GLAS NARODA * List slovenskih delavcey v Ameriki. ■wit t« (4 m BMflDd CIsm Matter September 2Mb 1M« at the P«rt Offlee at New lark, N. I, nnrfet Act •( Cwfraa at March Si*. 1S7». POZOR, NAROCNKI... IJama potrill za piilii nacatelna. Zadostuje potrdilo pola« auto* as Usta— do katerega dne, smmcs h lete Jo naročnina platewo. Oprava. RN. Južni del SaliaLina bo vrnjen Rusiji in vse japonske pravice na otoku so razveljavljene. Nekateri Kuriiski otoki na severu bodo Rusiji ''dani v najem' \ da 1k» imela dostop do Pot ropa vlovska, ruskega neza-mrznjenega pristanišča'na Pacifiku. Na vprašanje, ako je bil program za družabne in gospodarske reforme izdelan na podlagi vnanje politike ali notranjega položaja, je maršal Tito odgovoril: *' Bolj radikalnih reform (prememb) ne potrebujemo, Kar delamo, služi vsem interesom dežele in najbolj odgovarja načinu naše demokracije." Maršal Tito je vodja najboljše organizirane komunistične stranke na balkanu in igra poglavitno vlogo v Jugoslaviji. Tito pa je rekel, da so vse družabne premem.be, ki se dogajajo v deželi, zelo daleč od socijalizma. Jugoslaviji vlada skupina strank, ki sestavljajo Narodno osvobodilno fronto. Rekel je, da je dejstvo, da je komunisti čna stranka združila vse demokratske sile v osvobodilno fronto in da je bilo narodno zastopstvo povečano, dokaz, da vlada ni komunistični monopol. *'Cela vrsta družabnih iz-prememb se v demokratski de* želi nikdar 'ne smatra za komunistično," je rekel Tito. '•Take odredbe so bile že vpeljane v nekaterih deželah, koit n. pr. v Franciji. Privatno lastnino pri nas priznavamo. Nacionalizirali smo samo lastnino, ki je pripadala sovražnikom in izdajalcem.'1 KRALJ PETER OZNAČEN KOT IZDAJALEC Ministrski predsednik srbske federalne vlade Blago je Meš-kovič je na seji jugoslovanske začasne vlade, rekel, da je bil zadnji čin bo zapisan v seznamu zločinov, ki jih je izvršil v zadnjih štirih letih proti svojemu narodu. Prepričan sem, kralj Peter izdajalski kralj. Z j da bo prišel dan, ko se bo vr- ozirom na to, da je kralj Pe- nil v domovino, ne kot vlada-ter v Londonu naznanil, da je joči kralj, temveč kot izdajal-odvzel oblast treni regentom, ski kralj, nad katerim bo naš je Meskovič rekel: "Ta njegovi narod izrekel pravično kazen." Čankajšek in komunisti Vsled vedno naraščajove i jetska vlada zavzela do kitaj-napetosti med kitajska vlado'f kih komunistov. KAJ PRAVIJO NEMCI O ATOMSKI BOMBI Wiesbaden, 8. avgusta. ONA. — "Naša prihodnja vojna bo z atomskimi bombami, katerih se bomo mi posluževali," pravijo alaj nekateri Nemci. Komaj 48 ur je tega, kar so slišali prve vesti o opustošenju, povzročenem v mestu Hirosi-ma, na katero je padla prva a-tornska baanba. Te vrste Nemci trde baje, da so nemški učenjaki zagotovo poznali to skrivnost, češ, ako so jo poznali Amerikanci, smo jo mi tudi imeli. Drugi Nemci pa baje hvalijo Bogpi, da jim je to ostalo prihranjeno, ter da niso preizkusili njenih strahot. v Čunkingu in kitajskimi komunisti so včeraj imeli zelo važno sejo generaliisimus Čan-kajšelk, ameriški general Albert Wedemeyer, poveljnik ameriške armade na Kitajskem, in poslanik Patrick J. Hurley. I-nieli so dolgo posvetovanje že zvečer prejšnjega dne, včeraj dopoldne pa so se zo-i>et sešli. Razpravljali so o tem, da