vMui da d ratta »okot, Mdelj ^^ in prainikor. ^oed d*ily neept Satordaf«, Sund«y« and Holidajra. PROSVETA ■TEAJt XXVia GLASILO SLOVENSKE Uate j*«M« NAfidONi CHiCA^O. I 'E PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravntlkl prest ©rti 2667 3. LavvnriaU A v«. * Offle« of PubMcstlon: 2M7 South UvvndaU Ava. Tclophon«, Kvckw«U 4904 lovi načrti pred Ligo narodovi za ohranitev evropskega miru Cki*—» mš- tU ZTZCHiCAfeO, ILL„ PONDBIJEK. 4. NOVEMBRA (NOV. 4), 1*36. 8«6MripUo. ».oo Yaarty. ŽSSŽSi for,yilinc SSH r>U po*Ug* rM>i —' T lMt» Aat «f 01. i, 101T, Mtkuiuj o« m, ifij.' STEV.—NITMBER 215 ijazen, da bo sedanji spor z Italijo pognal evropske države v vojno, te je povečala. Anglija predlaga reorganiziranje strukture Lige narodov. Italijanski kralj podprl Mussolini-jevo vojno v Afriki. Angleški premier ošvrkal julijanskega diktatorja. Deževni nalivi ovirajo prodiranje italijanske armade v južnem delu Abet ini je najnovejši položaj [jga narodov je v soboto zada se svetovni bojkot Kje začne 10. novembra. Mitfolini še ne misli na mir 1 odredil je reprisalije proti iram. ki podpirajo bojkot narodov. Mussolini zahte-levtralizacijo gibraltarske na zapadni strani Sredo-kep morja. Italijanska armada je začela večjo ofenzivo na severni Miki fronti, feteva, 2. nov. — Vodilni e-ski državniki študirajo nove ki naj bi obvarovali E-pred katastrofo, dočim poni odbor še vedno razpravlja 1 tehničnih potežkočah v zvezi Rajanjem ekonomskih in dru-1 sankcij proti Italiji. Diplomatje se zavedajo nevarni, katero je ustvaril italijan-ibesinski konflikt. Vsa znanja kažejo, da bo ta konflikt novo evropsko vojno in te (državniki boje. | Pričakuje se, da bo sankcijski Lige narod$rj danes dolo-Idatum izvajanja bojkotne ak-proti Italiji. S tem bo Liga dov prvič v zgodovini sku-lenforsirati določbe XVI. čle-I ženevskega Nove politične obsodbe v Nemčiji Sedem poslanih v zapor, ker so poslušali moskovski program Berlin, 2. nov. — Zaporne kazni, katere je zadnji četrtek naložilo sodišče sedmim osebam, so ponovno opozorile Nemce na nevarnost, ki jim preti, poslušajo program moskovske radio-postaje. Dva moška v Wilhelm8havenu sta bila obsojena na štiri leta zapora vsak in izgubo državljanstva, ker sta razpravljala o političnih vprašanjih in zaeno poslušala radijski program iz Moskve. Pet drugih oseb, ki so tudi poslušale program, je prejelo nižje zaporne kazni. Avtoritete so izjavila, da so vsi komunisti in poslani so bili v ječo na obtožbo veleizdaje. ^ Odkar so prišli naciji na kr* milo, vodijo boj proti moskovski radiopostajl. Na trg so vrgli nove radioaparate, ki izključujejo moskovsko postajo, v nekaterih kVvenanta* dasi krajih |)a H0 zaeno uv€,javi,i od- l»duje mnenje, da obstoječa ivna mašinerija ne bo mogla ščiti splošnega evropskega ikta. načrti, ki naj bi onemogo-tako katastrofo in so bili vče-na razpravi, so naslednji: Predlog Vrelike Britanije za ftniziranje strukture Lige ov na širši podlagi z name-da bi Nemčija ponovno sto-v Ligo narodov in eventu-tudi Združene države, mneoska sugestija glede o-pakta med Italijo, Fran-10 ln Anglijo, kar naj bi omo-■•o Pogajanja za dosego miru Afriki. '»ovna odobritev in morda tolmačenje lokarnskega pa- "^'Ic zaAčite mej zapadne E-l* o^fiiziranje splošne evrop-^•ite«sodelovanjem Nem-L »»1 ti načrti so medsebojnem in se nanašajo tudi «»oAaje med sovjetsko Ru-^J«P(inHko. Bili so predmet katere so se udeležili **">>• Eden, reprezentant An-narodov; Samuel ™ fKleški zunanji mini-n francoski premier Laval. ^'Utu razgovorov je bil in-"•tudi baron Pompeo A-;njl';lnik italijanske dele-v Ženevi. J^vnik, so mnenja, da ^ - Kalij,. in Nemčij€ nli0 Uverjeni so, da je n ^kakšne vrste medna-mJ**r,iTn> ki naj bi ublažil ' ^»kim dnem po-J*"neJ*«, da zadovoljiva , ,i,!'jansko-abesinsk«ga ; mogo^ v sedanjih / M*tnost je, da sank-učinkovite in v tem " '-'ga narodov izgubi-• ž. irruga motnost ;("' ;i'lj'*nje Mussolinije-Kaj bi temu sledi-Tem momentu nlh-»ks Britanija sluti, bi pri nesel po- ti tu r. *rk M tU ki ga je za- 1 v *«ianjt kriti, ne da bi mirov-J* prirvemla uspeh, * •• S. >tnmi.i redbe, ki določajo kazni za vse, ki bi poslušali radiopostajo sovjetskega kapitola. Policija v Frankfortu je takoj ob nastopu Hitlerjevega režima posvarila prebivalce, da bodo poslani v koncentracijska taborišča, če bodo poslušali programe moskovske radiopostaje. Nacij-ska sodišča pošljejo povprečno 50 ljudi v zapor na mesec, ki so spoznani za krive kršenja prepovedi. Kljub persekucijam in terorizmu ne more vlada ustaviti boljševiške propagande. Sodišče v Essenu, v središču industrijskega diatrikta, je v e-nem tednu poslalo 45 mož v zapor na obtožbo izdajstva in širjenja komunistične propagande. Albert Kaiser, bivši komunistični poslanec v nemškem parlamentu je bil obsojen na smrt. V ječi M' nahaja nad 50 drugih o-seb, ki so bile aretirane zaradi širjenja prevratne propagande in bodo v kratkem prišle pred sodišče. Cehi obtožujejo S w e i t zet j a Chicago. — Sodnijska obravnava proti Robertu M. Swei-tzerju, bivšemu demokratskemu okrajnemu tajniku tn poznejšemu blagajniku zaradi primanjkljaja $414,129 v okrajni bla-gajni, se je faktično začela zadnji četrtek, ko je bila porota sestavljena in je državno toli-teljstvo začelo z dokazovanjem krivde. Zanimiv dokazilni material, ki je bil predložen v petek, so bili vrnjeni čeki, s katerimi je 8weitzer dvignil iz o-krajne blagajne od časa do časa do časa denar, katerega si je "izposodil", a ga ni nikoli vrnil. Vseh čekov je bilo petnajst in skupna vsota, nakazana s temi čeki, znaša $861,000, Orkan v Hondu• rasu; 146 mrtvih Tegucigalpa. Hondura* (Centralna Amerika). 2. nov. — Tro-pičen vihar, kateremu so sledile velike povodnji, je v četrtek in vAeraj terjal 146 človeških življenj v republiki Hondura«. Domače vesti Še o Razpotnikovi nesreči Arma, Kans. — Rojak Mike Razpotnik, o čigar nesrečni smrti smo poročali zadnji teden, je s samokolnico peljal premog domov, ko ga je neki farmar povozil z avtom. Odpeljali so ga v bolnišnico, v kateri je živel tri dni, toda ves čas v nezavesti. Farmar je pa v zaporu pod obtožbo uboja. Pokojnik ni bil pri nobenem podpornem društvu. Pred leti je bil član SNPJ, a društvo je pustil, ko mu je šla slaba. Mrtvoud ga je zadel Steubenville, O. — Joseph Penko, predsednik druitva G78 SNPJ, je šel 27. oktobra zdrav na delo, ob pol dveh popoldne ga je pa zadel mrtvoud in zgrudil se je na tla. Vsa desna stran telesa mu je odrvenela. Zdaj se nahaja v bolnišnici Ohio Valley v zelo slabem položaju. Penko je oženjen in ima štiri majhne 0-troke, kf so vsi člani SN1PJ, Trije novi grobovi v Illinoisu South Chicago. — V bolnišnici je um rta Mary Bevk, ki je bila dolgo časa bolna. Podlegla je 0-peraciji. Zapušča štiri sinove in tri hčere. Druge podrobnosti nam niso znane. Waukegan, III. — Tu je umrl rojak John Hodnik, po domaČe Zontov. Druge podrobnosti niso znane. . La Stile, III. — Nagle smrti je umrl v tukajšnji bolnišnici zaradi srčne hibe rojak John Per-še, star 59 let in doma iz Dolnje vasi pri ftmarjeti na Dolenjskem. Štiri Slovenke v radiu Lisbon, O. — Štiri Berganto-ve sestre bodo igrale v torek, 5. novembra, od treh do štirih popoldne na radiopostaji WWVA v Wheelingu; W. Va. Vse Štiri so članice SNPJ. Dvoje grobov v Clevelandu Cleveland., — Zadnje dni je u-mrl mladenič John Mohar, star 26 let. Tu zapušča brata in dve sestri, v starem kraju pa očeta. — Umrla je Barbara Preveden, stara 33 let. Atentat na visoke kitajske uradnike Vlada oklicala obsedno stanje v Nankingu Nanking. 