SKUPSCINSKI DOLENJSKI L 1 i n e LJ, -OVO — .U, RIBNICA IN TREBNJE St. 7. leto XXIV. CENA 50 DIN 31. marec 1987 r VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 58. Sklep o določitvi cen komunalnih storitev 59. Objava prispevnih stopenj Samoupravne stanovanjske skupnosti, Samoupravne komunalne skupnosti in Samoupravne cestne skupnosti občine Črnomelj OBČINA METLIKA 60. Sklep o enotni valorizaciji preživnin v letu 1987 OBČINA NOVO MESTO 61. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter za uresničevanje razvojnih nalog v krajevnih skupnostih v občini Novo mesto v obdobju 1986 — 1990 62. Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji DO Komunala Novo mesto 63. Odlok o določitvi matičnih območij v občini Novo mesto 64. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1986 65. Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1987 66. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990. 67. Delovni program o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986— 1990 68. Sklep o ukinitvi javnih poti 69. Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Novo mesto 70. Sklep o določitvi cen osnovnih komunalnih storitev 71. Sklep o uskladitvi tarif za plačilo dela stroškov veterinarsko-higien-ske službe v občini Novo mesto OBČINA RIBNICA 12. Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za ureditev kanalizacije v Ribnici, centralne čistilne naprave, povezovalnega kanala »S« in razbremenilnega kanala MEDOBČINSKA OBJAVA 73- Odredba o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja za občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje Občina Črnomelj 58. Na podlagi 3. 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnosti (Ur. I. SRS št. 8/82), zakona o družbeni kontroli cen (Ur. 1. SRS št. 9/85), družbenega dogovora ° skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987 in pravilnika ocenah DOGOK — TOZD KOMUNALA, ter sklepa skupščine Samoupravne komunalne skupnosti SO Črnomelj, je delavski svet TOZD KOMUNALA v razširjeni sestavi sprejel SKLEP o določitvi novih cen komunalnih storitev 1. člen Cene komunalnih storitev DO GOK — TOZD KOMUNALA Črnomelj ?našajo: L VODARINA din/mJ a) gospodinjstva b) ostali 176 254 2- KANALŠČINA din/m' a) gospodinjstva b) ostali 42 86 3- ODVOZ SMETI a) gospodinjstva t>) ostali 30 50 c) vzdrževanje smetišča 26 2. člen Cene komunalnih storitev veljajo od 1.4. 1987 dalje. Dobavitelj prične zaračunavati dobavljeno vodo in kanalščino po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega odčitka vodomera v mesecu aprilu 1987. Cena odvoza smeti se obračunava od I. 4. 1987 dalje. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 4. 1987 dalje. Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati dosedanje cene komunalnih storitev. Datum: 23. 3. 1987 Predsednik DS TOZD KOMUNALA Črnomelj FRANC GRAHEK 59. OBJAVA PRISPEVNIH STOPENJ 1. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOSTOBČINEČRNOMELJ Na podlagi ugotovitvenega sklepa, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 pristopila večina udeležencev — uporabnikov, ali več kot 50% vseh delavcev v občini Črnomelj in več kot 50% udeležencev izvajalcev, je bil sporazum sklenjen (SDL št. 10 z dne 20. junija 1986). Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 bodo izdvajali sredstva: a) Vzajemnostno združevanje sredstev iz čistega dohodka OZD v višini 3.3% od osnove BOD in sicer po namenu: — 2% od osnove BOD za vzajemnostno reševanje v okviru OZD; — 1% od osnove BOD za vzajemnostno reševanje stanovanjskih vprašanj v okviru stanovanjske skupnosti; — 0.28% od osnove BOD za prenovo starih stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in pridobitev dodatnih stanovanjskih površin; — 0,02% od osnove BOD za vzajemnostno reševanje stanovanjskih vprašanj na ravni republike. b) Solidarnostno združevanje sredstev iz dohodka OZD v višini 1.5% od osnove BOD in sicer po namenu: — 1.365% od osnove BOD za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu v občini: — 0.132% od osnove BOD za solidarnost v okviru republike — urejanje domov za mladoletnike z motnjami; — 0,003% od osnove BOD za solidarnost v okviru republike — urejanje bivalnih pogojev udeležencev M DA. 2. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE'ČRNOMELJ Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 bodo na osnovi sprejetega sporazuma izdvajali sredstva po naslednji stopnji: — 2,5% od osnove BOD za financiranje nalog komunalnih dejavnosti na območju občine Črnomelj iz dohodka OZD; — 1,2% od osnove BOD za financiranje urejanja stavbnih zemljišč pri Skladu stavbnih zemljišč občine Črnomelj iz čistega dohodka OZD. 3. SAMOUPRAVNA CESTNA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne cestne skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 bodo na osnovi sprejetega sporazuma izdvajali sredstva po naslednji stopnji: — 0,6% od osnove BOD za vzdrževanje lokalnih cest iz dohodka OZD; — 0,3% od osnove BOD za gradnjo cesVin avtobusno postajo v Črnomlju iz čistega dohodka OZD. Občina Metlika 60. Na podlagi 49. čl., statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Metlika in 132. čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 15/76)je komisija za družbeno planiranje, svobodno menjavo dela in razvoj po pooblastilu skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Metlika na seji dne 4. 3. 1987 sprejela naslednji SKLEP O ENOTNI VALORIZACIJI PREŽIVNIN V LETU 1987 sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opra-vljajo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) se sporazumemo, da so sredstva za urejanje stavbnih zemljišč združena na podlagi tega sporazuma, namenjena za: a) pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino v površini približno 56 ha za: • gradnjo stanovanj v blokih in stanovanjskih hiš, • gradnjo objektov drobnega gospodarstva, • razreševanje nadomestnih zaščitnih kmetij, ki so tangirane s prej navedeno gradnjo: b) urejanje stavbnih zemljišč (priprava in komunalna oprema) s komunalnimi objekti sekundarnega pomena posameznih sosesk za gradnjo: • 631 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji, • 283 stanovanj v organizirani individualni gradnji, • 32 objektov s področja drobnega gospodarstva • 55 stanovanj za Rome, • izvajanje pripravljenih del za gradnjo stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji (77), za gradnjo stanovanjskih hiš v organiziranih soseskah (185) in za gradnjo objektov drobnega gospodarstva (2) za oddajo lokacij po letu 1990, ko bodo zgrajene primerne komunalne naprave v posameznih krajih (čistilne naprave, kanalizacija, vodovod), na katere se bodo navezovale nove soseske. 2. člen Udeleženci tega sporazuma se sporazumemo, da bomo pridobivali in urejali stavbna zemljišča za družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj v blokih in individualnih stanovanjskih hiš v organiziranih soseskah ter gradnjo objektov drobnega gospodarstva za oddajo lokacij po krajih in po letih takole: 1. Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1985, ki so bile v letu 1986 že valorizirane, se s 1. 3. 1987 povišajo za 96%. 2. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile dogovorjene in sicer: — do konca januarja za 96% — do konca februarja za 88% — do konca marca za 80% — do konca aprila za 72% — do konca maja za 64% — do konca junija za 56% — do konca julija za 48% — do konca avgusta za 40% — do konca septembra za 32% — do konca oktobra za 24%, — do konca novembra za 16% — do konca decembra za 8% 3. Valorizacija preživnin se opravi s 1. 3. 1987. Sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Predsednik komisije KAROLINA KONČAR, 1. r. Občina Novo mesto 61. Na podlagi 586. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) in 130. ter 132. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80), Skfad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, krajevne skupnosti v občini in delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost ter skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto, samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti v občini in Izvršni svet SOB Novo mesto, sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za pridobivanje in urejanje stav bnih zemljišč ter za uresničevanje razvojnih nalog v krajevnih skupnostih v občini Novo mesto v obdobju 1986—1990 L PRIDOBIVANJE IN UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ L člen Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto in delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi Zap. št. KRAJ — SOSESKA Skupaj št. lok. in stanovanj kom. 1986 Od tega po letih: 1987 1988 1989 1990 A. L NOVO MESTO MRZLE DOLINE I. • stanovanj v blokih • individ. in vrstne lokacije 350 57 350 57 2. REGRŠKE KOŠENICE • individualne lokacije 52 52 3. ŽABJA VAS • stanovanj v blokih • individualne lokacije • obrtne lokacije 225 31 I 225 31 1 4. CIKAVA • obrtne lokacije 17 1 16 5. DOPOLNILNA GRADNJA • individualne lokacije • obrtne lokacije 17 7 4 13 7 B. 6. SKUPAJ 1 do 5 OSTALI KRAJI OTOČEC • individualne lokacije 757 33 1 52 354 93 33 257 7. DOLENJSKE TOPLICE-NA KAMENJU • stanovanj v blokih • individualne in vrstne lokac. • obrtne lokacije (77) (39) ( 2) 8. SELA PRI DOLENJSKIH TOPLICAH • obrtne lokacije • individualne lokacije 7 10 7 10 9. STRAŽA • stanovanj v blokih • individualne in vrstne lokac. 