Ju tajska armada naglo zasede o-ztfliilje, ki ga je zasedla japonska armada, ako se Japonska poda. Čankajšekova osrednja vlada je odredila vse, da ne pride do ni kakih izgredov v slučaju, da bi komunistična armada hotela prekiniti zveze z vlado v Čunkingu. Kitajski ministrski predsednik dr. T. V. Sung in vnanji minister Vang SŠdhčijeh sta v Moskvi in -skušati dobiti pojasnilo, kako si tališče bo sov- Napetost med kitajsko komunistično armado in vlado se je pričela v ]>etek, ko je poveljnik (komunistične armade general Culi Teh izdal povelje na svojo armado, da razoroži japonske vojake. Proti temu je Čankajšek odločno protestiral ter naročil generalu Ču Tehu, da ositane v "svojih postojankah". Kot poroča Associated Press, je kitajska komunistična armada pričela v zvezi z rusko rdečo armado ofenzivo proti Japoncem v Mandžuriji. -»-- TREBA JE DAROVALCEV KRVI 1 Plazma RDEČEGA KRIŽA reftoj življenja sto In sto ranjenih voja kov in mornarjev. — Toda potreb nlh je Se na tisoče darovalcev kr vi. Dajte pint krvi, da re&ite ilv Uenje. PARADA RDEČE ARMADE NA RDEČEM TRGU JAPONSKA POSTAVLJENA NA LAŽ ■Švicarski radio je sinoči sporočil, da japonsko naznanilo glede sprejema zavezniškega odgovora na ponudeno pogojno predajo ne odgovarja ranici. vSvicaraki radio pravi, da je bilo poročilo predsednika Truman* poslano po japonskem poslanika ▼ Bernu, ne pa po dftioamkem poslaništvu v Toki ju. dvkmki radio dalje pravi, da je japonska vlada prejela ▼ nedeljo ob 9.35 dota ne isle v pondeAjdc, Šrtferski radio rad po je sedem V .soboto ob 9.05 zvečer — zavezniški odgovor sprejet v Bernu. V soboto ob 11.25 zvečer — japonski poslanik je odgovor brzojavno poslal japonski vladi. V nedeljo ob 8 dopoldne — na izahtevo japonske vlade je bila brzojavka japonskega poslanika ponovljena, V nedeljo ob 9.35 dopoldne— japonska radio postaja je potrdila prejem poslani ko vega naznanila. To je bilo ob 3.35 ponoči po newyorSkem času in je tedaj laž japonske vlade, da tfe dobila Trumanov odgovor šele v pondelj tk Slika kaže infanterijo rdeče armade v paradi na Rdeče m trgu v Moskvi. Delavske novice 5 MILIJONOV DELAVCEV — IZGUBI DELO t Tekom 60 dni po končani vojni bodo tovarne za izdelovanje stisljiva odslovile 5,000,000 delavcev. Washington, D. C., 13. avgusta. — Zvezina vlada je ravnokar objavila naznanilo, da bode tekom 60tih dni po končani vojni, izgubilo delo kair 5,000,000 delavcev, ki so sedaj zoposleni v tovarnah za izdelovanje streljiva in sličnih potrebščin. :Istodobno se tudi naznanja, da je sedaj zaposlenih osem milijonov delavcev pri izdelovanju raznih drugih vojnih potrebščin, tcda tri milijone jih bode še ostalo na delu tudi potem, ko bode omenjenih pet milijonov delavcev odslovi jenih. Koliko Časa bode omenjenih 3,000,000 delavcev ostalo na delu, se za sedaj še ne ve. Zgoraj omenjenih 5,000,000 delavcev, bode potem treba pripisati k sedanjim nezaposlenim delavcem, katerih je tudi dokaj veliko število. Za sedaj tudi še ni dogna-no, koliko mesoeV bodo imenovani bodoči brezposelni delavci ostali brez dela, predno bodo našli zaslužek v tovarnah za izdelovanje vsakdanjih potrebščin, kajti tozadevne tovarne bode treba pred vsem prema-čiti in jih opremiti z drugimi stroji, kar bode trajalo tudi par mescev. Največ delavcev