, si belijo ljudje glavo, kako bi si priskrbeli koline, ki bi bile nekoliko bolj poceni. Železničarji so menda prvi prišli na idejo, da se da na Hrvatskem kupiti prašiče bolj poceni in vrhu tega tudi boljše kakovosti, kot pa je naša domača reja okrog Maribora in na Ptujskem polju. Preteklo nedeljo se je mudilo veliko, število železničarjev v Medmurju, kjer so' v okolici Preloga »zaarali« prašiče, katere bodo potem prihodnji teden zaklali, podelali v koline in razsekano meso pripeljali v Maribor. Ti hrvatski prašiči imajo zelo vleiko sala, stanejo pa, mrtva teža din 14.50 za kg, dočirn so pri nas znatno dražji. Na ta način si bodo železničarji pripravili za praznike nekoliko svinjskega mesa in kolin za priboljšek, ostalo pa pojde v dimnik in bodo prekajene krače nri-šle prav tja za Velikonoč. Pa tudi po koruzn za krmljenje perutnine se vozijo železničarji v Medmurje. Tam je koruza po din 2.50. do-čim je pri nas mnogo, mnogo dražja. Tako si v stiski, ki vlada dandanes, pomaga vsakdo kakor si ve in zna. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU »Pikica in Tonček« Nemški pisatelj Erik Kastner je spisal dve mladinski povesti, »Pikica in Tonček« in »Ennl in detektivi«, po katerih je postal na mah znan in upoštevan. Obe povesti, ki sta prevedeni tudi v slovenščino, odlikuje neprisiljena vedrost in sočna svežost, pa ni čuda, da ju otroci širom sveta bero z užitkom in da sta že obe prirejeni za oder. Tako so dobili otroci letos v mariborskem gledališču »Pikico in Tončka«, ki je res posrečena, sodobna mladinska ‘igra. Namenjena je ipredvsem že večjim otrokom. Režija g. Kosiča je postavila delo na oder v posrečeni in učinkoviti, gladko tekoči obliki. Kot Pikica se je zelo prikupno uveljavila ' isaratova. Tončka je neprisiljeno podala ga. Savinova. Ker je tudi tretjo otroško vlogo, Brbljača, posrečeno podal g. Blaž, bi bilo primerno, da tudi ostale otroške vloge podajo odrasli; potem bi prizor v šoli ne bil tako neenoten in razbit. Ali pa bi gledališče 'tvegalo poskus, da podajo vse otroške vloge otroci. Prav gotovo bi se našli kje v Mariboru odersko nadarjeni, že malo večji otroci, ki bi zmogli te tri vloge, pa bi potem vsa oderska zgodba pridobila na- verjetnosti. V vrsti ostalih posrečenih likov je treba omeniti predvsem go. Zakrajškovo kot Tončkovo mater, g. Gorinška kot conferencierja Kazalca, go. Starčevo kot Minko Debelinko, K. Košuto kot ravnatelja- Korena, go. Gorinš-kovo kot vzgojiteljico, g. Crnoborija kot vražjega Marka in vse ostale, ki so nastopili v manjših vlogah in po svoje pripomogli k živahnemu poteku igre. — Pri Miklavževanju, ki je sledilo igri, pa se je pokazala- spet stara hiba vseh javnih Miklavževanj. Parkelji so mnogo prehrupno stopali v ospredje in se celo mešali med občinstvo, tako da so povzročali nekaterim malčkom resničen strah. Tako strašenje je vzgojno nedopustno, kajti tak strah se lahko vsidra otroku v podzavest in ga potem preganja vse življenje. — S. KRANJ Gibanje čevljarskih pomočnikov Poročali smo že o mezdnem gibanju čevljarskih pomočnikov in o vloženih zahtevah, kjer se gre za sklenitev kolektivne pogodbe, ki obsega splošne delovne pogoje in enotno plačilno tarifo za enaka akordna in urna dela in to za pomočnike, Prikrojevalce in preši-valke. Čevljarski mojstri so te zahteve kategorično odklonili in v svojem dopisu navajajo, da te zahteve niso primerne, niti kot podlaga za pogajanja. Istočasno pa izjavljajo, da bi bila eventualna pogajanja- mogoča le pod pogojem, da je predložena kolektivna pogodba veljavtla tudi za sodni okraj Tržič in srez Radovljico. Za sporno razmerje je bilo treba izvesti zakoniti postopek, na podlagi katerega je sresko načelstvo sklicalo dne 6. t m. prvo pogajanja, na