2. nov. — Kitajski premier VVang Cing Wei je bil težko ranjen v atentatu, ki ga je včeraj izvršil član vladne opozicije, čigar imena vladne avtoritete še niso objavile. Poleg pre-mierja so bili obiitreljeni trije drugi visoki uradniki — Tsenu Čun Min. železniški podminister; Kan Hal Kuang, načelnik vladnega političnega biroja, in Cang Ca, bivši predsednik justičnega departm**nta. Premier in železniški podminister bosta najbrž podlegla ranam. Atentator je bil ubit takoj po napadu, toda ugotovljeno še ni, ali je izvršil samomor «11 so ga ustrelili drugi. Po atentatu je vlada razglasila obsedno stanje v Nankingu. Pritisk OBij na WPAvN$wYorku Relifni delavci dobili zvišanje plat in skrajšanje delovnika A!bany, N. Y. — Zastopniki gradbenih unij. ki so se zbrati na posebni konferenci iz vse države, so administraciji relifnih del dali tako učlqkovit ultimat, da so takoj dobllj zvišanje plač za 10% in skrajšanj* delovnika. V ultimatu pravijo, da bodo gradbene unije tpotegnile na stavko delavce pri vsth projektih WPA, če direktor Hertog ne pristane na naše ^ahteve." L. W. Herzog j? direktor dr žavne WPA. Zastopnikom je povedal, da je op brez moči glede zahteve za tišje plače in krajši delovnik, ker o tem odločajo le v VVashinftonu. Ko pa je videl solidarnost unijskih zastopnikov, j« tsksj 'drugi dan naznanil zvišanja plač za deset odstotkov in skrajšanje delovnika od 140 do 180 ur na mesec, od nosno na 128 ur. Po 120 ur naj bi delali relif-ni delavci v treh okrajih — VVestchesterju, Napšauu in Suf-folku — po ostalih okrajih razen New Yorka pa po 128 ur. V New Yorku §o relifni stav-binski delavci ša zadnjič dobili skrajšanje delovsika za polovico in nadomestitev "zaščitnih" plač z unijskiml plačami. Gradbene unije so nasnanlle, da se s temi diskrimlnasUami ne zadovoljujejo in zahtevajo enako skrajšanje -^na 1520 ur na mesec —- za vso 4rftayo. To kapitulacijo Iržavnega direktorja reHfnih je odobrila tudi relifna administracija v VVashingtonu. Bombni terorizem v Milwaukeeju Policija aretirala 43 oseb v soboto v ■ ■ Milwaukee, Wis., 2. nov. — Misteriozni bombni napadi, ki so se pojavili ta teden v mil-vvauškem mestu, so danes zgodaj zjutraj rezultirali v aretiranju 43 oseb. Policija poroča, da prostori, v katerih so bile izvršene aretacij«, so "običajna komunistična gnezda". Kasneje so bili vsi ti aretirane! izpuščeni. Policijski navali se nadaljujejo, obenem pa so vsa javna poslopju močno zastražena in vstop v ta poslopja je dovoljen le z izkaznico. Dinamitne bombe so začele pokati zadnjo soboto in od takrat je bilo pet eksplozij. Prva je bila v mestni hiši v Shore-woodu v okolici, drugi dve v podružnicama First VVIsconsin National banke In zadnji dve sta se pripetili v noči od srsde n« četrtek na dvema policij-' skima postajama Pred vsemi j temi razstrelbami je nekdo dal{ sleparski požarni signal in po licija je z gasilci vred drvela na označeno mesto, nakar je sledila eksplozija. oprava tva kritizirana zobeh strani Farm Research ji očita naklonjenost profit-nim interesom REVE21 NIMAJO KORISTI Delavška kola na za p a du Fresno, Cal. — Tudi pacifi^- ^"i^t•> "Vtni industriji VVashington. — (FP) — Kapitalistični interesi od vsega začetka napadajo upravo Ten-nessee Valley Authority, ki gradi v Tenneaseeški dolini e-lektrarne in tovarne za umetna gnojila ter razvija dotični kraj industrijsko. Napadajo je, ker jo smatrajo za "socializem" in ker konkurira in izpodriva privatne elektrarske družbe. Zdaj je uprava tega ogromnega vladnega podjetja postala predmet kritike tudi z nasprotne strani. Farm Research Inc., ki je preiskala skoraj vse faze aktivnosti TVA, jo kritizira, ker je po mnenju te raziskovalne organizacije uprava TVA preveč naklonjena privatnim profitnim interesom. Dala jim je že mnoge koncesije, ki so popolnoma v navzkržiju s često-krat naglašenim namenom tega vladnega projekta. "Researcherji" pravijo, da TVA nastavlja cene elektriki bolj "v skladu z interesi privatnih elektrarskih družb kakor pa v interesu splošnoati." Sllč-no je tudi s prodajanjem aparatov za rabo elektrike. Uprava namreč oskrbuje družine, ki ■i morejo nabaviti, a električnimi pečmi In drugimi aparati bh čim večji konsum elektrike. Pr nastavljanju cen pa gleda, da ne konkurira s privatnimi tr govci. Posledica te politike je, da ogromna večina ljudi v Tsnnes-seeški dolini — skupaj 239,662 farmarskih družin — ne more nabaviti ne elektrike in narav no tudi električnih aparatov ne 80% farmarskih domov šs ničesar ne ve o električni razsvetljavi kljub enoletni promocij ski kampanji, ker mo pač pre revni. Predno bodo ti ljudje mogli imeti kakšne koristi o( TVA ali pa obratno, se bo moral izboljšati . njih ekonorpski status. In namesto da bi uprava T. V, A. pomagula revnim farmar jem z umetnimi gnojili, poma ga pa premožnim. Z umetnimi gnojili je založila "dva tisoč ta kih farmarjev, ki bi lahko pla čali zanje." Zemlja revnih farmarjev je naravno bolj izčrpa na kakor bolj premožnih, ker slednji jo lahko v večji ali manjši meri gnoje. V tej doli ni Je 42'/ farm v najemu, fitlri tisoč familij se bo moralo u makniti iz doline, ko bo Norri sov jez dograjen, toda uprava še ni ničesar preskrbela za njih preselitev. Pri konstrukcijskih delih »< zamorskim delavcem godi prav tako kakor |>ovsod na Jugu. Iz-|M>st vsi Jeni so vsem vrstam diskriminacij. Uposlenih jiji J« manj ko dva tisoč, kar (Himerit, da imajo belokožci veliko prednost. Tudi so izolirani od dru-yih delavcev ter oprsvljajo najslabše plalana dela, pravi poročilo Farrn IteM-archa. Nemčija dobi odmerke masla Berlin, 2. nov. — Zalogs suro-vegs masla v Nemč jI Je tako majhna, da je MltVrjeva vlada včeraj odredila trgovcem iroda-jsnje masls v msihoih odmerkih pol kilograma v te^nu. K'*r primanjkuje tudi mssti in rsznih ,drugih maščob, prihajajo odm< r-I ki tudi za to blago, na obal* bo v dobila rezidenčno delavsko šolo kskor je Brookwood ns vzhodu in Commonweslth College ns jugozapsdu. Sklep za uats-novitev Went/-rn Labor kolegi* Js je bil storjen na tukajšnji konferenci, katere ao se udeležili prominentni profesorji, za stopniki socialist k n« stranke in raznih delavskih in'farmarskih organizacij. Na tem sestanku Je bil izvoljen zakasni direkto-rij, ki bo vodil delo za organiziranje šole, ki bo pod % več ko običajno v tem mesecu, po roča zvezni trgovinski depart ment. |z poročila delavskegn depart merita za lati meaec pa Je razvidno, da je bila tudi u-poulenoet 11.7't nitja ko obi-; čajno. To nt lahko tolmači s tem, da je bil letošnji trg radi velike produkcije prej napol* nje*. To leto l»o za avtne mag-naie eno nsjl»oljših M, ker s<> i prositi izrelno v< liki. 620,000 delavskih glasov v Kanadi Stranka izgubila $15,-400 volilnih vlog OUawa, Kanada, -r Kanadska delavska stranka (Cooperatlve Commonwealth Federation) je dobro prestala svoj krstni volilni boj. Prejela je kljub velikemu valu, ki je poslal liberalce v sedlo, 620,000 glasov, kar smatra njen vodja J. S. Wods-worth kot dobro znamenje za njeno bodočnost. Izvolila je o-sem poslancev. Največ moči je pokazala v zapadni provinci