bode odstavljenih v tovarnah za izdelovanje aerotplanov, kakor tudi v ladjedelnicah, kjer je zaposlenih 3,400,000 delavcev. Te bodo odslovili taikoj, ko pride do sklenitve miru, kar se bode zgodilo v kratkem. Tudi tovarne, ki izdelujejo avtombile, bodo odslovile mno go delavcev, dasiravno bodo kmaio po vojni pričele z izdelovanjem avtomobilov za civilno porabo. Uvaževati je tudi treba dejstvo, da je že sedaj 1,300,000 delavcev brez dela, toda vlada pričakuje, da se bode število teh delavcev do decembra pomanjšalo za kakih 100,000, na kar bode tudi to število pričelo deloma naraščati ali pa tudi nazadovati, kajti uvaževaii se more, da so bile tozadavne kalkulacije izdelane že predno je Japonska vprašala za mirovne pogoje. BOMBNIKI NAPADLI OTOK HONŠU Ameriški superbombniki so včeraj opoldne obnovili ofenzivo proti južnemu delu Hon-šu otoka. Prvi cilj so bile železniške proge na Marifu postaji in ladje ob obali jugoza-padno od Kure. Glavni s*tan ameriške zračne sile na Pacifiku naznanja, da se napadi nadaljujejo. Aeroplani brodavja admirala Haiseya so v ponedeljek v oikolici Tokija uničili 117 japonskih aeroqp4anov na letališčih, 21 aeroplanov pa, ko so jim prileteli nasproti in se spustili v boj. Železniška postaja Marifu je 14 milj južno od Hirošime, katero je zadelfiL prva ameriška atomska bomba. Leži na dvo-tdrni železniški progi, ki teče iz Tokija proti jugu. Postaja je dolga 3000 čevljev in i-ma 10 tirov. Superbombniki so metali bombe iz višine 15,000 čevljev. "OLA8 NAHODA''—NEW YORK "Glas Naroda OwMd and Published bf Rlovenic Publishing Company, (A Corporation) r^ak Bttar, President; Ignac Bode, Tntmrer; Joseph Lupaba, Sec. Plim at IhiSiii ■ of tbe corporation and addrenea of above officers: llf WEST 18th STREET. NEW YORK 11. N. T. TUESDAY, AUGUST 14, 1945 VBTANOVLJEN L UM Dr. Marijan Brecelj atoličani v Osvobodilni 62nd TEAR every day except Saturdays, Sundays end Holidays. Bnhacrlpdon Yearly <7-_Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: •7.—i ZA POL LETA -|U0; ZA ČETRT LETA $2.—. __ZA JUGOSLAVIJO — >8— LETNO; $4.— ZA POL LETA -Oias Naroda" lshaja ?aJd dan Uršam« soboto, nedelj In praznikov. lilAS NARODA." Zli ISkh STREET, NEW YORK 11, N. Y. S—1242 P e t a i n Odkar je postala Francija največje grobišče ubitih ame-ri-ki-h vojakov prve in druge svetovne vojne, je za našo javnost dokaj važno, da se vsaj nekoliko seznani z položajem ranči je tekom sedanjih mednarodnih amešnjav raznolikih kakovosti in izvora. Od poletja leta 1940, pa vse do leta 1944, je bilo vse kupljeno in združeno časopisje Francije, Anglije in Zjedinje-nih držav jedino v tem ,da je bilo delavsko gibanje v Franciji glavni vzrok, da se Francija ni pripravila na pretečo vojno in da je radi tega doživela vsestranski poraz tekom javuokar končane vojne v Evropi. To pisanje imenovanega kupljenega časopisja proti vsakdanjemu prebivalstvu zavezniških držav, je pa naenkrat pre-lieluilo, ko se je naša vojska izkrcala v Normandiji leta 2!)44r Organizovano delavstvo in navadno, vsakdanje prebivalstvo Francije, je tukaj ustanovilo partizanske čete, in je vsemu svetu dokazalo, da so francoski Bourboni in 200 mili-jomirskih francoskih rodbin, katere so preje vladale Franciji, najboljši zavezniki nacijev in fašistov. Od