2 ŠTEVILKA delegatska tribuna IX. LETO 9. FEBRUAR 1983 QLASlLOSKURSClNEOBClNEINSAMOUPRAVNIHINTERESNIHSKURNOSTIOBClNELJUBLJANAMOSTE-POLJE IZ VSEBINE: Stanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini Ljubljana Moste- Polje str. 4 Ugotovitve, stališča in sklepi zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva • o politiki zaposlovanja str. 33 • družbeni vzgoji in varstvu predšolskih otrok 36 SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE Ljubljene, Proletereke 1 Na podlagi 107. in 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje po sporazumu s predsednikom zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sklicujeva skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupščine občinske kulturne skupnosti, ki bo v sredo, dne 23. februarja 1983 ob 16,30 v veliki dvorani Kulturnega doma »Španski borci«, Ljubljana, Zaloška c. 61 in predlagava naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Stanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje 3. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje PREDSEDNIK PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINE KULTURNE SKUPNOSTI Niko LUKEŽ, s.r. Tihomir PINTER, s.r. GRADIVO za skupno zasedanje je objavljeno v tej Delegatski tribuni. Po končanem skupnem zsedanju bodo delegati zborov občinske skupščine nadaljevali z delom na ločenih sejah zborov. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 10. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v sredo, dne 23. februaija 1983 po skupnem zasedanju v sejni sobi št. 7.VII Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarskac. 1 in predlagam naslednji DNEVNI RED: L Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva in 9. seje družbenopolitičnega zbora z dne 26. januarja 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje 5. Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Iz pristojnosti Škupščine SR Slovenije: 6. Predlog ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti 7. Družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa 8. Kadrovske zadeve GRADIVO je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI, razen gradiva za 7. točko, ki je objavljen v Poročevalcu skupščine SRS št. 4 PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Viktor AUER, s.r. Slika na naslovni strani: Kulturni dom Španski borci II.-simetrija zrcalne podobe; avtor: Tihomir PINTER, mojster fotografije DELEGATSKO TRIBUNO Izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT—DOMA, Erika RAČIČ-ŠIFT In Milan ŠTRUC. Glavni In odgovorni urednik: Erika RAČIČ—šlFT. Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. St. 441—660 in 441—544. Priprava za tisk: Dnevnik — IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine In zborov skupščin občinskih samoupravnih Interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421—1/72— z dne 8. 6. 1977. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 10. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v sredo, dne 23. februarja 1983 Po končanem skupnem zasedanju v mali dvorani Kulturnega doma »Španski borci«, Ljubljana, Zaloška 61 (kletni prostori). Predlagam naslednji Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 10. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v sredo, dne 23. februaija 1983 po skupnem zasedanju v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana,Proletarska c. 1 dnevni red: L Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva z dne 26/1—1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek dogovo‘ra o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitev enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 5- Osnutek odloka o spremembi odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 6- Predlog za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje '• Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje ”• Predlog sklepa o soglasju k spremembi statuta delovne organizacije Predhodni mladinski dom v Ljubljani Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 10. sejo zbora ^druženega dela skupščine mesta Ljubljana Informacija o uresničitvi turistične ponudbe za leto 1982, program skupnih in splošnih nalog za povečanje turističnega prometa in deviznega priliva za leto 1983 ter osnutek odloka o komunalni (turistični) taksi za začasno bivanje na območju mesta Ljubljana Prenavljanje in rekonstruiranje starih objektov v Ljubljani Izvajanje plana zaposlovanja v Ljubljani v letu 1982, ocena možnosti v letu 1983, elementi politike zaposlovanja za samoupravno sporazumevanje o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja OZD, plan zaposlovanja v mestu Ljubljani v letu 1983 Sanitarno-higienska problematika preskrbe s pitno vodoma območju Ljubljane; ~~ Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda; ~~ predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odlokov o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje; Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljanp — za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje Gradivo iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije • Družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa '■ Predlog ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ l.r. 11. 12. 14 15 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika — skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva z dne 26/l —1983 — 9. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 2fVl —1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje 5. Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 6. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje 7. Predlog sklepa o soglasju k spremembi statuta delovne organizacije Prehodni mladinski dom v Ljubljani 8. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 10. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 9. Sanitarno-higienska problematika preskrbe s pitno vodo na območju Ljubljane — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odlokov o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane — za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje 10. Informacija o uresničitvi turistične ponudbe za leto 1982, program skupnih in splošnih nalog za povečanje turističnega prometa in družbenega priliva za leto 1983 ter osnutek odloka o komunalni (turistični) taksi za začasno bivanje na območju mesta Ljubljana 11. Prenavljanje in rekonstruiranje starih objektov v Ljubljani 12. Osnutek odloka o hišnem redu na območju mesta Ljubljane Gradivo iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije 13. Predlog ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti 14. Družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR l.r. GRADlVO: ~~ Za točko od 1. do 9. in 15. je objavljeno v tej Delegatski tribuni, ~~ Za točko od 10. do 13. pa v Delegatskem gradivu SML št. 9, ~~ Za 14. točko je objavljeno v Poročevalcu Skupščine SRS št. 4 GRADIVO: — za 2., 4., 5., 6., 7., 8. in 13. točko je objavljeno v tej Delegatski" tribuni, -- za 9., 10., 11. in 12. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML št. 9, — za 14. točko je objavljeno v Poročevalcu Skupščine SRS št. 4 Pozivamo delegate, da se pri obravnavi gradiva za skupno zasedanje zborov občinske skupščine in skupščine občinske kulturne skupnosti povežejo v svoji temeljni sredini z delegati občinske skupnosti, predstavniki kulturno-umetniških društev In skupin. GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE IN SKUPŠČINE OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Stanje in razvoj x____________________________________________/ 1. Uvod 2. Samoupravna organiziranost in svobodna menjava dela 3. Ljubiteljske kulturne dejavnosti 4. Splošno izobraževalno knjižničarstvo 5. Kulturni dom Španski borci 6. Kulturno delovanje glasbene šole 7. Kinematografija 8. Varstvo kulturne dediščine 9. Kulturno življenje mladih 10. Kulturno življenje delavcev iz drugih republik in pokrajin 11. Ugotovitve, stališča in predlogi 12. Tabele 1. UVOD Kultura kot boj za novo in boljše, ustvarja v naši družbeni skupnosti možnosti za vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot proizvajalca in samoupravljala; prispeva k uresničevanju kulturnih, etičnih in humanitarnih ciljev družbenega razvoja. Kultura sc na ta način prepleta s celotnim gospodarskim in družbenim razvojem ter pozitivno vpliva na družbenoekonomske odnose. Razvoja socialistične samoupravne naše družbe si ne moremo zamisliti brez razvoja kulture. Naši občani zadovoljujejo svoje kulturne potrebe tudi v Ljubljani kot mestu z mestnimi in republiškimi kulturnimi zavodi, v gradivu pa je govor predvsem o kulturnem življenju v naši občini, pa še tu ne vključujemo vloge in vpliva takih medijev, kofso npr. film, založništvo, radio in TV, tisk.... Ustvarjanje možnosti za človekov in družbeni razvoj na področju kulture je ena osnovnih usmeritev SIS, ki se je že v drugem mandatu delovanja delegatskega sistema uresničevala v dogovarjanju in sporazumevanju o nadaljnjem razvoju kulture in njegovem usmerjanju. Tako je nastalo gradivo, ki je dopolnjeno in so ga že obravnavali organi SIS in izvršnega sveta skupščine občine. Predsedstvo obpinske kulturne skupnosti je dopolnjeno gradivo posredovalo vsem družbenopolitičnim skupnostim in zvezi kulturnih organizacij z namenom, da bi ga dopolnili ali predlagali spremembe. Oboje naš dokument že upošteva in z njim skupščina občinske kulturne skupnosti zastopa kot 4. zbor na zasedanju vseh zborov občinske skupščine. Pomanjkanje objektivnih kazalcev otežkoča natančno opredelitev problematike kulturnega življenja in so zato nekateri problemi le nakazani. 2. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN SVOBODNA MENJAVA DELA Skupščina SIS za kulturo je na svoji drugi seji tretjega mandata, po zakonu o svobodni menjavi dela na področju kulture, sprejela novi statut in poslovnik. Ti dokumenti, z že prej sklenjenim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti predstavljajo oceno, oziroma zagotavljajo položaj in opredeljujejo naloge interesne skupnosti za kulturo. Knjižnica Jožeta Mazovca je samoupravno organizirana in usklajuje svoj statut z novim zakonom o knjižničarstvu, morala pa bo dobiti z zakonskimi določili usklajen tudi ustanovitveni akt, upv.tevajoč predvideno združevanje ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic. Kulturni dom Španski borci s štirimi stalnimi zaposlenimi delavci še ni samoupravno organiziran, ampak je vključen v skupnost za razvoj družbenega standarda naše občine. Tudi ustanovitvenega akta še nima. Zveza kulturnih organizacij in društva usklajujejo svoje statute z novimi predpisi. Z novo organiziranostjo je bila dana večja vloga skupščini pri odločanju, z ukinitvijo izvršnega odbora pa je del odgovornosti prevzelo predsedstvo, del pa bi morala z boljšo organiziranostjo prevzeti strokovna služba. Udeležba delegatov uporabnikov in izvajalcev na dosedanjih treh sejah sedanjega mandatnega obdobja je več kot zadovoljiva (ok. 90%). Delno je najbrž vzrok temu zgoraj opisana sprememba, delno pa ustrezno obravnavanje aktualne problematike na sejah. Predsedstvo poskuša načrtovati delo tako, da delegati postanejo resnični oblikovalci kulturnega življenja v občini. Tudi letos bomo na skupščinskih sejah razpravljali o konkretnih problemih kulture v naši občini, upoštevajoč, da je ta sestavni del kulture vseh ljubljanskih občin, mesta kot »celote in najbrž še širše. , V tej širini delovanja se kažeta seveda tudi možnosti za vplivanje na programiranje v mestu: v skupščini ljubljanske kulturne skupnosti in v njenih odborih, v republiki pa v skupščini kulturne skupnosti Slovenije. Naše delegate in predstavnike pa velja čimbolje oborožiti s poznavanjem tako občinske kot mestne in republiške problematike, da se bodo enakovredno vključevali v razprave in sklepanje kulturnega razvoja nasploh, ne zanemarjajoč položaja naše občine. Delegatska gradiva za seje skupščin prejemajo krajevne skupnosti in vsi delegati v krajevnih skupnostih na domove. V organizacije združenega dela pošiljamo gradiva vodjem delegacij in predsednikom konferenc delegacij. Gradiva so še vedno preobširna in bi jih kazalo v prihodnje objavljati vsaj še z dodatnimi kvalitetnimi povzetki. Aktiv zveze komunistov pri ljubljanski kulturni skupnosti pa tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva naše občine sta razpravljala o tem problemu in zavzela stališče, da predlagatelj gradiv zagotovi tudi skrajšano verzijo le-teh. V svobodni menjavi dela še nismo dosegli zaželenih rezultatov. Pri tem je ugotovljeno, da so problemi glede svobodne menjave dela bolj prisotni tam, kjer je več poklicnih institucij, pa da je sistem svobodne menjave dela na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti kolikor toliko izdelan. Pri nas uresničujemo svobodno menjavo dela s knjižnico J. Mazovca že vsa leta dovolj uspešno, zveza kulturnih organizacij ima pa težave s pravočasnim načrtovanjem programov in upoštevanjem meril zanje. Se zmeraj ne deluje sistem, v katerem bi uporabniki in izvajalci istočasno oblikovali dokumente in jih ovrednotili. To se je posebno jasno pokazalo pri spreminjanju srednjeročnih dokumentov oziroma njih usklajevanju z našimi družbenimi možnostmi, ter pri oblikovanju programa in finančnega načrta za leto 1983. Čakali smo na odločitev »od zgoraj«, kolikšen del sredstev bo odmerjen za kulturne potrebe-Še zmeraj so močno prisotni prejšnji proračunski odnosi. Druga raven problema je v tem, da društva in skupine, povezane v občinski zvezi kulturnih organizacij, objektivnemu načrtovanju ne posvečajo dovolj pozornosti. Če smo se dogovorili, da bomo programe in njihovo finančno vrednotenje sprejemali v dvofaznem postopku, je jasno, da morajo biti osnutki teh dokumentov javno razgrnjeni že pred koncem tekočega leta za naslednje leto. Objektivno in vsebinsko zadovoljivo načrtovanje dela je osnova za vrednotenje, medsebojno dogovarjanje in odločanje delegatov, izvajalcev in uporabnikov. Še več. Objektivno načrtovanje je osnova za vsakdanje delo, gonilna sila vse aktivnosti znotraj institucije, društva ali skupine-Pri tem bi morali organi zveze kulturnih organizacij zagotoviti pravočasen začetek načrtovanja, nuditi strokovno pomoč in skrbeti za kvah- teto teh dokumentov, saj je razumljivo, c(a se ljubiteljska društva in skupine težko znajdejo pri tem delu, še posebno če teh dokumentov do zdaj niso imeli. Naš novi izvajalec, kulturni dom Španski borci, tudi na tem področju prebija led, še zlasti, ker pogreša živega delovanja pred časom že ustanovljenega programskega sveta. Programski svet naj bi pravočasno razgrnil program, in to ne samo delegatom občinske kulturne skupnosti, ampak tudi ljubljanski kulturni skupnosti za tisti del programa, ki je skupnega pomena za vso Ljubljano. Tako bo moč doseči, da bo kulturni dom Španski borci zaživel ne samo z občinskimi programi, marveč tudi s programi poklicnih kulturnih zavodov po črki in duhu svobodne menjave dela. Za učinkovito delo samoupravne interesne skupnosti, za razvoj delegatskega sistema in razmerij je še posebno pomembno delo strokovnih služb. Strokovna, administrativna, tehnična in druga opravila, ki omogočajo delegatom sprejemanje in izvajanje odločitev, opravlja strokovna služba pri komiteju za družbene dejavnosti tako kot za druge SIS družbenih dejavnosti (razen za telesnokulturno skupnost in stanovanjsko skupnost obe imata svoje strokovne službe). Osnova za obseg in kvaliteto teh del in nalog mora biti program samoupravne interesne skupnosti kot sestavni del samoupravnega sporazuma, ki bi ga morala skleniti skupnost s komitejem za družbene dejavnosti. Na osnovi sprejetih programov pa je upravni organ dolžan uskladiti dela in naloge strokovne službe s programom skupnosti in v tesnem sodelovanju s predsedstvom skupnosti. 3. LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI Pomemben dejavnik pri načrtovanju in uresničevanju kulturne politike ter pri oblikovanju in povezovanju kulturnih dejavnosti v občini so društva in skupine, ki so se v zadnjih letih kadrovsko okrepile, delo izboljšale in še bolj povezale v občinski zvezi kulturnih organizacij in z drugimi kulturnimi dejavniki v občini. Kulturno umetniška društva in skupine Kulturno delovanje naših občanov je organizirano vil ljubljanskih kulturno-umetniških društvih z 20 sekcijami in 12 skupinah (glej tabelo št. 2), ki so povezani v zvezo kulturnih organizacij Ljubljana Moste-Polje. V njih je približno 700 ljubiteljskih kulturnih delavcev v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Posamezne smeri dejavnosti, število članstva, struktura umetniških vodij in število letnih predstav je prikazano v tabeli št. 3. Nekatera društva izhajajo iz obdobja bojev našega delavstva za svoje elementarne pravice in so v ta boj vključevala poleg izobraževanja tudi kulturno dejavnost. Take tradicije nam lahko in morajo dajati zgled tudi pri razvijanju današnjih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Ne nazadnje velja na to pomisliti tudi pri pozornosti na kadre, saj ugotavljamo, da jih manjka tudi kot mentorjev oziroma vodij klubskih dejavnosti kot perspektivne oblike delovanja, posebno mladih. Reorganizacija upravnega organa in opravljena prerazporeditev prostorov, ki ni bila dovolj usklajena z interesi samoupravnih skupnosti, otežkočata normalno delo organov in tudi nujno dnevno povezovanje s funkcionarji samoupravnih interesnih skupnosti, ki niso' profesionalci. Sedanja organiziranost, ki zahteva, da predsednik SIS naloge posreduje najprej predstojniku upravnega organa, ki naj bi reševanje le-teh razporedil v strokovni službi, otežkoča delo in omejuje samostojnost SIS. OtežkoČeno je tudi sodelovanje s skupno strokovno službo ljubljanske kulturne skupnosti, ki za občinsko kulturno skupnost opravlja vsa računovodska—finančna opravila ter pretežni del analitsko-planskih nalog. Delo strokovnih služb komiteja za družbene dejavnosti je v celoti podrejeno upravnemu organu. Sedanja organiziranost dopušča možnosti neposrednega vplivanja upravnega organa na oblikovanje gradiv in odločanje v občinski kulturni skupnosti. Zaradi tega vendarle velja ugotoviti učinkovitost delovanja tako reorganiziranega upravnega organa, upoštevajoč mnenja SIS. Omeniti velja še, da sredstva za delo te službe (4 strokovne sodelavke in administratorka za osem samoupravnih interesnih skupnosti) v celoti zagotavljajo vse SIS. Sredstva za izvajanje programa kulture se v Ljubljani zbirajo po enotnih merilih. Po prispevni stopnji, ki je v prvi polovici leta 1982 znašala 1,26%, v drugi pa 1,16% iz BOD, je naša občinska kulturna skupnost zbrala 97,747.000 din, od česar smo v občinski kulturni skupnosti razpolagali z 10,248.000 din uli z 10,5%.,S preostalimi sredstvi omogočamo uresničevanje programa ljubljanske kulturne skupnosti, kar je razumljivo, ker občani naše občine velik del svojih kulturnih potreb zadovoljujejo v mestu Ljubljana. Kot je razvidno iz priloženega finančnega načrta za leto 1983 (tabela št. 1), bo občinska kulturna skupnost razpolagala z 11,476.000 d'n, kar je nominalno zvišanje za 12%. Realno, zaradi inflacijskih gibanj in znane omejitve skupne porabe v naši družbi, pa pomeni te, kot Za vse delavce družbenih dejavnosti padec osebnih dohodkov zaposlenih v kulturi in zmanjšanje sredstev za materialne stroške. Kljub lemu predvidevamo, da bo možno uresničiti vse predvidene programe, seveda ob ustreznem varčevanju in doslednejšem upoštevanju sprejetih kriterijev za vrednotenje dela v društvih in skupinah. Zelo pomembno je pri tem, da smo že lani uspeli vključiti kulturni uom Španski borci v program ljubljanske kulturne skupnosti. Predvidevamo, da bo delež, ki ga letos za uresničevanje programa kultur-nega doma namenja ljubljanska kulturni skupnost, kljub še nepopolni opremljenosti, večji od lanskega. Na ta način bo možno sčasoma •nančno pokrivati uresničevanje kulturnega dela programa doma Panski borci. Še zmeraj pa ostaja nerešeno financiranje delovanja doma, ki sedaj začasno poteka prek skupnosti za razvoj družbenega Po sprejetem finančnem načrtu občinske kulturne skupnosti dobi-aJ° sredstva izvajalci po dvanajstinah. Knjižnica Jožeta Mazovca porabi sredstva za zagotavljanje osebnih ohodkov in kritje materialnih izdatkov. Nakup novih knjig pa je ama skupna akcija ljubljanske kulturne skupnosti, tudi financirana pres programa ljubljanske kulturne skupnosti. Krajevne skupnosti — dejavnosti V skoraj vseh krajevnih skupnostih delujejo kulturno-umetniška društva in skupine ali vsaj sekcije, ki skupaj s šolskimi kulturnimi društvi predstavljajo jedro kulturnega dogajanja krajev, sosesk, krajevnih skupnosti. Stalna oblika neposrednega sodelovanja v krajevnih skupnostih so obiski predstavnikov zveze kulturnih organizacij pri njih. To velja obdržati tudi v prihodnje. V večini primerov so namreč imeli ti obiski doslej pozitiven odziv, saj je v marsikateri krajevni skupnosti z bogato kulturno tradicijo in dejavnostjo, ki pa je iz različnih vzrokov zamrla, po obiskih znova zaživela (Prežganje, Javor, Lipoglav, Besnica, Hrušica). Problemov je sicer povsod veliko, vendar se položaj stalno izboljšuje, kajti vztrajni in zagnani kulturni ljubitelji vse pogosteje najdejo tudi pota do drugih družbenopolitičnih dejavnikov v krajevnih skupnostih ter probleme tudi tako družno rešujejo. Seveda prihaja do občasnih nihanj (zadnje mesece npr. zaradi bencinskih bonov), vendar je nasploh ljubiteljstvo v porastu, saj se poleg že ustaljenih oblik kulturnih dejavnosti odpirajo tudi nove: literarna in plesna dejavnost, »klubska« oblika kulturnega življenja, posebno mladih. Bistvena značilnost naše občine je tudi v tem, da se z gradnjo novih sosesk nenehno priseljujejo tudi novi prebivalci. Tako nastajajo številni problemi, nenazadnje tudi zaradi zadovoljevanja kulturnih potreb novih občanov, čeprav ugotavljamo, da med njimi ne vlada popolno kulturno mrtvilo. Treba pa bo najti poti in načine, kako čimbolj oživiti in popestriti kulturno dejavnost med njimi. Kulturne komisije pri krajevnih skupnostih, pa tudi zveza kulturnih organizacij morajo prisluhniti željam po ustanavljanju novih društev in skupin, zainteresirane občane pa takoj vključevati tudi v že delujoča bližnja društya. Prostori pri tem ne bi smeli biti problem — hišnim svetom, šolam, vzgojno-varstvenim zavodom ali družbenopolitičnim organizacijam velja odpreti svoje prostore tudi kulturnim dejavnostim, predvsem mladih. Nastajajoči dom občanov v Novih Fužinah naj bo zgleden primer takega reševanja; tu bi moral dobiti prostor tudi oddelek knjižnice J. Mazovca in najbrž tudi mladinski klub. Organizacije združenega dela — dejavnosti Vse osnovne šole, še posebno tam, kjer ni društev ali skupin, tvorijo pomembno žarišče za domala vse zvrsti kulturnega delovanja. Na večini šol delujejo šolska kulturna društva, v katerih so učenci zelo aktivni. Večji problem pa so mentorji -r- volonterji, ki naj bi povezovali interese osnovnošolcev z interesi kraja, soseske. Tako tudi ne bi šolska društva ugotavljala finančnih težav, o katerih je prevečkrat slišati. Nenazadnje naj bi tudi šolske knjižnice našle več skupnega jezika s knjižnico J. Mazovca. Tudi na obeh srednjih šolah se dijaki ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, in to v svojih krožkih ali sekcijah, sodelujejo pa tudi na proslavah in prireditvah znotraj šol in zunaj njih. Celo v mestnem merilu je uspešen dramatski krožek gimnazije. In vendar je tu pomanjkanje mentorjev še akutnejše kot na osnovnih šolah. Obstaja bojazen, da bo z odmiranjem gimnazije postopno odmirala tudi kulturna dejavnost na tej šoli. Na to opozarja svet za kulturo Občinskega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva. Rešitev se kaže v spodbujanju k večjemu medsebojnemu sodelovanju srednjih šol z osnovnimi, z iskanjem novih, izvirnejših oblik zado- Moste voljevanja kulturnih potreb po šolah, v večjem sodelovanju med zvezo kulturnih organizacij, Zvezo socialistične mladine Slovenije, Zvezo prijateljev mladine in komisijami za kulturo v krajevnih skupnostih in v sindikatih ter vseh, ki lahko tako ali drugače vplivajo na kulturno delovanje naših šol. Žal pa vsega tega ne moremo ugotavljati za Fakulteto za telesno kulturo univerze Edvarda Kardelja, kajti s njenim kulturnim delovanjem nimamo v občini nikakršnega stika. Kulturno življenje gospodarskih organizacij združenega dela je v veliki meri odvisno od kulturnih animatorjev v njih. Kljub naporom Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Zveze kulturnih organizacij, da bi vsaka delovna organizacija imela kulturnega animatorja (želeti je, da bi to bil kulturnik, amater), marsikje na to pobudo ni pravega odziva. Dostikrat so sicer zapisana imena kulturnih animatorjev in komisij za kulturo, v praksi pa žal ne uresničujejo svojega prvotnega namena — oživitve kulturnih dejavnosti v delovnih organizacijah in vključevanja delovnih ljudi v kulturne aktivnosti. Občasno so organizirani seminarji za kulturne animatorje iz delovnih organizacij naše občine, ki so dobro obiskani. Nekateri delavci se udeležujejo tudi republiških seminarjev, vendar je to zaradi daljšega trajanja seminarjev in s tem odsotnosti z dela, pa tudi zaradi stroškov za marsikatero delovno organizacijo pretežko breme. Po anketi na seminarju leta 1982 ugotavljamo: — od 183 Osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije v naši občini ima kulturne animatorje 32 osnovnih organizacij, — s kulturo se tako ali drugače ukvarja 15 organizacij združenega dela (verjetno jih je več), —• v organizacijah združenega dela delujejo recitatorske skupine (9), likovne sekcije (4), prirejajo likovne razstave (8), deluje moški oktet, folklorna skupina, ponekod tudi knjižnica. Ta, verjetno sicer nepopolni prikaz nas opozarja, da je kulturne dejavnosti v organizacijah združenega dela malo, da je najbrž preveč zaprta v meje teh organizacij združenega dela, pa najbrž tudi na večje sodelovanje z zvezd kulturnih organizacij. 4. SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNO KNJIŽNIČARSTVO V občini delujeta v okviru knjižnice Jožeta Mazovca dve splošnoizobraževalni knjižnici: knjižnica Moste in knjižnica Polje. Knjižnica v Mostah je matična knjižnica za našo občino, knjižnica Polje nosi naziv mladinski oddelek in se je pripojila h knjižnici Moste leta 1968. Polje skupaj — knjižna zaloga 31/12-1982 — izposojene knjige na dom — redni člani — obisk — število zaposlenih delavcev 34.238 25.469 59.707 155.169 60.780 215.949 6.481 2.510 8.991 66.953 30.593 97.546 11 4 15 Poleg izposoje na dom so občani obiskovali obe bralnici v Mostah in Polju, glasbeno sobo v Mostah 7.147-krat, otroci so se igrali v obeh igralnicah, obEani pa so prihajali tildi na prireditve v knjižnici. Knjižnica v Mostah je pripravila za odraščajoče in odrasle obiskovalce 43 knjižnih in 11 likovnih razstav ter 15 večerov v knjižnici. Osemnajstim organiziranim skupinam iz VI. gimnazije Moste, SŠTP in višjih razredov osnovnih šol je predstavila knjižnico in jih uvajala v uporabo knjižničnega gradiva. Mentorsko delo je teden dni nudila 10 študentom PA in sprejela na obvezno prakso 4 učence srednjega usmerjenega izobraževanja. Vse leto je sodelovala z medobčinskim zavodom za zaposlovanje pri usposabljanju invalidov. Za udeležence skupščine jugoslovanskih španskih borcev je knjižnica pripravila sprejem in predstavitev dokumentarnega gradiva, ki ga zbira o Jugoslovanih v španski državljanski vojni. Poleg tega je predstavila knjižnico še številnim drugim organiziranim skupinam. Za cicibane in pionirje je izvedla 16 ur pravljic in pripravila 52 knjižnih razstav in razstav likovnih izdelkov otrok. Sedem prireditev je bilo izvedenih kot glasbeno srečanje. Devetkrat so se pomerili otroci v znanju iz literature in uporabi knjižničnega gradiva pri nagradnih knjižnih ugankah. Srečali so se tudi z ustvarjalci za najmlajše. 43 skupin iz osnovnih šol in VVZ je spoznalo knjižnico in njeno delo^ vanje. Ob teh obiskih so se seznanili tudi z uporabo knjižničnega gradiva. Živahnost pionirskega oddelka so še popestrile prireditve, kot npr. skupinsko risanje s kredo na terasi, komentirano gledanje diapozitivov itn. Mladinski oddelek v Polju izvaja že od leta 1975 posebne oblike dela z bralci in je pripravil 76 razstav, 97 ur pravljic, 5 literarnih kvizov, 14 pravljičnih ugank in 41 vodenih skupinskih obiskov knjižnicez uvajanjem v uporabo knjižničnega gradiva. Podatki o članstvu kažejo, da zajemata knjižnici le krajevne skupnosti v svojem okolišu. Vse preostalo območje občine pomeni za splošnoizobraževalno knjižničarstvo bele lise, ki jih tudi oskrba z bi-bliobusom ne more zapolniti.. Za uspehe na področju razvoja splošnoizobraževalnega knjižničarstva je bila knjižnica J. Mazovca lani nagrajena z Župančičevo nagrado. Bibliobusni oddelek, ki ga je ustanovila skupnost ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic, ima sedež v knjižnici O. Župančiča v Ljubljani in oskrbuje s knjigami v naši občini naslednje kraje: Zgornja in Spodnja Besnica, Dolsko, Lipoglav, Senožeti, Trebeljevo, Zad-vor. Po slovenski koncepciji sta obe knjižnici v občini knjižnici III. skupine in po razvojnem načrtu ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic oddelka osrednje knjižnice v Ljubljani z naslednjimi glavnimi značilnostmi: celodnevna odprtost, 30-35 tisoč enot knjižnega gradiva s poudarkom na sloveniki in delnim vključevanjem jugoslavike, ločen pionirski oddelek, posebne oblike knjižne in knjižnične vzgoje za pionirje, mladostnike in odrasle, uporaba drugih medijev v knjižnici, kombinirane bralnice z informacijsko službo. V Dolskem, N. Fužinah, Zadvoru in Zalogu bodo po razvojnem načrtu zrasle krajevne knjižnice. Tu bo treba s posluhom poiskati tudi druge, za tisto območje aktualne oblike dela z bralci, uvajati neknjižno gradivo ter elastično prilagajati dejavnost glede na območje (poudarek na čitalniški dejavnosti, klubskih oblikah dela, organizacija pogovorov z občani drugih jezikovnih področij za utrjevanje slovenskega jezika idr.) Danes v navedenih krajih ni več zametkov bodočih knjižnici čeprav so bili, nekateri že pred vojno (Zalog, Zadvor). Knjižnica J. Mazovca je skušala v desetletjih po vojni zadržati vsaj tradicijo v teh krajih z raznimi oblikami: kot podružnici je vzdrževala knjižnici v Hrušici in N. Jaršah, z občasnimi kolekcijami knjig je pomagala knjižnicam v Dolskem, Zadvoru in Zalogu. Vendar so bili vsi ti poskusi preskromni i n knjižnice so v zadnjih dveh desetletjih druga za drugo zamrle, ker ni bilo kontinuirane skrbi zanje. Obe živi knjižnici ne moreta pokriti potreb vsega prebivalstva v občini, najmanj pa onega v novonastajajočih naseljih. Zato temelji srednjeročni in dolgoročni načrt splošnoizobraževalnega knjižničarstva v občini na usposobitvi močnih knjižnic v teh krajih. Za oris dejavnosti knjižnice J. Mazovca navajamo nekaj osnovnih podatkov o knjižnici za leto 1982:, prirast knjig s45% poučno, 25% mladinskoin 30% leposlovno literaturo. Letni prirast dosega na 14,5 prebivalcev občine 1 novo knjigo. Količinsko in z obsegom s takim prirastom literature ne dosegamo niti slovenskega standarda, ki je nižji od mednarodnega. Povprečno pride v občini na prebivalca 0,8 knjige iz zaloge v splošnoizobraževalnih knjižnicah (slovensko povprečje je ena knjiga na prebivalca). Knjižnici v Mostah in Polju nista niti prostorsko niti kadrovsko usposobljeni premakniti števila navzgor. Rešitev je v ustanavljanju novih knjižničnih oddelkov v novih soseskah. Za ilustracijo podatki iz leta 1982: stanje knjižne zaloge je bilo 59.707 knjig. Prirast je bil 4.614 knjig, od tega nakup 3.878 knjig, darovi in zamenjava pa 736 knjig. Za vzdrževanje knjižničnega gradiva knjižnica nima delavcev niti možnosti cenejše vezave. Knjižna zaloga sč obrne letno 3,5-krat in se hitro troši, posebno v Mostah, kjer je pri knjižni zalogi 34.238 knjig letne izposoje na dom 155.169 knjig in se tako zaloga obrne 4,5-krat. Knjižnica Moste se je sredi leta 1981 preselila v KD Španski borci in ima 520 m2 uporabne površine. Prostori so urejeni sodobno in estetsko, takšni pa bodo lahko ostali le, če bo knjižnica oskrbovala samo okoliške krajevne skupnosti, kot je načrtovano, in bodo nova naselja dobila nove krajevne knjižnice. Knjižnica v Polju je v kletnih prostorih OŠ Polje na 140 m2 površine. Ta prostorska rešitev je le začasna, zmogljivosti polic bodo zadoščale do leta 1985. Za opravljanje sedanjega obsega del in nalog bi morala po obstoječih normativih zaposlovati knjižnica J. Mazovca 21,5 delavcev. Zaposlenih pa je 15 delavcev. Primanjkljaj delavcev pomeni preobremenjenost knjižničarjev pri izposoji, otežkočeno interno delo (oprema in nega knjižničnega gradiva itn). Novi oddelki v KD Španski borci so pritegnili nepričakovano visok obisk. Čeprav je bil to namen, brez izrednega posluha za rešitev najbolj perečih kadrovskih problemov ne bo inoč postaviti novih oddelkov na dostojno vsebinsko raven. Že vse od preselitve pomagajo pri delu študentje, ki so plačani preko Študentskega servisa. Čeprav je taka rešitev dobra, je lahko le začasna. 5. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI Kulturni dom Španski borci je v letu in pol delovanja kljub začetnim težavam opravičil svojo vlogo in namembnost — možnost večnamenske uporabe za kulturne in druge prireditve ter družbenopolitično dejavnost. Dom postaja center kulturnega življenja občine. V njem so se odvijala vsa občinska srečanja, revije šolskih in odraslih pevskih zborov, plesnih skupin, gledališke revije, celovečerni koncerti naših pevskih zborov in instrumentalnih skupin, literarni večeri ipd. KD Španski borci je s svojimi avlami in likovnim salonom ponudil nove možnosti za likovne predstavitve. Prireditve v domu so prerasle tudi okvire naše občine. Likovne in fotografske razstave so postale zanimive tudi za celotno Ljubljano. Sodelovanje z Lutkovnim gledališčem je prineslo radost najmlajšim našim občanom in prispevalo — vsaj začasno — tudi k rešitvi prostorskega problema tega gledališča. Tudi sodelovanje z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (vaje in predstave) v domu prerašča okvire naše občine. V začetnem obdobju*je bila nosilka delovanja doma občinska zveza kulturnih organizacij. Postopoma je dom profesionaliziral upravo in ima zdaj 4 stalno zaposlene delavce. Ker dom še nima samoupravnega organa, z njim še vedno upravlja občinska skupnost za razvoj družbenega standarda. Pred leti na predlog občinske konference SZDL od občinske skupščine imenovani programski svet (brez predsednika) bi bilo treba osvežiti z novimi močmi in ga aktivirati. Prav tako je treba dom samoupravno organizirati. Od samega začetka delovanja je občinska kulturna skupnost dom tretirala kot svojega izvajalca. To je potrjeno tudi v določbah novega statuta. V ta namen občinska kulturna skupnost tudi finančno pokriva del kulturnega programa, ki se je v domu odvijal na občinski ravni. Konec preteklega leta pa je bil KD Španski borci vključfen kot izvajalec tudi v programe ljubljanske kulturne skupnosti in je seveda na ta način v svobodni menjavi dela deležen tudi določenih finančnih sredstev. Z nadaljnjo aktivnostjo doma, uprave in programskega sveta bo možno sčasoma finančno pokriti izvajanje kulturnega programa. V letu 1983 bo dom opremljen z dodatno opremo velike dvorane. Potrebno je predvsem urediti oder, ozvočenje in svetlobni park. Na ta način bo mogoče v tej dvorani prirejati zahtevnejše predstave ljub-Uanskih poklicnih gledališč. Letos bo KD Španski borci kot samostojni izvajalec izvajal program, v katerem je predvidenih 7 koncertov društev in skupin naše občine in 10 koncertov ljubljanskih oziroma jugoslovanskih izvajal-cev. Na področju gledališkega ustvarjanja je predvideno, da se bodo v njem predstavile amaterske gledališke skupine naše občine. V ljubljanskem merilu pa je planiran skupni projekt z eksperimentalnim gledališčem Glej, prav tako z ljubljanskim lutkovnim gledališčem skupni projekt Martin Krpan in 60 drugih predstav tega gledališča. V likovnem salonu se bo predstavilo 20 likovnih ustvarjalcev ne samo iz naše občine, temveč tudi iz drugih krajev. Tabela št. 4 prikazuje obisk kulturnih prireditev v KD Španski borci od 1. 9. do 31. 12. 1982. 6- KULTURNO DELOVANJE GLASBENE ŠOLE Glasbena šola Moste—Polje sicer ni neposredno vključena v občinsko kulturno skupnost, s svojimi vzgojno-učnimi programi pa je vsako eto bolj povezana z družbenim okoljem ter tako neposredno vpliva na razvoj glasbene kulture v občini. Njeni učenci — vseh je okrog 500 — vsak mesec pripravijo samostojne interne nastope in se vključujejo posamično ali skupinsko (npr. vartet harmonik) v programe drugih šol in vrtcev, krajevnih skupno-s L organizacij združenega dela in društev (v šolskem letu 1981/82) so nPr. nastopili 30-krat). Nekajkrat letno pripravijo in izvedejo radijska snemanja. V tem šolskem letu znova oživljajo delovanje godalnega orkestra. LJčenci redno nastopajo na republiških tekmovanjih in dosegajo tudi lepe uspehe. I j*°k odstotek članov papirniškega pihalnega orkestra je učencev g asbene šole, ki tako skrbi tudi za redni podmladek tega orkestra, ^rotonikarski orkester KUD Vide Pregare je zrastel iz vrst učencev jnas“cne šole in v dvajsetih letih presegel ne samo mestne, republiške zvezne meje, ampak je trenutno najboljši tak ansambel v Evropi, ^tirje delavci šole vodijo vokalne in instrumentalno skupino, ena ,-ka pa vodi prireditve pri WO v občini in vanj vključuje okoli cicibanov. Ena delavka glasbene šole je mentdrica za učitelje lrw?°vn*^ ^°* na^c občine, ena pa vodi skupinsko delo (klavir) na ce-ucvni osnovni šoli T. Tomšiča (Lj.Center). Vse to dokazuje usmer- jenost učencev in članov delovnega kolektiva v povezovanje z okoljem, v katerem živijo, delajo ali oboje. Načrtujejo pa nadaljnje poglabljanje tega, pa tudi širjenje, saj se zavedajo, da so področja (prostorska in strokovna), kamor bi se dalo sodelovanje celo popestriti. Naj omenimo vsaj velike, tudi nastajajoče soseske ali pa zabavno glasbo, ki je za zdaj, kot največkrat tudi drugje, domala zgolj komercialna. 7. KINEMATOGRAFIJA Od nekdanjih osmih kinematografov, ki so delovali po osvoboditvi' je ostal le kino Triglav na Kodeljevem. Ta je bil pred tremi leti lepo obnovljen. Sedaj je last kinematografskega podjetja Ljubljana in ga letno obišče okrog 135.510 obiskovalcev. Ker ob njem ni ustanovljen programski svet, nimamo občani nikakršnega vpliva na njegovo programsko politiko, še posebno, ker je podjetje registrirano kot gospodarska organizacija. Nikakršnega vpliva nimamo občani tudi na uvozno in distribucijsko politiko, od katere je odvisen tudi vsakoletni program kina Triglav. Šele zadnje čase ugotavljamo pobude za qrganizirano delovanje mladih ljubiteljev kinematografije v kulturnem domu Španski borci. Občinska kulturna skupnost je to takoj podprla in prve rezultate pričakujemo že letos. 8. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE Varstvo kulturne dediščine obsega vse, kar sodi v ohranjanje oziroma prenovo značilnejših človekovih bivalnih in delovnih prostorov in okolja. V' gradivu pa obravnavamo zgolj spomenike. Čeprav finančna sredstva za programe varovanja kulturne dediščine združujemo z drugimi občinskimi SIS za kulturo v ljubljanski kulturni skupnosti oziroma kulturni skupnosti Slovenije, je problem nenehno prisoten tudi pri delu skupščine občinske kulturne skupnosti. Na področju naše občine je več spomenikov, ki so izrednega pomena za ljubljanski pa tudi za slovenski kulturni prostor. To so prazgodovinska najdbišča v hribovitem delu občine: antična najdišča predvsem v nižinskem delu občine; srednjeveški spomeniki, zlasti ostanki in razvaline starejših in še stoječi »mlajši« gradovi: Kodeljevo (spomenik I. kat.), Fužine, Selo in Dolsko; spomeniki ljudske tvornosti (tabori, posamezne hiše, mlini, kovano železo, brodarstvo); sakralni spomeniki, rojstna hiša Jurija Vege, spomenik francoskim vojakom na Studencu. Iz bogate revolucionarne preteklosti velja omeniti spomeniški kompleks URH, medtem ko so pri občinskem združenju zveze borcev NOV evidentirani vsi številni spomeniki in spominska obeležja NOB. Sodelujemo tudi pri urejanju Poti spominov in tovarištva, ki vključuje elemente negovanja in spodbujanja revolucionarnih tradicij, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture. Na področju spomeniškega varstva je zastavljen obsežen program, ki je delno uresničen ali so akcije v teku. Že pred leti so bila začeta adaptacijska dela na grajski kapeli na Kodeljevem z Jelovškovimi freskami. Nastali zapleti z izvajanjem del — upamo — bodo kmalu odpravljeni in bodo z deli nadaljevali. Na ta način bo kapela spet usposobljena za komorne prireditve (instrumentalne, vokalne in govorne). Tečejo pogovori o ureditvi fužinskega gradu, ki naj bi bil delno urejen za muzejsko dejavnost (papirništvo), krajani N. Fužin pa naj bi tu dobili prostore tudi za kulturne potrebe (najmanj prostore za knjižnico s čitalnico). Pričakujemo, da bomo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Klopce in društvom matematikov Slovenije dokončno uredili okolico rojstne hiše J. Vege do proslave 200. obletnice izdaje 1. logaritmovnika. Spominska soba je že prenovljena, doprsni kip je izdelan in odlit. Prizadevamo se za postavitev spominske plošče na rojstni hiši kiparja Ivana Povirka v Zagorici. 9. KULTURNO ŽIVLJENJE MLADIH Ko razmišljamo o kulturnem življenju mladih v naši občini, postavljamo problem aktivnega delovanja mladih v obstoječih kulturnih ustanovah, društvih in skupinah kot tudi problem vpliva kulturnega življenja ali sploh okolja na mlado generacijo in njen aktivni delež. Za mlade je značilna izrazito močna potreba po druženju, ki jo moramo omogočiti v kar se da bolj kulturnih pogojih. Na področju kulturnega življenja, kot tudi na drugih področjih, mladi prinašajo nekaj novega, kar sc pogosto ne more vključiti v klasičen način pojmovanja kulturnega življenja. Čeprav se nam predlogi mladih včasih zdijo nenavadni, se moramo zavedati, da so zrasli na dediščini preteklosti, da so oplemeniteni s stvarnostjo sedanjosti in da velja take predloge obravnavati, po možnostih omogočati in ne apriori odbijati (kot to mladinci sami ugotavljajo) »kot muhe enodnevnice«. Nedvomno je del naše mladine vključen vdelo ljubiteljske kulturne dejavnosti v okviru društev in skupin. Nekaj teh skupin je nastalo izključno na iniciativo mladih. Znano je tudi, da posamezne skupine, ki jih tvorijo pretežno mladi, dosegajo lepe uspehe in presegajo občinske meje. A tudi če bi trdili, da je pretežni del članstva v društvih in skupinah naše občine mladina, še zmeraj menimo, da je to premalo. Sami mladi pravijo, da klasične oblike delovanja kulturno umetniških društev ni najboljši način množičnega organiziranja mladih. Vprašanje, kako zadovoljuje potrebe po kulturi največji del mladih, ki ni vključen v delo obstoječih kulturnih dejavnosti in institucij, je verjetno izrednega pomena. Možnosti za kulturno preživljanje prostega časa v naši občini so premajhne. Zaradi pomanjkanja pogojev za aktivno preživljanje prostega časa je del mladih prepuščen sam sebi in svoje potrebe uresničuje na neustrezen način. Osvetliti bi kazalo problem nastajanja disco klubov. Ker so plesi v naši občini redki ali jih ponekod niti ni, mladi pa imajo velike potrebe po takem načinu druženja, so se razbohotili disco klubi, seveda v privatni lasti, iz čistega zaslužkarstva, brez možnosti vplivanja na ta način združevanja. Verjetno pa ta najbolj množičen način zbiranja mladih ni najboljši, saj je zaradi temačnosti prostorov in hrupa v njih domala onemogočeno že osnovno komuniciranje med mladimi. V situaciji, ko nimamo posebnega doma mladih, ki bi ga vsaka občina seveda želela, obstaja problem prostorov, kjer naj bi se mladi zbirali. Brez natančnih podatkov pa je moč ugotoviti, da v marsikateri krajevni skupnosti, soseski ali večjem stanovanjskem objektu obstajajo prostori, kjer se sestajajo mladi. Sedaj mladi adaptirajo prostore bivše čitalnice na Zaloški cesti, kjer že delujeta mladinska gledališka skupina Odprti krog in foto sekcija kulturno umetniškega društva Vide Pregare (vadil je tudi ansambel Buldogi). Tako bomo še z nadaljnjim večnamenskim načinom uporabe obstoječih prostorov in z nastopi za mlade zanimivih skupin v že obstoječih domovih in prostorih omilili probleme prostorov. Vsak tak prostor lahko namreč postane sestajališče mladih, v njih se lahko razvija kulturno življenje, se formira mladinski klub, samo pod pogojem, da ima takšno delovanje svoj program, svojega vodjo, umetniškega vodjo ali mentorja. Zbirališča mladih, kakorkoli jih imenujemo, brez dobro vodene aktivnosti prej ali slej prenehajo z delovanjem ali pa postanejo problem, ki ga največkrat rešujemo z radikalnimi posegi, z ukinitvijo in ugotovitvijo, da mladi take prostore ne zaslužijo. Skupščina občinske kulturne skupnosti namerava v sodelovanju z mladinsko organizacijo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na eni svojih sej podrobneje osvetliti kulturno življenje in možnosti tega življenja mladih v naši občini. 