Hritske Kolumbije, kjer je izšla iz volilnega Inija z največjih številom glasov. V tej provinci je prejela m),547 glasov, liberalci Hft.012 glasov in konservativci okrog 7ft,0(>0 glasov. Komunisti so prejeli po vsej Kanadi 26,200 glasov. Na drugi strani je delavska stranka, ki ima socialistični program in so socialisti njena glavna sila, trpela večje finančne izgube. V Kanadi mora namreč vsak kandidat položiti $200 volilne kavcije, katero izgubi, če ne dobi predpisanega minimalnega števila glasov. Na ta na-čln je delavska stranka izgubila 916,400. Woodsworth smatra zadnje volitve le "za začetek našega boja. Prihodnje leto bo videlo dobro organizirano in scementirano socialistično stranko." Potres je posle-I dica ledne dobe Sedemnajst držav se je zmajalo zadnji petek New York. — Ameriški geolo gi, in seismologi, posebno dr. L. Don UM«t, seismolog na učilišču llarvardu, so mnenja, da po t resni val, ki je šel zadnji petek zgodaj zjutraj čez sedemnajst držav ameriške Unije in občutilo ga je okrog 40 milijonov ljudi, je bil posledica zadnji velike ledne dobe, katera Je iz giniJa prad 2ft,000 lell. Severna Amerika -— in obenem mč-verna in centralna Kvropa ter Azija — je bila v omenjeni do Iti dolga tisočletja pokrita i plastjo ledu, ki je bila eno ali dve milji debela. Silna tvža te ledene plaati je stisnila Semelj sko skorjo daleč v notranjščino in ko se je led otajal, je zemelj ska tesnoba začela popuščati in ta proces (»opuščanja ali "iztezanja" se vrši še danes v obliki potresov, kakršnega Je Amerika oličutila zadnji teden. To ni bil vulkaničeu potres, kakršen je v navadi na pacifičnem o-bretju in v Mehiki. Geološki znanstveniki so mnenja, da potresni vali, kakršen je bil zad nje dni, se bodo |>onavljaii v Ameriki toliko časa, dokler se davno stisnjena zemlja spet ne izravna v svojo normalno lego. Potres zadnjega tedna je |*i vzročil veliko škodo in pet o«eh je izsubilo življenje. Največja škoda je v Mofitafii, zlasti V mestu Heleni, kjer se |»otrestii sunki ponavljajo skoro že tri tedne. Italijanski ujetnik dobil slulbo v A besi ni ji Addi« Ababa, 2. nov. o mehs tika " Železničarji ZA PODRŽAVLJENE UNIJ Socializiranje zahtevajo radi bankirske kontrole prog pricelTs kam. panjo \N aahington. — Zeleznlčarske unije se zopet vržejo v kampanjo za podržavljenje železnic in so v ta namen odprle urad v VVa.shingtoiui, ki bo vodil agi-tacijo, Za načelnika urada so postavile Arthurja Keepa, u-rednika glasila unije železniških telegrafistov. (Pritisk za podržavljenje železnic bo storjen že v prihodnjem kongresu. Prod 15 leti so železničarji vodili močno agitacijo za podržavljanje železnic, katere Je bila Vlada prevzela pod svojo kontrolo med vojno, V ta namen so izdelali tako zvani Plumbov načrt, ki je določa) poleg podr-žavljenja tudi demokratično u-pravo industrij. Prav radi te kampanje se ju leta 1U20 Izrek-la za socializiranje železnic tudi Ameriška delavska federacija na svoji montraaUkl konvenciji. Z vrnjenjem železnic privatnim upravam je (»onehala tudi ta agitacija železničarskih unij. Trajala Je še nekaj let In v dobi "velike prosperltete" zaspala. Letos so se železnlčarske unije po svojih voditeljih In nekatere tudi na konvencijah ponovno izrekle za podržavljenje te industrije. Do tega koraka so Jih privedli razni vzroki. (Jlavni vzrok, kakor Je rekel Keep poročevalcu FederaIiziranega tiska, Je vsekakor bankirska dominacija železnic, katere smatrajo za kravo, katero naj krmi ljudstvo, oni jo bodo pa molzli. Drugi vzrok je, ker bankirji bolj in I »o I j pritiskajo na uprave, da čim I »olj reducirajo o-bratne stroške, 'Posledice najbolj občutijo železniški delavci vsled velike brezposelnosti in slabe tt posli t ve. Zadnja leta Jih je bilo odtlovljenih več stotisoč, za mnoge pa reduciran zaslužek na nekaj dni v tednu radi vedno večjega priganjaštva, Tretji vzrok Je vprašanje penzij. Prvi železnlčarski pokojninski zakon Ja vrhovno sodišče razveljavilo, češ, da nI ustaven. Tik pred zaključkom Ju zadnji kongres sprejel nov, nekoliko spremenjen zakon, katerega lahko doleti slična usoda ko prvega. Voditelji železničarjev so potem prišli do zaključka, da je najbolje, ako vlada prevzame železnice, ker potem bo rešeno tudi vprašanje pokojnine kolikor se tiče ustavnosti ali neustavnosti. C* vlada prevzame železnice, vrhovno stališče tudi ne l»o moglo razveljaviti pokojninskega zakona. Wall street se spravil nad GuHyjev zakon WashiiiKtoii. - Po mnenju Johna L. I^ewisa, predsednika UMW, stoji American Lii»erty liga, propagandna organizacija Wall streetM, za odlokom petih velikih premogokopnih družb, ki so zaključile, da l*»do ignorirale C«uffyjev zakon za regulacijo premogovne Industrije. Med temi družbami ata Mello-nova Pltttburgh <'<»al in R«»«'ke-fellerjeva Consolidated < oal, ostale tri pa kontrolirajo wall* streetski bankirji. Paragvaj pustila Ligo narodov Ženeva 2 nov — Republika ParagvMj v Ju?nI Ameriki Je včeraj formalno prijavi'a svoj izstop iz 1,iift* narodov. Vzrok Izstopa je ak« Ija Lige proti tej državici, ko j« bila v vojni z Boli-V (Jo. PROSVETA PROSVETA .THE ENLlCiHTBNMENT CLMILO IN LASTNIMA RMVINIII RAIOVNI POUKMRKr JBONOTB Ortaa mi mU »eHI»Sad fcr Um NaUeael BaatafU Naročnina s m UnibM dr t««* (livee Cfciea«a| ta Kaaada MM as uu>. MM trn pot krta. fl M la tam M*. «a CWa#a In C tem to |7 i« m aalu m u u |wl l». liiararna vaafaioa (irtiaa. po- *aali, dram«. |mm»i tU.t aa »rneja ImdUJeUiju la a alu*aju. te ja pciluiJI puttain«. Ad««rtU>a* rataa «a aaram^at Maauaerl|»U of lummuai-catione and ueaelkitrd art.cU. »iII m bt rmiummd. Oihar aunuarripu, »učil a« aturta*. »laja. peaeaa. ite , »III k* /»turna« tm aat>4*r aulr »k«a acatanpeatad l»jr aalf-add/eeee« m Na« lov t« v »a. kar ima at& s llaioai i PEOSVETA MIT-M Ha l.a»edala A»e- cklmf*. IIUjmO M K MSP K Or T H f. »KDKBATCO PUM Datum v ,4l«»aiu. na |trlm»r lAuc. II, lt»M). pola* *mkm%» laiaaa aa naakmi pomeni, da »aai ia a la« datumom poUkla aa-fetalna l unovtta Je prtiirfun«, 4e aa vam tlet aa uatevt. Mussolinijeva vojna je "božja misija9'! Ameriška časnikarska agentura Associated Press j«' pred nekaj dnevi razširila vest iz Milana v Italiji, da je kardinal Schuster tamkaj blagoslovil MusHolinijevo vojno kot "božjo misijo, katero je nam Bog poslal v Afriko z namenom, da odpre Abesinijo katollAki veri in riniMki civilizaciji". Veat ae glasi, da je kardinal Schuster rekel med drugim v milanski stolni katedrali pri ceremonijah zaduAnice za onimi fašisti, ki ho pad-~ II meti pohodom v Rim pred trinajstimi leti: ' "Zahvalimo Boru, ki je na čelu narodne in katoliške minije v Abesinlji v tem velikem momentu, ko ne tamkaj vijejo za* ta ve italijanske armade In blešči Kristusov križ, ki odpre Abe-»inljo katoliški veri in rimski civilizaciji". Kardinal Sehunter je dalje rekel, da Italija mora biti srečna in zadovoljna pod fašizmom, ki prinaAa "narodno moralo, kakršno ni želi katoliška cerkev." To blagoslavljati je MuaHolinijeve vojne, katero "nam Bog vodi, da odpre Abesinijo kato-liAki veri in rininki civilizaciji", to slavopetje fašizmu ni nič novega h strani ItalijanHkih gla-varjev fašistične cerkve. Edino za ameriAke katoličane je to morda novica — a Ae ti ne bodo hoteli verjeti, da je kardinal re« to rekel. Za vae one, ki malo globlje poznajo aveto cerkev in rininko