junija 1944 nadalje, je tudi zveza ameriškega casniskega osišea prenehala z svojo kampanjo proti priprostemu francoskemu ljudstvu, ter je javno priznala, da sta 89 let stari bourbonski general Petain in politični raketir Laval ona lopova, ki sta prodala Francijo Hitlerju ter da to izdajstvo niso storili navadni prebivalci Francije in * 'planinski hajduki". Devetinosemdeset letni bourbonski Petain, ni bil nikdar vodja svojega naroda, še manj pa vodja delavcev in kmetov, kajti on je pravi simbol* stare monarhistične bourbonske klike, katera je preživela francosko revolucijo v osemnajstem stoletju. Dvainšestdesetletni Laval, ki je tudi izdal svojo domovino, je to storil v svojem imenu kot- zastopnik do skrajnosti koruptnih 200 misijonarskih rodbin Francije. Bourboni ter z njimi zajedno vse zgoraj omenjene mili-jonarske rodbine in lastniki glavnega pariškega časopisja, so odobravali Hitlerjev "red" v toliki meri, da so sklenili, da je treba tudi v Franciji uvesti te vrste 14red". Ko so naciji osvojili Francijo, so Bourboni zajedno z vsemi 200 milijonarskimi rodbinami pozdravili Hitlerja in njegove morilce kot najboljše zastopnike zakona in reda, kajti naciji so takoj odstranili vse delavske organizacije ter pomorili njihove vodje in tudi vse drugo prebivalstvo, ki se je zavzemalo za dostojnost in napredek. Sedaj je pa napočila doba in hitro se bliža čas, ko bode v<*s svet uverjen, da je baš obravnava porti Petainu javnosti dokazala, da je sistemu, kateri je vzgojil Petaina in Lavala, za vedno odzvonilo — ne le samo v Franciji, temveč tudi po vsem ostalem svetu. Naciji so pričeli z svojim barbarstvom na ta način, da so odsekali glavo slaboumnemu Van der Lubbeju, ker je baje on zažgal poslopje državnega zbora v Nemčiji leta 1932, dasiravno so to storili naciji po nalogu kartelov. lit sedaj pride kmalo doba, ko bode vladanje Bourbonov in francoskih člaaov svetovnih kartelov ža. vedno končano in sicer ne glede obravnavo in obsodbo Petaina in Lavala. Ko je 89 let stari vslužbenec kartelov, Petain, pri sodni obravnavi v Parizu dremal in spal na zatožni klopi pariškega sodišča, so se koruptni francoski politiki monakovske kakovosti Okušali o-prati svojega lastnega izdajstva na ta način, da so pričali proti 89 let staremu lopovu. Obravnava proti ameriškim fašistom v Wasshingtonu, ki se je vršila leta 1944, in ki je bila nekako navidezna, se je tudi končala brez vspeha in posledic, ko je sodnik umrl, in obravnava proti Petainu je hila tudi take kakovosti, dasiravno Petain ni umrl, ko je pri obravnavi dremal na zatožniški •klopi". Medtem, ko je stari Petain dremal j>ri sodišču v Parizu, pa rodbine 200 francoskih milijonarjev niso spale, kajti 11 rodbine so ves ta čas medsebojno delile dobičke, katere so napravile z pomočjo vojne. Te pariške rodbine sedaj zahtevajo, da se jim izroči nad petdeset odstotkov delnic vseh Tyssenovih premogovnih rovov in železnih rudnikov, Krup-i*>vih jeklarn ter vseh korporacij, katere si je prilastil vojni zločinec Goering tekom vojne. Radi tega položaja je knjigovodstvo mednarodnih kartelov postalo izredno zmešano, kajti Laval, Goering in drugi tatovi, so prepisali vse svoje delnice in ostalo prigoljufano in nakradeno bogastvo, na imena svojih žen In otrok. Medsebojna