20 (71) 20 10. ŽUŽEMBERK • stanovanj v blokih • individualne lokacije 11 43 II 13 30 11. ŠMARJETA • stanovanj v blokih • individualne lokacije 10 15 10 15 12. MIRNA PEČ • individualne lokacije (35) 13. ŠENTJERNEJ • stanovanj v blokih • individualne lokacije 15 (40) 15 14. ORGANIZIRANA IZVEN • individualne lokacije 25 5 5 5 5 5 15. ROMI • Žužemberk 15 15 • Žabjak 26 26 • Dobruška vas 10 10 _ • Ruperč vrh 4 4 SKUPAJ 6 do 15 244 (264) 75 71 5 88 5 SKUPAJ 1 do 15 1.001 (264) 76 123 359 181 262 OPOMBA: Številke v oklepajih pomenijo, da se bo lokacije oddajalo šele v naslednjem planskem obdobju, ko bodo zgrajene primarne komunalne naprave (čistilna naprave, kanalizacija, vodovod) oz. v Dolenjskih Toplicah in Straži lahko tudi v tem obdobju, če bodo primarne komunalne naprave zgrajene pravočasno 3. člen Udeleženci tega sporazuma ugotavljamo, da znaša vrednost celotnega programa urejanja stavbnih zemljišč (ocenjenega po cenah iz leta 1985), ki obsega poleg nalog iz tega sporazuma tudi pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino a potrebe gradenj gospodarskih objektov in objektov družbenega standarda ter nadaljevanje izgradnje komunalnih objektov in naprav v soseskah, ki so bile v 'zvajanju v obdobju 1981—1985 do take stopnje komunalne opremljenosti, kot jo bodo imele soseske, opremljene v obdobju 1986—1990 din 1,554.950.000, kar le °predeljeno z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990. 4. člen Udeleženci tega sporazuma se sporazumemo, da znaša vrednost pridobivanja >n urejanja stavbnih zemljišč po tem sporazumu (ocenjeno po cenah iz leta 1985) din 1.433.000.000, od tega po soseskah in namenu takole: št. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Kraj-soseska Skupaj štev. lokacij in stanovanj (kom) Vrednost din Opomba A. NOVO MESTO: Mrzle doline I 407 286,000.000 Regrške košenice 52 115,000.000 Žabja vas 257 170,000.000 Cikava 17 80,000.000 dopolnilna gradnja 24 60,000.000 B. OSTALI KRAJI: Otočec 33 155,000.000 Dol. Toplice (na Kamenju) (118) 160,000.000 del kom. opreme Sela pri D. Toplicah 17 5,000.000 brez kom. opreme Straža (Gmajna) in center 20 + (71) 85,000.000 del kom. opreme Žužemberk (Stranska vas)in center 54 33,000.000 Šmarjeta 25 30,000.000 Mirna peč (35) 21,000.000 brez kom. opreme Šentjernej (hipodrom) in center 15 + (40) 21,000.000 brez kom. opreme Organizirano izven 25 10,000.000 Romi (Žužemberk, Žabjak, Dobruška vas, Ruperč vrh) 55 35,000.000 Sofinanciranje zazidalnih načrtov za stanov, giadnjo in objektov drobnega gospodarstva 67,000.000 anuitete - 100,000.000 SKUPAJ: 1.001 (264) 1,433.000.000 Opomba: Številke v oklepajih pomenijo isto kot pri tabeli 2. člena. 5. člen Udeleženci se sporazumemo, da so pri ovrednotenju vlaganj posameznih sosesk upoštevani sledeči kriteriji: • da v Straži, Šentjerneju in Žužemberku za družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj pridobimo zemljišča v območju obstoječih naselij, tako da se objekte navezuje na že zgrajene komunalne naprave (ovrednotena je le priprava in pridobitev zemljišč v družbeno lastnino); • da v soseskah: Mrzle doline I, Žabja vas, Dol. Toplice — na Kamenju in Šmarjeti za družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj pridobimo zemljišče v družbeno lastnino, izvedemo pripravljalna dela za gradnjo, komunalne objekte sekundarnega pomena pa zgradimo do kareja (območij) namenjenega za blokovno gradnjo. Obveznost izgradnje vseh komunalnih naprav za potrebe blokov znotraj kareja (območja) se prenese na investitorja bloka, da vse komunalne naprave za potrebe blokov zgradi istočasno z gradnjo blokov (ovrednotena je priprava, pridobitev zemljišč in izgradnja komunalnih naprav sekundarnega pomena do območja); • da v soseskah: Mrzle doline 1, Regerške košenice, Žabja vas, Cikava, dopolnilna gradnja v Novem mestu, Otočec, Šmarjeta, za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in objektov drobnega gospodarstva pridobimo zemljišča v družbeno lastnino, izvedemo pripravljalna dela za gradnjo in zgradimo v soseski in do nje sledeče komunalne objekte sekundarnega pomena: vodovod, kanalizacijo, nizkonapetostno električno omrežje brez javne razsvetljave, ceste v asfaltni izvedbi brez pločnikov. Obveznost izgradnje manjkajočih komunalnih naprav bomo prenesli na kupce lokacij, da le-te zgradijo na svoje stroške v naslednjem planskem obdobju (ovrednotena je le priprava, pridobitev zemljišč v družbeno lastnino ter delna izgradnja komunalnih naprav sekundarnega pomena do in v soseski: ceste brez pločnikov, kanalizacija, vodovod, nizkonapetostno električno omrežje brez javne razsvetljave); • da v Selih pri Dol. Toplicah ter lokacije organizirano izven sosesk za individualno gradnjo in gradnjo objektov drobnega gospodarstva pridobimo zemljišča v družbeno lastnino in izvedemo pripravljalna dela za gradnjo, medtem ko bomo obveznost za izgradnjo vseh komunalnih naprav prenesli na kupce lokacij, da komunalne naprave zgradijo sami ali s sofinanciranjem preko programa v krajevni skupnosti, v kateri so take lokacije (ovrednotena je le priprava in pridobitev zemljišč v družbeno lastnino); • da v soseskah: Mirna peč in Šentjernej za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v tem obdobju pridobimo zemljišča v družbeno lastnino in izvedemo pripravljalna dela za gradnjo (ovrednotena je le priprava in pridobitev zemljišč v družbeno lastnino brez gradnje komunalnih naprav); • da v soseskah: Dol. Toplice — na Kamenju in Straža — Gmajna za gradnjo individualnih in vrstnih stanovanjskih hiš pridobimo zemljišča v družbeno lastnino, izvedemo pripravljalna dela in delno komunalno opremo z objekti sekundarnega pomena, pri tem pa zgradimo: vodovod, ceste brez pločnikov, kanalizacijo v soseski in del nizkonapetostnega električnega omrežja brez javne razsvetljave. Lokacije za gradnjo (družbeno usmerjeno in individualno) v teh soseskah bomo oddajali šele, ko bodo v krajih Dol. Toplice in Straža zgrajene primarne komunalne naprave (vodovod, čistilna naprava in kanalizacija), na katere se bodo navezovale komunalne naprave soseske — predvidoma šele v naslednjem planskem obdobju (ovrednotena je le priprava, pridobivanje zemljišč v družbeno lastnino in delna komunalna oprema z objekti sekundarnega pomena); • da v soseskah za Rome pridobimo zemljišča v družbeno lastnino, izvedemo pripravljalna dela in minimalno komunalno opremo z objekti sekundarnega pomena. (Ovrednotena je priprava, pridobitev zemljišč v družbeno lastnino ter delna komunalna oprema, med katero spada izgradnja vodovoda v soseski, izgradnja nujnega dostopa — prva plast tampona na cestah in nizkonapetostno električno omrežje brez javne razsvetljave); • da v soseski Žužemberk — Stranska vas za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš pridobimo zemljišče v družbeno lastnino, izvedemo pripravo in delno komunalno opremo z objekti sekundarnega pomena, pri čemer zgradimo: vodovod, ceste brez asfalta, nizkonapetostno električno omrežje do soseske, medtem ko obveznost za dokončanje komunalne opreme prenesemo na kupce lokacij, da sami v naslednjem planskem obdobju dograjujejo sosesko z manjkajočimi komunalnimi napravami. (Ovrednotena je priprava, pridobitev zemljišč v družbeno lastnino (del) ter izgradnja delnih komunalnih naprav). Financiranje in gradnja primarnih komunalnih naprav niso predmet tega sporazuma. 6. člen Udeleženci ugotavljamo, da bo sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto v obdobju 1986—1990 razpolagal za financiranje del in nalog po tem sporazumu s sledečimi sredstvi: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč sredstva investitorjev družbenega sektorja pridobljena z oddajo lokacij sredstva individualnih investitorjev pridobljenih z oddajo lokacij krediti (krakoročni) Skupaj 7. člen 55.000.000 188.500.000 481.750.000 100.000.000 825.250.000 Udeleženci ugotavljamo, da bodo znašali stroški za realizacijo nalog in del iz 4. člena tega sporazuma din 1,433.000.000; • sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto bo po 6. členu tega sporazuma razpolagal z din 825,250.000 • manjkajoča sredstva za realizacijo programa din 607,750.000 8. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo manjkajoča sredstva iz 7. člena tega sporazuma v višini din 607,750.000 združili tako, da bomo letno plačevali v višini 1,1% iz čistega dohodka od BOD. Sredstva iz prejšnjega odstavka bomo nakazali na žiro račun sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto takoj po sprejemu zaključnega računa za preteklo leto, najpozneje do 30. aprila v tekočem letu. 9. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo sredstva iz 8. člena tega sporazuma porabili v skladu z investicijskimi programi urejanja stavbnih zemljišč posameznih sosesk za nepovratna vlaganja v pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. Na ta način bomo zniževali ceno komunalno opremljenega stavbnega zemljišča v družbeno usmerjeni gradnji stanovanj v blokih in individualnih stanovanjskih hiš ter pri gradnji objektov drobnega gospodarstva. 10. člen Udeleženci, ki bomo sprejeli ta sporazum in ustvarili dovolj čistega dohodka, a ne prispevali dogovorjenih sredstev iz 7. člena tega sporazuma, in tisti, ki ne bodo sprejeli ta sporazum, plačajo pri nakupu stanovanj in lokacij za gradnjo stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic polno ceno komunalno opremljenega stavbnega zemljišča po investicijskem programu urejanja stavbnih zemljišč posamezne soseske. 11. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v primeru, da bo združenih manj sredstev kot je predvideno po tem sporazumu, ustrezno znižali dela in naloge, dogovorjene s tem sporazumom. Udeleženci pooblaščamo upravni odbor sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto, da spremlja dinamiko združevanja sredstev in realizacijo del in nalog in v primeru odstopanja od dinamike združevanja sredstev in izvajanja del in nalog ustrezno ukrepa. 12. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo potrebe po dodatnih delih in nalogah urejali s posebnimi sporazumu, sklenjenimi med interesentom in skladom stavbnih zemljišč občine Novo mesto. II. URESNIČEVANJE RAZVOJNIH NALOG V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 13. člen Za uresničevanje programov in nalog krajevnih skupnosti bomo udeleženci združevali sredstva iz čistega dohodka po stopnji 0,6% od BOD po domicilnem principu. Od te stopnje se sredstva po stopnji 0,5% namenjajo za vse krajevne skupnosti, 0,1 % pa za uresničevanje hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti v občini. 14. člen Krajevne skupnosti bomo sredstva, združena iz čistega dohodka po stopnji 0,5 % od BOD, namenjali predvsem za: — modernizacijo in rekonstrukcijo cest, — izgradnjo kanalizacijskih sistemov in naprav, — izgradnjo PTT omrežja. — vzdrževanje in obnovitev objektov na pokopališčih, — modernizacijo nizkonapetostnega elektro omrežja, — izgradnjo avtobusnih postajališč, — dograditev društvenih domov ter otroških in športnih igrišč. O uporabi sredstev se bomo krajevne skupnosti dogovorile v samoupravnem sporazumu o usklajevanju planov krajevnih skupnosti v občini Novo mesto za obdobje 1986—1990. 15. člen Sredstva za uresničevanje hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti v občini iz čistega dohodka po stopnji 0.1% od BOD bomo udeleženci združevali za naslednje nerazvite krajevne skupnosti: Birčna vas. Dolž, Hinje, Podgrad in Žužemberk. Ta sredstva bomo udeleženci namenjali za uresničevanje programa, ki je določen v 114. členu dogovora o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990. 16. člen Sredstva za uresničevanje programov in nalog KS iz čistega dohodka po stopnji 0,6% od BOD bomo udeleženci nakazovali na zbirni račun številka 842-037-82224 za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti pri SDK Podružnica Novo mesto. Sredstva iz prejšnjega odstavka bomo udeleženci nakazali na zbirni račun takoj po sprejemu zaključnega računa za preteklo leto, najpozneje do 30. aprila v tekočem letu. SDK Podružnica Novo mesto bo zbrana sredstva delila po namenih iz 14. in 15. člena tega samoupravnega sporazuma. III. KONČNE DOLOČBE 17. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga udeleženec podpiše ali da pismeno izjavo, da k njemu pristopa, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. 18. člen K temu sporazumu lahko kasneje pristopijo tudi drugi interesenti. V primeru naknadnega pristopa morajo interesenti poravnati svoje obveznosti do Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto od I. 1. 1986 dalje, sicer ne morejo koristiti ugodnosti iz poglavja I. tega samoupravnega sporazuma. 19. člen Ta sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 402-01/83 Datum: 20/3-1987 UDELEŽENCI K I. delu samoupravnega sporazuma, ki se nanaša na pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, je pristopilo 116 OZD oziroma 21.542delavcev; k II. delu samoupravnega sporazuma, ki se nanaša na uresničevanje razvojnih nalog v krajevnih skupnostih, je pristopilo 134 OZD oziroma 26.470 delavcev. Seznam udeležencev tega samoupravnega sporazuma se nahaja na Komiteju za družbeoi-razvoj občine Novo mesto. 62. Na podlagi 33. člena odloka o javni kanalizaciji (Skupščinski DL št. 10/84) je delavski svet delovne organizacije KOMUNALA Novo mesto na seji dne 4. 6. 1986 sprejel spremembe in dopolnitve Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji, ki se v prečiščenem besedilu glasi: TEHNIČNI PRAVILNIK O JAVNI KANALIZACIJI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu »tehnični pravilnik«' ) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. 2. člen Javna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda več koristnikov. Za javno kanalizacijo se štejejo: — zbirni kanali z revizijskimi jaški, — razbremenilniki visokih voda, — zadrževalni bazeni padavinskih voda, — črpališča odpadnih voda, — čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda, — drugi objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. 3. člen Notranja kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu koristniku in so priključene na javno kanalizacijo. Za notranjo kanalizacijo se štejejo: — vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu, — naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda, — spojni kanal, — kontrolni jašek na spojnem kanalu. 4. člen Notranja kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek. V predelih, kjer je zgrajen ločen sistem zbiranja odpadnih in padavinskih voda, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu. 5. člen Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na sekundarne, primarne in magistralne. Sekundarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo eni soseski ali manjšemu naselju. Primarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo več soseskam ali več manjšim naseljem. Magistralno omrežje in naprave so tiste, ki so medkrajevnega ali regionalnega pomena. 6. člen V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: — hišna kanalizacija = kanalizacija v objektu, — spojni kanal = kanal od objekta do priključka na javno kanalizacijo, — kanal = cevovod za odpadno vodo, — priključek = mesto priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijo, kontrolni jašek — jašek na spojnem kanalu za meritve pretokov in odvzem vzorcev, revizijski jašek = jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje vzdrževalnih del, — podslapje ~ vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali na priključku, — kaskada = prelivna stopnica v kanalu, — zadrževalni bazen = bazen za akumulacijo padavinskih voda, razbremenilnik = jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo. peskolov = jašek za izločanje peska iz odpadnih voda, črpališče = objekt za prečrpavanje odpadnih voda, čistilna naprava = objekt za mehansko, biološko ali kombinirano čiščenje odpadnih voda. H. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE 7. člen Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega Pravilnika in smernice, ki jih opredeli Komunala. 8. člen Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi: azbestno-cementne, — plastične, — keramične, specialne betonske s tesnilom. Za gradnjo kanalov notranje kanalizacije je dovoljeno uporabljati poleg zgoraj navedenih tudi litoželezne cevi. Uporabljene cevi morajo biti vodotesne in ustrezati JUS. V primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti stene kanala zglajene do črnega sijaja. 9. člen Najmanjši dovoljeni profil kanala javne kanalizacije je 200 mm, najmanjši dovoljeni profil spojnega kanala je 150 mm. 10. člen Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni Padec kanala javne kanalizacije je 6%. 11. člen Kadar zaradi terenskih razmer ne bi bilo mogoče zgraditi kanala z največjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku zgradi kaskada. Kada rje razlika med priključnim in glavnim kanalom večja od 1 m, se mora zgraditi podslapje dimenzionirano na sušni pretok. Podslapje se zgradi na zunanji strani revizijskega jaška z vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90°. 12. člen Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2 promila pa na betonsko podlago. 13. člen Cevi za kanal javne kanalizacije ali spojnega kanala se mora zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbanu in zmrzovanjem. Kadar cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je Potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa. 14. člen Na kanalu morajo biti revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Največja dovoljena razdalja med jaški je enaka stokratnemu premeru cevi (L = 100 x D). Revizijski jašek se mora zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala. 15. člen Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira na mestu iz vodotesnega betona. Tlorisna dimenzija jaška na kanalu javne kanalizacije je najmanj 80 x 100 cm ali 0 100 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60 x 80 cm ali 0 80 cm. Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60x60 cm ali 0 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah, mora biti najmanj 15 ton, na ostalih površinah pa najmanj 5 ton. Pokrov na jašku, ki je zgrajen na Poplavnem terenu, ne sme biti perforiran. 16. člen Na spojnem kanalu za odvod padavinske vode z urejenih površin v javno kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da znaša naj-večja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. 17. člen Kjer obstoja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi, kuhinje itd.), mora biti pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajen lovilec olj oziroma maščob. 18. člen Kjer obstoja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kana- lizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijo trenutno prekiniti. 19. člen Koristnik javne kanalizacije, ki želi uporabljati odpadno vodo iz svojega objekta za gnojenje kmetijskih površin, lahko na spojnem kanalu zgradi lovilec gošče (greznico). V tem primeru morajo biti odpadne vode razen fekalnih speljane mimo lovilca gošče. 20: člen Komunalni vodi (PTT ali Elektro kabli, vodovod, toplovod, plinovod itd.), ki potekajo vzporedno s kanalom javne kanalizacije, morajo biti praviloma odmaknjeni najmanj 1 m od tega. Kadar tega ni mogoče zagotoviti, se odmik za vsak primer posebej dogovori med zainteresiranimi organizacijami. 21. člen Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost. O preizkusu vodotesnosti se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ. 22. člen Investitor gradnje javne kanalizacije mora le-to predati v upravljanje Komunali. Ob primopredaji, ki se opraivi pismeno, mora investitor izročiti Komunali naslednjo dokumentacijo: — projekt z gradbenim dovoljenjem, — izvršilni načrt, izdelan po določbah pravilnika o podzemnem katastru, (vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster Komunale), — zapisnik o preizkusu vodotesnosti, — podatke o investicijski vrednosti, — uporabno dovoljenje. Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije Komunala to vnese v kataster komunalnih naprav in v osnovna sredstva. 23. člen Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje Komunale. Kadar na podlagi lokacijske dokumentacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev priključitve objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno soglasje k gradnji objekta. S soglasjem se opredelijo pogoji izgradnje notranje kanalizacije in priključitve na javno kanalizacijo. 24. člen K vlogi za pridobitev soglasja k lokaciji in gradnji mora investitor priložiti naslednje dokumente: — arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisanim objektom in komunalnimi napravami v, merilu 1:500 ali 1:1000, — kopijo katasterskega načrta, — podatek o predlagani višinski koti objekta, — podatke o namembnosti objekta in količini ter lastnostih odpadnih voda. 25. člen Komunala mora v soglasju opredeliti: — možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo, — koto priključitve in druge tehnične pogoje priključitve, — zahteve o ureditvi predčiščenja in zgraditvi kontrolnega jaška, — pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo, — pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja k gradnji, kadar je pridobitev takega soglasja potrebna, — postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo. 26. člen Komunala je dolžna izdati ali odkloniti soglasje najkasneje v 30. dneh od prejema vloge. III. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO 27. člen Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči koristnik javne kanalizacije izpolniti prijavo za priključek. K prijavi za priključek mora priložiti naslednje dokumente: — gradbeno dovoljenje za objekt, — načrt spojnega kanala oziroma izvršilni načrt, — dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja k lokaciji oziroma gradnji, — potrdilo o plačanem prispevku za priključitev na javno kanalizacijo po sklenjeni pogodbi. 28. člen Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo ali že aktivirano notranjo kanalizacijo skleneta investitor in Komunala pogodbo o priključitvi, s katero opredelita medsebojne obveznosti. 29. člen Na podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije Komunala odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo njegovega predstavnika. Smatra se, daje priključek izveden, ko predstavnik Komunale pregleda spojni kanal in priključek ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu prijave. V primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega pravilnika, se priključitev odloži dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo. 30. člen Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku. Koristnik javne kanalizacije, ki je po odloku o javni kanalizaciji dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od Komunale smernice za izgradnjo kontrolnega jaška. IV. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO 31. člen V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da ne vplivajo škodljivo na naprave za odvod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v odloku o javni kanalizaciji in v tem pravilniku. 32. člen Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah (MK): — aluminij (Al) 20 mg/l — arzen (as) 0,1 mg/1 — barij (Ba) 10 mg/l — svinec (Pb) 0,5 mg/1 — bor (B) • 2 mg/l — kadmij (Cd) 0,5 mg/l — celokupni krom (Cr) 1 mg/l — šestvalentni krom (CrVI) 0,1 mg/l — železo (Fe) 2 mg/l — baker (Cu) 1 mg/l — nikelj (Ni) 1 mg/l — živo srebro (Hg) 0,01 mg/l — srebro (Ag) 0,1 mg/l — cink (Zn) , 2 mg/l — kositer (Sn) 2 mg/l — selen (Se) . 0,1 mg/l — aktivni klor (Cb) 3 mg/l — aktivni brom (Brz) 3 mg/1 — amonijum (NH4) 10 mg/l — klorov dioksid (C1 O2) ' 3 mg/l — cianid (CN-) - 0,5 mg/l — fluorid (F-) 6 mg/l — nitrit (NO2-) 10 mg/l — sulfat (SO4-2) 300 mg/l — sulfid (S-2) ^ 1 mg/l — sulfit (SO3-2) 10 mg/l — masti in olja ekstrahirana s pentanom, težko topni ogljikovodiki 10 mg/l —■* celokupni ogljikovodiki 20 mg/l — klorirani ogljikovodiki — organska topila 0,1 mg/Cl/1 — halogenizirani bifenili naftalini (izraženi kot Cl) 0,005 mg/l — pesticidi — organofosforni 0,1 mg/l — organoklorni 0,05 mg/l — fenoli • 2,0 mg/l — formaldehid ' 5 mg/l Za dosego mejnih koncentracij se odpadna voda ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. 33. člen Odpadne vode iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov morajo biti pred odvodom v javno kanalizacoji dezinficirane. V. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE 34. člen Lastnosti odpadnih voda se ugotavlja z rednimi analizami vzorcev odpadne vode. Koristniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku proizvodnje ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, morajo redno preiskovati fizikalne, kemijske in biokemijske lastnosti odpadnih voda. Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo organizacija, ki ima atestirane analizne metode. 35. člen Zaradi kontrole lastnosti odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se opravljajo kontrolne analize odpadnih voda. Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se vzame v prisotnosti predstavni-., ka koristnika javne kanalizacije in predstavnika Komunale. Oodvzemu vzorca se napravi zapisnik. Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora koristnik jaVne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in Komunali povrniti even-tuelno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize. 36. člen Za ugotavljanje lastnosti odpadnih voda je merodajna analiza povprečnega 24-urnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentacij škodljivih snovi, določenih v 32. členu, pa tudi analiza trenutnega vzorca. 37. člen V primeru večjih okvar na napravah posameznega koristnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne ustreza določbam odloka o javni kanalizaciji in tega pravilnika, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške koristnika. V takih primerih se takoj obvesti vodnogospodarsko inšpekcijo. 38. člen Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in biokemijskih lasnostih. Onesnaženost odpadnih voda, ki se v občini Novo mesto odvajajo v javno kanalizacijo, se ugotavlja po naslednjih kriterijih: — usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 30 minutah, — kemijska potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2Cr207), ■— strupenost (S) za bakterije, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne vode, da ta ne deluje več zaviralno na razvoj bakterij, — vsebnost težkih kovin (K) in drugih škodljivih snovi. 39. člen Pri koristnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku (v nadaljnjem besedilu »industrijska odpadna voda«), se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo industrijske odpadne vode(i) in onesnaženostjo fekalne vode (D-Faktor onesnaženosti služi kot eno od meril za določitev prispevka za čiščenje odpadne vode. 40. člen Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula: F .M>g4M?-g|L+W $£«.1 g. V formuli uporabljeni pojmi pomenijo: F = faktor onesnaženosti, Ui = usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah, Uf= usedljivost fekalne odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah, kije določena kot konstanta 5 ml/1/30, KPKi = kemijska potreba po kisiku industrijske odpadne vode s K — bikromotom, KPKf = kemijska potreba po kisiku fekalne odpadne vode s K — bikromatom, ki je določena kot konstanta 300 mg 02/1, Si = strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno na razvoj bakterij, (test po Offhausovi metodi), Sf = strupenost fekalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi), Ki = vsebnost težkih kovin in škodljivih snovi v industrijski odpadni vodi, Kf = mejne koncentracije težkih kovin in škodljivih snovi, določene v 32. členu tega pravilnika. Kadar je onesnaženost industrijske odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določeno za feklano odpadno vodo (0, se v števcu uporabi konstanta, določena za fekalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo, kadar je količnik ulomka večji od 1 (ena). 41. člen Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz 24-urnih povprečnih vzorcev, razen za ugotavljanje mejnih koncentracij težkih kovin in škodljivih snovi (Ki), kjer se uporabljajo tudi podatki iz kontrolnih analiz trenutnega vzorca. Kadar se prekoračitev mejne koncentracije ugotovi s kontrolno analizo trenutnega vzorca, se povečan faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil vzorec odvzet; kadar pa se ta ugotovi z analizo 24-urnega povprečnega vzorca, se tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega odvzema takega vzorca. Podatki iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije višje kot pri analizi povprečnega 24-urnega vzorca. 42. člen Faktor onesnaženosti se uporablja za izračun prispevka za čiščenje. vi. NAČIN ZARAČUNAVANJA STROŠKOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA 43. člen Koristniki javne kanalizacije so dolžni plačevati stroške odvajanja (kanalščino) in stroške čiščenja odpadnih voda od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo. Osnova za zaračunavanje stroškov za odvajanje in za čiščenje odpadne vode je Porabljena pitna voda iz javnega ali internega vodovoda in porabljena tehnološka voda iz vodotokov. 44. člen Količina porabljene pitne vode iz javnega vodovoda se ugotavlja z vodomerom, vgrajenem na javnem vodovodu. 45. člen Koristniki javne kanalizacije, ki se ne oskrbujejo z vodo izjavnega vodovoda ali se poleg te oskrbujejo tudi z vodo iz drugih virov, morajo imeti v kontrolnem jašku vgrajeno merilno napravo za merjenje pretoka odpadne vode. S to merilno napravo ugotovljena količina odpadne vode je osnova za plačevanje kanalščine in stroškov čiščenja. 