civilizacijo, ho take izjave že atara Htvar. Saj ni to prva vojna, roparska in oavajalna Vojna, katero ho glavarji rimske cerkve blairoHlavljali, ker jim je odprla novo polje za razAirjanje njihove "civilizacije" — odprla nov vir dohodkov. Rimska terkev ne pod ntreho faAIzma zelo dobro počuti. To ho njeni glavarji že neAteto-krat priznali. Italijanski hierarhiji ne ni tako dobro godilo že flft let, odkar je papež izgubil hvoJo državo; hierarhija je na toplem, pri polnem koritu in vsa srečna ob fašistični diktaturi, zalo pa blagoalavlja to diktaturo in pri-po ved u je zabitim ljudem, da jo nam Bog vodi. Italijanska hierarhija naj le nuAi seno, dokler siji* Mtissolinijevo, faAintlčno nolnce. Saj ne bo dolgo sijalo! Oblaki se ie zbirajo in kadar pride prava nevihta v Italiji — ne Imi hierarhija več mislila na blagoslove. "Božje vod-ntvo" ne Imi takrat nič pomagalo! Demokratična Italija, ki vstane iz razvalin Muaaollnijeve zasužnjene Italije, prerojena v demokratični republiki, v kateri bo italijansko ljudstvo prvič imelo pravo svobodo in (slločil-no besedo, ne bo tako kmalu |H»zahila na največjega zaveznika barbarskega faAizma. na dea-no roko faliatlčnega tiranstva—rimsko cerkev. Takrat spel pridejo mrAava leta — in upajmo, da pridejo ta leta za vedno — za italijansko hierarhijo, kt bo straAno rentačila in cvilila fašističnih zlatih časih in to cviljenje bo nedvomno odmevalo v katoliškem tisku v Ameriki kot "uničevanje verske avobode v Italiji". Pametni ljudje IhmIo to bmioče mljavkanje pra-vilno razumeli. Spomnili se Isslo na leta fašistične Italije, ko je rimska cerkev imela vso svobodo in ko je bila atoodstotno zadovoljna, da niso protifašistični elementi z jugoslovanskimi katoličani \ Primorju vrwl imeli nobene svoIknI«! Kardinalu Sihifterju upajmo, du In> Ae dolgo živel se Iki tedaj silno kolcalo po zlatih fa*i»tičiiili letih Zmožnost privatnega kapitala Ko je preti dobrim letom Kooarveltova atlmi-nlatracija prav nertslno eksperimentirala s trans|M»rt Iran jem i»oAte v zraku v vojaAklh k-»alih m ko ji v kratki doln vt-e \ojaAkih letalcev izgubilo življenje pri tem |m»«Iu, je burbon-»kl tisk zairnal strašen krik trlede "nes|s»sob noati vladne tran»p«»rtatlje". Krik j« kulmi-niial v lieani burtionskl zahtevi: "Namllte konte klanju IfthI« e\ in dajte pošto privatnim le-tsiakim dru/bam. ki so etidit zmotne teaa po- Ktstsev tli «• j«, ustrašil In brt vrnil konce šijo racvalanja |m»sU privatnim družbam <>d timUkm Časa se jr pripetilo mnogo letalskih nesreč na privatnih linijah In mnogo ljudi je bilo ubitih Ha* te dni je padlo novo letalo CmUnl ll»s^a v Mvir\jt kuiuai.) Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Poročilo iz Detroita Detroft, Midi. — V dnevniku Prosveti »em videla, da Tom Mooney, znana žrtev razredne justlce, apelira na delavce za pri-Hpevke za obramlnj pred aodi-ftčem Zato sem sklenila, da po-Hkuaim v ta namen nabrati nekoliko prostovoljnih prispevkov. Na večerinki društva Young American« it. 564 SNPJ in na proslavi 30 letnice Proletarca Hem nabrala apt>daj navedene vsote, ki so jih darovali sledeči: K. Krainz $1; po 50c so prispevali Rudolph Bemfk, Joaeph Devjak in Jakob Babič; Paul 0-cef>ek 40c, Louis Urbančič 30c; po 25c: M. M. Klarich, Herman Rugel, Reymond Traunlk, An-ton Jurca ml., I>eo Junko, Frank Kovach, John Dolenc, Anton Grum, Jofiko Oven, John Ber-lisg, Tony Obranovich, Matthevv Klarich st., Anton Cedilnik, Joe AnzIČek, Rudolph Zora, Frank režiinlk, Frank Skrbe, Andrevv Sluga, Joe Obranovich, Max Judnlch in Anton Potokar; po 20c Martin Cetinski in Frank Kuhovski; po 15c Anton Stif-fler in Frank Oblak; po lOc: Frank Hoatnik, Herman Grebene, Joe Cerne ml., Eatok Men-ton, Rudolph Laurence, John Ra- zvojih kolenih, tako da je izgledalo, kakor da bi jaz vlekla meh. Želeli smo ai, da bi Tomftičeva ostala delj čaaa pri naa v De- trojtu. Pred kratkim amo kupili po-alopje, v katerem smo tukajšnji Slovenci že pre precej čaaa imeli svoje shajališče aH nekakšen dom. Poslopje ni tako, kakršno smo hoteli imeti; saj takeg* najbrž n)lu)ar ne bo, vsaj kmalu še ne. Vendar je nekaj bolje iS" nič. Toda vae je mogoče, če je volja. Saj je nekoč John D. Rockefel-ler dejal, ko je dečku dal kvo-der, da "je tudi on začel s kvo- odatotna in mirna, s provokaci-jo ni bilo nič, je na njegov pri-tiak legisiatura sprejela tako-zvani "lndustrial Court Law" ki naj iztrga delavcem edino o-rožje, pravico do Htavke. Ker je fmel na svoji strani lastnike premogorovov in Johna L. Levvi-sa, predsednika U. M. W. of je toliko uapel, da je povzročil precej zmešnjave v takozvani protestni stavki, ko je bil Aleksander Hovat z ostalimi uradniki diatriktne org. U. M. W vrten v Šestmesečni zapor. Izključevanje iz organizacije se je na po val je Lewiaa vršilo na debelo, Češ, da je stavka nelegalna. Končno je pred višjim sodiščem ves njegov načrt padel v vodo. Nakopal si je pa jezo delavcev in farmarjev, ker so zadnji z davki drago plačali drom." Torej vidite, počasi «e, . - . r , ... - . t-tl, . daleč pride. Tua par drugfli znancev, o taterih ne vem. kje se nahajajo. Zato tem več j a radovednost. Cim sem odpra vrata, sta me pozdravila "Big" Tonv in njego va lena. Seveda sem bila prijetno presenečena takega nepričakovanega obiska nnftih prijate-jev. Toplo se zahvaljujem za pozdrave, ki sta jih obiskovalca prinesla iz Kansana in drugih krajev. Osebno se tie morem zahvaliti. ker ml niso znani njih naslovi. Posebno Iz Kansasa in lllinoUa mi skoro sleherni prinese pozdrave. Pozdravljam vse »kupaj s temi vrsticami. Ves čas. ko sta s*- mudila v Detroitu Tone in njegova žena. amo se imenitno zabavali. Na komet tino im« on dobro raiuniv; jo zaa ImiIj urno sukati ko ia> metlo. I .epa melodije izvajajo iz »je njegovi spretni pr*ti. Tudi mene je 'naštimal." da taigrala en komad na njegovo konrertlno, četudi ne^znam na nt>t>en drugi instrument igrati k«tt 1« na — aramofon in radio. I rrdil je tako, 4a me |Misadll na stol. na vsake stran je poata-vll eaega moškt*ga. on pa je po čemi odzadaj in tako ivral na koncertmo. ki srm jo imela na bi, kam jih bom spravila. Ban ke nišo varne, zraven pa še tako taktike do organiziranega delavstva, pošteno pogorel. Sedaj je tukajšnji lokalni list objavil njegov intervju z Mus-solinijem kot poročevalec Associated Pressa. Na vso sapo hvali diktatorja, kot vzornega gospodarja in pametnega očeta redke, da te vzame pol dneva I V8eh Italijanov, ki nima nobe- predno prideš do najbližje. V starih dobrih časih Je bila po ena na vsakem oglu, včasih pa tudi kar po dve. Sedaj so menda Ae vedno pokrite z debelim ledom, da jih ni videti. Četudi smo imeli že precej pasjih dni, odkar so banke zamrznile, se še vedno niso odtajale in tudi ne vem, če se sploh bodo. Well, časi ne res spreminjajo,' z njimi pa tudi mi ljudje. Bojim se, da ne bi urednik zmetal teh papirjev v tisti svoj koš ali pa z njimi zakuril pod kotlom, zato rajši neham. Katherine Krainz. Prot bi ,8e dežeta prostovoljno rekla kaki pokrajini, prisvojeni z or07.jem merika je dala svetu sijajen vzgled Dne' novembra tega leta bo filipinska republ slavnostno inavgurirana v prisotnosti i>odpr sednika Združenih držav Garneja kot Korim« hrane nima in slabo vreme mu nagaia. dovolj je to, zvečine celo preveč, tudi n orjl in zdravega človeka. Sleherni šport pa. ki le količkaj di*i Pj» m o vanju, je za sl^e od sile nevaren. Tudi tanje in brcanje žoge. zakaj živčevje je P" neprestano in preveč prizadeto. Zdravo Je drsanje, seveds ssnm Tekme ie razburjajo, zato n®J P« M ^ ' na srcu ogibajo. Prav tako Je t jein; na nem konjfcu je v zabavo in krepitev. Ples je že nevarnejši. Na plesiščih je ^ prašen vzduh. pa tudi skušnjava, da sM" obrzdano svojemu hotenju ali se preda* mu vplivu, je prav velika. Veslanje utegne bolniku celo prijati.