katerem: so zastopali čevljarske mojstre: Predsednik Združenja obrtnikov in čevljarski mojstri: Bitenc, Cernilec, Grašič in Vidic. Na teh pogajanjih so odločno vztrajali na svojem iprvotnem stališču. Druga pogajanja so bila sklicana za dne 13. ni., katerih pa se čevljarski mojstri niti niso hoteli udeležiti. Pismeno so sporočili na sresko načelstvo, da se pogajanj ne udeležijo in da odklanjajo vsaka pogajanja iz že zgoraj navedenih razlogov. Še isti dan zvečer se je vršil sestanek čevljarskih pomočnikov, ki Ka je^ sklicala SDSZJ, v kateri so čevljarski Pomočniki organizirani. Polnoštevilno obiskani sestanek je vodil predsednik čevljarske sekcije s. Poljanec; o poteku pogajanj pa je poročal centralni tajnik s. Jakomin. V svojem poročilu je s. Jakomin tudi omenil, da sta se zadnjih pogajanj udeležila tudi zastopnik Delavske zbornice in zastopnik ZZD. katerih pa zastopniki čevljarskih ipomočnik-ov niso vabili. Ugotovilo se je, da ima ZZD v tovarni Prešeren organizirane tri čevljarske pomočnike; vendar pa Prešeren pri teh pogajanjih ne pride v poštev, ker je industrijsko podjetje. Po končanem poročilu in debati je bilo izvedeno tajno glasovanje o tem: ali se gre v gibanje ali na delo pod dosedanjimi delovnimi pogoji. Z veliko večino 99 : 4, in to s tajnim glasovanjem, je bilo proglašeno gibanje, , ki je takoj drugi dan zavzelo tak obseg, da je skoraj pričakovati, da bo popolno. Povdariti moramo tudi to, da se čuje s strani nekaterih manjših čevljarskih mojstrov upravičena kritika nad nekaterimi večjimi, ki na svojo Pest odločajo v imenu vseh čevljarskih mojstrov iti. se jim ne zdi niti potrebno, da bi vabili vse čevljarske mojstre na sestanek, ki so ga- zaradi vloženih zahtev sklicali. Večje število čevljarskih mojstrov se je že izjavilo, da so za podpis kolektivne pogodbe in značilno je to, da predvsem oni. ki zaposljujejo manjše število pomočnikov, dočim večji mojstri, ki lažje plačajo višjo plačo svojim delavcem, nimajo te uvidevnosti, da ima tudi čevljarski pomočniki pravico do življenja, ki gre človeku po naravnih in človeških pravicah. Upajmo, da bo število uvidevnih mojstrov kmalu prevladalo nad stališčem onih. ki so sedaj odločali v imenu vseh čevljarskih mojstrov in da bodo pomočniki svoje upravičene zahteve kmalu dosegli. Liudska univerza. V sredo 18. t. m. bo nre-da\ al v gimnazijski telovadnici g. Karlo Kocjančič iz Ljubljane o temi: »Planina cvete«. Predavanje je Predvsem zanimivo za fotoamaterje in planince. Začetek ob 20. uri. Prireditvi »Vzajemnosti«, to je predavanie dr. Kraigerja »O Združenih državah ameriških« in veseloigra »Dve nevesti«, ki sta fiili napovedani za minulo nedeljo hosta šele v nedeljo, dne 22. t. m. točno ob že /la.tmvedani uri. _______ Izselievanje Nemcev Iz Litve. Tass iavlja, da se bodo Nemci izselili iz Litve in da se vodijo tozadevna ipogajanja med Moskvo in Berlinom. Najbrž gre za preostanek Nemcev, ki so po zaključenem prvem preseljevanju ostali še v Litvi. Korting • Hornyphon Braun Braun 4-cevni vse-valovni super komplet din 3600*— Radio veletrgoviaa: RADIO TSCHARRE, Maribor, Zrinjskega trg 9 POSLEDNJE VESTI Francoska vlada v Vichyju Je vzela državljanstvo tudi bivšemu voditelju francoskih komunistov Torresu. V Poznanju, bivšem poliskem kraju, je nemška vlada ustanovila knjižnico, kateri je darovala en milijon kniie. Mraz Je zavladal v vsej državi. Celo v Dubrovniku kaže toplomer pod ničlo. Proračun mesta Zagreba znaša 385 milijonov dinarjev. 