46. člen Višina kanalščine se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode in cene za enoto. 47. člen Višina stroškov čiščenja odpadne vode se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti. VII. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE KANALIZACIJE 48. člen Komunala je dolžna skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja javne kanalizacije. Nadzor koriščenja javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja notranje kanalizacije. O obratovanju, vzdrže-vanju in nadzoru objektov javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca. 49. člen Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora Komunala zagotavljati predvsem: tekoči nadzor stanja na objektih javne in notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov in spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih inštrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb koristnikov javne kanalizacije, — sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije, intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravilo javne kanalizacije, intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme koristnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja. Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih naprav mora Komunala sprejeti obratne poslovnike za posamezni objekt, za ostale objekte pa letni plan vzdrževanja. 50. člen Odlaganje gošč iz čistilnih naprav, vzdrževanje in kontrola odlagališča se opravlja po posebnem poslovniku odlagališča. 51. člen Enkrat letno se mora na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacijo v skladu z določili odloka o deratizaciji. 52. člen O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda se mora enkrat letno pisno poročati delavskemu svetu in Samoupravni komunalni skupnosti. 53. člen Komunala vodi kataster javne kanalizacije v skladu z zakonom in pravilnikom 0 podzemnem katastru. 54. člen Za vsak objekt javne kanalizacije se mora izdelati izvršilni načrt po določbah Pravilnika o podzemnem katastru. Vsebovati mora podatke, kijih uporablja kataster Komunale. 55. člen Izvršilni načrt mora investitor predati Komunali ob predaji objekta v upravljanje ali pa izdelavo takega načrta naročiti pri njej pred začetkom gradnje. 56. člen Komunala mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kanalizacijo in kataster notranje kanalizacije. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 57. člen Koristniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z 19. členom odloka o javni kanalizaciji zgraditi naprave za predčiščenje oziroma nevtralizacijo odpadnih voda in kontrolni jašek, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika. 58. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenem za njegov sprejem. 59. člen Za tolmačenje tega pravilnika je pristojen delavski svet Komunale v razširjenem sestavu. 60. člen Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme delavski svet in dasta k njemu soglasje Samoupravna komunalna skupnost in izvršni svet občinske skupščine, uporablja pa se od 1. 4. 1987. 61. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji št. 769/84 z dne 13. 7. 1984. 62. člen Ta pravilnik se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Novo mesto, 15. 7. 1986 Številka: 813/86 Predsednik DS: LEOPOLD OKLEŠEN K temu pravilniku sta dala svoje soglasje: 1. Izvršni svet občinske skupščine, pod številko 060-05-1/84 2. Samoupravna komunalna skupnost, pod številko 3-31/87 63. Na podlagi 2. člena zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS št. 16/74, 28/81 in 38/86) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. 3. 1987, seji zbora združenega dela 29. 1. 1987 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 1. 1987 sprejela ODLOK o določitvi matičnih območij v občini Novo mesto 1. člen S tem odlokom se določajo matična območja v občini Novo mesto, sedež matičnega območja in vrste matičnih knjig, ki se vodijo za posamezno matično območje. 2. člen V matično območje'Brusnice s sedežem v Brusnicah spadajo naslednja naselja: Brezje, Dolenji Suhadol, Gabrje, Gornji Suhadol, Gumberk, Jugorje, Leskovec, Male Brusnice, Ratež, Sela pri Ratežu, Velike Brusnice, Žerjavin. V matično območje Dolenjske Toplice s sedežem v Dolenjskih Toplicah spadajo naslednja naselja: Brušinec, Cerovec, Dobindol, Dolenje Gradišče, Dolenje Polje, Dolenje Sušice, Dolenjske Toplice, Drenje, Gabrje pri Soteski, Gorenje Gradišče, Gorenje Polje, Gorenje Sušice, Kočevske Poljane, Laze, Loška vas, Mali Rigelj, Meniška vas, Nova gora, Občice, Obrh, Podhosta, Podstenice, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Sela pri Dolenjskih Toplicah, Selišče, Soteska, Stare žage, Suhor pri Dolenjskih Toplicah, Travni dol, Uršna sela, Veliki Rigelj, Verdun pri Uršnih selih. V matično območje Hinje s sedežem v Hinjah spadajo naslednja naselja: Hinje, Hrib pri Hinjah, Lazina, Lopata, Pleš, Prevole, Ratje, Sela pri Hinjah, Visejec, Vrh pri Hinjah, Žvirče. V matično območje Mirna peč s sedežem v Mirni peči spadajo naslednja naselja: Biška vas, Čemše, Češence, Dolenja vas pri Mimi peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt. Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt. Goriška vas. Grč vrh, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni peči, Ivanja vas, Jablan, Jelše, Jordankah Malenška vas, Mali Kal, Mali vrh, Mirna peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni peči, Sela pri Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni peči, Vrhpeč. V matično območje Novo mesto s sedežem v Novem mestu spadajo naslednja naselja: Birčna vas, Boričevo, Češča vas, Daljni vrh, Dolenje Lakovnice, Gorenje Kamence, Gorenje Mraševo, Gorenje Lakovnice, Hudo, Jama, Kuzarjev Kal, Mala Cikava, Mali Podljuben, Mali Slatnik, Novo mesto (z ulicami), Petane, Potov vrh, Prečna, Rajnovšče, Rakovnik pri Birčni vasi, Smolenja vas, Srebrniče, Stranska vas, Suhor, Skrjanče pri Novem mestu, Veliki Podljuben, Vrh pri Ljub-nu, Veliki Slatnik, Petelinjek, Dolenje Kamenje, Gorenje Kamenje, Dolenje Karteljevo, Gorenje Karteljevo. V matično območje Otočec s sedežem v Otočcu spadajo naslednja naselja: Črešnjice, Dobovo, Dolenja vas, Dolenje Grčevje, Golušnik, Gorenje Grčevje, Gorenje Kronovo, Herinja vas, Jelše pri Otočcu, Koti, Lešnica, Lutrško selo, Otočec, Paha, Sela pri Štravberku, Sevno na Trški gori, Srednje Grčevje, Štravberk, Trška gora, Vrh pri Pahi, Zagrad pri Otočcu, Zdinja vas, Žihovo selo. V matično območje Straža s sedežem v Straži spadajo naslednja naselja: Dolenja Straža, Dolnje Mraševo, Drganja sela, Gorenja Straža, Hruševec, Jurka vas, Loke, Podgora, Potk pri Gorenji Straži, Prapreče pri Gorenji Strapi, Rumanja vas, Sela pri Gorenji Straži, Vavta vas, Zalog. V matično območje Stopiče s sedežem v Stopičah spadajo naslednja naselja: Brezovica pri Stopičah, Črmošnjicepri Stopičah, Dol. Težka voda, Dolž, Gor. Težka voda, Hrib pri Orehku, Hrušica, Iglenik, Jurna vas. Konec, Koroška vas, mali Cerovec, Mali Orehek, Mihovec, Pangrčgrm, Plemberk, Podgrad, Pristava, Sela pri Zajčjem vrhu, Stopiče, Šentjošt, Veliki Cerovec, Veliki Orehek, Verdun, Vinja vas, Vrhe pri Dolžu, Zajčji vrh pri Stopičah. V matično območje Šentjernej s sedežem v Šentjerneju spadajo naslednja naselja: Apnenik, Breška vas, Brezje pri Šentjerneju, Cerovi log, Čadraže, Čisti breg, Dobravica, Dolenja Brezovica, Dolenje Gradišče pri Šentjerneju, Dolenji Ma-harovec, Dolenje Mokro polje, Dolenja Stara vas, Dolenje Vrhpolje, Drama, Drča, Gorenja Brezovica, Gorenja Gomila, Gorenje Gradišče pri Šentjerneju, Gorenji Maharovec, Gorenje Mokro polje, Gorenja Stara vas, Gorenje Vrhpolje, Groblje pri Prekopi, Gruča, Hrastje, Hrvaški brod, Imenje, Javorovica, Ledeča vas. Loka, Mali Ban, Mihovo, Mihovica, Mršeča vas, Orehovica, Ostrog, Polho-vica, Prapreče pri Šentjerneju, Pristava pri Šentjerneju, Pristavica, Rakovnik, Razdrto, Roje, Sela pri Šentjerneju, Šentjakob, Šentjernej, Šmalčja vas, Šmarje, Tolsti vrh, Veliki Ban, Volčkova vas, Vratno, Vrhovec, Vrh pri Šentjerneju, Zameško, Zapuže, Žvabovo. V matično območje Škocjan s sedežem v Škocjanu spadajo naslednja naselja: Čučja mlaka, Dobrava pri Škocjanu, Dobruška vas, Dolenje Dole, Dolenja Stara vas, Gabrnik, Gorenje Dole, Goriška gora, Goriška vas pri Škocjanu, Grmovlje, Hrastulje, Hudenje, Jelendol, Klenovik, Mačkovec pri Škocjanu, Male Poljane, Osrečje, Ruhna vas, Segonje, Stara Bučka, Stranje pri Škocjanu, Stopno, Škocjan, Tomažja vas, velike Poljane, Zagrad, Zalog pri Škocjanu, Za-vinek, Zloganje. V matično območje Šmarjeta s sedežem v Šmarjeti spadajo naslednja naselja: Bela cerkev, Brezovica, Čelevec, Dolenje Kronovo, Dol pri Šmarjeti, Draga, Družinska vas, Gorenja vas pri Šmarjeti, Gradenje, Grič pri Klevevžu, Hrib, Mala Strmica, Orešje, Radovlja, Sela, Sela pri Zburah, Strelac, Šmarješke Toplice, Šmarjeta, Vinica pri Šmarjeti, Vinji vrh, Zbure, Žaloviče. V matično območje Žužemberk s sedežem v Žužemberku spadajo naslednja naselja: Boršt pri Dvoru, Brezova reber, Budganja vas, Cvibelj, Dešcča vas, Dolenji Ajdovec, Doljni Kot, Doljni Križ, Drašča vas, Dvor, Gornji Ajdovec, Gornji Kot, Gornji Križ, Gradenc, Jama pri Dvoru, Klečet, Klopce. Lašče, Mačkovec pri Dvoru, Mali Lipovec, Malo Lipje, Plešivica, Podgozd, Podlipa, Poljane pri Žužemberku, Prapreče, Reber, Sadinja vas pri Dvoru, Sela pri Ajdovcu, Srednji Lipovec, Stavča vas. Stranska vas pri Žužemberku, Šmihel pri Žužemberku, Trebča vas. Veliki Lipovec, Veliko Lipje, Vinkov vrh, Vrhovo pri Žužemberku, Vrh pri Križu, Zafara, Zalisec, Žužemberk. 3. člen Za vsako matično območje se od 1. 1. 1987 dalje vodita rojstna matična knjiga in matična knjiga umrlih. Za matični območji Novo mesto in Otočec se vodita tudi poročni matični knjigi. Dosedanje rojstne matične knjige in matične knjige umrlih, vodene po naseljih, se zaključijo z 31. 