poravnav« nevjemajočih se računov knjigovodstva med francoskimi, nemškimi, angleškimi in ameriškimi kartelskkni rodbinami, je postal kar največji problem današnjih dni. Medtem, ko vse te rodbine skušajo ves svet opozoriti na S9 let starega jastreba, ki mirno drema na zatožni "klopi" v Parizu, se ostali jastrebi, katerih je samo v Franciji 200, posvetujejo, kako je treba tudi v bodeče izkoriščati navadno ljudstvo. Pri pariškem sodišču je dremal le umirajoči simbol starega reda, toda zastopniki tega reda jastrebov razpravljajo o nadaljnem izkoriačevanju v svojih palačah . . . Praznujemo četrto obletnico Osvobodilne fronte, slovenske vseljudske politične organizacije, ki nam je omogočila uspešno osvobodilno borbo, ki je dala vsebino in obliko naši državnosti ter našemu demokratičnemu javnemu življenju. Dejstvo, da smo Slovenci skupno s svojimi bratskimi jugoslovanskimi narodi prvi izmed zasužnjenih narodov Evrope pričeli boj proti fašističnim okupatorjem in da sedaj v prehodu v peto leto ta boj voja ško in politično uspešno dokončujemo, nas ne navdaja s praznim napuhom. To dejstvo nam nalaga dolžnost, da z vso natančnostjo analiziramo in objektivno ocenimo vso prehojeno pot ipreteklih štirih let, da ugotovimo tiste pozitivne silnice, ki so ustvarile današnje stanje in da napravimo zaključke za naše bodoče delo. V tem Članku se hočemo dotakniti stališča in nalog katoličanov v Osvobodilni fronti v pogledu naše enotnosti. Politična oblika javnega življenja v predaprilski Jugoslaviji je bila strankarstvo. Slovenska posebnost je bila v tem, da se je politično »opredjelje-vanje vršilo na nazorski osnovi in to pred vsem na osnovi katolicizma in liberalizma. V zadnjih predvojnih letih je beograjska čaršija forsirala v Slovepiji katoliške politične kroge v sestavu JRZ. Zato smo prišli Slovenci v letu 1941. v dobo okupacije z izrazitim in razbohotenim klerikalizmom, ki je dajal politični socialni in kulturni ton našemu javnemu življenju, že stoletje nazaj, predvsem pa zadnja desetletja so pokazala vso nestrpnost katoliškega političnega vodstva proti vsemu, kar je nosilo znake progresa in znake različne demokracije. — Ta nepopustljivi boj proti vsemu naprednemu je vodila katoliška narodna in socialna reakcija pod krinko borbe proti "brezbožnemu komunizmu", ki da hoče iztrgati ljudem vero in Boga in uvesti anarhijo. Po logiki razvoja je postala zato katoliška stranka na Slovenskem zbirališče vse domače reakcije, postala je opora med narodne reakcije in s tem prešla na »položaje izrazitega fašizma. Njena nadaljna pot je bila taka, kakršna je morala biti: pot narodnega izdajstva. Vsak dan v teh štirih letih nam je '/prinesel novih dokazov. Katoliško politično predstavništvo doma in v inozemstvu je hodilo enako pot in skupno zajadralo v bologardi-zem, mihailovičevstvo in domo-branstvo, iz službe Italijanov v službo Nemcev. Klerikalizem je doživel polom na vsej črti, politični, socialni, kulturni in moralni. Do tega je moralo priti in hvala Bogu, da je prišlo. Nasproti tej strankarski gnilobi, predvsem nasproti kle- Fronti Theatre Guild predstavlja CAROUSEL Nova glasbena Igra po slavni evropski Igri "LilUom" od Moln&rja. Glasba Richard Rogers-a. Knjiga In besedilo Oscar Hammersteina 2-gega. Pod vodstvom