«« no in atoje vesla. Tenis krepi vae mišičevje in ni v da igrati ga je treba v zabavo ne pt tefcm za uspeh. Krofret je nedolžna igra. ki ne nv.re ms škodovati. ___ (Dalje i« pnr* Ml<*»* > Air Lines v Wfomingu in »tirje avi jt ' g ubili življenje Zmožnost pa takaT a protestira? Nihče! Ali se kdo itTa;-njem ljudi v zraku T Vse t#M»fTwH Prav, pravi -t rr,,vMKK. 4. NOVSMBRA: Vesti iz Jugoslavije PKOSVETA (brina poroilU t> J«to>Uvl|e.) Država brez skrivnosti j Ves svet govori In piše o Abe-sinlji nimi trditvami. Tako je n. pr.' po ministrovem mnenju zlobna trditev, da je stvar glede znižanja dobav premoga za državne železnice že definitivno sklenje-l na in to v škodo slovenskim rud- _ u gensko volilno pravico J Italije in blagoslavlja pohod' n*omJj _tor^ v sto in sto Po štiridesetih letih po pora-Ljubljana. Abesince. Katoliški neitali- O rju nad Poljčanami je v noči na 17. oktober o-^ ^ ariji je spala že ; Petnica, izmučena po JNPrejšnjega dne. ko so stj-Prrwd.M, |IiŠ0 Hta zaž(fa|a l!.!/ Kr«ta s slamo |e vi-P"Ja \ nekaj hipov vsa s»mon-skem genro) in dve zbornici, v katere pa vladar sam imenuje člane in se konec koncev morajo vsi skupaj pokoriti njegovim odločitvam. Prostorninsko Je Abesinija še enkrat tolikšna kakor Nemčija: 1,120.000 km». Razdeljena je v sedem kraljevin in v tri pokrajine. Število prebivalstva ni to6-no znano. V Abesiniji še nikoli niso imeli ljudskega štetja, o, pa še marsičesa drugega ne. Povprečno cenijo prebivalstvo na 10 do 12 milijonov duš, toda od tega je samo kake tri ali štiri milijone pravih Rtlopcev, vlada-j oče ga plemena. Etiopci so bili v četrtem stoletju pokristjanje-ni, so pa potomci nekdanjih Ha-mitov. Ostalo prebivalstvo tvorijo: islamsko pleme Gala, ki rili. Ali potemtakem minister dr. I rodov je naletelo z Abesinijo na ...... .............. ........ Krek ne ve. kaj sklepa vlada in 'trd oreh, na kamen preizkušnje šteje okrog 6,000,000 duš -1 to kako je s tako važnimi vpraša-j — in ni ga preroka, ki bi mogel so primitivni kmetovalci in Žl-nji kakor je dobava premoga že-1 zanesljivo napovedati kako se vinorejcl, ter nomadska pleme-leznicam življenjsko važna za bo razraslo, kar se je izcimilo. na Danakal in Somali. Vse te je sto in sto rudarskih družin v Literatura o Abesiniji je le- šele ob koncu devetnajstega sto-Sloveniji.'! toa i^jpa obilno pognala. Izšle letja podjarmil sloviti vladar Za cerkve imajo denar. — Ka- 80 dobr* Biografske in potopis- Menelik 11. toliški slovenski tisk zelo rad knjige o tej doslej malo zna-( Od česa živi Abesinija? Pri piše o brezposelnosti in pomanj-'ni osli pri javnih delih brezposelne. I-mamo že zakonito predpisani bednostnl fond, ki ga upravlja drŽava oz. banovine, pa ta fond ni pomagal prav za prav nič (porabil se je baje v različne namene), zdaj naj torej ustanovimo kakšni običaji, kakšni zakoni, da rodavne zgodbe. Nadalje Je v se venomer množijo očitki o su- Abesiniji precej železja in pre ženjstvu v državi, ki je polno- [ moga. Pri silni goratostl ne pravna in polnovpoštevana čla- manjka slapovja, ki bi omogo-nlca Društva narodov? Kakšna čilo marsikatero industrijo. je pravica, kjer Se velja prastaro tallonsko načelo: oko za oko, zob za zob?! Dandanes vse, kar se dogaja Takšnih mest, kakršnih smo vajeni kjerkoli v Evropi, bi vi tudi z letalom nad Abesinijo is kali zaman. Addis Abalm, ki le v Abesiniji, in vse, kar ta de- ži v osrčju države, je bila usta- žela premore, ni nikaka skrivnost več. Res je med Abesinci — kakor vobče med Afričani — globoko zakoreninjen instinkt, da pred tujci trdo zakrivajo novljena šele pred 46 leti. Danes šfcje okrog 130,000 prebl-valcev in ima nekaj loplh palač iu primernih ulic, a to je tudi vse. Mesto Harar šteje svojih pravo svoje bistvo,' še zlasti za 50,000, IJiredava 80,000 duš, ali majhne kakor velike državne! vse skupaj ne zasluži |h> evrop-skrivnosti. Toda kamor uprejo< skih pojmih imena mesto. Ostale sami prostovoljno podoben 1 svoje oko Angleži, Italijani in I la večja naselja so dolgočasne o- fond in taborišča po zgledu kle-rofašistične Avstrije In hitler-;ievske Nemčije in naj lepo pozabimo, da je v prvi vrsti država sama poklicana, da skrbi za ta vprašanja. Ko se torej tako-e obira katoliški tisk okrog teh cočljivih vprašanj, pa se lahko stradajoča, a krščanska LJub-jana veseli, kajti pripravlja se zidanje štirih novih cerkva! Za novo cerkev na Kodeljevem že f>olagajo temelje, cerkev bo sta-a nekaj milijonov! V Zgornji Šiški bodo tudi zgradili novo cerkev, na Barju tudi in še ne-ži-butlja (ob morju) v dolžini 71)0 km. Pa tudi cesta, po kateri lahko vozijo avtomobili, Je ena sama, in sicer vodi iz Addis Alm-Ih» 72 km daleč v Addis Alam Zadnja leta je dal Haile ftelassie graditi več cest, okrog 700 km Jih je že gotovih, vendar za avtomobilski promet niso bogv«<-kaj pripravne. Tudi brzojav in telefon imajo v Abesiniji, kajpa. Toda v nega lepo v malem: telefonskega omrežja je 2700 km, brzojavnega pa 8,ft00. In slednjič: armada. Pravih vojakov ima Abesinija v mirnem času le 100,000, a v sili lah-ko postnMi%»LOOO,000 mož. Takšnih. ki sm "Ako je' Liga narodov prepr čaua, da je mandat nad Abosln Jo potreben," je rečeno v ocen "naj ga podeli Italiji. "H tem bo storjen prvi korak glede odpra ve suženjstva v Abesiniji in rtv organiziranje vlade. Italija ni dobila doslej nobenega mandata od Lige narodov, dočim so ji prejele druge države. Ako Ih> I talija dobila mandat, bo to u stavilo kolonialno vojno v Afrl Ki m proprečilo rvropskl kon ffikt," DžibuM, franroaka Somalija, 2 nov, — DeAevnl nalivi v južn Abesiniji so deloma ustavili pro dlranje italijanske armade. Mus sollnljeve čete v provinci Oga den Imajo potežkoče pri trans portacijl tankov in druge težke lM)Jne opreme na premočeni zem IJI. Italijanske vrste so prodrle o krog dvajset milj daleč v nižinah reke ftibell, prodiranje desnega krila pa je ustavil Drsta Dem tu, poveljnik abesinskih čet. Tu prevladuje mnenje, da bo povelj nik italijanske armade genera Kodolfo («raZlHiii obnovil ofen «1 vo na vsej črti, ko ismchajo d«» ževni nalivi. V italijansko Somalijo stalno prihajajo nove čete Iz Eritreji in Italije, kakor tudi bojni ma tt«riaJ In gasolln. Ženeva, 2. nov. Mankcijak »»dbor Lige narodov si* j«' sestal na svoji seji, da odloči datum Izvajanja bojkotne akcije proti I-taliji, katero je skupACina Lig« odobrila na svojem zadnjem za cffdanju. Reprezrntanti nekaterih evropskih vlad, zlaati francoske, upajo, da bo ta seja ustvarila priliko za mirovna pogajanja z Italijo. Ako bodo mogli pridobiti Mu*M>linlJa za ustavitev nSriške vojne, teslaj itvajanje e-konomskih in drugih »ankelj proti Italiji ne bo potrebno. Nekatere evropske države, v prvi vrati ibimunija. so izjavile, da *o za to, da jim Italija Ae nadalje poAilja blago, katerega so že plačale Velika Britanija, ki irna okrog flO/MMi.OOO