12. 1986. 4. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: Odlok o določitvi matičnih območij v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 25/66), Odlok o spremembah odloka o določitvi matičnih območij občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 8/69) in Odlok o spremembi odloka o določitvi matičnih območij občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 19/84). Številka: 20-02/86 Datum: 26. 3. 1986 Predsednik občinske skupščine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r. 64. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS štev. 39/74 in 4/78), 107. in 109. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, štev. 5/79) in 15-člena sprememb in dopolnitev statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, štev. 14/82), je Skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 261987 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1987 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1986 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Novo mesto za leto 1986, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine, zaključni račun posebnega računa proračuna in zaključni račun sredstev za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1986 so znašali: 1. PRORAČUN — skupni prihodki ..................................... 1.504.550.304.— din — skupni.......................................................odhodki....................................... 1.357.277.947,— din — presežek prihodkov................................... 147.272.357.— din 2. SREDSTVA REZERVNEGA SKLADA — skupni prihodki ..................................... 26.626.788.— din — skupni odhodki.............................................................................................. 12.660.335.— din — presežek prihodkov................................... 13.966.453.— din 3. SREDSTVA POSEBNE PARTIJE PRORAČUNA — skupni prihodki .................................................................................................................— — skupni odhodki......................................................... — presežek prihodkov...............................................................................................................— 4. SREDSTVA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI — skupni prihodki ..................................... 14.991.551.— din — skupni odhodki.............................................................................................. 11.877.356.— din — presežek prihodkov...................................3.114.195.— din 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključenm računu proračuna v znesku 147.272.357.— din se razporedi: 1. Znesek 50.666.000.— din na posebno partijo proračuna kot obveznost ugotovljenega presežka po družbenem dogovoru za leto 1986 in sicer 60% — 30.399.600.— din na poseben račun na ravni SR Slovenije; 40% — 20.266.400.— din ostane občini za modernizacijo občinskih upravnih organov; 2. Znesek 1.573.021.— din na računa sredstev rezervnega sklada kot obveznost za leto 1986; 3. Znesek 49.254.031.— din kot obveznost za leto 1986 za poračun osebnih dohodkov pravosodnih in drugih organov; 4. Znesek 45.779.305.— din v prihodke proračuna za leto 1987 in sicer: 590.980.— din kot prihodek za leto 1987 za turistične namene, 185.070.—din kot prihodek za leto 1987 za namensko porabo drugih komunalnih taks in 45.003.255.— din v ostale prihodke za leto 1987. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezervnega sklada občine Novo mesto v znesku 13.966.453.—din se prenese v prihodke računa sredstev rezerv za leto 1987. 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto v znesku 3.114.195 din se prenese v prihodke računa za leto 1987: 6. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1986 je sestavni del tega odloka. 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-01/87 Datum: 26/3-1987 Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r. bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1986 Vrsta prihod. Prihodki Znesek 1 Prihodki od davkov iz osebnega dohodka 807.524.539 2 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev, nepremičnin in pravic Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic in 392.010.319 3 drugih davkov 86.069.657 Prihodki od taks 70.871.896 5 Prihodki po posebnih predpisih 29.231.498 6 Prihodki od organov in organizacij DPS in drugi prihodki 93.572.519 Prenos presežka prihodkov iz 1. 1985 25.269.876 SKUPAJ PRIHODKI 1.504.550.304 Glavni Splošni razpored znesek namen prihodkov 1 Sredstva za delo upravnih organov 681.475.426 2 Sredstva za posebne in . druge namene za delo 139.742.158 upravnih organov 3 Sredstva za LO in družbe- no samozaščito 33.300.000 4 Sredstva za intervencije v kmetijstvu 5.426.072 5 Sredstva prenesena drugim uporabnikom proračuna 282.445.982 6 Sredstva za družbene 56.267.704 dejavnosti - 7 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 128.062.001 8 Izločena sredstva v stalno proračunsko rezervo 13.200.000 9 Drugi odhodki Presežek prihodkov za 17.358.604 \ leto 1986 147.272.357 SKUPAJ RAZPOREJENI 1.504.550.304 PRIHODKI 65. podlagi 9., 16., 18 in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih Potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74) in 223. člena statuta občine Novi) mesto (Skupščinski Dolenjski list štev. 5/79 in 14/82) je sku-P čina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26. 3. 1987 in seji °ra krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1987, sprejela ODLOK o proračunu občine Novo mesto za leto 1987 L člen S tem odlokom se določi proračun občine Novo mesto (v nadaljevanju občinski proračun), iz katerega se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v čini Novo mesto v letu 1987. 2. člen Občinski proračun za leto 1987 obsega: skupne prihodke v znesku 2.119.640.000 din ~ razporejene prihodke 2.115.940.000 din tekočo proračunsko rezervo 3.700.000 din 3. člen . Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se 1% sredstev tzloči v rezervni sklad občine Novo mesto. ✓ v 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vseno-st.lce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali poseb-n'm aktom skupščine občine Novb mesto ali njenega izvršnega sveta oziroma v Pogodbi med občino Novo mesto in uporabnikom ni drugače določeno. 5. člen Kot sredstva zadelo se občinskim upravnim organom in drugim uporabnikom proračunskih sredstev v letu 1987 v skladu s 104. členom Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih zagotavljajo: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, — sredstva za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika, — sredstva za materialne stroške, — sredstva opreme in amortizacije, — sredstva za posebne namene. 6. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. V programih dela morajo biti posamezne delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine po vrsti zahtevnosti, stopnji in vsebini odgovornosti ter pogojev dela na podlagi samoupravnega Splošnega akta o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter uskaljeni z OD izvajalcev del in nalog za enaka dela in naloge v občini. Samouprvni splošni akt o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mora biti usklajen s samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za delitev sredstev za OD in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti upravnih, pravosodnih in drugih organov družbenopolitične skupnosti. 7. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. O realizaciji programov dela morajo organi poročati izvršnemu svetu trimesečno. Če se ob normalnih pogojih dela ugotavljajo večja odstopanja od določenega programa dela, se temu ustrezno zvišajo ali znižajo akontacije sredstev do 10%. 8. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 9. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto (v nadaljevanu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo, kot je predvideno v proračunu, vendar največ do 10%; če pa ugotovi, da prihodki iz 2. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti skupščino in predlaga ustrezne spremembe proračuna. 10. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti finančne načrte za leto 1987 ter zaključne račune za leto 1986 najpozneje do 1. marca 1987. Med letom 1987 so dolžni predložiti tudi periodične obračune najpozneje v roku enega meseca po obračunu. 11. člen ' % Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene v okviru skupnih razporejenih sredstev proračuna. 12. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih stem odlokom. Sredstva smejo uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in ■ sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun sredstev občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom za leto 1987, če ni s posebnim aktom določeno drugače. 13. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena' v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma pooblaščena oseba kot odredbodajalec. 14. člen Vsi prihodki, ki jih občinski upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 15. člen Prihodke, ki jih ustvarijp iz plačil za storitve oziroma dosežejo s svojo dejavnostjo po 14. členu, lahko uporabijo: — geodetska uprava za modernizacijo svojega dela, — Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto za kritje nekaterih materialnih stroškov, — uprava za družbene prihodke za modernizacijo in povečanje učinkovitosti uprave oz. za modernizacijo občinskih upravnih organov, — sekretariat za notranje zadeve za delovanje komisije za voznike motornih vozil. 16. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet je pooblaščen tudi: — da odloča o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve«, — da v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih prihodkov odloča o , najetju posojila iz rezervnega sklada, — da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine do višine 2,500.000 din v vsakem posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78). 17. člen Nosilci sredstev po organih so: 1. Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto: a) v okviru sredstev za posebne in druge namene za delo upravnih organov za: — sredstva za osebne dohodke in druge prejemke funkcionarjev in delegatov, — sredstva za potne stroške funkcionarjev in delegatov, — sredstva za investicije v osnovna sredstva, — stroške sej skupščine, IS, svetov in komisij, — stroški s proslavami občinskega in državnih praznikov, — stroški s sprejemi delegacij in drugi reprezentančni stroški — stroški tiska in objav, — delegatsko glasilo; b) v okviru sredstev za družbenopolitčne in druge organizacije — ostale organizacije in društva c) v okviru sredstev za splošno komunalno rabo — dolgoročni, srednjeročni družbeni plani in prostorski plani ter ureditveni in zazidalni načrti, č) v okviru sredstev za druge odhodke — za vse postavke sredstev »drugi odhodki«, 2. Sekretariat za občo upravo: a) za sredstva, namenjena za delo občinskih upravnih organov, občinskega štaba TO, sredstev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za delo skupnih organov DPS, za krajevne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije; b) v okviru sredstev za posebne in druge namene za delo upravnih organov: — sredstva za odplačilo kreditov, — varnostno službo; i c) v okviru sredstev za družbene dejavnosti: — kadrovske podpore, — vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov, — preživninsko varstvo, — mrliško-ogledna služba, — družbene pomoč borcem NOV, — druge pomoči borcem NOV, d) v okviru sredstev drugi odhodki za: — stroške plačilnega prometa in bančnih storitev, — sredstva za obveznosti iz preteklih let; d) v okviru sredstev rezerv: — izločena sredstva v stalno proračunsko rezervo 3. Komite za družbeni razvoj: a) v okviru sredstev za intervencije v kmetijstvu — stroški ukrepov proti steklini, — stroški veterinarsko-higienske službe, b) v okviru sredstev prenesenih drugim uporabnikom proračuna — prenesena sredstva turističnih taks 4. Komite za urbanizem in varstvo okolja a) v okviru sredstev za druge splošne družbene potrebe — stroški odstranitev črnih gradenj, — poraba komunalnih taks 5. Geodetska uprava a) v okviru sredstev za druge splošne družbene potrebe — geodetska dokumentacija — stroški za označevanje naselij in ulic 6. Sekretariat za notranje zadeve a) v okviru sredstev za posebne in druge namene za delo upravnih 6rganov: — preventiva in prometna vzgoja. 18. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1987 dana posameznim uporabnikom in porabljena za druge namene, se poračunajo v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1987. 19. člen Sredstva, ki so v proračunu razporejena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo le-tem dodeljevala po merilih, za katere se bodo sporazumele krajevne skupnosti in izvršni svet. 20. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se v celoti prenašajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto. Nosilec teh sredstev je veterinarska inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto. 21. člen Pregled planiranih prihodkov — tabela 1 in pregled odhodkov razporejenih po namenih — tabela 2, sta sestavni del tega odloka. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Skupščinskem Dolenjskem listu. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1987. Številka: 400-01/87 Datum: 26. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r- BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1987 Vrsta prihodka Prihodki znesek 1 Davek iz osebnega dohodka 1.188.338 2 Davki od prometa proizvodov in storitev, nepremičnin in 560.369 pravic 124.932 Davek na prihodek od premoženja premoženjskih pravic in drugih davkov 3’ Prihodki od taks 101.743 5 Prihodki po posebnih predpisih 40.754 6 Prihodki od organov in organizacij 57.725 DPS in drugi prihodki 7 Prenos presežka prihodkov 45.779 proračuna iz preteklega leta SKUPAJ PRIHODKI 2.119.640 Glavni namen Splošni razpored prihodkov Znesek 1 Sredstva za delo upravnih 1.049.279 organov 217.772 2 Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov 49.950 3 Sredstva za ljudsko obrambo 4 Sredstva za intervencije v 7.300 kmetijstvu 443.995 5 Sredstva prenesena drugim uporabnikom proračuna / 6 Sredstva za družbene dejavnosti 82.137 7 Sredstva ta druge splošne 209.016 družbene potrebe 8 Izločanje sredstev rezerv 20.738 9 Drugi odhodki 39.453 SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 2.119.640 66. Na podlagi 159., 160., 162. in 163. člena ter v skladu s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80 in 33/80) ter 25.0, 222., 240. in 241. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79, 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1987 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dologoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 1. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto pripravi in predloži skupščini občine Novo mesto: — do 1. junija 1987 predlog smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, — do 25. septembra 1987 osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, — do 1. decembra 1987 predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000. 2. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto pripravi in predloži skupščini občine Novo mesto: ŠTEVILKA 7 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST STRAN 95 do 1. junija 1987 predlog smernic za spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990, ~~ do 25. septembra 1987 osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990, do 1. decembra 1987 predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990. 3. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto bo do 31. marca 1987 določil prog-^ela 23 pripravo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana °bčine Novo mesto (v nadaljevanju planskih aktov občine). 4. člen V skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev planskih t°v občine Novo mesto sprejmejo nosilci planiranja v občini, ki bodo opolnjevali svoje planske akte, svoje programe dela za pripravo sprememb in °polnitev svojih planskih aktov. Nosilci planiranja zagotovijo, da bo delo pri Pnpravi, usklajevanju in sprejemanju sprememb in dopolnitev planov potekalo v rokih in vsebini v skladu s programom dela izvršnega sveta skupščine občine ov° mesto in to tako, da bodo nosilci planiranja pripravili posamezne faze sprememb in dopolnitev svojih planov mesec dni pred roki, v katerih mora izvr-ni svet skupščine občine Novo mesto po tem odloku predložiti osnutke oziroma Predloge planskih aktov v skupščini občine Novo mesto. 5. člen Nosilec strokovnih aktivnosti pri pripravi sprememb in dopolnitev planskih tov občine Novo mesto je Razvojno raziskovalni center— TOZD Urbanistični Piro Novo mesto. 6. člen Dela na spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine Novo mesto se Pričnejo takoj. 7. člen v Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, številka: 30-01/84 Datum: 26. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r. 67. Na podlagi 52., 53., in 136. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80 in 33/80) in 25. člena s,atuta Skupščine občine Novo mesto (SDL št. 51/70 in 14/82), odloka o pripravi m sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na 36. seji dne 7. 3. 1987 sprejel v dogovoru z Medobčinsko gospodarsko zbornico, Občinskim svetom zveze sindikatov Novo mesto in Občinsko konferenco SZDL Novo mesto DELOVNI PROGRAM 0 Pripravi in sprejetju sprememb in dopoldnitev dolgoročnega plana občine Novo ■uesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 1. Delo na pripravi sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenga plana °bčine Novo mesto se mora odvijati po časovnem programu, ki je kot priloga sestavni del tega programa. 2. Razvojno raziskovalni center TOZD Urbanistični biro Novo mesto bo kot no-■lec strokovnih aktivnosti predložil izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto: do 30. 4. 1987 smernice za spremembe in dopolnitve obeh planskih aktov z analizo stanja, ki narekujejo dopolnitve; do 20. 8. 1987 osnutka obeh planskih aktov; do 13. 11. 1987 predlog dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto; ~~ do 20. 11. 1987 predlog dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto. Razprava o planskih aktih z javno razgrnitvijo prostorskih sestavin bo trajala v času od 5. oktobra do 5. novembra 1987. in stališča medresorske komisije izvršnega sveta sprejemal odločitve o vključitvi predloga v postopek dopolnjevanja planskih aktov. Za potrebe dopolnjevanja planskih aktov občine bo razvojno-raziskovalni center izdelal naslednje naloge: 1. Urbanistične zasnove naselij (UNZ) za 8 naselij, 2. Krajinske zasnove gorske verige Gorjancev s Podgorjem, 3. Programske osnove za prostorske izvedbene akte. 7. Za koordinacijo dela pri pripravi strokovnih gradiv za spremembe in dopolnitve planskih aktov občine Novo mesto je zadolžen komite za družbeni razvoj, pri pripravah strokovnih gradiv pa sodeluje tudi komite za urbanizem in varstvo okolja. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto bo v proračun občine za leto 1987 in 1988 zagotovil potrebna sredstva za izvedbo nalog iz 6. člena programa dela in za pripravo sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Novo mesto. 9. Delovni program se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-02/84 Datum: 17. 