3000 vagonov cementa ima splitska tovarn i cementa na skladišču, s katerim ne ve kam. Zato ie ustavila delo in delavce odpustila. Komuniste zapirajo v Romuniji. Aretacije so bile izvršene v šestih mestih. Poročila pravijo, da so aretiranci povečini židje. IZ CESKE Mesec dni počitnic na čeških Šolah. Kakor v Nemčiji, bodo trajale zaradi štednje s kurivom tudi na Češkem šolske počitnice o Božiču od 20. decembra do 20. januarja. Zaradi draženja dvokoles, plaščev in zračnic, je bil kaznovan Zdenko 'Kudrnač, bivši ravnatelj tovarniškega skladišča tvrdke Kudrnač in drug v Nachodu, na KK1.000 kron. Zaradi draženja nepremičnin, torej posestev, pa sta bila obsciena Pavel in Karel Kantor v Mčlnici-Po-dtol, na 20.000 kron. Goske niso luksus. Najvušji urad za cene je kaznoval v Plznu trgovko Ažbeto Švihlovo zaradi draženja gosi na 3000 kron in Antonijo Mudrovo zaradi draženja masla na 10.000 kr. Obsodbe zaradi draženja prediva in čevljev. Ne mine skoraj dan, da ne bi ipraški dnevniki objavili par sodb zaradi draženja in verižnega trgovanja. Obsodbe so pravi značilen pojav današnjih razmer in jih zaradi tega objavljamo v informacijo naših čitateljev. i Najnovejše obsodbe vrhovnega ce-novega urada so: Josip Mucha, trgovec v Novi Paki, zaradi draženja prediva- in čevljev na 50.000 kron, Jan Zamečnik, tovarnar čevljev v Polički na 10.000 kron. 200.000 razglednic »Češka zima«, 12 vrst šestbarvnih reprodukcij slik najboljših čeških umetnikov so razprodali že pretekli mesec. Razglednice je založil »Kulturni svet« kot božične razglednice. Podoben uspeh so imeli s češkimi razglednicami tudi prejšnja leta. Obnovljen nemški spomenik v Terezlnu. —* V nedeljo se je vršila vi Terezinu slavnost odkritja obnovljenega spomenika bivših vojakov 42. avstro-ogrskega pešpolka. Spomenik predstavlja iz lesa izrezana skupina grenadirjev v krojih napoleonskih vojsk, ki jo je napravil kipar Rechlitz iz Berlina. Leta 1919 so češki legionarji spomenik odstranili. K slavnosti je prišlo veliko število nemškega prebivalstva iz Litomeric, Terezine in iz vse okolice. ČTK. Tuji novinarii v Pragi. Rajhsprotektor voh Neurath je povabil skupino tujih novinarjev iz Pariza, ki so potovali čez Nemčijo v Prago, kjer so jim priredili v Cerninski palači lep sprejem. Navzoči so bili tudi skupinovodja Frank, šef kabineta poslanik dr. Volckers, tiskovni šef dr. von Gregor, glavni vodja napadalnih oddelkov VVolfrani von VVolmark. Drugi dan so gosti odšli v Plzen, na ogled Škodovih tovarn. (ČTK). »Češki artisti za sebe«. Pod tem geslom so priredili te dni v Pragi češki artisti v dvorani palače »Radia«, na Vinohradih velik artistični večer, pri katerem so smeli sodelovati samo nrvovrstni artisti, ki so organizirani kot posebna skupina v »Zvezi zasebnih nameščencev«. Artisti so v časonisih povdarjali, da bodo dokazali svojo veliko umetnost in sposobnost konkurence s tujimi artisti. Čisti dobiček pa so namenili za božičnico otrokom artistov. V OGLEDALU O mladini. »Misel in delo« Piše: »Klic po izmenjavi generacij je močnejši kot kdajkoli v preteklosti. Prelom s preteklostjo terja pomladitve vodilnih slojev. Vanje stopa mladina, ki nova socijalna in gospodarska gibanja pravilneje in močneje občuti, zanosneje oblikuje in tvorneje uresničuje. Končne vsebine in oblike teh preobrazb danes še nihče ne ume jasno začrtati.« — Brez dvoma, mladina vrašča v staro generacijo, nikdar pa ni v zgodovini zabeleženo, da bi kot odrezano nastopila mladina, stari pa šli v pokoj. Beseda mladina je sploh zelo širok pojm. Do katerega leta pa je človek mlad? Mogoče ni nezanimivo, da v državah, kjfr se toliko govori o mladini in odkoder tudi prihajajo gesla, ki laskajo mladini, vladajo .petdesetletniki in šestdesetletni-ki, za poveljnike Pa prihajajo ljudje, ki so včasih prekoračili tudi že šestdeseto leto. Sicer pa: kaj naj počne mladina s starimi vred, ako končne vsebine in oblik® preobrazb ne zna jasno začrtati? — Socializem ne govori tako, kajti socializem ve, v