trgovskega krilita v Italiji, je <»dklonila (o sugestijo, Stotnik Kdrn, re-prezentant Anglija v Mgi narodov, Je r«k«i, da bi »praj«tj« predložnega pri|M*ročiU oviralo izvajanje bojkotne akcije proti Italiji as, i. no' Premier Baldwin je odločno odgovoril Mussollniju, ki je izjavil, da jo Italija sprejela ekonomske sankcije Lige narodov "z globokim zaničevanjem na znnnjo". Posvaril je Mussollnlja, da se bo Angliju poslužlbi tudi oboroženo sile pri izvajanju sankcij, če bo to potrebno. Baldvvin je govoril na zborovanju Mednarodnega društva miru, Angleška vladu bo podpirala zunanjo politiko Lige narodov no glede na aprememl>e, ki morda pridejo. Izneverila is bi eli, ker je bilo tam tako navada." "Koliko ste morali prepotovati, da ste imeli take čudne služabnike!" jo je izpodbodla Saxon. Starka se je pritrdilno zasmejala. "A najbolj čudni izmed vseh so bili črni sužnji v Južnem morju, majhni, kodrolasi Ijudo-žeri, ki so si prebadali nosove h koščicami. Kadar niso pazili ali kadar no kaj ukradli, so jih privezali k deblu kokosove palme in jih pretepli z biči iz nosorogove kože. Bili so z nekega otoka, kjer živijo sami ljudožeri in glavo-lovci, In niso nikoli kričali. To so si šteli v ponos. Eden izmed njih je bil muli Vibi, šele dvanajst let mu je bilo — prav meni je stregel — in kadar je bil njegov hrbet ves razmesarjen In sem jokala nad nJim, se je samo smejal in obetal: "Kratek čas malo čakati jaz vzeti glava od veliki beli gos|>od." — Bruce Anstey, Anglež, je bil tisti, ki ga je bičal. A mali Vibi ni nikoli dobjl njegove glave. Pobegnil je in divjaki v hostl so njemu samemu odrezali glavo in ga |M)žrli do zadnjega grižljaja." Saxon se je zdrznila In njen obraz je bil resen; a Mercedes Higginsova je žlobudrala dalje. "O, to so bili razbrzdani, veseli, divjbčasi. Ali mi verjamete, draga, da so tisti Angleži na plantaži v treh letih popili morja šampanjca in škotskega whiskyja in zabili v svojo prigodo trideset tisoč funtov? Ne dolarjev, ampak funtov, to je, sto petdeset tisoč dolarjev. Knezi so bili, dokler je šlo. Sijajno je bilo, veličastno. In brezumno, brezumno! Polovico svojih krasnih draguljev sem prodala v Novi Zelandiji, preden sem se spravila od ondot. Bruce Anstey si je nazadnje pognal svinčenko v irla-vo. Roger je postal krmar na neki trgovski Andy Poklar (Cleveland): ladji s Črno posadko, za osem funtov n& mesec. In Jack Gilbraith — ta je bil najznamenitejši izmed vseh. Njegovi ljudje so bili bogati in visokega rodu, pa se je vrnil dpmov na Angleško in prodajal mačje meso okoli njihove go-apodske hiše, dokler mu niso dali spet denarja, , da si je uatanovil kavčukovo plantažo nekje v Vzhodni Indiji, na Sumatri, mislim — ali je bilo nemara na Novi Gvineji?" In ko je stala Saxon spet v domači kuhinji in pripravljala večerjo za Billyja, je ugibala, kakAne želje in lakomni pohlepi so neki vodili to zagorelo, temnopoltno starko z velikega pe-ruanskega ranča širom sveta, prav semkaj do VVeat Oaklanda in Barryja Higginsa. Stari Bar-ry ni bil tiste sorte človek, da bi bil kar tako zapravil svoj delež po sto petdeset tisoč dolarjev, nikar šele, da bi se bil kdaj povzpel do takega bogastva. Kazen tega je govorila Mercedes samo o drugih moških, njega pa ni imenovala. Se marsikaj je bila povedala, a le v odlomkih in drobtinah. Menda je ni bilo ne v starem ne v novem svetu velike dežele ali mesta, ki ga ne bi videla. Bila je celo v Klondikeu, pred desetimi leti; z nekaj bliskovitimi stavki je naslikala rudarje, oblečene v kožuhe in obute v mokasine, kako so posipali tla svojih pivnic z zlatim prahom za tisoče in tisoče dolarjev vrednosti. Saxoni se je zdelo, da je morala gospa Higginsova povsod občevati z možmi, ki jim je bil denar toliko kakor voda. TRETJE POGLAVJE Saxono, ki si je neprestano belila glavo z vprašanjem, kako bi si ohranila Billyjevo ljubezen, tako da ae ne bi svežost njenega čuv-stva drug do drugega nikoli obrabila in jima ne bi bilo treba stopiti z višav, po katerih sta zdaj hodila, je nehote vleklo h gospe Higgin-sovi. Onu je vedela vse to; prav gotovo je morala vedeti. Mar ni bila namignila, da ve stvari, ki presegajo znanje navadah žensk? Minilo je nekaj tednov in Saxon je bila v tem času pogosto pri njej. A gospa Higginsova je govorila o vseh drugih rečeh, učila Saxono pletenja raznih preprostih čipk In jo poučevala v umetnosti pranja in kupovanja. Nato je pa spet prišlo popoldne, ko je Saxon našla gospo Hig-ginsovo bolj zgovorno kakor po navadi in so se besede usipale iz nje kakor nepretrgan tok, tako hitro in neučakano, da se je druga spotikala ob drugo. Oči «9 ji plamtele, plamenel ji je obraz. Tudi njene besede so bile plameni. V zraku je bil duh po žgani pijači in Saxon je videla, da je bila starka pila. Živčna in preplašena, obenem pa očarana, je Saxon obrobljala platneno rutico za Billyja in željno stregla na divjo ploho Mercedinih besed. "Poslušajte, draga. Dajte, da vam povem, kakšen je moški svet. Ne bodite neumni kakor vsi vaši ljudje, ki me imajo za avšo in čarovnico z uročnlm pogledom. Ha, ha! Ce pomislim na to liedaato Maggie Donahue, kako potegne svojemu malemu ruto na obraz, kadar se srečava na pločniku! Čarovnica sem sicer bila. to je res, a svoje čarovnije sem uganjala z moškimi. O, jaz sem pametna, zelo pametna, draga. Povedala vam bom, kako delajo ženske z moškimi in kako delajo moški z ženskami, tisti, ki so najboljši, in tisti, ki so najslabši. O zveri, ki je v vseh moških, in o njihovem čudaštvu, s katerim trgajo srca neumnih žensk, ki ne razumejo kako in kaj. Vse ženske so neumne. Jaz nisem. La, la, |M>slušajte. __C Ust J* oiihodnjtf > Nikolaj M. Siniavsky, sovjet ski komisar za javna dela. Spomini iz svetovne vojne Veliko se je že pisalo o svetovni vojni in nekateri opisali svoje doživljaje tudi v Proaveti. To me je napotilo, da tudi jaz opišem svoje spomine Iz štraš- le nekaj poljskih Židov, ki so se skrivali po luknjah. V Kalomeji, ki je moralo biti pred vojno čedno mestece, je bilo takrat vse narobe. VozoviJ 11 svetovne morije. Ne bom poulične teknite* ao Mali poleti _ "ominu in tako bom čitateljem ker sem se bal fronte, ampak lahko povedsl čisto resnico. J treba se je bilo pokoriti. Kos«' Razume se. da bo opis bolj 1 j* zmračilo, smo bili že priprav-vršen, ker moja roka ni vajena! na °dhod in kmalu potem kakor hitro se je zmračilo, so zaropotale strojnice. Svinčen-ke so žvižgale nad našimi glavami in mi smo napeto čakali, kdaj nas bodo Rusi napadli, toda to se ni zgodilo. Ko se je zdanilo, ni bilo Rusov nikjer; iztririili so kakor kafra. Mislili smo si, če bo šlo tako naprej, bo vojna pisanja Pri|M>vedoval bi ><>, ampak ko neiztirjena roka prime za |mto. ne more napisati ti*t««-pa. kar bi človek rad. lilan« srm namreč trgal le v navadni ljudski šoli v INsItrrajah pri Ilirski Bistrici tn priznati moram, da nimam izurjenosti v pihanju. hne IV aprila I. 1015 *en |x»klican v armado Oditi moral v Pulo. kjet no me dneh.vežbanja jm.oUIi k <*lh< stotniji in 21»,' maja sem motal že odriniti v Galicijo. V začetku meneča junija crnfi do#|ie| v mesto Kalomejo. kje* lil bilo Več hob«neya civilista, ker ho avafjj. rki vojaki tukaj <1m p V hali Kum» u m<č. Nas bataljon so razdelili ns oddelke, ki so odkorakali v presledkih, da Jih m* bi Rusi opazili. Hila i,-tema, katero