Rouben Mamouliana. Plese: Agues de Mille. % JOHN RAITT—JAN CLAYTON MAJESTIC THEATRE 44th St. pri Broadwayu. CI 6-0730. Zvečer ob 8.30, popoldne čet. in sob. ob 2.30 Zračno hlajenje Glasbena privlačnost Theatre Guild OKLAHOMA 1 Glasba Richard Rogers Knjiga in besedilo Oscar Hammerstein 2-gi. — Pod vodstvom Rouben Mamoullan Plese: Agnes de Mille Harry StoekweU * Joseph Buloff Evelyn Wycfcoff * Both Weston ST. JAMES TKEA. W. 44th St Matinee: v četrtkih in sobotah _Zračno Majenje rikalizmu, ki je zasužneval slovenskega človeka v vsem, je dvignila Osvobodilna fronta rešilno zamisel slovenske ljudske enotnosti. Zahvaljujoč se doslednosti in delavnosti naprednih sil v slovenskem na rodu s Komunistično partijo na čelu, je Osvobodilna fronta to enotnost tudi v vsej širini izvedla. Sprostila je zdrave ljudske sile v narodno osvobodilni borbi, iztrgala katoliške ljudske množice vplivu njihovega tradicionalnega političnega vodstva z duhovščino na čelu ter jih vključila v borbeno narodno skupnost. Jasno je, da ta proces v slovenskih katoliških množicah ni še do kraja izvršen in ne še povsod na Slovenskem, še jasnejše pa je to, da je sad štiriletne bor be slovenskega in jugoslovanskih narodov popolna zmaga osnovnega programa osvobodilnega gibanja, ki izključuje povratek stare politične "ideologije", starih oblik in metod. Dejstvo je, da so se tega osvobodilnega gibanja aktivno udeležavali ljudje iz delavskih kmetskih in intelektualnih vrst ,ki so javno, pošteno in dosledno izpovedovali svoj katoliški nazor. Vsi tisti, ki so pomagali ideji osvobodilnega gibajnja do zmage, bodo vodili naše bodoče javno življenje, in mu dajali ton-nihče drugi. Tega dejstva se ne zavedamo samo mi, ampak se ga zaveda prav tako tudi tisti del domačega in tujega reakcionarnega sveta, ki je nasproten programu. Osvobodilne fronte. I Narodno * osvobodilna vojna sama in claljnosežnost tega strahotnega spodada fašizma z idejo demokracije, sredi katerega živimo oziroma se bojujemo, je silovito pospešila naš razvoj. Napravili smo preskok morda za desetleja. Vsi ga še niso došli. Razlogi za to so subjektivni in objektivni. Naj bodo naprezanja reakcije še takšna — in prepričani smo, da ne bodo majhna — s sedanje razvojne stopnje ne bomo zdrknili, ampak p rešli bomo z nje na višjo. Zamudniki jo bodo morali dohiteti, sovražniki in škodljivci bodo izločeni. Taka pot je p red nami in ta je edina v skladu z voljo in močjo naprednih množic sveta, je edino prava in rešilna. V takem okviru se postavlja vprašanje razvoja, politične poti in nalog katoličanov, ki od začetka sodelujejo v Osvobodilni fronti, ki so soustvarjalci naše ljudske enotnosti in pomočniki pri izvajanju našega celotnega osvobodilnega programa. Enotnost moramo pojmovati politično zrelo in ne smemo zapasti naivnosti, lahkovernosti in popustljivosti v korist reakcije. Z gotovostjo moramo pričakovati, da se bo reakcija posluževala prav katoličanov v Osvobodilni fronti, da se znotraj naše vseljudske organizacije pritihotapi do položajev in jih prične izrabljati v svojo korist. Naša naloga je privesti vse katoliške množice na napredne narodne in družbene položaje, kakršne dosledno zastopa Osvobodilna fronta. Nikakor pa ne smemo pomagati na noge kaki drugi garnituri "prosiulega" političnega