3. 1987 Predsednik izvršnega sveta SO Novo mesto IVO LONGAR, 1. r. 68. Na podlagi 5. člena zakona o cestah (Uradni list SRS št. 38/81 in 7/86) in 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na svoji seji dne 26. marca 1987 sprejel naslednji SKLEP Javna pot par. št. 2921/4, pašnik vizmeri 162m2,seznam XXIII, k. o. Gorenja vas, preneha biti javna pot z dnem uveljavitve tega sklepa. Javna pot pare. št. 1151/2, pašnik v izmeri 110 m2, vi. št. 827 k.o. Daljni vrh. preneha biti javna pot z dnem uveljavitve tega sklepa. Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: S-465-131/86-9 Datum: 26. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r. 69. Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84), 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26. 3. 1987 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1987 sprejela ODLOK o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Novo mesto 1. člen 17. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 24/79 in 30/81) se spremeni tako, da se glasi: »Glede na ugodnosti, ki jih zemljišče daje uporabniku, kot so: stopnja opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami, lega zemljišča v naselju, smotrno izkoriščanje zemljišča, namembnost območja, v katerem je zemljišče, in podobno, se določi naslednja mesečna višina nadomestila v dinarjih od m2: Nosilci planiranja so dolžni na osnovi analize stanja ter drugega dokumentacijskega gradiva dostaviti Komiteju za družbeni razvoj strokovne podlage za dopolnitve planskih aktov do 25. 4. 1987. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto bo kontinuirano obravnaval vse Pnspele predloge nosilcev planiranja o spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine ter na osnovi strokovnega mnenja razvojno-raziskovalnega centra — za stanovanjske prostore in garaže (člen 16/a, b, c) — za poslovne prostore za gospodarske dejavnosti (člen 16/č) — za poslovne prostore za družbene dejavnosti (člen 16/d) — za počitniške hiše (člen 16/e) — za nezazidano stavbno zemljišče A skupine B C 3,00 3,00 2,00 5,00 3,00 2,00 3,00 3,00 2,00 3,00 3.00 2,00 1.00 1.00 1.00 V skupino A spadata: — naselje Novo mesto, razen predelov s krajevnima označbama Potočna vas in Groblje ter — del naselja Mala Cikava, in sicer območje komunalno-servisne cone in območje stanovanjskega dela naselja, ki se prostorsko in prometno veže na komunalno-servisno cono. V skupino B spadasjo: Gor. Straža, Vavta vas. Dolenjske Toplice in Šentjernej. V skupino C spadajo naselja: Žužemberk in naselja v območju, ki ga zajema urbanistični načrt Šmarjeških Toplic.« 2. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 30/81). 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljal pa se bo od 1. 7. 1987 do 31. 12. 1987. Številka: 420-08/65-1 Datum: 26/3-1987 Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r. 70. Na podlagi določb zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS 8/82), zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS 9/85), družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987 (Uradni list SRS 2/87), pravilnika o merilih za oblikovanje cen v DO Komunala Novo mesto ter sklepa skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto z dne 31. 3. 87 je delavski svet DO Komunala Novo mesto v razširjeni sestavi dne 31. 3. 87 sprejel 71. Na podlagi 3. odstavka 2. člena odloka o plačevanju dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list t-17/84) je izvršni svet občine Novo mesto na seji dne 31. 3. 1987 sprejel SKLEP . o uskladitvi tarif za plačilo dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Novo mesto 1. Uskladijo se tarife iz prvega odstavka 2. člena odloka o plačevanju dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Novo mesto, tako da znašajo. — za govedo in konje.................................................... 710 din — za žrebeta in teleta.................................................. * . — za prašiče do 50 kg ................................................................. x — za prašiče nad 50 kg .....................................................^ ,n — za odstreljeno in prodano . parkljasto divjad .......................................................'g ‘n — za pse................................................................ uu Pri spremembah kategorije živali znaša tarifa: ^ — za goveda.................................................................j" ,. x x 17 din — za prašiče................................................................ 2. Ta sklep velja z dnem sprejetja, uporablja pa se od 30. 3. 1987 dalje. Številka: 322-01/86-8 Datum: 31. 3. 1987 .. Predsednic izvršnega sveta SO Novo mesto IVO LONGAR. I- r' SKLEP o določitvi cen osnovnih komunalnih storitev 1. člen a) Cena vode po posameznih porabnikih znaša: — gospodinjstvo .................................................118,— din/m’ — družbene dejavnosti ........................................... 152,— din/m’ — gospodarstvo .................................................. 292,— din/m’ b) Cena odvajanja odplak (kanalščina) po posameznih porabnikih znaša: — gospodinjstvo .................................................... 64,— din/m’ — družbene dejavnosti ...........................................87,— din/m! — gospodarstvo .................................................................................... 138,— din/mJ c) Cena za odvoz odpadkov (smetarina) po posameznih porabnikih znaša: — gospodinjstvo ................................................. 10,— din/m2 — družbene dejavnosti ........................................... 19,— din/m2 — gospodarstvo ..................................................44,— din/m2 d) Cena za čiščenje odpadnih voda po posameznih porabnikih znaša: — gospodinjstmo ................................................. 16,— din/m' — družbeni sektor in obrt .......................................69,— din/m' V skladu s Tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji Skupščinski DL št. 7/87) se pri družbenem sektorju in obrti pri čiščenju odpadnih voda upošteva faktor onesnaženosti. 2. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi cen komunalnih storitev, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 19/86. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Štev.: 451/87 Novo mesto, dne 31. 3. 1987 Predsednik DS DO Komunala: LEOPOLD OKLEŠEN, I. r. Občina Ribnica 72. Izvršni svet skupščine občine Ribnica je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84) na svoji seji dne 20- 3. 1987 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za ureditev — kanalizacije Ribnica — centralne čistilne naprave — povezovalnega kanala »S« — razbremenilnega kanala L Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za ureditev kanalizacije Ribnica, centralne čistilne naprave, povezovalnega kanala »S« in razbremenilnega kanala, ki ga je marca 1987 izdelal Urbanistični zavod. Projektivni atelje Ljubljana p od številko projekta 3304. II. Dokumentacija iz I. točke tega sklepa bo razgrnjena v prostorih Komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica, krajevne skupnosti Ribnica ter Samoupravne komunalne interesne skupnosti Ribnica, m sicer 30 dni od dneva objave tega sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. III. V času javne razgrnitve lahko k osnutku lokacijskega načrta poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega delu in druga samoupravna organizacija oziroma skupnost. IV. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-2-87-01 Ribnica, dne 20. 3. 1987 Predsednik izvršnega svta SO Ribnica PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr Medobčinska objava 73. Na podlagi 3. odstavka 108. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni ■st SRS št. 5/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto, po predhodnem mr|enju izvršnih svetov skupščin občin Črnomelj, Metlika in Trebnje na 37. seji dne 24. 3. 1987 sprejel naslednjo ODREDBO 0 višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja I. Odredba določa višino stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov 0 varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja, ki so jo dolžni Plačati kandidati za voznike pri prijavi za izpit za voznika v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metiika in Trebnje. II. Višina stroškov za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo m°tornih vozil vseh kategorij in kmetijskih traktorjev znaša 2800 din. Višina stroškov preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za v°znike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem znaša 2800din. Stroške prvega preizkusa ne plačajo učenci osnovnih šol v primeru, ko preizkuse opravljajo v organizirani skupini po najmanj 25 kandidatov pod pogojem, da so predhodno obiskovali tečaj za opravljanje preizkusa. III. Višina stroškov za izpit iz vožnje motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja znaša: *• ^ kategorijo A 5.000 din za kategorijo B 5.200 din 3- za kategorijo C 7.000 din za kategorijo D 14.800 din za kategorijo E 7.000 din č za kategorijo T 5.000 din (kmet. traktor) IV. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z dnem pričetka veljavnosti te odredbe preneha veljati odredba št. 38-04/82 z dne »• N. 1986 (Skupščinski Dolenjski list št. 19/86). S^vilka: 38-04/82 °atum: 27/3-1987 Predsednik izvršnega sveta SO Novo mesto IVO LONGAR, 1. r. SKUPŠČINSKI * a občina ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list. za preostale je letna naročnina 1.500 din, izvod v prosti prodaji stane 50 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komitejaza informiranje IS SRS (št. 421-1/72od 15..-11.1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.