katerem pravcu pojde preobrazba človeške družbe in socialistično gibanje je zgrajeno na sodelovanju vseh ljudi in na načelu razvoja. Zdrava pamet nam pove, da čim dalje človek živi, tem več ve, tem večje so njegove skušnje, tem mani-še njegove zmote, tem večja sposobnost ako luči ne postavi pod mernik. To pa velja za mladino, kot za starine. KISUCE Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gabrovšek) SOCIOLOŠKA RAZPRAVA ZDRAVNIKA O GORATIH KRAJIH SLOVAŠKE V naših gornietrenčanskih krajih, zlasti pa j vsega rodu. Udeležujejo se ga tudi zaplojena Kisucah, sem mogel pri zdravniškem, delu jejo, znižujoč s tem duševno in telesno razino opazovati vse kaj drugega, kot pa posebno telesno odpornost. Pravilo je bil slab organizem, knhko zdravje, majhna rast in zlasti slab, kot pravimo mi zdravniki, labilen živčen sestav. O tem šibkem, živčnem sestavu je pričal že ljudski naziv za razne bolezni »strah«. ---Očitno so se prestrašenju pripisovali vsakršni bolezenski pojavi. Ta »strah« prav gotovo ni bil dokaz silnih živcev našega kisuškega ljudstva. To ie bil moj vtis o naših Kisucanih, kot sem ga jel počasi dobivati pri zdravniškem delu. Ta vtis je pa na vsakem koraku potrjevalo ugotavljanje degeneracije (propadanje) gornje-trenčanskega prebivalstva. Koliko telesnih in duševnih kretenov sem srečaval med našim kmeilskim prebivalstvom. (KSoliko jih je 'bilo med pastirji, kravarji in kravaricami, in koliko se jih je brez posla klatilo od hiše do hiše, od vasi do vasi. često spremljani po krdelu otročadi, ki so se je otepali s palico rli kamenjem, ali .pa samo z neubranimi glasovi. Tako so se potikali po svojem omejenem svetu vse svoje žive dni, dokler niso našli konca v kakšnem hlevu, ali po dvoriščih, ali pa enostavno v obcestnem jarku. Takšna izrazita telesna in duševna zaostalost V svojih skrajnih primerih ne ograža nadaljnjega razvoja človeškega rodu. Takšne posameznike življenje običajno samo odrine. Kjer ie pa najti veliko število izrazito slaboumnih ljudi, tam živi pa vselej še nesorazmerno večje ICotueU s Kmalu bo božič valno in tako ogražajo tudi razino hodečih pokolenj. Te pojave, ki s svojo temno -.tranjo zasen-čuiejo mnogo lepih strani gornjetrenčanskega prebivalstva, je opazil tudi že Emil Stodole, ki je v svojih statističnih študijah pred kakšnimi tremi desetletji ta opažanja potrdil. Stodola pravi tam: »Med tem ko prida na Švedskem, v Veliki Britaniji in na Norveškem, ki zastran tega stoje najslabše, na vsakih de-settisoč prebivalcev 43 do 49 slaboumnih in duševno bolnih, pride v Oravskem komitatu1) na 10.000 duš 44. v bratislavskem 39, v tren-čanskem 31.3, v smolenskem 28.4 idiotov. In to popolnih idiotov, nevpoštevaje duševno bolnih in mani vrednih; dr. Stodola ie v svojih statističnih razpravah priporočil to vprašanje raziskovanju slovaških zdravnikov. Res, odkod se vzame v prebivalstvu, ki ga šp ni pokvarila civilizacija in ki prehaja čez gosto sito prirodne izbire, toliko pojavov naraščajoče degeneracije, kot je tako razširjena slaboumnost?' Odgovoril sem si z razlogo, ki je bila najbližja in najlažja. Odgovoril sem1 si tako, kot si je odgovorjala takrat večina slovaškega izobraženstva, učiteljstva in duhovščine; odgovoril sem si tako, kot neki pisatelj v letu 1875, ko je napisal: »Kje so padli ti prekrasni in pogumni mladci iz slovaških lesov? Požrla jih je krčma, žganje jih je uničilo.