katoliškega vodstva. Večkrat se je v teku narod no osvobodilne borbe postav ljaljalo vprašanje, ali ne bi bila potrebna nam katoličanom poleg Osvobodilne fronte še kaka posebna bolj ali manj organizirana skupnost, če ne že politična, pa vsaj nazorska RAZGLEDNIH ali kulturna. Taka vprašanja so bila pri nekaterih izraz iskrenega razmišljanja, dri drugih plod preozkega in kratkovidnega političnega obzorja, pri nekaterih redkih pa odraz neizčiščenega ali celo neprijaznega odnosa do vodilnih naprednih sil. Tudi v tem oziru nam je pokazala svojo pravilno pot in izkustvo nas je izučilo, da bi bilo iskanje kakršnekoli posebne organizacijske oblike, ki bi jo hoteli imeti kot katoličani poleg Osvobodilne fronte, rušenje enotnosti in v perspektivi ponovna politična diferencija slovenskega naroda. Z ozirom na sedanjo vojno, pravi ruise domače Časopisje, da se vojna še nikdar ni tako hitro končala in zopet pričela, kakor minule so-bote, dne 11. t. m., kajti', ob 10 P M. so vse radiu postaje javile, da je vojna končana; da je japonska ilada odredila prenehati z bojevanjem in da se mora japonska vojska podati zaveznikom. Ob 3 AM. v nedeljo, dne 12. t. m., je pa prišlo poročilo, da se je vojna zopet pričela, in da ostqne še nekaj časa vse pri starem. . . PODOBE IZ ZMAGOVITEGA BOJA ZA POLJANE NA GORENJSKEM Pred kratkim smo- dobili iz starega kraja številko "Slovenskega Poročevalca", v katerem je bil naslednji opis boja za osvoboditev Poljanske doline. Katoličani iz delavskih in intelekttuaalnih vrst, ki smo soaelovalci v Osvobodilni fronti od njene ustanovitve, ki čutimo odgovornost za vse njeno politično delo, ki vršimo danes svoje naloge v vseh organih narodne oblasti in politične organizacije od najnižje do najvišje, smo bili dolžni prav to vprašanje do kraja razmisliti in pravilno usmeriti svoje delo. Dvojna je bila možnost našega sodelovanja v Osvobodilni fronti: ali koalicija ali uključitev v enotno politično vseljudsko organizacijo. Izbrali smo drugo. Zakaj ? Po malem drevoredu so peljali protitankovski brzostrel-ni top. Tenme sence so se ]>o-mikale za topovi v koloni. Za ovinkom je žaga, 500 metrov pred nami je postojanka. Visoke luči osvetljujejo zvonik in župnišče. Topovi so na položaju, mu-nieija je pripravljena. Nekdo je potegnil vrvico. Blisk je za-ščemel v očeh, grom zaglušil v ušesih — granata je zažvižgala po zraku in se zajedla v sovražnikovo poslopje. Malo bolj na desni je za-sikal brzostrelni top, na višinah okoli vasi so se oglasili mitraljezi, vse naokrog se je zganilo, oživelo, zaropotalo in Pot koalicije bi pripeljala v svojih posledicah brez dvoma! . . . v novo strankarstvo. Politična! Ta*rat Je v P^tojailki u- nujnost bi bila, da bi sicer gasnila hlc; napredne sile v katoliškem ta-1 s?vraznik pa se je kmalu boru, ki so stale v začetku na Sno™e km-elJ iz 1dmn" enakem programu, doživile ,du"lk, -ie zasikill° P° zraku, prav zaradi nujnosti razredne-^ je pričela. A vse ga gibanaja, diferenciacijo in to bl1 sa!"0 ^ S» to zaradi naših posebnih slo- je wa nu>^"tTar?le ^ k°' venskih < razmer, tisto usodno diferenciacijo, ki je rodila ta- mandant XXXI divizije. Bližalo se je jutro. Takrat ko poguben klerikalizem. Ker'»o naši pripravljali ininomet. pa se je napredni del katoliške