10. KULTURNO ŽIVLJENJE DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK IN POKRAJIN Znano je, da v naši občini živi in združuje delo 20% prebivalcev drugih narodov in narodnosti. Po podatkih iz leta 1981 je naša občina štela 61.500 prebivalcev. Torej je med nami 12.000 prebivalcev, ki jim slovenščina ni materin jezik. Po številu tega prebivalstva smo druga občina v Sloveniji, takoj za Jesenicami. Ti podatki nam nalagajo, da so problemi, ki se na tem področju porajajo, prisotni na ustreznih organih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične skupnosti, pa torej tudi kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij. V organizaciji zveze sindikatov in zveze kulturnih organizacij je vsako leto organiziranih po nekaj prireditev za delavce iz drugih republik. Težnja je, da bi take prireditve še bolj približali delavcem in jih organizirali v samskih domovih oziroma v delovnih organizacijah. Nikakor pa ne bi smeli dovoliti, da bi bil ta način delovanja tudi edina skrb za kulturno življenje delavcev iz drugih republik in pokrajin. Predvsem bi morali skrbeti, da jih bolj kot doslej vključujemo v aktivno kulturno življenje okolice, v kateri trenutno živijo in delajo. Nimamo natančnih podatkov, koliko posameznikov že deluje v društvih in skupinah naše zveze kulturnih organizacij, pa tudi v drugih občinah v Ljubljani (npr. v domu JLA). Menimo pa, da bi morali njihovo vključevanje vnaša društva in skupine v zvezi kulturnih organizacij in delovnih organizacijah pospešiti. To bi bil tudi najboljši način, da bi hitreje spoznavali slovensko pa obenem negovali svojo kulturno tradicijo. V ta namen bi bilo smotrno programe posameznih društev usmerjati, da bi bolj razvijali tiste aktivnosti, ki bi bile bližje interesom tega prebivalstva. Lahko bi naredili pomemben premik npr. na področju folklore, k i je za ta del prebivalstva najbolj zanimiv. Fotirora je za zdaj delno razvita samo v šolskih kulturnih društvih. Uspešno vključevanje v delo in življenje kulturnih društev bi tudi bistveno zmanjšalo marsikatere probleme, ki se pojavljajo na tem področju. Srbsko in hrvaško govorečemu prebivalstvu v naši knjižnici lahko ponudimo lepo število knjižnega gradiva. Po podatkih knjižnice J. Mazovca to število (po mednarodnih standardih) zadostuje, po številu periodičnega tiska pa celo bistveno presega mednarodne standarde. Nimamo podatkov, koliko srbsko in hrvaško govorečega prebivalstva obiskuje knjižnico. Tudi program kulturnega doma Španski borci bi se moral delno prilagoditi kulturnim potrebam in željam tega dela prebivalstva. Finančna sredstva za realizacijo tega dela programa je moč delno zagotoviti ha osnovi svobodne menjave dela v odborih za medrepubliško sodelovanje kulturne skupnosti Slovenije. Letos je glede tega — žal — že marsikaj zamujenega (preprosto smo zamudili s programom) in bo težje vključiti se v program teh odborov, ker se kot občina do zdaj s takšnimi programi nismo pojavljali. Prav tako bi bilo nujno sodelovanje s kulturnimi institucijami iz republik in krajev, od koder največ prihajajo ti delavci, da bi v svoje programe vključevali tudi njihove dolžnosti posredovanja svojih dosežkov v krajih, kjer živijo njihovi rojaki, t.j. tudi v naši občini. Praviloma bi moralo biti vsako gostovanje skupine ali posameznega umetnika iz drugih republik in pokrajin prilagojeno tudi temu namenu. PREDLOG UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPI 1. Kultura ima tudi v naši občini vse večji pomen in delež v življenju in delu delovnih ljudi in občanov za osvobajanje dela in človeka, za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pri tem imajo kulturne dejavnosti, tudi v ustalitvenih prizadevanjih, še posebej pomembno mesto, vlogo in naloge. Doslej nismo imeli kakovostnih, enotno oblikovanih in usklajenih načrtov za enakomeren razvoj poklicnih in ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini, v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Preveč smo zanemarili razvoj teh dejavnosti v nekaterih krajevnih skupnostih, zlasti v novozgrajenih naseljih, organizacijah združenega dela, samskih domovih. Vanj smo premalo vključevali ogromen kulturni potencial Ljubljane (90% vseh sredstev, zbranih v naši občini, dajemo za razvoj teh inštitucij) kakor tudi množičnih kulturnih sredstev: filma, radia, televizije, založništva; premalo smo bili pozorni na specifične interese mladih in delavcev iz drugih republik in pokrajin. Pri oblikovanju kulturne politike, programov dela vseh kulturnih dejavnosti, poklicnih in ljubiteljskih, morajo imeti V prihodnje delovni ljudje in občani večji delež, in to neposredno v društvih in samoupravnih organih poklicnih kulturnih skupnosti za kulturo in družbenopolitičnih skupnosti od krajevne skupnosti, občine in mesta do republike. Samoupravne interesne skupnosti za kulturo (občinska, mestna in republiška) se morajo hitreje uveljavljati kot dejavniki oblikovanja in uresničevanja kulturne politike na osnovah svobodne menjave dela. Pri tem ima še posebno pomembno vlogo nadaljnji razvoj delegatskega sistema in delegatskih razmerij. Rok: stalna naloga, zlasti ob sprejemanju letnih in srednjeročnih programov dela. Nosilec: delovni ljudje in občani, samoupravni organi, delegati in delegacije v SIS in skupščinah družbenopolitičnih skupnostih. 2. Pomanjkljivosti v svobodni menjavi dela na področju kulture moramo stalno odpravljati. V ta namen je potrebno zagotoviti pravočasno in kvalitetno pripravo ter uresničevanje planskih dokumentov in spremljati kakovost tega dela. Društvom in skupinam je treba pri tem delu pomagati. Probleme pri organizaciji in delovanju strokovne službe moramo reševati v dogovarjanju med SIS za kulturo in komitejem za družbene dejavnosti. Rok: stalna naloga. Nosilec: samoupravni organi občinske kulturne skupnosti, društev in zveze kulturnih organizacij, v dogovarjanju s komitejem za družbene dejavnosti. 3. Pomanjkljivosti v delovanju delegatskega sistema moramo reševati v povezavi z družbenopolitičnimi Organizacijami v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, posebno tam, kjer delegacije ne delujejo ali jih sploh ni. Statute kulturnih institucij in društev je treba uskladiti z novimi zakonskimi določili. Status kulturnega doma Španski borci je treba dokončno urediti, programski svet obnoviti in izvoliti predsednika tega organa. Rok: jesen 1983. Nosilci: samoupravni organi društev, zveze kulturnih organizacij in občinske kulturne skupnosti v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in občini. 4. Društva in skupine morajo postati bolj odprte in v svoje vrste sprejemati predvsem mlade ter delavce iz drugih republik in pokrajin, ki so za tako dejavnost zainteresirani. Po potrebi velja posamezne usmeritve društev delno tudi prilagoditi. Ljubiteljske kulturne dejavnosti imajo trenutne težave zaradi znanih omejitev. Vplive teh ukrepov bodo društva in skupine in zveza kulturnih organizacij preučili in poiskali ustrezne ukrepe, v svojih okoljih. Rok: letne skupščine društev s skupinami. Nosilec: društva, skupine, zveze kulturnih organizacij. 5. Skrb za strokovne delavce, vodje (zborovodje, režiserje) in mentorje v kulturi oziroma prf deluz mladimi, mora biti deležna stalne pozornosti skozi seminarje, tečaje in druge oblike izobraževanja. Rok: stalna naloga. Nosilci: zveza kulturnih organizacij v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami. b. Knjižnica Jožeta Mazovca naj se pripravlja na vključitev morebitnih novih izposojevališč, posebno v novih naseljih. Pripravlja pa se že na integracijo s knjižnico Otona Župančiča. Kadrovske težave, ki so posledica povečanja obiska v knjižnici, je treba postopoma reševati z namestitvijo novih delavcev. Knjižnica zelo uspešno deluje s pionirji, poiskati pa velja možnosti za večje vključevanje v aktivno delo z doraščajočo mladino. Rok: stalna naloga, oziroma konec leta. Nosilec: knjižnica J. Mazorca. 7. Kulturni dom Španski borci se mora bolj povezati z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo — poleg seveda poklicne — občine in mesta, se odpreti ustreznim organiziranim dejavnostim mladih in se tako enakovredno vključiti v kulturno in družbeno dogajanje občine in mesta. Rok: stalna naloga. Nosilec: kulturni dom Španski borci. 8. Vse šole v občini, posebej glasbena, morajo še bolj odprto delovati v okoljih in smereh. S tem svojim delovanjem morajo zadovoljevati kulturno delovanje mladih in njihovo potrebo po združenju. Rok: stalna naloga. Nosilci: osnovne šole, srednje šole, glasbena šola in fakulteta za telesno kulturo. 9. V dogovarjanju s kinematografskim podjetjem Ljubljana velja Poiskati možnosti za usmerjanje programske politike v kinu Triglav. To pomeni prisluhniti, analitično, željam, interesom in potrebam občanov, jih soočiti z možnostjo podjetja, vse to pa vključevati v kulturna dogajanja našega časa. Rok: stalna naloga. Nosilec: občinska kulturna skupnost in kinematografsko podjetje. 10. Varstvo kulturne dediščine je neločljivi del skrbi za naš kulturni razvoj. Posebnosti iz zgodovine kmečkega in predvsem delavskega dela in življenja vzhodnega dela Ljubljane morajo najti mesto v programskih poklicnih institucij občine, mesta in republike. Rok: stalna naloga. Nosilec: občinska kulturna skupnost, zavodi in institucije s področja varovanja kulturne dediščine. 1L Prisluhniti je treba predlogom in zahtevam mladih glede njihovega kulturnega življenja. Omogočati je treba organizirane klubske dejavnosti mladih in nastopanje povsod tam, kjer je mogoče z večnamensko uporabo prostorov. Pri tem ne smemo pozabljati, da zahteva vsaka aktivnost mladih svojega vodjo ali mentorja. Načelno naj bodo 11 volonterji. Rok: stalna naloga. * , Nosilci: zveza kulturnih organizacij v sodelovanju z družbenopoli-bčnimi organizacijami, zlasti z Zvezo socialistične mladine Slovenije. 12. Kulturnemu življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin že Posvečamo pozornost, a vsakoletne prireditve zanje jim je treba bolj Približati tako vsebinsko kot prostorsko. Društva in zveza kulturnih organizacij bodo poiskali možnosti za večjo vključitev teh občanov v delo obstoječih društev in skupin. Tudi v programih kulturnega doma Panski borci velja zagotoviti več prireditev zanimivih za te občane. V a namen se je potrebno dogovarjati z vodstvom Cankarjevega doma, ter morda del prireditev izvajalcev iz drugih republik in pokrajin prenesti v naš dom. Istočasno se je treba pogovarjati z izvajalci iz mest in krajev od koder prihajajo ti delavci, in ugotoviti tudi njihove obveznosti pri reševanju tega problema. Rok: stalna naloga. Nosilci: društva, zveza ku’ umih organizacij, dom Španski borci v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem s sindikati. Finančni načrt občinske kulturne skupnosti za leto 1983 1. Dejavnost knjižnice J.Mazovca 7,14o.ooo 1.1. Osebni dohodki 5,354.000 1.2. Splošni stroški, najemnina l,655.ooo 1.3. Amortizacija 367.ooo 1.4. Skupna poraba 2o4.ooo 1.5. Zavarovanje, drugi nameni 83.ooo 1.6. Rezerva 77.000 (Dohodek od članarine) (600.000) Strokovna služba 2.1. Osebni dohodki 268.000 2.2. Nagrade voljenim in imenovanim 98.ooo 2.3. Materialni stroški 176.000 3. Sodelovanje s pobrateno občino in drugimi kraji 4. Zveza kulturnih organizacij občine 9. Kulturne akcije v krajevnih skupnostih 10. Mejne dejavnosti 10.1. ZPM - Moškričeva značka 11. Druge akcije OKS Moste-P°lje 11.1. Najemnine za sobo J. Vege 9.ooo 11.2. Postavitev spomenika J.Vege 4o.ooo 11.3. " Kulturni program ob odkr.sp. lo.ooo 11.4. Kulturni program ob 4o-let. tragične smrti J.Moškriča lo.ooo 12. Nepredvideni odhodki ________ 542.000 4o.ooo 2,748.ooo 4.1. Društva in skupine 1,742.ooo 4.2. Prireditve in akcije ZKO 182.000 4.3. Delovanje ZKO 4.3.1. Dohodek in nagrade 56o.ooo 4.3.2. Materialni stroški 264.ooo 5. Kulturni program doma Španski borci 400.000 6. Jelovškov likovni salon 12o.ooo 7. Šolska kulturna društva 9o.ooo 8. Glasbena šola Moste-Polje 2o.ooo 235.000 31. ooo 69.000 41. ooo 11 ,476.oon KULTURNO-UMETNIŠKA DRUŠTVA S SEKCIJAMI IN SKUPINE I. KUD — DKD Svoboda KUD Anton Mehle, Senožeti KUD Dolsko KUD Bizovik KUD Besnica KUD France Prešeren, Javor KUD Prežganje KUD Slape KUD Zelena jama DKD Svoboda Zalog DKD Svoboda Zadvor KUD Vide Pregare II. Skupine sekcije — gledališka sekcija — pevski zbor — likovna sekcija — tri plesne sekcije — gledališka sekcija — pevski zbor —- gledališka sekcija — pevski zbor — pevski zbor — harmonikarski orkester — likovna sekcija — foto sekcija — pevski zbor Nove Jarše — pevski zbor društva upokojencev Moste — pevski zbor Vevče — oktet ZTP — papirniški pihalni orkester Vevče — likovna skupina Vevče — likovna skupina psihiatrične bolnišnice Studenec — dramatska skupina Lipoglav — gledališka skupina Odprti krog — gledališka skupina VI. gimnazije Moste OBISK KULTURNIH PRIREDITEV V KULTURNEM DOMU ŠPANSKI BORCI od 1. 9. do 31. 12. 1982 Število Izvajalec obiskovalcev ■ 1. Folklorna skupina »Tine Rožanc« Ljubljana 291 2. Koncert ansambla »8 violončele 80 3.. Koncert Dubravke Tomšič-Srebotnjak 320 4. Koncert promocija plošče rock ansambla Martin Krpan 90 5. Harold Pinter: Stari časi (predstava AGRFT) 37 6. Koncert godbe milice 182 7. Kopcert tria Lorenz 25 8. Letni koncert harmonikarskega orkestra KUD Vide Pregare 289 9. Proslava ob skupščini španskih borcev Jugoslavije , 300 10. Koncerti baletne skupine Opere SNG Ljubljana (4 x) 1.120 11. Literarni večer mladine krajevne skupnosti Selo 100 12. Rock koncert in problemska konferenca ZSMS Ljubljana Moste-Polje 170 13. Večer opernih arij - gostovanje solistov zagrebške opere 60 14. Novoletni koncert mladinskega pevskega zbora RTV Ljubljana ' ' 103 15. Tone Fornezzi-Tof: Občinski svetnik Jožef Švejk (3 x) 897 16. Lutkovno gledališče Ljubljana: - predstave za izven — 16 2.786 — predstave' za OŠ in WO — 8 2.000 — predstave-novoletne za delovne organizacije— 13 3.250 OPOMBE Iz pregleda lahko ugotovimo: gledališko predstavo Harolda Pi n terja Stari časi (to je predstava diplomantov Akademije za gledališče, radio, filrti in televizijo) bi ponavljali še I0x, če bi bilo zanimanje občinstva; - največ zanimanja pri gledalcih šo zbudile predstave Občinskega svetnika Jožefa Švejka Toneta Fornezzija, nastop folklorne skupine, koncert Dubravke Tomšič-Srebotnjak in harmonikarskega orkestra KUD Vide Pregare; - posebno poglavje je sodelovanje, ki poteka že od januarja 1982, med Lutkovnim gledališčem ljubljanskim in kulturnim domom Španski borci, ki poteka v obojestransko zadovoljstvo, saj prek njih dobiva kulturni dom Španski borci bodoče gledalce. Mimo tega programa je bilo v tem času še nekaj manifestatiVnih prireditev v veliki dvorani in več sestankov in posvetovanj v mali dvorani, kar kaže tudi na večnamenski"značaj kulturnega doma Španski borci. . Tabela št. 3 KULTURNE DEJAVNOSTI, ŠTEVILO ČLANSTVA, STRUKTURA UMETNIŠKIH VODIJ IN ŠTEVILO LETNIH PREDSTAV - Sekcije društev ali samost, skup. Število Strokovni ali članov umetn. vodje skupin amat. profes. Prireditve letno Gledališka dejavnost 13 275 $ 13 40 (10 prem.) Vokalno instrumentalna dejavnost pevski zb. 9 300 4 5 145 instr. skup. 2 85 — 2 80 Likovna dejavnost 5 55 5 15 Plesna dejavnost 3' 40 3 3 Literarna dejavnost 1 10 1 — 3 PREDLOG f X Na podlagi 37. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje (Delegatska tribuna št. 2/82) in v skladu s 194. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združe- nega dela dne .........in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.............sprejela SKLEP o soglasju k statutu občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje _______________________________J i. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglašata s statutom občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje. 2. Sklep začne veljati z dnem sprejema na seji skupščine. Datum: Številka: SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE PREDSEDNIK Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV V mesecu januarju 1981 je stopil v veljavo Zakon o svobodni gnjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Ur. list SRS št. 1 /81), na osnovi katerega je občinska kulturna skupnost sprejela fremembe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske ku-"urne skupnosti (Delegatska tribuna št. 2-82) in statut občinske Kulturne skupnosti (na drugi seji skupščine OKS, dne 30. 9. 1982). Komite za družbene dejavnosti in jsekretariat za občo upravo ob-č‘ne Ljubljana Moste-Polje sta pregledalatatut občinske kulturne skupnosti in ugotovila, da ureja vsa vprašanja o notranjih razmerjih, ** hh v smislu Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 35-76) Mora vsebovati. Določbe statuta so v skladu z Ustavo in zakonom. Komite za družbene dejavnosti predlaga občinski skupščini, da sprejme sklep, s katerim daje soglasje k statutu občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje. Ce se delegati želijo podrobneje seznaniti z vsebino statuta ob-jnske kulturne skupnosti, je le-ta na razpolago v Komiteju za ^ibene dejavnosti Občinski komite za družbene dejavnosti Na jjodlagi 4^člena samoupravnega sporazuma oustano- *npščina občinske kulturne skupnosti na svoji drugi seji dne 30. septembra 1982 sprejela STATUT občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje ____________________________________J 1 SPLOŠNE DOLOČBE n 1. Člen ov Občinska kulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje je ustan-koj!ena s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 28. 4. 1982, samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev ku- lturnih storitev zavoljo uresničevanja skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela. 2. člen Statut občinske Kulturne skupnosti podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja, njihova delovna področja, pooblastila in načine uresničevanja njihovih funkcij, nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druge zadeve, ki se nanašajo na notranjo organizacijo dela in poslovanje skupnosti, in to v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti. 3. člen Skupnost je.pravna oseba z imenom: Občinska kulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska 1. Skupnost ima pečat okrogle oblike z emblemom skupnosti, oblikovanim v pet ovalnih krakov in sestavljenim v zvezdasto obliko na sredi, na katerem sta navedena ime in sedež skupnosti. Skupnost je vpisana v sodni register. 4. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. D. NALOGE SKUPNOSTI 5. člen Delavci in delovni ljudje ter občani, združeni v kulturni skupnosti, uresničujejo skupne in splošne družbene interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih, s tem da predvsem: - skrbijo za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini, - usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, - usklajujejo programe storitev oziroma posamičnih storitev s področja skupnosti, - usklajujejo merila za vrednotenje programa storitev oziroma posamičnih storitev, - ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo celotnih programov storitev oziroma posamičnih storitev ali dejavnosti v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev, - zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti kulturnih če ta sredstva niso obsežena v ceni storitev, - spodbujajo kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini, zamejstvu in Slovencev v tujini, - spodbujajo medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje, - določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, - sprejemajo plane občinske kulturne skupnosti, - se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti občinske kulturne skupnosti. 6. člen Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti. Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz specifičnosti občine v okviru kulture mesta Ljubljane kot celote, iz letnih resolu-cijskih in drugih planskih aktov. IH. SAMOUPRAVLJANJE V SKUPŠČINI 7. člen Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Sestav skupščine 8. člen Skupščino sestavljata zbor izvajalcev in zbor uporabnikov. V zboru uporabnikov je 54 delegatskih mest in v zboru izvajalcev 9 delegatskih mest. 9. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije KS, ki so uporabniki storitev in dejavnosti na področju kulture. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela se lahko zaradi delegiranja delegatov v zbor uporabnikov s samoupravnim sporazumom povezujejo v konferenco delegacij. 10. člen V zbor uporabnikov delegirajo: - delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti 29 delegatov - delegacija delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni ali drugi podobni dejavnosti s sredstvi v lasti občanov 2 delegata - delegacije KS 23 delegatov 11. člen Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih organizacij in društev, ki opravljajo kulturno dejavnost, ter delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost. 12. člen Zbor izvajalcev ima 9 delegatskih mest. V zbor izvajalcev delegirajo: - knjižnica Jožeta Mazovca 2 delegata - ZKO 4 delegate ZPM in šolska kulturna društva 1 delegata - Združenje samostojnih kulturnih delavcev 1 delegata - KD Španski borci 1 delegata 13. člen Delegati so delegirani za posamezno sejo zbora. 14. člen V skupščini so stalne funkcije predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednikov in namestnikov predsednikov zborov ter predsdnikov organov skupščine. Predsednik in namestnik predsednika skupščine ter predsednika in namestnika predsednikov zborov so voljeni za dobo dveh let, delegati, izvoljeni za druge stalne funkcije v skupščini, pa za dobo, dokler traja mandat delegacij, vendar jih skupščina oziroma zbor lahko že prej odpokliče ali na njihovo prošnjo razreši. Če delegatu preneha stalna funkcija pred potekom mandata, izvoli skupščina za to funkcijo drugega delegata za preostali del mandatne dobe. Delegat je za isto funkcijo lahko izvoljen največ dvakrat zapored. Odločanje v skupščini 15. člen Pri uresničevanju nalog skupščine, ki jih določa zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti in samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata na skupnih sejah enakopravno ali samostojno. Vsak zbor obravnava in odloča samostojno o zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti. 16. člen Posamezen zbor skupščine lahko sprejema odločitve, Cejena seji navzočih za več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest v zboru. Kadar zbora odločata na skupni seji, veljavno sklepata z večino glasov vseh delegatov obeh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora. 17. člen Glasovanje v zborih skupščine je praviloma javno. Zbor lahko sklene, da glasuje o posameznih zadevah tajno. 