no od časa do časa razsvetlili Rusi * svojimi larko-meti. Ko smo prišli do prvega jarka. so bili drugi že pripravljeni na odhod. Nam so \ naglici ' vedeli, kaj morami) storiti, nakar so jo veselo |mpihali v zaledje, Tu »mo (»»tali en teden. Bilo-je vse mirno in smo opaiiv vali dim. ki se je dvigati« ruskih larkov. Kmalu |«a je zmelo kati na desnem krilu. Ruski to-l»o\ i so grmeli in naši /nt orign. jNarjali Ta topovski dvoboj pa je t taja! samit i^nIm« \w kaiti Pričeli smo prodirati za sovražnikom in smo ga kmalu dohiteli. nakar smo se hitro vrgli na zemljo in začeli kopati jarke, v katere smo se skrili. Ko smo He dobro zarili v zemljo, smo mirno opazovali Ruse, oni pa nas. V jarkih smo ležali do večera, potem pa so nekateri ko-pali jarke, drugi pa so stali na straži. Okrog (Milnoči je prišlo povelje. naj se pripravimo na «»dhod. ker bodo drugi zasedli naš«« pozicije. Ko ao nas res zamenjali, smo odšli drugam in se ustavili Me pri nekem potoku, kjer smo bili na varnem, ker so bile rti-*k»- »ete precej daleč od nas. V kraju, kjer smo se ustavili, je »noraln divjati huda bitka, ker ^mo opazili veliko ranjenih in \eč mrtvih. Tisto noč so naši iljeli veliko število Rusov. Naš bataljon se je pridružil prednjim stražam, ker «mo hoteli priti v bltlino ruskih jarkov | Prve stra/e so dobile povelje, nai I se po trebuhu plan 10 proti so- vražniku, in ko pridejo prav blizu njega, naj ga napadejo z ročnimi granatami, nakar ga bomo mi naskočili z golimi bajoneti. Tako smo se plazili po trebuhu, Rusi pa so v presledkih streljali na nas. Ko so.pričele pokati granate, so častniki ukazali naskok, nakar so Rusi planili iz jarka, mi pa za njimi. Bežali niso daleč, kajti kmalu so se obrnili proti nam in tako smo trčili skupaj. Zdelo se mi je, da je vsenaokrog velikanska zmešnjava; bil je o-gnjeni krst, ki me je zmedel. Spominjam se le, da so se Rusi podali, ko smo mi dobili ojače-nje. Ko se je vse umirilo, smo zasedli ruske jarke. Zjutraj, ko se je zdanilo, smo šele opazili učinek ponočne bitke. Vojaki so bili vsi krvavi in močno prestrašeni. Jaz sem vse svoje kosti pretipal, ker sem mislil, da me je kje kakšen Rus o-plazil, a ni bilo nič hudega, le u-niformo sem imel na dveh krajih raztrgano. V bitki je bilo u-jitih veliko Kusov in naših. Prvič sem spoznal, kaj je strah, ker je bilo v resnici grozno. Moštvo našega bataljona se je v bitki precej skrčilo. Cez nekaj dni so druge čete zavzele naše pozicije, mi pa smo odkorakali proti nekemu gozdu, kjer smo se ustavili. Tam smo se mudili okrog dvajset dni in vsako noč smo morali kopati strelske jarke. Proti koncu julija smo se spet pripravili na odhod. Korakali smo osem dni skoro brez pre-stanka. Ustavili smo se le, kadar so nam dajali hrano. To korakanje je bilo silno utrudljivo, ker ga ni bilo ne konca ne kraja. Kavo smo si kuhali sami, drugo hrano pa so vozili za nami. Takrat Hrana ni bila baš slaba in vsak vojak je dobil tudi pol litra/vina na dan. ^ Velika nadloga so bile uši, ki nam niso dale miru ne podnevi in ne ponoči. Večkrat si mislim še sedaj, da bi bil najbogatejši človek na svetu, če bi imel toliko ameriških centov kakor uši, ka terih sem se nalezel na fronti. Kadar smo imeli priliko, smo se spravili nad uši ter jih pobija- li. Zdelo se nam je, čimveč uši smo pobili, tem več smo jih i meli. Grizle so nas tako, da smo bili po životu vsi opraskani. Se danes se mi gnjusi, kadar se zmi-slim na tisto pobijanje uši. Precej časa smo ostali blizu Cer novic, kjer smo pa morali delati dan in noč. Na fronti je bilo mirno, kajti le od časa do časa se je slišal kak strel. Na 27. avgusta smo spet dobili povelje za odhod in še tisti dan smo prišli do reke Njester, katero smo prekoračili. Od tu naprej smo hodili kar 16 dni skupaj, kar je bil moj najdaljši pohod. Ustavili smo se v Tamopolu. kjer pa smo ostali le nekaj dni, dokler nas niso nadomestili drugi vojaki, nakar smo se mi vrnili nazaj. V bližini Cernovic so nas pognali v neki gozd. |>otcm pa preko gorovja na drugo stran. Ustavili smo se pri nekem (»otoku, na čigar drugi strani so bili Rusi. Razdalja med nami je bila le nekaj sto korakov in kmalu je prišlo do s|»opada. Ojfenj no otvodil Rusi in mi smo se morali braniti. Ve* teden smo bili v defen-živi. Bili smo utrujeni in lačni, ker š«»st dni nismo dobili nobene hrane. Konzerve, ki smo jih i-meli s selmj, smo kmalu pojedli. _ ro*vrto,7 Podpiraj!* svoj list! Janezov Janez: URAR JANEZ (Nadaljevanje in konec.) Janez je zazijal, kaj takega se mu ni še pripetilo. Prepoceni! No, pa se je domislil, da so se "Amerikanci" v starem kraju radi i>obahali, koliko so dali za svoje "zlate" ure in da se je fantu zdela ura baš zato prepoceni. Tepček seveda ni pomislil, da bi se prav tako lahko lagal v tem pogledu, kakor se drugi, razen morda resničnih ociganjencev! In Janez se je še domislil, da se mu nudi prilika za masten in izredno lahek zaslužek — malo b: svoje ure premešal, izvlekel isto ki je fantu ugajala ter mu jo ponudil: "Skoro na las podobna o-ni drugi, na oči samo, kakopak, kajti mehanizem je finejši in tr-pežnejši . . ." in skoro gotovo bi jo bil lahko prodal za — dvojne ceno. Toda Janez ni bil iz takega testa. Rajši je kar zmignil z ra hieni ter odšel od fanta brez kup čije. Ampak vsi popotni prodajalci žepnih ur tistih časov nisc bili tako tankovestni — marši kateri rojak je to moral spozna ti, ko se je nekoliko udomačil \ novi domovini ter se naučil ne koliko razlikovati med dobro ir slabo, poceni in predrago robo. Zgodbico mi je sicer poveda' Janez sam, a ne dvomim najman' o njeni resničnosti, kajti dovol; dobro ga poznam in vem, da je ljubitelj resnice in poštenjak ir tudi dovolj pameten, da ve, dt bi naposled od laži ne imel nobe nega haska. (Saj baš zaradi te njegove lastnosti sem ga uvr stil med naše posebnosti, kajtf takih ljudi danes res ni na pre tek nikjer.) Sicer pa sem se ( njegovi poštenosti že tudi sarr prepričal — med njegovimi odjemalci sem. Posebnost so tudi Janezovi dol gi, debeli in na oči neznansko okorni prsti. Nemalokrat ie senr se čudil, kakor more človek f tako nerodnimi parklji izvrševati tako fino in natančno delo Kadar vzame v roke na primer kako fino žensko zapestno uro včasih nič večjo od gumba na su knjiču, se vedno bojim, da se b* med njegovimo velikimi, okorni mi prsti vsak trenutčk zdrobil* v prah. Toda moja bojazen }< docela odveč. Ti Janezovi debel in okorni (na oči) prsti bolj spre tno obračajo jedva vidna kolešč ka ženske urice kot bi moji mno go manjši prsti obračali koles; velike ure v cerkvenem stolpu! Je že tako, da je človek lahko nf pogled neroden kot dinozaver, p; je spreten pri naj natančnejšerr delu, dočim je po drugi plati ni oči gibčen, uren in pripraven člo vek celo pri ne posebno natanč nem delu neroden kot klada . . . * * * PONDEUEK. 