« Tudi jaz sem si tako odgovarjal. Odgovarjal sem si tako tembolj, ker so mi bili znani pre- število prehodnih stopenj slaboumnosti, cela i kusi in dejstva, ki so dokazovala, da določeni lestvica od navadne manjvrednosti preko du-1 strupi, med njimi vprav alkohol, vplivajo na-ševne zaostalosti, toposti, prirojene slaboum- ravnost selektivno (občutljivo) na najzamota-nosti tja do popolne bebavosti. In ti prehodni. nejje celice človeškega telesa, h katerim spada tipi še niso docela odrinjeni vstran od življenja, tudi zarodkova plazma — seme moža in jajče-Ti posegajo vanje, ti se ga dejansko udeležu-1 ce žene. In da se iz take zastrupljene plazme ‘) Koanitat — upravno področje bivše Orav-. rodi pohabljena, degenerirana človeška deca. ske krajnine — po obsegu kot naša banovina, j (Nadaljevanje prihodnjič.) 2e smo pred božičem in gospodinji ni nič kaj lahko pri srcu, če se spomni na to. Pred prazniki se gospodinje vse prerade spominjajo, kako je bilo v lanskih in predlanskih praznikih, ko je bilo še vse lažje in lepše življenje. Nikoli pa ne smemo gledati nazaj, vedno samo naprej in si moramo pač misliti, da ne more biti v življenju vedno enako. Res so prazniki velika nadloga za naše žepe, a ne smemo si jih že v naprej zagreniti in se predati malodušju, drugače si jih bomo res pokvarili. Najprej predbožično pospravljanje. V prejšnjih časih so kar po več tednov snažili stanovanje za božič in od 'samih skrbi gospodinja niti spati ni več mogla. Danes se nam zdi to nesmiselno, ker smo potem ravno za praznike najbolj utrujene. Vedno je treba paziti na sta-, novanje, skrbeti, da je vedno snažno in čed-1 no, potem ni treba norenja pred prazniki, ko j je itak drugega dela dovolj, ko je treba pri-' praviti boljši obed, darila za otroke, božično drevo itd. Seveda je pa treba stanovanje |.skrbno pregledati in ga lepo osnažiti, da bomo j imele res Praznični občutek. Ne zadostuje, da so tla očiščena, okna umita in prah pobrisan, treba bo morda zavese oprati, preproge očistiti in zakrpati, zamenjati prtičke in blazinice. napraviti za luč nov senčnik' itd. S kako malenkostjo lahko damo stanovanju povsem drugačen, svež videz. Kaj bi letos kuhale za božič? Ne bo tako kakor prejšnja leta, ko so bile na božični mizi potice, mlečni in sadni kruh, svinjska pečenka ali celo puran. Letos se bo treba pošteno stisniti in omejiti, če se hočemo obdržati v gospodarskem ravnotežju. Sicer pa gre tudi na bolj skromen način, saj se je v prej-j šnjih časih v marsikateri družini za praznike I preveč zapravljalo, da je bil potem po praz- nikih žep čisto izpraznjen. Če razveselit** družino z enim ali dvema priboljškoma, ki jfli nudimo z veselim srcem in prijetnim licer*,-bodo vsi družinski člani zadovoljni. Prav takse bo treba omejiti tudi pri darilih. Otro' morajo sicer na vsak način dobiti nekaj daril, a seveda bodo bolj skromna in praktičn kakor druga leta. jabolčna juha iz olupkov Skuhaj na vodi jabolčne olupke in nato precedi. Dodaj soku malo cimta, sladkorja, rozi* in nekaj krhljev jabolk. To prekuhaš, vtepeš malo moke, ali še bolje, zgostiš z drobtinami. Se bolje bo, če dodaš malo citronovega sok* ali belega vina. Zraven se lepo podajo opečene žemlje. Jabolčni čaj iz olupkov Jabolka opereš in jih prav tanko olupiš. Olupke daš sušit v pečico, ki pa ne sme bitf _______;o Tahnlrni čai clruhamn ta — prevroča. To je vse. Jabolčni čai skuhamo tako da pustimo olupke eno do dve minuti vreti, ker ne zadostuje, če jih samo popari-' ! mo. Pest olupkov zadostuje za 1 liter vode. Ta jabolčni čaj ima izvrsten okus in nam popolnorha nadomešča ruski čaj. čaj iz ja-holčnih olupkov ima okus po jabolkih, a le, če jih kmalu uporabimo za čaj; če olupki dalj časa ležijo, zgubijo aromo. Na ta način lahka ; uporabimo olupke jabolk, ki so nam ostali-n. pr. pri jabolčnem zvitku. Kadar jemo ja| holka. jih pa jeimo vedno z olupki vred. Ker je največ hranilnih snovi v jabolku ravno v lupini in v tanki plasti pod njo. ne smemo dah lupin v preveč vročo pečico, da se ne sežg*. „ddcwtUa Ttoliiika" ne dobiva nobenik subvencij,