18. člen Kadar zbora odločata enakopravno in se ne moreta sporazumeti o enotnem besedilu je potrebno opraviti usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 3 delegate zbora izvajalcev in 3 delegate zbora uporabnikov. Komisijo in predsednika imenuje skupščina na seji. 19. člen Če tudi po usklajevalnem postopku skupščina skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je tako pomembna, da bi zavoljo tega nastale montje pri izpolnjevanju obveznosti ali družbena škoda, lahko sprejme začasno odločitev skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 20. člen Sejo skupščine skupnosti skliče predsednik skupščine skupnosti na svojo pobudo ali na pobudo delegatov skupščine. Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva eden od zborov, tretjina delegacij ali konferenc delegacij, ki delegirajo v skupščino, ali odbor samoupravne delavske kontrole. Sqo skliče tudi na zahtevo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ali njenega izvršnega sveta ter na pobudo občinske konference ZK, SZDL ali občinskega sveta ZS Slovenije. Predlagatelj sklica mora zahtevi ali pobudi za sklic seje priložiti gradivo oziroma predlog odločitve. 21. člen Predsednika zborov skličeta zbora po smiselno enakem postopku, kot je določeno v prejšnjem členu. 22. člen Seja skupščine ali seja zbora skupščine mora biti sklicana praviloma najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo. Če je seja skupščine ali njenega zbora sklicana v krajšem roku, mora biti v vabilu za sejo posebej obrazloženo, zakaj je seja sklicana v krajšem času. 23. člen Delo skupščine in njenih zborov, načine in postopke sprejemanja odločitev ter delo drugih organov skupščine podrobneje določa poslovnik. Pravice in dolžnosti delegatov v skupščini 24. člen Pri obravnavi posameznih zadev v skupščini oziroma njenem zbom se je delegat dolžan ravnati po smernicah delegacije oziroma konference delegacij, ki gaje delegirala. Če konferenca delegacij oziroma organ, ki opravlja funkcijo delegacije, zavzame stališče do posamezne zadeve, je delegat dolžan to stališče izraziti v skupščini oziroma njenem zboru ter ga usklajevati s stališči, ki jih do te zadeve izrazijo drugi delegati. Pri usklajevanju stališč med delegati v skupščini oziroma njenem zboru ima delegat pravico in dolžnost opredeliti se za sporazumno rešitev, ki po njegovi presoji najbolj ustreza utemeljenim posamičnim in skupnim interesom ter širšim družbenim interesom. Preden se opredeli za neko rešitev, ima delegat pravico zahtevati dodatna pojasnila oziroma podrobnejšo utemeljitev predloga. < 25. člen Delegati v skupščini oziroma njenem zboru so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenega zbora enakopravni. Vsak delegat, Id se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeležiti se seje zbora, v katerega je delegiran, ter v njem sodelovati v skladu s poslovnikom pri obravnavanju in odločanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu. Delegat ne sme brez utemeljenega razloga odkloniti nalog, ki mu jih poveri zbor ali skupščina. 26. člen Delegat, ki je delegiran v skupščino, je za svoje delo v skupščini oziroma njenem zboru osebno odgovoren delegaciji oziroma konferenci delegacij, ki gaje delegirala. Delegat je svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij, ki gaje delegirala, dolžan poročati o delu skupščine oziroma njenega zbora, o sprejetih odločitvah in o svojem delu v skupščini oziroma na zboru. Predsednik skupščine, predsednika zborov in predsedstvo 27. člen Predsednik skupščine ima naslednje pravice in dolžnosti: - predstavlja in zastopa skupnost, - organizira delo skupščine., - sklicuje in vodi skupne seje skupščine, - skrbi za izpolnjevanje sklepov; skupščine; - skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom, - podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina, - predseduje predsedstvu skupščine in - opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča namestnik predsednika skupščine. Namestnik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja. 28. člen Predsednika zborov opravljata naslednje naloge: - organizirata delo zborov, - sklicujeta in vodita seje zborov, skrbita za izvajanje sklepov zborov in - opravljata druge naloge, ki jima poverita zbora. V času njune odsotnosti ju nadomeščata namestnika. 29. člen delegatov odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima 5 članov. Člani odbora so po položaju predsednik in namestnik predsednika skupščine, predsednika zborov skupščine in predsednik odbora za načrtovanje in svobodno menjavo dela. Predsednik odbora je praviloma predsednik skupščine. 35. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge: - sprejema in dopolnjuje načrt za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito - predlaga obrambne elemente v razvojnih načrtih in drugih splošnih aktih ter ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina, — skrbi za uresničevanje varnostnih in varstvenih ukrepov po načelih družbene samozaščite ter — opravlja druge naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom. Za boljše usklajevanje dela skupščine se ustanovi predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in namestnik predsednika skupščine, predsednika zborov ip predsednik odbora za načrtovanje in svobodno menjavo dela. Predsedstvo skupščine dela na sejah predsedstva. Seje predsedstva sklicuje in vodi predsednik skupščine. Seja mora biti sklicana tudi na pobudo tretjine članov predsedstva. Predsedstvo: - načrtuje in pripravlja sklic sej skupščine, - usklajuje čas skupnih in ločenih sej, - skrbi za to, da so zagotovljene možnosti za delo delegatov, ~ skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in - opravlja druge naloge v zvezi z usklajevanjem dela skupščine in zborov. Skupni organi uporabnikov in izvajalcev Samoupravna delavska kontrola 36. člen Nadzorstvo nad delom skupščine in njenih organov opravlja odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor ima 7 članov, ki jih izvoli skupščina iz vrst delegatov izvajalcev (2 delegata), delegatov iz KS (2 delegata) in delegatov tozdov oziroma delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni ali drugi podobni dejavnosti s sredstvi v lasti občanov (3 delegate). Člani odbora ne morejo biti delegirani v skupščino in ne v njene odbore. Mandat članov odbora traja 2 leti z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Te določbe veljajo tudi za odpoklic člana odbora samoupravne delavske kontrole. Postopek za odpoklic začne delegatsko okolje, ki je delegata delegiralo, če je podan kateri od razlogov, kijih za odpoklic določa zakon. 30. člen Za izvrševanje stalnih skupnih nalog in za izvrševanje sprejetih sklepov ima skupščina stalne ali občasne skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let. Stalna skupna organa sta: ~ odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela ter ~ odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 31. člen Odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela ima 8 članov. Člane odbora izvoli skupščina v enakem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. 32. člen Odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela opravlja naslednje naloge: - pripravlja predloge srednjeročnih planov in letnih programov kulturne dejavnosti v občini, pripravlja predloge finančnih načrtov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih in posamičnih aktov in jih predlaga skupščini; " spremlja in preučuje stanje kulturne dejavnosti v občini in posreduje skupščini predloge stališč in sklepov; ~ ugotavlja skladnost osnov in meril za oblikovanje povračil za kulturno dejavnost in o tem poroča skupščini; "7 usklajuje predloge investicijskega vzdrževanja prostorov za kulturo in predloge naložb za razširjeno reprodukcijo izvajalcev programov kulturnih storitev in dejavnosti ter ~ upravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. 33. člen Za posamezne zadeve lahko skupščina izvoli stalne ali občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati de-*®88cij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna te-k$a Pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani. 34. člen .Za neposredno izvajanje nalog s področja splošne ljudske °°rambe m družbene samozaščite izvoli skupščina izmed svojih 37. člen Predsednika odbora izvoli skupščina. Predsednik odbora sklicuje in vodi seje ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino in njenimi organi ter drugimi organi in organizacijami. Odbor dela in odloča na sejah. Odločitev je sprejeta, če se zanjo izrečejo vsaj 4 člani odbora. Vsak član odbora je v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi osebno odgovoren za svoje delo v odboru, pa tudi za delo in odločitve v odboru. 38. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira: — uresničevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih aktov, — uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost, — izpolnjevanje sklepov organov skupnosti, — skladnost aktov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti, — združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti, — obveščanje delegatov o zadevah, ki so pomembne za njihovo odločanje; — opravlja pa tudi druge naloge, določene z zakonom in splošnimi akti skupnosti. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnosti dajati pristojnim organom skupnosti pobude in predloge za sprejem ustreznih ukrepov. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti; o tej zahtevi mora odbor samoupravne delavske kontrole seznaniti skupščino skupnosti. 39. člen Organi skupnosti in strokovna služba skupnosti morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole. Organi in službe iz prejšnjega odstavka tega člena morajo podatke posredovati v 15 dneh po sprejemu pisne zahteve. Če organi in službe iz 1. odstavka tega člena ne ravnajo po zahtevah oziroma pobudah organa samoupravne delavske kontrole, mora le-ta o tem obvestiti skupščino. Če pa skupščina ne ukrepa, organ samoupravne delavske kontrole o tem obvesti izvršni svet občine Ljubljana Moste-Polje. 40. člen Če odbor samoupravne delavske kontrole o tem svojem delu posebej ugotovi nepravilnosti poroča skupščini. 41. člen Zakonitost poslovanja in dela skupnosti nadzoruje pristojen občinski upravni organ. IV. SAMOUPRAVNO PLANIRANJE 42. člen Uporabniki in izvajalci skupaj planirajo kulturne storitve oziroma dejavnosti in sredstva za njihovo izvajanje. Pravice in dolžnosti planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti, sprejemajo plane skupnosti in sodelujejo pri pripravljanju teh aktov. 43. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, temelječem na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po kulturnih storitvah in programih, določajo cilje razvoja kulturnih dejavnosti v občini in mestu ter zagotavljajo materialne in druge možnosti za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet in način uresničevanja svobodne menjave dela ter sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela. S samoupravnim sporazumom o temeljih planov izvajalci in uporabniki v skupnosti predvsem: - uskladijo obseg programov storitev in dejavnosti s potrebami, interesi in materialnimi možnostmi, - uskladijo način in obseg združevanja sredstev v skupnosti za uresničevanje programov, - uskladijo osnove in merila za ugotavljanje cene in povračil posameznih storitev, programov storitev ali dejavnosti, - uredijo problematiko razšiijene reprodukcije, - določijo način usklajevanja uresničevanja sporazuma in - uredijo druge zadeve v skladu z zakoni, družbenimi dogovori in s tem sporazumom. 44. člen Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela ter z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami. Z drugimi samoupravnimi sporazumi oziroma s pogodbami udeleženci v svobodni menjavi dela podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in druge zadeve. 45. člen S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredelijo zlasti: - politiko in srednjeročne cilje razvoja kulturnih dejavnosti v občini in mestu Ljubljani, - naloge, obveznosti in sredstva, prikazane po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, - naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih samoupravnih družbenih dogovorih in predpisih ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog, - organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določi politiko in naloge v posameznem letu, ter ukrepe, ki zagotavljajo njihovo izvajanje. V. POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV 46. člen Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti v skladu z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti kot tudi ne v nasprotju s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je skupnost sklenila ali k njim pristopila. 47. člen Postopek sklepanja samoupravnih sporazumov v skupnosti mora biti v skladu z zakonom in tem statutom. Samoupravni splošni akt je mogoče spremeniti ali dopolniti, ukiniti ali mu podaljšati veljavnost samo po postopku, ki je določen za njegovo sprejemanje. j 48. člen Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Če s samim samoupravnim splošnim aktom ni določen poznejši rok začetka veljavnosti, začne veljati 8. dan po objavi. Samoupravni splošni akti, za katere je potrebno soglasje skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ter spremembe in dopolnitve teh aktov se objavijo šele, ko je to soglasje dano. Samoupravni splošni akti se objavljajo v delegatskem gradivu občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje v delegatskem gradivu Ljubljanske kulturne skupnosti. Samoupravni sporazumi 49. člen Postopek samoupravnega sporazumevanja o zadevah skupnega pomena začne skupščina in ga tudi vodi. Skupščina je dolžna obravnavati pobudo, ki jo za sklenitev vsakega samoupravnega sporazuma dajo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah, po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ali po svojih delegatih v odboru za samoupravno delavsko kontrolo kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji ali družbenopolitični skupnosti. 50. člen Ko skupščina sprejme pobudo za sklenitev nekega samoupravnega sporazuma, da njegov osnutek v obravnavo delegacijam in konferencam delegacij, da se o njem izrečejo v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Če organ, ki je dal pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma, ni tudi pripravil osnutka tega sporazuma, pripravi osnutek ddbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela oziroma, če skup- , ščina tako sklene, delegatska delovna skupina. 51. člen Ko poteče rok za obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma, ugotovi odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela rezultat te obravnave in predlaga skupščini stališča do posameznih v obravnavi izraženih predlogov in pripomb. Ob ugotovljenem soglasju določi skupščina predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje udeležencem sporazumevanja v sprejem. Samoupravni sporazupi je sklenjen, ko ga sprejme najmanj toliko udeležencev, kolikor je po njegovih določbah potrebno za sklenitev in to dejstvo ugotovi skupščina. Plani in programi skupnosti 52. člen Plane ter programe skupnosti sprejema skupščina skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih samoupravnih sporazumov. Plan skupnosti sprejema skupščina v soglasju s skupščino Ljubljana Moste-Polje. S planom oziroma programom skupnosti ni mogoče naložiti uporabnikom ali izvajalcem materialnih obveznosti, kakršnih niso prevzeli s samoupravnim sporazumom. Za obravnavo osnutka plana oziroma programa mora biti zagotovljen čas najmanj 15 dni, oziroma rok, ki ga določa zakon. Statut skupnosti 53. člen Statut skupnosti sprejema skupščina potem, ko je bil njegov osnutek najmanj 30 dni v obravnavi. Če je bil začet postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta to, ker je bil spremenjen oziroma dopolnjen samoupravni sporazum o ustanovitvi ali ker so v samoupravni, organiziranosti uporabnikov oziroma izvajalcev nastale takšne spremembe, ki so terjale spremembo števila delegatskih mest ali sestavo konferenc delegacij oziroma iz podobnih razlogov, skupščina s statutarnim sklepom začasno uredi zadeve, ki jih ni mogoče odlašati. Statutarni sklep iz prejšnjega odstavka preneha veljati z dnem uveljavitve sprememb oziroma dopolnitev statuta. Poslovnik skupščine 54. člen V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti iu njenim statutom skupščina s svojim poslovnikom podrobneje uredi vprašanja v zvezi s svojim delom. VI. STROKOVNA SLUŽBA , 55. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih ali pomožnih del, ki omogočajo uporabnikom in izvajalcem, da v skupnosti v skladu s tem statutom samoupravno sprejemajo in uresničujejo odločitve, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini skupno strokovno službo. Skupna strokovna služba: ~ pripravlja osnutke letnih programov in srednjeročnih planov, finančnih načrtov, samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov, kijih sprejema skupščina, in skrbi za informiranost, ~ uresničuje samoupravne splošne akte in sklepe skupščine in njenih organov, ~ opravlja administrativna in tehnična dela za delo organov skupnosti. Analitsko strokovna dela, zlasti -tista, ki zadevajo enotnost razvoja kulture v vseh ljubljanskih občinah, ter finančno poslovanje skupnosti opravlja za skupnost skupna strokovna služba vseh ljubljanskih občinskih kulturnih skupnosti pri Ljubljanski kulturni skupnosti. O medsebojnih razmerjih sklene skupnost z delovno skupnostjo strokovnih služb oziroma z upravnim organom samoupravni sporazum. VII. JAVNOST DELA 56. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti in o problemih, razmerah v kulturi v občini in o razvoju kulture, uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi družbenih sredstev pa tudi o drugih zadevah, ki so pomembne za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. 57. člen Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti: - prek delegatov v skupščini, - s pisnimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine, - z letnim poročilom o delu-skupnosti, * - z objavo v glasilu skupščine občine in SIS občine Ljubljana Moste-Polje Delegatska tribuna in - z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo popolno obveščenost. Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 58. člen Za razlago statuta je pristojna skupščina. 59. člen Šteje se, da je statut sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti, in da k njemu soglasje skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, veljati pa začne 8 dni po objavi v Delegatski tribuni, glasilu skupščine občine in SIS občine Ljubljana Moste-Polje. 60. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut skupnosti, kije bil sprejet dne 21. decembra 1978. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje je po končani razpravi o pobudi za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje, v skladu z interesi delovnih ljudi in občanov izraženimi v razpravi oblikovala na svoji seji dne 13. decembra 1982 naslednji PREDLOG za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje Območje občine se spremeni tako, da bo celotna stanovanjska soseska MS 12—2 Nove Jarše sodila v občino Ljubljana Moste-Polje 'n bo na tem odseku spremenjena meja med občinama Moste-Polje in Bežigrad potekala po severnem robu že zgrajene servisne ceste in po zahodnem robu Jarškc ceste skladno z načrtom, ki ga lzdela Geodetska uprava mesta Ljubljana. Občinska konferenca SZDl. predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, da ta predlog obravnava in sprejme,'ter hkrati predlaga skupščini SRS izdajo zakona o spremembi zakona' o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter ° območjih občin, skladno s predlogom. OBRAZLOŽITEV Občinska konferenca $/.DL je po'končani razpravi o pobudi za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje ugotovila, da je pobuda v skladu z interesi delovnih ljudi in občanov in da te skladnosti ni potrebno ugotavljati z referendumom. Glede na to, da v razpravi niso bili posredovani nikakršni spreminjcvalni oziroma dopolnilni predlogi, je predlog spremembe povsem identičen s pobudo, ki jo je tudi skupščina občineLjubljana Moste-Polje sprejela brez pripomb na svoji seji 17. novembra I 982. OBČINSKA KONFEKLNCA S/.DL LJUBLJANA MOSTE-POLJE Clevelandska ulica rfiil 7nT C3 W0 Jarše Enota Mojca -ir" 7^-f- Ul.Gradnikove brigade c :^ L - • *> 1 - VESNA FILM ■ Uliiumu 11«-—Ul**—-.y -y ms. ZAZIDALNI NAČRT ZA ZAZIDALNI OTOK MS 12/2 NOVE JARŠE 2»Xj •AT iš« MERILO M000 s' ;**•- - rv wc..... - SERVISI.I $8 551 < i . > >f.* -- i.1-« a* '•'k-4 'V,' V.* A ' Xa -A: . * •1 A.-« ,*. — Tir N L, la I (DoroamKi # j j; 4Q I T* - 'l1 >' « !< : 1 *•* ■ * XW't;AV^ ^ * .,>*•* 4 ^ ' . £t#V ~ V . . r: . Ja. « . jta-■ i. '1 ' < Vi ' „ • v) . s j ... . «■"•;■- * 4* "Jv*/> * i' < :*>*.; 'Jrrr« i * . , *- A r i '«*. -i/f /• .’ °v,- ■■. «r> * «# • 'r „'2šrr - '■ ? •:«• i ’ ;/1 1 z '-1 , V*f> ^ A? l H • - LEGENDA OBSTOJ. MEJA MED OBČ. BEŽIGRAD, MO SI E'POLJE N0VA M£JA med OBČ. BEŽIGRAD, MOSTE-POL JE r Na podlagi 30., 59., 62., 66., 77., 87., 88., 89., 106., 107. in 109. člena Zakona o rednih sodiščih, ter 19., 21., 23., 32., 35., 37., 41., 44. in 61. člena Zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) so skupščine občin: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič- Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi sklenile DOGOVOR o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani l. V prvem odstavku točke 4 Dogovora o zagotavljanju pogojev za ,el° Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78 in 42^82) se število 124 nadome-sti s številom 136 ter število 1500 s številom 1740, v drugem odstavku lste točke Dogovora pa se število 90 nadomesti s številom 102. Dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vse udeleženke. Dogovor objavi v Uradnem listu SR Slovenije Skupščina občine Ljubljana Štev.: Datum: — ■ N Na podlagi 3. odstavka 30. člena, 2. odstavka 59. člena in 106. člena Zakona o rednih sodiščih ter 3. odstavka 19. člena, 1. odstavka 21. člena ter 3. odstavka 23. člena Zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) so skupščine občin: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi sprejele ODLOK o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v______________________________________________ 1. člen V členu 2 Odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št.: 17/78 in 42/82 se število 124 nadomesti s številom 136. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Štev.: Datum: OBRAZLOŽITEV Z odlokom o določitvi števila sodnikov in sodnikov porotnikov TS v Ljubljani (Uradni list S RS št. 17-78) je določeno, da ima to sodišče 124 s°dnikov in predsednika sodišča. Z dogovorom o zagotavljanju pogo-lev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega toiil-stvav Ljubljani (Ur. list SRS 17-78) je določeno, da ima enota v Ljub-ijani 90 sodnikov. To število za tekoče reševanje pripada zadev ni za-aostno, zato v skladu s soglasjem Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo v Ljubljani z dne 5. IL 1982, št. 402—43-82 in stališ-cem MK SZDL Ljubljana, predlagamo povečanje števila sodnikov za '2, to je na 137 vključno s predsednikom sodišča. Istočasno glede na obseg dela in število nerešenih zadev predlagamo, da se število sodni- kov na enoti v Ljubljani, določenim v dogovoru poveča za 12, to je od 90 na 102. Notranjih rezerv na enotah ni, prav tako ni pokritja za 3-4% odsotnost sodnikov skozi vse leto zaradi bolezenskih izostankov, obseg dela je v stalnem porastu, zato smo prisiljeni za iz vajanje redne dejavnosti predlagati povečanje obstoječe sistemizacije sodniških delovnih mest. Spremenjeno — povečano— število sodnikov, vključno s potrebnimi novimi administrativnimi delavci, ki ga je.treba doseči še v prvi polovici leta 1983, predstavlja dodatno finančno obremenitev občin, zato predlagamo, da se v letošnjem letu financira po dodatnem finančnem načrtu v breme izključno ljubljanskih občin, v teku leta 1984 pa je potrebno na novo določiti ključ financiranja. POVZETEK L L Namen V predlogu Odloka o spremembi Odloka o določitvi enot števila j“°dnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljub-jani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega to-21 s,va v Ljubljani in predloga Dogovora o spremembi Dogovora o zastavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Tejinega javnega tožilstva v Ljubljani je predlagano povečanje šte-lla s°dnikov za 12 (s 124 na 136) in povečanje števila sodnikov pomnikov za 240 (s 1500 na 1740). 1.2. Temeljne ugotovitve 1.2.1 Temeljno sodišče je v letu 1982 seznanilo družbenopolitične skupnosti s problematiko Temeljnega sodišča še posebej enote v Ljubljani, ki je ena tistih enot, kjer je največ težav pri uresničevanju pravosodne funkcije z vidika reševanja zadev, kadrovske problematike, prostorskih in drugih pogojev. Naslednji podatki kažejo na porast obsega dela, ki ga na enoti v Ljubljani z obstoječim številom sodnikov ni več mogoče obvladati: Leto št. nerešenih zadev Ind. Prlpad Ind. št. nerešenih zadev Ind. Ostane nerešeno Ind. 1979 20.039 100,00 80.458 100,00 77.957 100,00 22.500 100,00 1960 22.540 112,48 97.795 121,55 94.857 121,68 25.478 113,24 1961 25478 127,14 106.664- 132,57 102.018 130.86 30.308 134,70 1962 do 30.6. 30.308 151,25 56.424 70,13 45.160 57.93 31.572 140,32 x od tega \ U. Bežigrad 11.306 10,6% Lj. Center 25.076 23.5% g. M. Polje 10.137 9.5% Lj. Šiška 16.164 15,1% g. Vič-Rudnlk 12,069 11,3% ostale slovenske občine 31.912 30,0% Ob tem naraščanju pripada nujno ostaja število nerešenih zadev iz leta v leto večje. Največji zaostanki, ki presegajo enoletni pripad, so na pravdnem ter na kazenskem in gospodarskem pravdnem področju, kjer z obstoječim številom sodnikov ni moč obvladati tekoči pripad. 1.2.2. Tako stanje povzroča nezaupanje med delovnimi ljudmi in občani v učinkovitost pravosodnega sistema, zato je odprava zaostanka nujna. V ta namen je potrebno v letu 1983 zagotoviti smotrno in racionalno notranjo organizacijo opravil v pravosodju ter večje število sodnikov in sodnikov porotnikov. 1.2.3. Nakopičeni zaostanki in številne izredno zahtevne in družbeno prioritetne zadeve na Temeljnem sodišču v Ljubljani enota Ljubljana narekujejo razporeditev vseh 12 sodnikov na enoto v Ljubljani in sicer 6 sodnikov na pravdni oddelek, 4 sodnike na kazenski oddelek I. stopnje in 2 sodnika na gospodarski oddelek za reševanje gospodarskih sporov. S povečanjem števila sodnikov pa se ustrezno poveča tudi zasedba administrativno tehničnih sodelavcev in sicerza 10 strojepisk in 5 vpi-sničark. 1.2.4. Za namestitev novih sodnikov in administrativno tehničnih delavcev je potrebno zagotoviti dodatne prostore, zlasti pa tudi prostore za opravljanje glavnih obravnav. Prostorski pogoji enot Temeljnega sodišča v Ljubljani so namreč neustrezni že od začetka njenega delti in se s predvideno kadrovsko krepitvijo enote in naraščanjem obsega dela slabšajo. V letu 1983 bo potrebno zagotoviti 370 m2 pisarn in razpravnih prostorov. % 1.2.5. Zagotovitev ustreznega kadra in potrebnih prostorov predstavlja dodatno finančno obremenitev ljubljanskih občin v letu 1983 v višini 15,219.000 din po naslednjih deležih: PREDLOG f — Na podlagi 90. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje (Delegatska tribuna št. 2/82) in v skladu s 194. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne ... in na seji zbora Krajevnih skupnosti dne..sprejela SKLEP o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste- Polje J 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglašata s statutom občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje. DPS Dogovorjeni KUučza Obveznost v 2. ; ključ dodatni financiranja program v % TS v % 000 din Sklep začne veljati z dnem sprejema na seji skupščine. Lj. Bežigrad Lj. Center Lj. Moste-Polje Lj. Šiška Lj. Vlč-Rudnlk Ostale slovenske občine 9,528 20,047 9,082 13,669 11,564 36,150 14,92 31.38 14,22 21.38 18,10 0,00 3.766 7.914 3.686 6.392 4.586 * Datum: Številka:, SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE PREDSEDNIK Niko LUKEŽ SKUPAJ: 100,00 100,00 25.219 1.3. Materialne posledice Z odlokom o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1983 so zagotovljena sredstva za financiranje redne dejavnosti Temeljnega sodišča v višini 21,454.000 din, kar pomeni za 16% več sredstev kot v letu 1982 skladno z dogovorom med ljubljanskimi občinami in mestom Ljubljana. Dodatno obveznost financiranja Temeljnega sodišča v Ljubljani v višini 3,762.000 dinarjev bo v letu 1983, glede na globalno povečanje prorauna za 12% v primerjavi z letom 1982, težko realizirati v celoti. Potrebna sredstva se bodo v okviru realnih možnosti zagotovila ob sprejetju rebalansa proračuna za leto 1983. BELEŽKE: OBRAZLOŽITEV V mesecu januarju 1980 je stopil v veljavo zakon o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list SRS St. 1/80), na osnovi katerega je občinska izobraževalna skupnost sprejela spremembe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti (Delegatska tribuna St. 2-82 ) in statut občinske izobraževalne skupnosti (na 19. seji skupSčine OIS, dne 19. 3. 1982). Komite za družbene dejavnosti in sekretariat za občo upravo občine Ljubljana Moste-Polje sta pregledala statut občinske izobraževalne skupnosti in ugotovila, da ureja vsa vpraSanja o notranjih razmerjih, ki jih v smislu Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ St. 35-76) mora vsebovati Določbe statuta so v skladu z Ustavo in zakonom. Komite za družbene dejavnosti predlaga občinski skupščini, da sprejme sklep, s katerim daje soglasje k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje. Ce se delegati želijo podrobneje seznaniti z vsebino statuta občinske izobraževalne skupnosti, je le-ta na razpolago v Komiteju za družbene dejavnosti Občinski komite za družbene dejavnosti ( ~ > V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje (Delegatska tribuna št. 21982) je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje na seji zbora uporabnikov Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 3.3.1982 sprejela STATUT občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje I- SPLOŠNE DOLOČBE l. člen Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občinska izobraževalna skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovili s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi oličinske izobraževalne skupnosti delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje kot uporabniki in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizo-braževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost ali sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljale na območju občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občina) kot izvajalci po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, samoupravnih organizacijah, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih. Člani občinske izobraževalne skupnosti so uporabniki in izvajalci, k' so po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, samoupravnih organizacijah, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih sklenili samoupravni sporazum iz pr-vega odstavka tega člena ali k njemu pristopili. 2. člen Namen in cilj ustanovitve ter delovno področje občinske izobraževane skupnosti so določeni s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom. 3. člen Ta statut v skladu.s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti podrobno ureja vprašanja, ki so pomembna za delovanje občinske izobraževalne skupnosti. 4. člen Občinska izobraževalna skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje. Sedež občin-ske izobraževalne skupnosti je v Ljubljani. Proletarska L Občinska izobraževalna skupnost je vpisana v sodni register pri •emeljnem sodišču v Ljubljani, Enota Ljubljana. 5. člen Občinska izobraževalna skupnost kot pravna oseba nima trajnih sredstev. V pravnem prometu uporablja.združena sredstva uporabni-in izvajalcev v skladu v samoupravnimi splošnimi akti sprejetimi v °bčinski izobraževalni skupnosti. v mejah iz prejšnjega odstavka tega člena občinska izobraževalna skupnost lahko prevzema odgovornost do drugih. 6. člen Občinsko izobraževalno skupnost piedstavlja in zastopa predsed-H^skupščine, če je ta odsoten ali zadržan pa njegov namestnik. č okviru svojega pooblastila iz prvega odstavka tega člena sme Predsednik skupščine pooblastiti drugega delegata s stalno funkcijo v skupščini, da predstavlja občinsko izobraževalno skupnost v določeni predsednik skupščine opravlja kot zastopnik občinske izobraže-‘* lme skupnosti pravna dejanja ter zastopa občinsko izobraževalno upnost pred sodišči in drugimi organi v zvezi s samoupravnimi spo- razumi sklenjenimi v občinski izobraževalni skupnosti kot tudi v zvezi z odločitvami skupščine. V izvršilnih zadevah, o katerih na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti ali tega statuta odloča organ skupščine, zastopa občinsko izobraževalno skupnost predsednik tega organa, če je predsednik zadržan pa njegov namestnik. Predsednik skupščine in predsednik njenega organa smeta dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pisno pooblastilo za posamična določena pravna dejanja. Predsednik organa skupščine sme s soglasjem tega organa v mejah svojih pooblastil prenesti opravljanje določenih vrst pravnih dejanj na vodjo ali na določenega delavca delovne skupnosti, ki za občinsko izobraževalno skupnost opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela. • • 8. člen Občinska izobraževalna skupnost ima štampiljko, ki ima obliko kroga s premerom 32 mm. Pečat ima ob robu napis OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST, v sredini pa LJUBLJANA MOSTE- POUE. II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN URESNIČEVANJE DELEGATSKIH RAZMERIJ SKUPŠČINA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI 1. Sestava skupščine 9. člen Skupščina občinske izobraževalne skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 10. člen V zboru uporabnikov je 54 delegatskih mest. V zbor uporabnikov delegirajo delegate delegacije uporabnikov, ki so člani občinske izobraževalne skupnosti: — 29 delegatov delegacije organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti, — 2 delegata delegacije delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, — 23 delegatov delegacije krajevnih skupnosti. Delegacije, ki bi po merilu iz prejšnjega odstavka tega člena ne dobile delegatskega mesta v zboru uporabnikov, se v skladu s samoupravnim sporazumom združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov. Delegacija vsake krajevne skupnosti ima eno delegatsko mesto. 1L člen V zboru izvajalcev je 28 delegatskih mest V zbor izvajalcev delegirajo delegate delegacije izvajalcev, ki so člani občinske izobraževalne skupnosti: — 25 delegatov delegacije izobraževalnih organizacij, — 1 delegatov delegacije organizacij združenega dela, ki so v občinski izobraževalni skupnosti po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti izvajalci, — 2 delegatov delegacije družbenih organizacij in društev. Delegacije, ki bi po merilu iz prejšnjega odstavka tega člena ne dobile delegatskega mesta v zboru izvajalcev, se v skladu s samoupravnim sporazumom združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov. Pri delegiranju delegatov izobraževalnih organizacij v zboru izvajalcev je treba zagotoviti ustrezno zastopanost učencev oziroma študentov v skladu z zakonom. 12. člen V skupščino občinske izobraževalne skupnosti je lahko delegiran član delegacije, ki je dopolnil 18 let starosti. Ne glede na prvi odstavek tega člena v skupščino ne more biti delegiran član delegacije: — če ga je skupščina izvolila v enega od .svojih organov, — če je član odbora samouflfavne delavske kontrole, — če je delavec strokovne službe občinske izobraževalne skupnosti, — v drugih primerih, ko to določa zakon. 2. Stalne funkcije v skupščini 13. člen V skupščini so stalne funkcije predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednikov in namestnikov predsednikov zborov ter predsednikov in članov izvršilnih organov. Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti, na druge stalne funkcije v skupščini pa so delegati voljeni za čas trajanja mandata delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih. « 14. člen Delegatu preneha stalna funkcija v skupščini še preden poteče čas, za katerega je izvoljen: — v primerih, ko to določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, — če ga skupščina oziroma ustrezen zbor odpokliče ali sprejme njegov odstop. 15. člen V primeru, ko preneha delegatu stalna funkcija pred potekom mandatne dobe, izvoli skupščina oziroma zbor na to funkcijo drugega delegata za preostali del mandatne dobe. 16. člen Delegat je lahko izvoljen na isto stalno funkcijo največ dvakrat zapored. Določilo o omejitvi ponovne izvolitve ne velja v primeru, če je delegat opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe. 17. člen Nosilci evidentiranja in kandidiranja za izbor delegatov na stalne funkcije v skupščini so delovni ljudje in občani organizirani v Sociali-tični zvezi delovnega ljudstva, ali zvezi sindikatov. 18. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavlja in zastopa občinsko izobraževalno skupnost, — organizira delo v skupščini, — sklicuje in vodi skupne seje zborov in predlaga dnevni red zanje, — s predsednikoma zborov vodi skupna zasedanja zborov, — skrbi, da skupščina dela po svojem poslovniku, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, — podpisuje družbene dogovore, samoupravne sporazume ter druge samoupravne splošne akte in sklepe, ki jih sprejme skupščine, — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 19. člen Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje funkcije, pomaga predsedniku skupščine pri opravljanju njegovih nalog in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina. 20. člen Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte zbora, za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor. Predsednik zbora je za svoje delo odgovoren zboru. 21. člen Namestnik predsednika zbora nadomešča predsednika zbora z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje funkcije, pomaga predsedniku zbora pri opravljanju njegovih nalog in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik zbora oziroma zbor. 3. Predsedstvo skupščine 22. člen Predsedstvo skupščine obravnava vprašanja v zvezi z načrtovanjem, pripravo in sklicem sej zborov sktipščine in njenih organov ter usklajuje njihovo delo. V teh vprašanjih predsedstvo skupščine sodeluje s predsedstvi drugih izobraževalnih skupnosti, pa tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi ter z družbenopolitičnimi organizacijami. 23. člen Seje predsedstva skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine v skladu s poslovnikom skupščine. 24. člen Na seje predsedstva skupščine je vabljen tudi predsednik odbora samoupravne delavske kontrole, po potrebi po tudi vodje delovnih teles in drugi, ki s svojim sodelovanjem na seji lahko prispevajo k uspešnejšemu delu predsedstva. 4. Delovno področje in delo 25. člen Delovno področje skupščine in njenih zborov je določeno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom. 26. člen Skupščina sprejema odločitve o zadevah iz svoje pristojnosti na zasedanjih svojih zborov v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti. Skupščina lahko sklene, da o posamezni zadevi, o kateri je pooblaščena odločati, odločijo uporabniki in izvajalci v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 27. člen Če odločitev v zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, ni sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu, se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek izvede skupna komisija v katero imenuje vsak zbor tri delegate. Skupno komisijo in njenega predsednika imenuje skupščina na skupnem zasedanju zborov. 28. člen Zbora lahko na isti seji nadaljujeta razpravo in sprejmeta odločitev o zadevi, v kateri ni bilo doseženo soglasje, če skupna komisija iz, prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in predlaga usklajen predlog odločitve, ki ga zbora sprejmeta. Če navkljub usklajevanju ni doseženo soglasje v skupni komisiji ali če njen usklajen predlog ni sprejet, se zadevo začasno umakne z dnevnega reda, skupno komisijo pa zadolži, da ponovi usklajevalni postopek. Skupna komisija mora v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena v roku, ki ga določita zbora, vendar ne daljšem od 30 dni, predložiti zboroma usklajen predlog odločitve. Delo skupne komisije podrobneje določa poslovnik skupščine. Predsednika zborov sta dolžna usklajen predlog odločitve takoj predložiti zboroma v obravnavo in odločanje. 29. člen Če tudi po ponovljenem usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje v skuphi komisiji ali če njen usklajen predlog ni sprejet, se zadevo umakne z dnevnega reda. 30. člen Če v primeru iz prejšnjega člena ni sprejeta odločitev o zadevi, od katere je bistveno odvisno delo občinŠke izobraževalne skupnosti in bi zavoljo tega lahko nastale motnje pri izpolnjevanju obveznosti ali družbena škoda, je predsednik skupščine dolžan o tem obvestiti skupščino občine, ki lahko začasno uredi to zadevo,v skladu s statutom občine. 31. člen Sejo zbora skliče predsednik zbora v skladu s programom dela tega zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij, delegatov v zboru, ali na podlagi sklepa zbora. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, odbor skupščine, odbor samoupravne delavske kontrole ali najmanj petina delegatov v zboru. Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predlagatelj ali predsednik skupščine. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zboru gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja. 32. člen Skupno sejo zborov skliče predsednik skupščine in ji predseduje. 33. člen Zbora skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali sklepu zborov njuna predsednika. Skupno zasedanje vodi skupaj s* predsednikoma zborov predsednik skupščine. 34. člen Seja zbora mora biti sklicana praviloma 14 dni pred dnem, določenim za sejo. Sklic mora vsebovati predlog dnevnega reda in gradivo. 35. člen Prvo sejo zbora pripravi in skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah. Če prve seje zbora ne skliče v določenem roku dotedanji predsednik zbora, je to nemudoma dolžan storiti dotedanji predsednik skupščine. 36. člen Prvo sejo zbora prične dotedanji predsednik zbora in jo vodi do izvolitve novega predsednika zbora. 37. člen Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru. Kandidat za posamezno funkcijo je izvoljen, če j*zan j glasovala večina vseh delegatov v zboru. Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor, da se glasuje tajno. Ge so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. 38. člen . Vsak nosilec funkcije v skupščini in njenih organih, ki ga voli ali 'menuje skupščina, je njej osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. . Skupščini so kolektivno odgovorni organi in komisije, ki jih voli ali 'menuje. < 4 upravnih organov oziroma organizacij, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki zaradi poznavanja problematike ali zainteresiranosti lahko pomembno prispevajo k reševanju teh vprašanj. Ti delegati oziroma predstavniki imajo pravico sodelovati v obravnavi vprašanj h katerim so bili vabljeni. V zvezi s temi vprašanji so dolžni dajati pojasnila in odgovarjati na vprašanja delegatov. 48. člen Poskwnik skupščine podrobneje določa sodelovanje delegatov in predsednikov iz prejšnjega člena na sejah zborov. 39. člen V okviru odgovornosti in ocene njegovega dela lahko skupščina no-sncu funkcije, članu njenega organa ali delovnega telesa postavi vpra-sljcn' delegati ali predstavniki drugih izobraževalnih Pnosti, samoupravnih interesnih skupnosti drugih dejavnosti, 7. Izvršilni organi 49. člen Izvršilni organi opravljajo naloge opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti in tem statutom tako, da vsak na svojem delovnem področju: pripravlja osnutke oziroma predloge samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina, — skrbi za izvajanje sklenjenih samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine, — spremlja njihovo izvajanje in o tem v rokih, ki so v njih določeni ali, ki jih določi skupščina, poroča skupščini, — sprejema posamične akte in drtige ukrepe izvršilne narave na podlagi samoupravnih splošnih aktov, — sodeluje z ustreznimi organi drugih izobraževalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti drugih dejavnosti, upravnih organov oz. organizacij, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. — zavzema stališča in daje mnenja o gradivih, ki so jih pripravili drugi, pa bodo predložena skupščini, opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži skupščina v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in predpisi 50. člen Izvršilni organi so: 1. odbor za samoupravno organiziranost, 2. odbor za planiranje in svobodno menjavo dela, 3. odbor za kadrovsko izobraževalno politiko, 4. odbor za razvoj vzgoje in izobraževanja., . 5. odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 51. člen Odbor za samoupravno organiziranost opravlja naloge iz 47. člena tega statuta v naslednjih zadevah: — proučevanje organizacije občinske izobraževalne skupnosti z vidika uresničevanja delegatskega sistema in njegovega delovanja, uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev, poročanje o tem skupščini in predlaganje ustreznih ukrepov, — sodelovanje z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, — vključevanje v družbeni sistem informiranja, — volitve, imenovanja, odpoklici in razrešitve v skupščini, — družbena priznanja in nagrade, — povračila stroškov, nadomestila osebnega dohodka in druge pravice delegatov v zboru na podlagi njihovega dela v skupščini, — odnosi med občinsko izobraževalno skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe izobraževalnih skupnosti v Ljubljani oziroma drugimi organizacijami in skupnostmi, ki opravljajo za občinsko izobraževalno skupnost administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela. 52. člen Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela opravlja naloge iz 47. člena tega statuta v naslednjih zadevah: — pripravljanje osnutkov oziroma predlogov planskih aktov občinske izobraževalne skupnosti, — spremljanje uresničevanja planskih aktov, poročanje o tem skupščini in predlaganje ukrepov za uresničevanje planov ter odpravljanje motenj, — sodelovanje pri oblikovanju dogovora o temeljih plaha občine, — določanje programov storitev oziroma posamičnih vzgojnoizo-braževalnih in drugih storitev, ki so predmet svobodne menjave dela v občinski izobraževalni skupnosti, — oblikovanje standardov in normativov, povračil oziroma cen v svobodni menjavi dela v občinski izobraževalni skupnosti, spremljanje njihovega vpliva na družbenoekonomski položaj izvajalcev in predlaganje ustreznih ukrepov. 53. člen Odbor za kadrovsko-izobraževalno politiko opravlja naloge iz 47. člena tega statuta v naslednjih zadevah: — ugotavljanje in usklajevanje kadrovsko-izobraževalnih potreb po usmerjenem izobraževanju, — sodelovanje pri usklajevanju obsega in razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju, — sodelovanje pri usklajevanju vpisa učencev in študentov v programe in smeri usmerjenega izobraževanja, — sodelovanje pri pripravljanju planskih aktov na področju izobraževanja, usposabljanja in štipendiranja za potrebe osnovnega in usmerjenega izobraževanja, — sodelovanje pri pripravljanju osnutkov oziroma predlogov samoupravnih splošnih aktov. 54. člen Odbor za razvoj vzgoje in izobraževanja opravlja naloge iz 47. člena tega statuta na področju osnovnega in usmerjenega izobraževanja s tem, da: — obravnava pomembnejša strokovna vprašanja v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem osnovnega in usmerjenega izobraževanja in daje predloge skupščini in njenim organom, — pripravlja oziroma sodeluje pri pripravljanju programov storitev oziroma posameznih vzgojnoizobraževalnih in drugih storitev, ki se zagotavljajo s svobodno mencavo dela v občinski izobraževalni skupnosti, — pripravlja oziroma sodeluje pri pripravljanju osnutka oziroma predloga programske zasnove za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov za stalno izobraževanje na področju kulture, samoupravljanja, družbenopolitičnega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja za območje občine (v nadaljnjem besedilu: programi za izpopolnjevanje) in ga predlaga v sprejem skupščini, — pripravlja oziroma sodeluje pri pripravljanju predlogov vzgojnoizobraževalnih programov za izpopolnjevanje in jih predlaga v sprejem skupščini, — obravnava in sprejema poročila o spremljanju izvajanja in vrednotenju programov v osnovnem izobraževanju in progranfov za izpopolnjevanje, poroča o tem skupščini in njenim organom in daje pobude za njihovo stalno posodabljanje, — skrbi za raziskovalno in razvojno delo na področju osnovnega izobraževanja, — sodeluje z ustreznimi organi drugih izobraževalnih skupnosti, strokovnimi službami, raziskovalnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži skupščina v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. 55. člen Izvršilni organi (v nadaljnjem besedilu: odbori) sodelujejo med seboj in usklajujejo stališča. Vsi odbori obvezno sodelujejo in oblikujejo skupna stališča v pripravljanju planskih aktov občinske izobraževalne skupnosti in usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela in odbor za razvoj vzgoje jn izobraževanja obvezno sodelujeta in oblikujeta skupna stališča glede standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraže-valne dejavnosti ter osnov in meril za oblikovanje povračil za programe storitev oziroma cene posamičnih storitev. Če nastane dvom v čigavo delovno področje sodi posamezna zadeva, se to rešuje z dogovarjanjem v predsedstvu skupščine. Odbori so se pri svojem delu dolžni ravnati po odločitvah skupščine. 56. člen Odbor lahko zahteva od drugih organov skupščine ter od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev poročila oziroma podatke, ki jih potrebuje za spremljanje izvajanja že sprejetih in za pripravo novih samoupravnih splošnih aktov in drugih odločitev skupščine. 57. člen Vsak odbor ima predsednika, namestnika predsednika in štiri člane tako, da ga sestavlja enako število delegatov uporabnikov in enako število delegatov izvajalcev. V odboru za kadrovsko-izobraževalno planiranje in v odboru za razvoj vzgoje in izobraževanja mora biti med delegati izvajalcev vsaj en učenec oziroma študent. 58. člen Odbor dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na svojo pobudo, na pobudo delegacije in na pobudo članov odbora. Predsednik je dolžan v skladu z delovnim načrtom odbora sklicati sejo odbora, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsednik zbora, če to predlagata vsaj tretjina članov odbora ali zbor. Če predsednik odbora ne skliče seje, ko jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora. 59. člen Odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov odbora. Odbor veljavno sprejme odločitev z večino glasov vseh članov odbora. 60. člen Na seje odborov je k obravnavi posameznih vprašanj lahko povabljen vsak, ki zaradi poznavanja problematike ali zainteresiranosti lahko pomembno prispeva k reševanju teh vprašanj. 61. člen Poslovnik skupščine podrobneje določa medsebojno sodelovanje odborov, način in metode njihovega dela, sodelovanje drugih pri njihovem delu in sprejem odločitev. , i 8. Delovna telesa 62. člen Skupščina, njena zbora in odbori lahko ustanovijo svoja stalna ali občasna delovna telesa. Pravilomaje v delovnih telesih enako število predstavnikov uporabnikov in izvajalcev. Organ, ki ustanovi delovno telo, s sklepom o ustanovitvi: — imenuje člane delovnega telesa in določi predsednika, — določi delovno področje delovnega telesa oziroma dela in naloge, — opredeli smernice za delo delovnega telesa, — določi rok za izvedbo del in nalog, predložitev poročil in predlogov ukrepov, 63. člen Delo delovnega telesa vodi njegov predsednik. Za proučitev ali pripravo predlogov rešitev posameznih zadev, ki segajo na delovno področje več odborov lahko ti odbori ustanovijo skupno delovno telo, ki ga vodi član odbora, ki bo zadevo predložil v obravnavo skupščini oziroma zboru. Podrobneje ureja delo delovnih teles poslovnik skupščine. 9. Delegacija zbora uporabnikov in delegacija zbora Izvajalcev za delegiranje delegatov v skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije (1SS) 64. člen Delegacijo posameznega zbora sestavlja pet delegatov, ki jih izvoli zbor. Prek delegacije uresničuje zbor svoje pravice in dolžnosti v ustreznem zboru skupščine ISS na podlagi samoupravnih splošnih aktov ISS in samoupravnih splošnih aktov občinske izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom. • 65. člen Delegacija se sestaja in obravnava zadeve, ki so pomembne za njeno delo. Delegacija in njeni člani imajo pravico in dolžnost, da: — so pravočasno seznanjeni o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo delo, — sodelujejo na sejah zbora in odborov, kadar razpravljajo o aktih iz pristojnosti ustreznega zbora skupščine ISS, — predlagajo, da zbor sprejema stališča o posameznem vprašanju, o katerem bo odločal ustrezen zbor skupščine ISS, — obveščajo zbor o delu ustreznega zbora skupščine ISS, o svojem delu in delu svojih članov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ustrezen zbor skupščine ISS in o stališčih delegatov drugih izobraževalnih skupnosti o teh zadevah ter o splošnih vprašanjih in problemih s katerimi se seznani pri svojem delu v skupšini ISS. 66. člen Delegacija seznanja s svojim delom tudi predsedstvo skupščine in odbor samoupravne delavske kontrole. 67. člen Delegacija ima vodjo, ki ga imenuje zbor. Vodja predstavlja delegacijo in sklicuje njene sestanke. 68. člen Podrobneje določa delo delegacije poslovnik skupščine. 69. člen Zbori skupščin določenih občinskih izobraževalnih skupnosti s samoupravnim sporazumom v skladu s statutom ISS in zakonom opredelijo delegiranje skupnega delegata in oblikovanje skupnega stališča za njegovo delo v ustreznem zboru skupščine ISS. ENOTE občinske izobraževalne skupnosti in temeljne SKUPNOSTI 70. člen Delavci ene ali več izobraževalnih organizacij in uporabniki katerih potrebe in interese ti delavci zadovoljujejo, lahko v okviru občinske izobraževalne skupnosti pod pogoji, ki jih določata samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti in ta statut s samoupravnim sporazumom ustanovijo enoto občinske izobraževalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: enota). 71. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote določa v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti in tem statutom medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev v enoti. 72. člen V enoti se uporabniki in izvajalci zlasti: dogovarjajo o zadovoljevanju potreb in interesov, ki presegajo enotno raven storitev v občinski izobraževalni skupnosti in o združevanju sredstev v te namene, sporazumevajo o sodelovanju uporabnikov pri uresničevanju delovnega načrta izobraževalne organizacije, sporazumevajo o oblikovanju planov, programov storitev in meril za uresničevanje svobodne menjave dela v enoti, ~~ dogovarjajo o oblikovanju stališč o vprašanjih, ki jih obravnavajo in sprejemajo skupščina občinske izobraževalne skupnosti in njeni organi. 73. člen uporabniki in izvajalci se lahko za kar najbolj neposredno uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na posameznem področju vzgojnoizobraževalne dejav-n°sti, ki je v okviru delovnega področja občinske izobraževalne skup-nosti predmet svobodne menjave dela v občinski izobraževalni skup-n°sti, v občinski izobraževalni skupnosti pod pogoji, ki jih določata samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske izobraževalne skupno-sj) in ta statut, s samoupravnim sporazumom o organiziranju temeljne skupnosti organizirajo v temeljno skupnost. 74. člen Samoupravni sporazum o organiziranju temeljne skupnosti določa skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobra-evalne skupnosti in tem statutom medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev organiziranih v temeljni skupnosti. 75: člen , "obudo za ustanovitev enote oziroma o organiziranju v temeljno skupnost lahko da vsak član občinske izobraževalne skupnosti. Ko pobudo sprejme vsaj še en člen nasprotnega zbora, se ustanovi ^'ciativni odbor za ustanovitev enote oziroma za organiziranje temine skupnosti. iniciativni odbor iz prejšnjega odstavka pripravi vse potrebno za vedb° postopka samoupravnega sporazumevanja. odrobneje določa postopek za ustanovitev enote oziroma organi-""anje v temeljno skupnost poslovnik skupščine. P 76. člen c.noto oziroma temeljno skupnost upravlja skupščina, ki ima zbor Porabnikov in zbor izvajalcev sak član občinske izobraževalne skupnosti, ki sklene samoupravni Porazum o ustanovitvi enote oziroma o organiziranju temeljne skup-sti, delegira v ustrezen zbor skupščine enote oziroma temeljne upnosti delegate neposredno ali po konferenci delegacij. Vsaka de-j ®ac'ja krajevne skupnosti in vsaka posebna delegacija uporabnikov a praviloma najmanj eno delegatsko mesto. 2 77. člen v a urejanje tistih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov z otl oziroma temeljni skupnosti, ki jih ne ureja samoupravni spora-Se ? ustanovitvi enote oziroma o organiziranju temeljne skupnosti, P.r'merno uporabljajo določbe samoupravnega sporazuma o usta-'tvi občinske izobraževalne skupnosti in tega statuta. ^'• SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI ®kupne določbe s 78. člen obč San^UPravn'm' sPl°5n'm' akti urejajo uporabniki in izvajalci v 0d ln$ki izobraževalni skupnosti medsebojne pravice, obveznosti in ske 0V°rn0Sti’lcr prav*06' obveznosti in odgovornosti organov občin-be izobraževalne skupnosti v medsebojnih razmerjih do drugih druž- 79. člen Postopek sprejemanja, način in pogoje za spremembo družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov določajo ti družbeni dogovori in samoupravni sporazumi v skladu z zakonom. Samoupravne splošne akte, ki urejajo izpolnjevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev v družbenoekonomskih odnosih svobodne menjave dela v enoti, občinski izobraževalni skupnosti in po občinski izobraževalni skupnosti v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, se sprejema po dvofaznem postopku. Postopek sprejemanja drugih samoupravnih splošnih aktov določata samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti in ta statut. 80. člen Samoupravni splošni akti se objavijo v občinskem glasilu v skladu s statutom občine." . Samoupravni splošni akti začno veljati osmi dan po objavi, če ni v samoupravnem splošnem aktu drugače določeno. Samoupravni splošni akt, ki je sprejet za izvrševanje planskega akta občinske izobraževalne skupnosti, se uporablja za čas, za katerega velja planski akt. 81. člen Skupščina daje, kadar je zahteva za obvezno razlago utemeljena, obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela in razlago v občinski izobraževalni skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov. Skupščina lahko pooblasti svoj odbor, da izda navodilo za izvajanje določenega samoupravnega splošnega akta. 2. Samoupravni sporazumi 82. člen S samoupravnimi sporazumi uporabniki in izvajalci v občinski izobraževalni skupnosti usklajujejo temelje planov izobraževalnih skupnosti, določajo temelje planov občinske izobraževalne skupnosti ter urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosih svobodne menjave dela, drugih družbenoekonomskih odnosih oziroma drugih samoupravnih odnosih v občinski izobraževalni skupnosti in po njej v drugih izobraževalnih skupnostih ter drugih samoupravnih interesnih skupnostih. 83. člen Če z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom ni drugače določeno, začne in vodi postopek samoupravnega sporazumevanja skupščina občinske izobraževalne skupnosti. Za ugotovitev, kdaj je v občinski izobraževalni skupnosti sklenjen določen samoupravni sporazum, lahko skupščina pooblasti svoj določen odbor. 3. Statut 84. člen Statut sprejme skupščina po dvofaznem postopku. 85. člen Ta statut se lahko dopolni ali spremeni po postopku, po katerem je bil sprejet. V primeru, da je začet postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta zaradi spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti, ker so k temu sporazumu pristopili novi člani, ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov in izvajalcev takšne spremembe, ki terjajo spremembe sestave skupščine in iz podobnih razlogov, lahko skupščina začasno uredi vprašanja, ki jih ni mogoče odlašati, s statutarnim sklepom, vendar najdalj za šest mesecev. 4. Poslovnik skupščine 86. člen Skupščina s svojim poslovnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti in tem statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi s svojim delom, z. delom zborov, izvršilnih organov, delovnih teles in drugih organov občinske izobraževalne skupnosti ter druga vprašanja pomembna za delovanje občinske izobraževalne skupnosti in sicer: — udeležbo predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj, samoupravnih interesnih skupnosti pri delu skupščine, — delovanje predsedstva skupščine — način sklica, delo zborov in potek sej, — postopek pri glasovanju, volitvah, odpoklicu in razrešitvi, — medsebojno sodelovanje odborov, način in metode njihovega dela, sodelovanje drugih pri njihovem delu, sprejem odločitev, — postopek in način oblikovanja oziroma sprejemanja programov za izpopolnjevanje, — način dela delovnih teles, — način programiranja dela skupščine, — način in postopek delegiranja delegatov skupščine oziroma zbora v skupne organe ustanovljene z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom ter njihovega odpoklica, — način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delegatov v zvezi z njihovim delom v skupščini, njenih zborih in njenih organih, — delo delegacije zbora uporabnikov oz. zbora izvajalcev za delegiranje delegatov v skupščino izobraževalne skupnosti Slovenije, — druga vprašanja v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti in tem statutom. 5. Programske zasnove in vzgojnoizobraževalni programi 87. člen Programske zasnove za oblikovanje programov za izpopolnjevanje, ki po zakonu sodijo v delovno področje občinske izobraževalne skupnosti, sprejema skupščina občinske izobraževalne skupnosti na predlog svojega odbora za razvoj vzgoje in izobraževanja. 88. člen Posamezen program za izpopolnjevanje sprejme skupščina občinske izobraževalne skupnosti na predlog svojega odbora za razvoj vzgoje in izobraževanja. Programske zasnove in na njihovi podlagi oblikovani programi za izpopolnjevanje iz prvega odstavka tega člena morajo biti oblikovani v skladu s smernicami za oblikovanje vzgojnoizobraževalni h programov v usmerjenem izobraževanju. 89. člen Za obravnavo in odločanje o predlogu posameznega programa za izpopolnjevanje pripravi odbor za razvoj vzgoje in izobraževanja gradivo, ki obsega zlasti: — splošne podatke o programu (naziv, zahtevnost, trajanje), — predmetnik z osnovnimi podatki o učnih načrtih, — pogoje za vključitev, napredbvanje in dokončanje programa, — minimalne materialne in kadrovske pogoje za izvedbo posameznega programa. 4 V gradivu mora biti navedeno, kako je bilo delo na pripravi predloga programa za izpopolnjevanje organizirano in kdo je pri tem sodeloval. 6. Plani in programi 90. člen Skupščina občinske izobraževalne skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane ter programe vzgojnoizobraževalnih storitev in druge programe občinske izobraževalne skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov, drugih samoupravnih sporazumov in predpisov v skladu z zakonom. 7. Drugi samoupravni splošni akti 91. člen S pravilniki in navodili skupščina določa načine in podrobnejše pogoje za uveljavljanje pravic, izpolnjevanje obveznosti in prevzemanje odgovornosti uporabnikov in izvajalcev na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov in planov ter za njihovo izvajanje, če je tako določeno v samem samoupravnem splošnem aktu. 92. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev lahko v mejah svojega delovnega področja s sklepi ugotavljata stanje in zavzemata stališča v zvezi z vprašanji, ki sta jih obravnavala, nalagata obveznosti odborom, svojim delovnim telesom glede priprave in sprememb samoupravnih splošnih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja. 93. člen 5 stališči se zbor uporabnikov in zbor izvajalcev opredeljujeta do obravnavanih zadev in dajeta pobude za izvajanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov. 94. člen , S priporočilom skupščina: — opozarja na pomen določenih vprašanj, ki se nanašajo na izvrševanje samoupravnih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in družbenokonomskih odnosov na posameznem področju, — izraža svoje stališče glede medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v vprašanjih širšega pomena in spodbuja njihovo sodelovanje in sporazumevanje. — predlaga ukrepe, ki naj bi jih sprejele družbenopravne osebe in državni organi za urejanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. IV. SODELOVANJE Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI 95. člen Skupščina in njeni organi sodelujejo z ustreznimi organi izobraževalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti drugih dejavnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi z organi družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, kadar je potrebno z njimi uskladiti programe dela osnove in merila v svobodni menjavi dela ali stališče v drugih zadevah, ki so skupnega ali širšega družbenega pomena. 96. člen Občinska izobraževalna skupnost lahko ustanavlja skupne organe za sodelovanje zlasti: — občinsko raziskovalno skupnostjo in posebno raziskovalno skupnostjo za družbene dejavnosti za proučevanje potreb in dajanje predlogov za raziskovalno in razvojno delo na področju osnovnega izobraževanja. — z občinsko kulturno skupnostjo in posebno izobraževalno skupnostjo za kulturo glede usklajevanja razvoja in financiranja osnovnega glasbenega šolanja, — z občinsko skupnostjo socialnega varstva, skupnostjo socialnega skrbstva in zdravstveno skupnostjo glede usklajevanja programov izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, - občinsko telesnokulturno skupnostjo za oblikovanje enotne politike na področju telesnokulturne dejavnosti učencev ter smotrno uporabo telesnokulturnih objektov, — z občinsko skupnostjo za zaposlovanje, družbenopolitičnimi organizacijami V občini, ljubljansko enoto Zavoda SRS za šolstvo, občinskim upravnim organom pristojnim za vzgojo in izobraževanje, določenimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, osnovnim in srednjimi šolami v občini glede ugotavljanja in usklajevanja družbenih potreb po usmerjenem izobraževanju, usmerjanja vpisa v usmerjeno izobraževanje in poklicno usmerjanje otrok in mladine. 97. člen Z aktom o ustanovitvi skupnega organa se določi število članov skupnega organa in njihova sestava, delovno področje oziroma dela in naloge ter priporočila za delo. 98. člen Če je skupščina sklenila družbeni dogovor ali samoupravni sporazum, delegira delegate v skupni organ udeležencev družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, če je v njem tako določeno. 