4. ynvrMrT? Kot sem že omenil, je pri Janezu vedno dosti vasovavcev zlasti zadnja leta, ki so nas bla goslovila s prisiljenim postopa njem. Pri njem se znajdemo lju dje najrazličnejših mnenj in na ziranj, predvsem političnih: so cialisti in komunisti, demokrati in republikanci, idealisti, o portunisti itd. In tako Janez u-živa, kadar se začnemo prerekati, da se kar kadi! To mu očitne jako ugaja. Ne da bi bil prepirljive nature, še malo ne, baš nasprotno od tega. temveč enostavno zato, da sliši, kdo ima boljše argumente. Med svojimi urami, žepnimi, stenskimi in budilkami, ki jih tiktaka v njegovi delavnici, rekel bi nekaj sto, se je bil namreč mož že orientiral, pozna jih do poslednjih podrobnosti, da ga že tesfcko ogoljufajo, ni se pa še docela znašel v kaosu naše dobe, zato z nam? vred tiplje, prisluškuje, da bi z nami vred pritipal do trdnih tal pod nogami. Zato ga veseli, da pridejo k njemu ljudje različnih nazorov ali mišljenja ter podeba-tirajo, ker upa iz tega izvleči neko korist, priti si bolj na jasno glede perečih sodobnih problemov. Taka radovednost je zdrava in koristna. Zelo rad govori Janez o stari dofriovlni. Zdi se mi. da mu ena nog» še zmirom uhaja tja preko. Nekoč mu je neki znanec prinesel pokazat podroben zemljevid Slovenije in Janezove oči so s takim veseljem in užitkom potovale po tenkih nitkah začrtanih potov in cest od kraja do kraja, kakor hi drjanski hodil po domačih krajih ter jih občudoval. In! P<#em je hotel zemljevid kupiti. I §> " •'«'-e v t , !,r/ 1, | }r H»ete te\ enake bolezni, gn ni bil pravljen dati iz rok. Kdor ni bolan od domotožja, čeprav skritega v najbolj zaklenjenem kotičku svoje notranjosti, se ne more tako zagledati v kos papirja, na katerem so topografski o-brisi neke dežele, čeprav domače! Toda tako Janeza kot nas dru-je so privezali k novi domovini ?as in razmere. Tu si je postavil ♦voj dom, tu ima svojo družino, ieželi in ljudstvu se je privadil, )nim tamkaj pa se kolikor toliko odtujil oz. oni njemu še bolj; cu ima tako rekoč vse, tam pa — no da, spomini . . . Janez se ;ega dobro zaveda in vdal se je / to, kar je in kakor je. Kaj ho-ie? Tako je življenje. Nismo si *a krojili po svoji volji, željah n hrepenenju, temveč ga & ono lamo skrojilo vsakemu poedincu ned nami. In — "Take it or leave t!" pravi Američan in dostavi: 'Življenje . . ." Vzlic temu, da je Janez bolj a-i manj prepričan, da lepe Po-janske doline najbrž ne bo več /idel, je stari domovini odločil ;opel kotiček v svojem srcu. Drugače ne more, sicer bi ne bil oravi sin lepe Gorenjske. Ne venv ali ga še kaka stvar tako 'azveseli, kakor nova slika ka-cega znanega gorenjskega kra-ia. Pred kratkim je dobil iz kraja fotografijo Gorenje vasi v Po-janski dolini — njegove rojst-le vasi — in takoj jo je dal po-/ečati v več primerkih in zdaj io ima gotovo že v okvirju in ta vidnem mestu doma obešeno. Caj se hoče? — Človek ne more car tako pozabiti tako lepega coščka planinskega sveta kot je jorenjska, pa bila mladost, ki o je preživel tam, še tako trpka .. . Adamičevega Lojzeta Janez jeni predvsem zato, ker je tako epo in z ljubeznijo opisal naše kraje . . . * * * Živi pa Janez na majhni kme-iji onostran vzhodne mestne -neje in redi poleg kokoši tudi lekaj krav. 0 Janezu kot far-narju je znana tale zabavna •godbica: Ameriški kosi (robinl) so zelo ačni na črešnje. Niti tako dolgo loče j o počakati, da bi dozorele. Tedva začno zardevati, že jih o-Nrajo ti pernati snedenci. In ako so ti nepridipravi grozili udi lani obrati do golega Janezovo menda edino črešnjo, kar 3a Janezu ni bilo in ni bilo po golu. Poskusil je s strašili, — pti-5i se niso dali uplašiti. Nazadnje se je Janez ujezil. "Čakajte, oožrešneži, vam jo bom že zago-lel!" jim je zapretil napol zares in napol v šali, poiskal nekaj urežic, zlezel v črešnjo ter zavil posamezne vršiče v mrežice. 'Tako, zdaj si ji^ pa le privoščite, lakote snedene"! se je ško-Ježeljno posmehoval kosom. "Niste pustili, da bi črešnje drugače dozorele, naj pa v mreži!" Ampak robin je brihtna živalca tn Janez je pozabil računati s tem dejstvom. Ko se je nekaj dni oozneje ozrl v svojo črešnjo, je na svoje nemajhno presenečenje našel mreže raztrgane in krošu-Ije obrane . . . Janez je trezen človek. Alkohol v njem nima prijatelja. Zato \ ga tudi ni videti na različnih lih prireditvah, ki se tradicij no zaključijo pri bar,. , ,ti z mačkom v ponedeljek Svoje dni je bil tudi v javn, življenju. Bil je predsednik ke podporne organizacije ki je ze pred leti združila z ve bratsko organizacijo, s čemtr je izpolnila Janezova želja le ti on ni bil eden tistih, ki so b pravljeni zaradi lastne 0*eb< koristi nasprotovati takim skusom. Pozneje je še delo za združenje dveh drugih p pornih organizacij, a se njeg< želja topot ni izpolnila. Zdaj ves v svoji delavnici ali pa ma na kmetijici. Mene vidi rad, vsaj pravi ko. Zato sem mu oni dan citi Maupassanta, ki pravi nekje, so pisatelji vse prej kot zaži vi obiskovalci ali znanci, ki *lomki človeka premerijo in p ehtajo podolgem, počez in vznotraj in ko se najmanj lejaš, najdeš samega sebe slikanega s tiskarskim črnil< in navadno ne tako, kakor bi za denar naslikal spodoben tograf. "Kaj, če bi tudi jaz s boj napravil kaj sličnega?" s ga pobaral smehljajoč. "Saj \ da bi te prav lahko spravil nim na belo . . ." Janez se je zasmejal — ko, da je pokazal vse zlate pk be in prisrčno, kakor se sm vselej, kadar mu kdo pove smešnega ali zabavnega. "Beži no!" je z lopatasto dea :o vsekal v zrak pred sefc "Kaj takega bi se pa res ne plačalo . . . škoda časa!" Da se v tem pogledu ne sti java, dovolj jasno dokazuje t skica, s katero podajam čit« Ijem vsaj glavne poteze osek značaje našega urarja Janez "MOJ DRŠGI MALI SINČEK SEDI JE KOT MALI SPAČEK Bil je zelo suh in ni imel nob« ga apetita; nič več nisem vedela mi je storiti." Matere pravijo, Trinerjevo gred vino je ravno pravo zdravilo za >ii podhranjene otroke. NjeRa vseh so najboljše snovi, ki jih je zdrav»t na veda iznajti motriš za odpri zaprtnice, slabega apetita, glavob zgubi* spanca, plinov, KlaLu-ga dil nečiste kože in sitnosti v zvezi| prebavnimi nerednosti. Prijazno piti in dobro zanesljivo družin^ zdravilo. V vseh lekarnah. TRINER'6 ELIXIR O F BITTER VVINE Joseph Triner Compai >, Chicajc« SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDNOTA Izdaja avoje publikacije in posebno list Prosreta za kor ter potrebno agitacijo sv< društev in članstva in zs pi gando svojih idej. Nikakor ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsaka ganizacija ima običajno glasilo. Torej sgitstorični in naznanila drugih organizacij In njih društev se ne poiiljajo listu Prosri NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklep« lt. reda« konvencije ee lakke uroči ne liet Predrte t« •«e|e eden. dea, tri, MIH ali pet Ml lino. Ker pe členi «e plačajo pri neeementa 11.20 ca tednik, ae JI" te itele b naročnini. TereJ sedsj al vsrnka, nft še Je liet predraf «• čl S. N. P. J. Liet ProereU Je vaša laetaina In gctoee Je e veekl družini <1 bi rad'ti tal Uet vnak dna. Cena liete Proereta Je: £a Cleere In Cbieage 1 tednik in......... S tednika In........ S tednik* la........ 4 tednike In........ | tednikov In....... ........HM U Zdrot. d rte ve In Kanada MM 1 In................ 4.M * tednika In............ 1 tednike le............ 4 tednike In............... 1.10 • tednikov in............. m\f Za Rvropo Je. Iipelnlte epodnji kupon, priložite potrebne rente denarja aH Order v pleme In ei naročit« Proerote. Uet, U Je ee*e laetaiea. Pejeenile;—Vselej kakor hitro knteri teh članov prenehe biti član U •ti če m preeell proč ed družine in bo inhteral tam »roj Uit tedn k. nfioral tisti član is dottfne družine, ki je tako skupno neročens ne dr* Proseeto. to takoj nainenitl aprnmiltvu Usta, In obonem drple^ti