99. člen Delegati v skupnem organu: — se ravnajo po stališčih skupščine in njenih organov, — so dolžni poročati o delu organa in o svojem delu v njem, — imajo pravico in dolžnost zahtevati dodatna stališča in podatke od skupščine, njenih organov in strokovne službe, — so skupščini osebno odgovorni za svoje delo v organu, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo organa. 100. člen Zbor uporabnikov samostojno delegira delegate v svete osnovnih šol in organe samoupravne delavske kontrole osnovnih šol v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti in statuti osnovnih šol na podlagi zakona. 10 L člen Določbe 98. člena se primerno uporabljajo tudi za delo, poročanje in odgovornost delegatov zbora uporabnikov v svetih osnovnih šol in organih samoupravne delavske kontrole. V. RAZPOLAGANJE IN RAVNANJE S SREDSTVI V OBČINSKI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI 102. člen Finančna sredstva, ki jih v občinski izobraževalni skupnosti združujejo uporabniki oziroma izvajalci za uresničevanje svobodne menjave dela ali v druge s samoupravnim sporazumom določene namene, je mogoče porabiti samo v te namene in v mejah, ki jih določa letni plan občinske izobraževalne skupnosti. Finančna sredstva, ki jih občinska izobraževalna skupnost pridobi s prihodki od dotacij, subvencij, daril ali volil, je mogoče porabiti samo za namene, za katere so bila ta sredstva dana. Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana občinski izobraževalni skupnosti, ne da bi bil označen namen in izredne prihodke je mogoče porabiti samo za namene, določene z letnim planom občinske izobraževalne skupnosti. Kot nenamenska poraba finančnih sredstev se ne šteje njihova začasna uporaba za druge z letnim planom občinske izobraževalne skupnosti določene namene, da bi s tem premostili začasno neuravnovešenost prihodkov in odhodkov občinske izobraževalne skupnosti. 103. člen Izplačila finančnih sredstev v občinski izobraževalni skupnosti temeljijo na letnem planu občinske izobraževalne skupnosti. Izplačila, ki so po samoupravnem sporazumu pogojena s predložitvijo programov, poročil ali obračunov, so dovoljena šele, ko program, poročilo oziroma obračun odobri skupščina oziroma od nje Pooblaščeni odbor. Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe, so dovoljena šele, ko je takšen akt veljavno Sklenjen. Predujme je dovoljeno izplačevati ob pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum ali pogodba v skladu s samoupravnim sporazumom. Če je v letnem planu občinske izobraževalne skupnosti namen določenih sredstev določen samo okvirno, odloča o posameznih izplačilih v tem okviru skupščina občinsko izobraževalne skupnosti, če ni za to pooblastila svojega določenega odbora. Z letnim planom občinske izobraževalne skupnosti so odbori skupščine občinske izobraževalne skupnosti lahko pooblaščeni samostojno odločati o izplačilih sredstev, planiranih za nepredvidene namene s tem, da izplačilo, za posamezen namen ne sme preseči določenega zneska, vsa izplačila pa ne določenega procenta sredstev planiranih za nepredvidene namene. 104. člen Delovna skupnost iz prvega odstavka 85. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske jzobraževalne skupnosti, ki za občinsko izobraževalno skupnost opravlja administrativno-strokovnai tehnična in tem podobna dela, izvršuje posamezna izplačila iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti po nalogu predsednika skupščine °ziroma predsednika odbora skupščine, po nalogu vodje ali delavca delovne skupnosti pa smo v mejah pooblastil, ki jih je v skladu s tem statutom nanj prenesel predsednik odbora skupščine. Nalog za izplačilo mora temeljiti na samoupravnem splošnem ozi-r°ma posamičnem aktu iz 102. člena tega statuta. Kdor izda nalog za izplačilo, je osebno odgovoren za njegovo skladnost s samoupravnim splošnim oziroma posamičnim aktom, ki je tem statutu lahko podlaga za to izplačilo, kot tudi za njegovo skladnost z zakonom oziroma predpisom na podlagi zakona. Član odbora je voljen za dve leti. Ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana odbora samoupravne delavske kontrole. 109. člen Člani odbora samoupravne kontrole so izvoljeni na podlagi enotne kandidatne liste, ki so jo določili uporabniki in izvajalci po svojih delegatih v skupščini OIS na skupnem zasedanju zborov po opravljenem kandidacijskem postopku v zvezo sindikatov in socialistični zvezi delovnega ljudstva. 110. člen Na kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti. Glasuje se skupaj o vseh kandidatih na listi. Glasuje se tako, da se obkrožita besedi »GLASUJEM ZA« ali besedi »GLASUJEM PROTI«, pri čemer je mogoče črtati posamezne kandidate na listi. Šteje se, da so za posameznega kandidata na listi glasovali tisti delegati, ki so glasovali skupaj za vse kandidate na listi in ki niso črtali tega kandidata. Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v vsakem zboru. 111. člen Določbe ,108. in 109. člena se primerno uporabljajo tudi za odpoklic člana odbora samoupravne delavske kontrole. Postopek za odpoklic začne skupščina na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ko ugotovi, da je podan kateri od razlogov, ki jih za odpoklic določa zakon. 112. člen Za določitev trajanja mandatne dobe in omejitve ponovne izvolitve člana odbora samoupravne delavske kontrole, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah, se primerno uporabljajo določbe tega statuta za nadomestne volitve delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini. Glede izvedbe ponovnih in nadomestnih volitev članov odbora samoupravne delavske kontrole se primemo uporabljajo določbe 108. in 109. člena tega statuta. 113. člen Odbor samoupravne delavske kontrole in organi samoupravne delavske kontrole samoupravnih organizacij oziroma skupnosti uporabnikov in izvajalcev imajo pravico vpogleda v listine in poslovne knjige občinske izobraževalne skupnosti s pogojem, da to store v primernem času in na tak način, ki ne ovira'normalnega dela organov občinske izobraževalne skupnosti oziroma delovne skupnosti, ki opravlja določena dela za občinsko izobraževalno skupnost. 105. člen V primeru, da kdo od tistih, ki so se s samoupravnim sporazumom Zavezali združevati sredstva v občinski izobraževalni skupnosti, ne izpolni teh svojih obveznosti pravočasno, je predsednik odgovornega . bora skupščine oziroma vodja ali delavec delovne skupnosti v ok-^lru pooblastil , ki jih je nanj prenesel predsednik odbora skupščine, °~an .ukrepati za izterjavo. '' Primeru, da združevanje sredstev v občinski izobraževalni skup-nos,i začasno zaostaja za planirano dinamiko in zaradi tega ne bi bilo j^ogoče pravočasno izvršiti dospelih izplačil, lahko odgovorni odbor . pščine po poprejšnjem dogovoru z drugimi odbori skupščine na-g"* premostitveno posojilo s tem, da 6 najetju posojila poroča aPščini občinske izobraževalne skupnosti. Odbori skupščine se lahko dogovarjajo z organi občinskih izobraženih skupnosti na območju ljubljanskih občin o vzajemnem zago-av|janju likvidnosti teh skupnosti z medsebojnimi premostitvenimi Posojili in s skupnim najemanjem premostitvenih posojil. V|- samoupravna delavska kontrola v 106. člen kj V izobraževalni skupnosti izvolijo uporabniki in izvajalci, ji^lani občinske izobraževalne skupnosti, po svojih delegatih svo-s sarnouPravnih organizacij oziroma skupnosti v skupščini, odbor ^ bjm°Upravne delavske kontrole občinske izobraževalne skupnosti, da V troj0 SVoiih delegatih v njem uresničevali samoupravno delavsko kon-0 v občinski izobraževalni skupnosti. ■ 107. člen čen C OVno področje odbora samoupravne delavske kontrole je dolo-valt? * samouPravn'm sporazumom o ustanovitvi občinske izobraže-e skupnosti, tem statutom in zakonom. Odh 108. ^en sesv v r samouPravne delavske kontrole ima osem članov tako, da ga av'ja enako število delegatov uporabnikov in izvajalcev. 114. člen Skupščina in njena zbora ter organi skupščine so dolžni sproti obveščati odbor samoupravne delavske kontrole o vseh predlogih odločitev, ki so lahko pomembne za njegovo delo in mu dati zahtevana pojasnila v zvezi s temi odločitvami. Za izvajanje določb iz prejšnjega odstavka tega člena so odgovorni predsednik skupščine, predsednika zbordv in predsedniki odborov. Organi upravljanja samoupravnih organizacij oziroma skupnosti uporabnikov in izvajalcev ter izobraževalnih skupnosti so dolžni dati odboru samoupravne delavske kontrole zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti, sprejeti s samoupravnim sporazumom. Delovna skupnost, ki za občinsko izobraževalno skupnost opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela ter njeni posamezni delavci, ki so pooblaščeni za opravljanje določenih vrst pravnih dejanj, so dolžni dati odboru samoupravne delavske kontrole zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem del in nalog, za katere so pooblaščeni. O posameznem vprašanju, ki je pomembno za delo odbora samoupravne delavske kontrole lahko odbor neposredno zaprosi za strokovno mnenje ustrezno organizacijo ali strokovnjaka. 115. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvolijo predsednika odbora in njenega namestnika. Predsednik odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino in njenimi organi kot tudi v odnosih z drugimi organizacijami in skupnostmi. Odbor dela in odloča na sejah, odbor veljavno sprejme odločitev z večino glasov vseh članov. Člani odbora so kolektivno odgovorni uporabnikom in izvajalcem za izpolnjevanje nalog odbora kot tudi za zakonitost njegovih odločitev. Vsak član odbora je uporabnikom in izvajalcem osebno odgovoren za svoje delo v odboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve odbora. Odbor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti uporabnike in izvajalce s svojim delom. VII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZAŠČITA 116. člen Skupščina je nosilka nalog, ki jih ima občinska izobraževalna skupnost na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu, predpisih na podlagi zakona in planih. 117. člen Skupščina, odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugi organi skupščine opravljajo svoje naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti. 118. člen Finančna sredstva za izvajane nalog občinske izobraževalne skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene zaščite sc zagotavljajo s planskimi akti občinske izobraževalne skupnosti. V samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo višino povračil za opravljanje vzgojnoizobraževalnih storitev oziroma cene teh storitev, morajo biti upoštevane tudi pravice in obveznosti izvajalcev, da izvajajo določene obrambne priprave in priprave za delo v vojni in v drugih izrednih razmerah. Kdor predloži skupščini ali njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dolžan to na gradivu vidno označiti. O omejitvi javnosti sej zborov skupščine, njunih odločitev oziroma v obravnavi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov odločata zbora na seji. Kdor je seznanjen s tajnimi podatki, je dolžan varovati njihovo tajnost. 126. člen Za javnost dela skrbi predsednik skupščine, predsednik ustreznega odbora oziroma delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v delovni skupnosti strokovne službe, ki sta ga predsednik skupščine oziroma predsednik odbora v mejah svojih pooblastil pooblastila za dajanje določenih informacij. IX. SAMOUPRAVNO REŠEVANJE SPOROV 127. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v občinski izobraževalni skupnosti ter med občinsko in drugimi izobraževalnimi skupnostmi v SR Sloveniji je pristojno sodišče združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji. 128. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljuje ime, sedež, sestavo, pristojnosti sodišča, volitve sodnikov, položaj predsednika sodišča, financiranje in druga za delovanje sodišča bistveno pomembna vprašanja. 119. člen Obrambni načrt občinske izobraževalne skupnosti določa ukrepe za njeno delovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti, v drugih izrednih razmerah in v vojni. Sestavni del obrambnega načrta je statutarni sklep, ki v skladu s predpisi začasno, dokler to terjajo izredne razmere, ureja sestavo organov občinske izobraževalne skupnosti, njihova pooblastila in način odločanja tako, da občinska izobraževalna skupnost v takih razmerah lahko opravlja svoje temeljne naloge. 120. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ustanovi skupščina s posebnim sklepom v skladu z zakonom na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 121. člen Mandat člana odbora za splošno ljudsko obrambo se ujema z mandatno dobo delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma z mandatno dobo v občinski izobraževalni skupnosti, če gre za člana odbora, ki je izvoljen na stalno funkcijo v skupščini. 122. člen Ce članu odbora zaradi razlogov na podlagi zakona preneha funkcija v odboru pred potekom mandatne dobe iz prejšnjega člena, se za njegovo nadomestitev v odboru primemo uporabljajo določbe tega statuta za izvedbo nadomestnih volitev delegatov s stalno funkcijo v skupščini. VIII. JAVNOST DELA 123. člen Delo občinske izobraževalne skupnosti je javno. Občinska izobraževalna skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje o svoji dejavnosti. Občinska izobraževalna skupnost obvešča javnost: — prek delegatov v skupščini, — prek občinskega glasila, — z gradivi za seje organov, — z dragimi oblikami obveščanja. 124. člen Seje zborov skupščine in njenih organov so odprte za javnost. Samo pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine, lahko organ skupščine sklene, da bo obravnava določenega vprašanja zaprta. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremljati seje zborov skupščine in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, če ne gre za vprašanja, katerih obravnava je zaprta. 125. člen Javnost sej zborov skupščine ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izraženih stališč je mogoče omejiti samo zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, predpisa na podlagi zakona ali samoupravnega splošnega akta. 129. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji sprejme skupščina občinske izobraževalne skupnosti. X. STROKOVNA SLUŽBA 130. člen Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki omogočajo uporabnikom in izvajalcem, da v občinski izobraževalni skupnosti v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom samoupravno sprejemajo in uresničujejo odločitve, razen za dela, ki jih lahko opravljajo uporabniki in izvajalci sami, ustanovi občinska izobraževalna skupnost skupno strokovno službo z izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani. Dela, ki ne bodo poverjena skupni strokovni službi iz prvega odstavka tega člena, lahko opravljajo delavci v delovni skupnosti skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti v občini, lahko pa se poverijo tudi delovni skupnosti upravnih organov skupščine občine. O tem odloča skupščina občinske izobraževalne skupnosti. 131. člen Izobraževalne skupnosti, ki so ustanovile skupno strokovno službo iz prvega odstavka prejšnjega člena tega statuta, urejajo svoje medsebojne odnose glede na to strokovno službo po načelih, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi te službe. Delovna skupnost skupne strokovne službe iz prvega odstavka tega člena in izobraževalne skupnosti, ki so jo» ustanovile, urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s posebnim samoupravnim sporazumom. Vodjo delovne skupnosti iz prvega odstavka 129. člena imenuje skupščina mestne izobraževalne skupnosti po uskladitvi stališč med skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in po obravnavi mnenja organa upravljanja te delovne skupnosti. Vodja delovne skupnosti je imenovan za štiri leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Skupščina mestne izobraževalne skupnosti vodjo po uskladitvi stališč med skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti in obravnavi mnenja organa upravljanja delovne skupnosti lahko predčasno razre-ši. Po uskladitvi stališč med skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in obravnavo mnenja organa upravljanja delovne skupnosti lahko skupščina mestne izobraževalne skupnosti vodjo predčasno razreši. 132. člen Strokovne, upravne in drage naloge, ki ne bodo poverjene skupn1 strokovni službi iz prvega odstavka 129. člena tega statuta, se lahko p° sporazumu, ki ga skleneta skupščina občinske izobraževalne skupnosti in ustrezen občinski upravni organ s soglasjem izvršnega sveta, opravljajo v tem organu. Tajnik skupščine je delavec delovne skupnosti iz prvega odstavk8 h fega člena, ki je zadolžen, za organiziranje in izvajanje tajniških nalog in opravil pri delovanju skupščine, zborov, odborov in delovnih teles, "ve'jam pogosteje dajati pobudo za sklic razširjenih sej Sek oziroma konferenc delegacij in problemskih konferenc ter ČinauJ Uveljaviti bi jih morali zlasti v primerih, ko gre v skupš- nj^ j.Za razreševanje pomembnih vprašanj, za življenje in delo delov- Zv0Pr ^ločanjem o najpomembnejših vprašanjih za življenje in ra-|a J krajevne skupnosti je potrebno dosledneje uporabljati kot pod-tov v de*e8alsko oblikovanje odločitev zbore delovnih ljudi in obča-obč; v funkciji odločanja pa je treba uveljaviti zbore delovnih ljudi in Van'!?aV Predvsem v tistih krajevnih skupnostih, kjer nimajo obliko-tU(j' .dclc8alskih skupščin. Praksa je pokazala, da so primerne oblike te ' delni zbori za posamezna ožja območja krajevne skupnosti in in-jgvnV1'* ti°ri za obravnavo najbolj aktualnih in perečih vprašanj v kravicah dodeljevanju in odločanju o neodtuljivih samoupravnih pra-°blii( 'n družbenoekonomskih odnosov je treba bolj uveljaviti tudi nje e.0scbnega izjavljanja, kot so: anketa, odločanje s podpisovale k3Vna trlbuna, javne razprave in v večji meri vključevati sekcij-tanč° • nave v °kv'ru SZDL. Statuti krajevnih skupnosti naj bi na-o$eLnele opredelili primere za organizirano izpeljavo različnih oblik p0lnne8;i izjavljanja. Nosilci teh razprav in oblik odločanja pa nosijo da Se Zgovornost za to, da je zagotovljeno dovolj časa za razprave in staja. enakovredno obravnavajo vse pobude, zato ne bi smeli več pri-potrj'na prisotno prakso, da sc razprave organizirajo le za formalno Vranje vnaprej sprejetih odločitev. rne ki jih bo obravnaval zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane na seji dne 3. februarja 1983: Usmerjanje mladih v vojaške poklice .. Osnutek odloka o javnem potniškem prometu na območju ljubčkih občin Osnutek odloka o odpravi nekaterih odlokov s področja komu-ia!nega gospodarstva Uvodno obrazložitev poročila o usmerjanju mladih v vojaške po-j\l,Ce je podal Milan FRANKOV1Č, predstavnik občinskega sekreta-'aia za ljudsko obrambo, ki je delegate seznanil tudi s stališči izvrš-‘'Vetu in sveta za splošno ljudsko obrjunbo in družbeno samozas- ^ razpravi je sodelovala Jana ARMAN, delegatka XIII. konfete delegacij - BTC. ° končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: v ?J°r združenega dela soglaša s poročilom o usmerjanju mladih v J^ko-obrambne poklice ter sprejema stališča izvršnega sveta in . za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in pri-l>0"'bo iz razprave. Uvodne obrazložitve osnutka odloka o javnem potniškerafprometu M-močju ljubljanskih občin ni bilo. ▼ 0L..lro DEŠMAN je delegate seznanil s pripombamnzvršnega sveta 'mske skupščine in Občinske komunalne skupnotfi. razpravi je sodelovala Jana ARMAN, delegatka XIII. konfete delegacij t— BTC. ' 0 končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela ima na osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku naslednjo pripombo: 3. člen zakona določa, da o samoprispevku odločajo le polnoletni občani, te pravice pa nimajo mladoletni občani, ki so v delovnem razmerju in plačujejo prispevek iz svojega osebnega dohodka. K 13. točki KADROVSKE ZADEVE Predsednik zbora je razširil to točko s predlogom sklepa o imenovanju delegata skupščine občine v upravni družbeni svet za davčno politiko. Uvodne obrazložitve in razprave k predloženim kadrovskim zadevam rti bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. V komisijo za pregled lettiega davčnega računa se imenujejo: Igor JENKO Milja DOBNIK Franc BOGATAJ 2. V upravni družbeni svet za davčno politiko skupščine občine se imenuje Slavka JERMAN. Seja zbora združenega dela je bila zaključena ob 20.15. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Nikolaj DEMBSKV PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKRAJŠANI ZAPISNIK 9. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 26. januarja 1983 s pričetkom ob 18,45 po končanem skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Sejo je otvorila in vodila Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. ' Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 8. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23. decembra 1982 3. Predlogi in vprašanja delegacij 4. Predlog sklepa o kriterijih in merilih za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Osnutek odloka o urbanističnem redu v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Poročilo o delu družbenih svetov občine Ljubljana Moste-Polje 7. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 8. Osnutek odloka o davkih občanov 9. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 9. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 10. Informacija o graditvi zaklonišč in osnutek odloka o graditvi zaklonišč na območju mesta Ljubljane 11. Predlog odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin 12. Obravnava ostalega gradiva za 9. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane Obravnava gradiva za 12. sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije 13. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku 14. Kadrovske zadeve K 1 UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov, ki so jo delegati zbora krajevnih skupnosti izvolili že na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva v sestavi: 1. Mirko TODOROVIČ, delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder- Tuma/ 2. Ivan ŠUŠTARIČ, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine 3. Franc MOJŠKERC, delegat krajevne skupnosti Bizovik ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 25 delegatov. Odsotna sla 2 delegata in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj in 1 delegat krajevne skupnosti Zelena jama. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. NAVZOČI VABLJENI: Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠ MAN, član izvršnega sveta skupščine občine, r Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Janez RUDOLF, član izvršnega sveta skupščine občine, Andrej BLAŽKO, član izvršnega sveta skupščine občine, Lado SVETEK, predsednik izvršilnega odbora komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretarka skupščine občine, Milovan RAČIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, Janko LJUBIČ, sodelavec za civilno zaščito občinskega sekretariata za ljudsko obrambo, Franc MANDELJC, svetovalec za krajevne skupnosti in splošne zadeve skupščine občine Darja JUVAN, novinarka »Naše skupnosti«. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA 8. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 23. DECEMBRA 1982 Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 8. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23. decembra 1982 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 8. seje zbora krajevnih skupnosti nima pripomb in ga v celoti potrjuje. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGACIJ Franc BANDELJ, delegat krajevne skupnosti Selo je postavil 7 vprašanj v zvezi z izvajanjem 51. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Alojz ADAMLJE, delegat krajevne skupnosti Zadobrova —Sne-berje je postavil vprašanje glede semaforizacije križišča Zadobrov-ška—Sneberska cesta in zahtevo po pismenem odgovoru v Mestnem delegatskem gradivu na vprašanje glede zaščite rezervatov pitne vode-Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je predlagal ustanovitev komisije, ki bo vskladila višino osebnih dohodkov zaposlenih v krajevnih skupnostih in vskladila kriterije za ocenjevanje del in nalog ter vrednost točke za delitev osebnega dohodka. Delegacija krajevne skupnosti Kodeljevo je posredovala tri pisna delegatska vprašanja glede financiranja dodatnih akcij v krajevnih skupnostih, odstranitve topolov ob Kosovelovi ulici in izpraznitve lokala, ki ga ima v najemu frizer za moške na Povšetovi ulici 71. Delegacija krajevne skupnosti Lipoglav je posredovala pisno vprašanje glede plačevanja prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov. Delegacija krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž je posredovala pisno vprašanje glede prostorov za krajevno skupnost. K 4 PREDLOG SKLEPA O KRITERIJIH IN MERILIH ZA FINANCIRANJE FUNKCIONALNE DEJAVNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so delegati posredovali naslednje pripombe: Jože KRUŠIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor: — Pri izdelavi kriterijev bi moral biti upoštevan tudi kriterij število prebivalcev na km2. Hermina DEŽMAN, delegatka krajevne skupnosti Dolsko: — V kriterijih niso ocenjene specifičnosti delovanja krajevnih skupnosti, ki imajo status primestne in vaške krajevne skupnosti’ — V prvem delu kriterijev je uravnilovka, ki ni sprejemljiva za našo družbo. — V kriterijih niso opredeljeni kriteriji za delovanje družbenega življenja v krajevni skupnosti. Ni upoštevana širina delegatske strukture in širina dejavnosti številnih društev in organizacij, ki so osnova naše družbene dejavnosti. Alojz SLAK, delegat krajevne skupnosti Novo Polje: — V bodoče bi se morale upoštevati tiste krajevne skupnosti, k' imajo svoje poslovne prostore in tiste, ki morajo plačevati najemnino- Beno KUŠAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo: — Iz 11. člena sklepa naj se črtajo zadnje 3 alinee. Sredstva kot $o navedena v novem predlogu za ta obseg ne zadoščajo in s temi sredstvi krajevne skupnosti ne morejo prevzeti obveze za njihovo izvršitev-Naloge pod 3, 4 in 5 alineo bodo krajevne skupnosti opravljale le v okviru materialnih izdatkov navedenih v 2 in 3 alinei in ne kot p°~ sebne in tako široke naloge. — Komisija za razvoj krajevnih skupnosti naj nadaljuje z delom & pripravo predloga za financiranje krajevnih skupnosti na osnov' opravljenih nalog in izvršenih programov dela. Franc PIŠKUR, delegat krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril: — Ali bodo šla sredstva za kurivo za ogrevanje prostorov krajevne skupnosti iz sredstev, ki so predvidena ali bodo za to dodatpa sredstva. Na pripombe in vprašanja je odgovoril Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, ki je delegate seznanil tudi o poteku samoupravnega sporazumevanja o združevanju in porabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema sklep o kriterijih in merilih za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. V razpravi sta sodelovala: Franc BANDELJ, delegat krajevne skupnosti Selo, ki je opozoril, da bi moral biti isti kriterij v 7. členu dogovora o usklajevanju davčne politike in 12. členu osnutka odloka o davkih občanov in Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Štepanja vas, ki je predlagal, da se v dogovoru opredeli tudi stimuliranje tistih obrtnikov, ki so pričeli izdelovati proizvod za katerega je evidentno jasno, da se je moral do sedaj uvažati. S tem bi obrtnike vzpodbudili, da bi v večji meri pričeli s tako proizvodnjo. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 skupaj s pripombami iz razprave. K 5 OSNUTEK ODLOKA O URBANISTIČNEM REDU V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodno je Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, delegate seznanil s pripombami statutarno-pravne komisije skupščine občine in obrazložil osnutek odloka. Marica RIHAR, predsednica zbora je delegate obvestila, da je osnutek odloka obravnaval odbor za urbanizem, komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja, ki ni imel pripomb. V razpravi so delegati posredovali naslednje pripombe: Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Štepanja vas: — V členu 4 so definirane površine za stanovanja, počitniške hiše in Postavljamo vprašanje, ali so pri tem kmetijske površine dovolj zašči- —- V členu 5 naj se pri točki c doda za besedilom »smotrno izkoriščanje...« besede »zazidljivih površin in...« — V členu 5 naj se v točki f doda za besedilom »... kulturni spomenik« besedilo »ali naravna znamenitost« ter besedilo »pristojnega zavoda za spomeniško varstvo« nadomesti z besedilom »Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.« —- V členu 6 naj se v 3. alinei črta beseda »nadomestni« . — V členu 7 naj se v prvem odstavku doda za besedama....5. člena« 'n 3. alinee 6. člena« — V členu 7 naj se v tretjem odstavku doda za besedama »5. členom« »in 3 alineo 6. člena...« •lože KRUŠIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor: ~ V osnutku odloka je še vedno vključen zazidalni otok MW 213 Podlipoglav. V primeru gradnje na tem področju bo prizadejana škoda ostalim zemljiščem in bo kmetijska obdelava otežkoČena. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji . SKLEP: K 8 OSNUTEK ODLOKA O DAVKIH OBČANOV Uvodno obrazložitev je skupaj s pripombami statutarno-pravne komisije podal Janez RUDOLF, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi je Franc BANDELJ, delegat krajevne skupnosti Selo, postavil vprašanje delegacije, kako se bo izvajal 50. člen osnutka odloka oziroma kako se bo ugotavljala resničnost navedb. Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Štepanja vas je predlagal, da se v odloku definira tudi davčne olajšave za tiste privatne proizvajalce, ki delajo proizvode, katere bi morali uvažati. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o davkih občanov in pripombe iz razprave. K 9 PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v predloženem besedilu. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ^Prejema osnutek odloka o urbanističnem redu v občini Ljubljana ZA 9. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE oste-Polje skupaj s pripombami statutarno-pravne komisije in pripombami delegatov. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji poročilo o delu družbenih svetov občine ljub- ijANA MOSTE-POLJE Uvodno poročilo je podal Marjan GOSTINČAR, predsednik rJ^*1ene8a sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno plani- Razprave ni bilo. Delegati zbora' krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira za 9. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: Bena KUŠARJA, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo, l.adota GRADA, delegata krajevne skupnosti Šmartno ob Savi, Filipa GROZNIKA, delegata krajevne skupnosti Besnica, Janka STRELA, delegata krajeVne skupnosti Sotočje, Franca BANDLJA, delegata krajevne skupnosti Selo in Pavlo LJUBANiČ, delegatko krajevne skupnosti Zalog. s ^°r krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje gejema poročilo o delu družbenih svetov občine Ljubljana Moste- OSNUTEK dogovora o usklajevanju davčne poli- l,KE V LETU 1983 mivV°^no obrazložitev skupaj s pripombami statutarno-pravne ko-ne 'Je je podal Janez RUDOLF,-član izvršnega sveta skupščine obči- K 10 INFORMACIJA O GRADITVI ZAKLONIŠČ IN OSNUTEK ODLOKA O GRADITVI ZAKLONIŠČ NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE Uvodno obrazložitev skupaj S stališči sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter stališči izvršnega sveta skupščine občine je podal Janko LJUBIČ, sodelavec za civilno zaščito občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. V razpravi.so delegati posredovali naslednje predloge in vprašanja: Hermina DEŽMAN, delegatka krajevne skupnosti Dolsko: — Celotno območje KS Dolsko naj se obravnava enako in k.o. na našem področju razvrstijo v III. kategorije . Franc BANDELJ, delegat krajevne skupnosti Selo: — Kdo bo usposobil zaklonišča v starejših objektih in kdo ho to financiral? Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s poročilom o usmerjanju mladih v vojaško obrambne poklice ter sprejemu stališča izvršnega sveta in sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Beno KUŠAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo: — Kje so predvidena zaklonišča na Kodeljevem? Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas: Kakšna je možnost, da bi se zgradilo zaklonišče pod Golovcem? — Kam bi se v primeru vojne nevarnosti zaklanjali tisti občani, ki nimajo organiziranih zaklonišč oziroma tisti, ki so si zgradili stanovanjske enote pred letom 1973? — Kako so občani obveščeni že danes kam bi se lahko zaklanjali? Alojz SLAK, delegat krajevne skupnosti Novo Polje- — V krajevni skupnosti ni nobenih zaklonišč in nas zanima kam se bomo zaklenili? Na postavljena vprašanja je odgovarjal Janko LJUBIČ, sodelavec za civilno zaščito občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema stališča in pripombe izvršnega sveta skupščine občine ter sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na informacijo o graditvi zaklonišč na območju mesta Ljubljane in na osnutek odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane in pooblašča delegacijo za zbor občin, da jih prenese na sejo skupščine mesta. PREDLOG ODLOKA O ZELENIH POVRŠINAH V NASELJIH NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Lado SVETEK, predsednik izvršilnega odbora Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Alojz ADAMLJE, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Sneber-je, Franc BANDELJ, delegat krajevne skupnosti Selo, ki je postavil naslednje delegatsko vprašanje: V Mostah sc podirajo stare hiše ob Zaloški cesti. Pobere se gradbeni material, ki je še uporaben, ostane pa gradbena jama, ki je odlagališče odpadkov. Krajevna skupnost je poslala dopis hišnim svetom, da naj na teh mestih uredijo zelenice. Kdo bo uredil zemljišče od Kajuhove ceste do Fužin? Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je predlagal, da se v 2. členu v 2. odstavku razširi poleg objektov naravne dediščine še na: naravni rezervati, krajinski parki, spominski parki in površine na katerih so zaščitene naravne znamenitosti. V 16. členu naj bi se smela plodna zemlja iz stavbnih zemljišč uporabljati za obnavljanje kmetijskih površin ter za vzdrževanje in obnavljanje obstoječih ter ureditev novih zelenih površin. V razpravi so sodelovali še: Beno KUŠAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Milan LIPOVŠEK, delegat krajevne skupnosti Zalog in Marjan GOSTINČAR, delegat krajevne skupnosti Polje. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb k predlogu zakona o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin. K 12 OBRAVNAVA OSTALEGA GRADIVA ZA 9. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE USMERJANJE MLADIH V VOJAŠKO OBRAMBNE POKLICE Uvodno obrazložitev in stališča izvršnega sveta ter sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je podal Janko LJUBIČ, sodelavec za civilno zaščito občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji PREDLOG LETNEGA IN PERIODIČNEGA DELOVNEGA PROGRAMA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1983 Marica RIHAR, predsednica zbora je delegate seznanila s pripombo izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s pripombo izvršnega sveta in pooblašča delegacijo, da jo prenese na sejo zbora občin mestne skupščine. OSNUTEK ODLOKA O JAVNEM POTNIŠKEM PROMETU NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Lado SVETEK, predsednik izvršilnega odbora Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Marica RIHAR, predsednica zbora je delegate obvestila, da sta osnutek odloka obravnavala odbor za urbanizem, komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja in jih seznanila z njunimi pripombami. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s pripombami izvršnega sveta in odbora za urbanizem, komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja in pooblašča delegacijo, da jih prenese na sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane. OBRAVNAVA GRADIVA ZA 12. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE K 13 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SAMOPRISPEVKU S stališči izvršnega sveta skupščine občine je delegate seznanila Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora "krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s stališči izvršnega sveta in jih posreduje skupini delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije. K 14 KADROVSKE ZADEVE Predsednica zbora je razširila to točko dnevnega reda s predlogom sklepa o imenovanju delegata skupščine občine v upravni družbeni svet za davčno politiko. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju 3-članske komisije za pregled letnega zaključnega davčnega računa ni bilo. Razprave ni bilo. * Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V komisijo za pregled letnega zaključnega davčnega računa se imenujejo: Igor JENKO Mitja DOBNIK Franc BOGATAJ. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delega*3 skupščine občine v upravni družbeni svet za davčno politiko ni bil°- Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji V upravni družbeni svet za davčno politiko se imenuje Slavka JERMAN. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 21,20 zaključila 9. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETARKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA-COLARlC PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKRAJŠANI ZAPISNIK 9. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste- Polje, ki je bila dne 26. januarja 1983 s pričetkom ob 18,45 oziroma po skupnem zasedanju zborov občinske skupščine in skupš-tine občinske skupnosti socialnega varstva v sejni sobi št. 73/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Viktor AUER, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopoli-tičnega zbora » Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 8. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. decembra 1982 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. K 3 Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. K 4 Uvodno je poročilo o delu družbenih svetov občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Bogdan ŠTURM, predsednik družbenega sveta za vprašanja političnega sistema. V razpravi so sodelovali: Viktor AUER Bogdan ŠTURM in Tomaž ZUPANČIČ. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o delu družbenih svetov občine Ljubljana Moste-Polje z naslednjima ugotovitvama — družbena sveta sta se tvorno vključila v nekatera pomembna vprašanja v naši občini, vendar pa njuna stališča, ki sta jih zavzela do obravnavanih zadev, niso vedno dosegla vseh udeležencev v delu družbenih svetov oziroma ostalih družbenih dejavnikov; — vpliv udeležencev v delu družbenih svetov pa tudi drugih subjektov na vsebino dela družbenih svetov je prešibak, kar je opazno tudi pri programiranju dela družbenih svetov, saj kljub pozivom ni pravnega odziva s strani udeležencev v delu družbenih svetov. K 5 dnevni red: ’• Ugotovitev sklepčnosti T Potrditev zapisnika 8. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. decembra 1982 Predlogi in vprašanja delegatov Poročilo o delu družbenih svetov občine Ljubljana Moste-Polje Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 '• Kadrovske zadeve K 1 . Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov Je pregledala navzočnost delegatov na seji in Uvodne obrazložitve osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku ni bilo. Pred razpravo je Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, delegate seznanil s stališčem izvršnega sveta občinske skupščine. V razpravi so sodelovali: Pavel JERIHA, Stane MELJO, Tomaž ZUPANČIČ, Slavka KERŽAN, Viktor AUER, Miha BERČIČ, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: ugotovila: Dd 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 11 delegatov. Odsotnost je opravičilo 8 delegatov in sicer: ^cvenka AHČAN, •Menka BABIČ-JERIHA, ”ttn BAZNIK, Mane BERČAN, Miroslav GORIČAN, 2rv««a TRDIN, V.anio VINKO in v'nko VOLK. v, )r“žbenopolitični zbor je sklepčen. GS*i, vabljeni: a ,nJela JELEN, predsednica izvršnega sveta.skupščine občine, Boi iCi ®UAŽKO, član izvršnega sveta skupščine občine, n Kdan ŠTURM, predsednik družbenega sveta za vprašanja politič- pr^a sistema, prjanc BOGATAJ, pomočnik direktorja občinske uprave za družbene K 2 pelegati so obravnavali zapisnik 8. seje družbenopolitičnega zbora Ule 23. decembra 1982 in soglasno sprejeli naslednji Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ugotavlja, da je osnutek zakona v skladu s stališči, ki jih je družbenopolitični zbor sprejel ob obravnavi predloga za izdajo zakona in zato na osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku nima pripomb, podpira pa naslednja stališča izvršnega sveta skupščine občine: V osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku je predlagatelj upošteval večino predlogov; ki so bili oblikovani na sejah zborov občinske skupščine; za tiste, ki niso upoštevani pa je v obrazložitvi podana skladnost opredeljene dikcije s členi ustave. Osnutek zakona vsebuje v 2. in 9. členu varianti. Predlagamo, da se v 2. členu osvoji besedilo tretjega odstavka, kot je opredeljeno v varianti, saj smo več kot dvotretinsko glasovanje občanov, ki Imajo pravico glasovati, predlagali že ob obravnavi predloga za izdajo zakona. V 9. a členu pa predlagamo, da se varianta ne osvoji in s tem omogoči, da zakon določi kot osnovo za samoprispevek poleg dohodka delavcev in delovnih ljudi izjemoma tudi nepremičnine, stroje, prevozna sredstva In podobno, če se bodo s samoprispevkom izboljšali pogoji za njihovo delo. K 6 v Uvodno je osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 obrazložil Franc BOGATAJ, pomočnik direktorja občinske uprave za družbene prihodke. V razpravi so sodelovali: Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, Pavel JERIHA, Slavka KERŽAN, Franc BOGATAJ, pomočnik direktorja občinske uprave za družbene prihodke, Viktor AUER, Miha BERČIČ in Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podpira usmeritve osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 in nanj nima pripomb. K 7 KADROVSKE ZADEVE Uvodno je predlog sklepa o imenovanju 3-članske komisije za pregled letnega zaključnega davčnega računa obrazložil Viktor AUER, predsednik družbenopolitičnega zbora. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V komisijo za pregled letnega zaključnega davčnega računa se imenujejo: 1. Igor JENKO, oec., zaposlen v Indosu — predsednik, 2. Mitja DOBNIK, oec., zaposlen v KTM TOZD Protektor, 3. Franc BOGATAJ, zaposlen v SO Ljubljana Moste-Polje. Nato je predsednik zbora delegatom predlagal, da se na dnevni red uvrsti še predlog sklepa o imenovanju delegata skupščine občipe v upravni družbeni svpt za davčno politiko in ga tudi uvodno obrazložil. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V upravni družbeni svet za davčno politiko se imenuje Slavka JERMAN, Zaloška 83, Ljubljana. * Predsednik družbenopolitičnega zbora je nato delegate družbenopolitičnega zbora seznanil, da bo zaprosil za predčasno razredšitev funkcije predsednika družbenopolitičnega zbora in predsednika komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Razlogi za njegovo odločitev so preobremenjenost z delom, težave v zvezi z vožnjo na delo in z dela ter v zvezi z objavo neporavnanih obveznosti nosilca stanovanjske pravice. Razrešiti se želi z namenom, da ne bi krhal osti moralne oporečnosti nosilcev družbenih funkcij. Po razpravi v kateri so sodelovali: Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta, Pavel JERIHA, Viktor AUER, Stane MELJO, Miha BERČIČ in Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, so delegati sprejeli razpravo predsednika družbenopolitičnega zbora na znanje, nadaljnji postopek pa naj vodi Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 20.10 zaključil 9. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA . Viktor AUER r BELEŽKE ( BELEŽKE BELEŽKE . f VSEBINA GRADIVO ZAJEJO ZBOROV SKUPŠČINE IN SKUPŠČINE OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI Kulturne dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje Statut občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Predlog za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste- Statut občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje Predlog sklepa o soglasju k spremembi statuta delovne organizacije Prehodni mladinski dom v Ljubljani Osnutek odloka o spremembi odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste- Polje Predlog ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti Kadrovske zadeve ZAPISNIKI IN STALIŠČA ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva z dne 26/1—1983 Ugotovitve, stališča in sklepi v zvezi s politiko zaposlovanja in družbeni vzgoji in varstvu predšolskih otrok Zapisnik 9. seje zbora združenega dela z dne 26^1—1983 Zapisnik 9. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 26/1—1983 Zapisnik 9. seje družbenopolitičnega zbora z dne 26/1—1983 STRAN: 4 11 11 15 17 17 18 19 27 28 28 30 33 in 36 38 40 43