javnosti s krščanskimi socialisti na čelu pokazal politično zrel in moralno trden, se je odpovedal vsaki samostojni politični ali kakršnikoli drugi grupaciji, se strnil v enotno fronto, priznal vodstvo najna- S kino kamero smo se postavili na višino, kjer smo dobro videli topove, minomete in postojanke. Oledali smo sklonjene ljudi. Naenkrat se je eden izmed njih dvignil in sunil mino v cev. Strahovit pok. Kot frfotajoča gos je letela mina prednejšemu družbenemu raz-[P° zraku. Se ena in še ena in še ena. Eksplozije odmevajo po dolini, ozračje se stresa, redu zato, ker se je pokazal za najdolednešega borca in (Nadaljevanje na 3. str.) kino kamera mirno zasleduje potek boja. Hipec miru. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ZA ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki Je shodila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bl hl)o mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije^ so prišli naseljenci v Ameriko ln pomagali postaviti najbolj napredno In najbogatejšo državo na svetu. Sedaj Je prišel čas, da Združene države pomagajo narodom, ki so Jim pomagali d« njihovega sijaja in meči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — Je Jako zanimiva knjiga In J« priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori mi vprašanje, Id se tiče sreče milijonov . . Ct- tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako se Je izrazil veliki ameriški dnevnik o tej knjigi Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona PoflUJam Money Order sa |.............. sa lastnoročno podpisano(1) knjlco(l) : MoJo Ime .................................................... St., ulica ali Bok tt............................................. Mesto in drfava................................................ "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. Takrat so naši borci planili na zvonik in ga zasedli. Tako šo iSvabi izgubili svoja najbolj utrjena mitraljezka gnezdu. Skozi male linice, obito z deskami in zavarovane z vre-ciuni peska so zaštr.leli naši mitraljezi. Junaški borci so pripravljali partizanske mine, da bi jih ročno pometali iz zvonika na postojanko. ln spet se je začelo. Od žage 7 nninometov, iz zvonika s partizanskimi minami. Naj-lur-že so bili to strašni trenutki za posadko v postojanki. Silovite eksplozije so se vršile druga za drugo, vse je bilo že razmajeno in stolčeno, piskače je letelo kamenje po zraku. O-gromna luknja v poslopju je razkazovala uspeli našega bombardiranja. Farovž je bil pre-resetau in preluknjam od strehe do tal. Sva bi so se še vedno upirali. Bilo jih je šifrah. Komanda je poslala povelje. '■Minirati je treba postojanko temeljito. Pojdite skozi rov, ki I>elje iz zavzete cerkve do post o janke!" Ni Še dolgo tega, kar je švaibska posadka pobegnila iz cerkve skozi svoj podzemni rov h glavnini. Mala količina plastika je odnesla vrata, s katerimi je bil rov trdno zaprt. Oblaki prahu so se podili po cerkvi. Svetniki so bili zaprašeni. duše«' smrad nam je stiskalo grlo. Iz dima je zasijala temna luknja: rov. Slavko Trpin, mi-nerec XXXI. divizije se je splazil po rovu pod švabsko postojanko in je z večjo količino eksploziva temeljito zaminiral. Strahovita detonacija* Šipe po hišah so zažvenketale. O-gronma luknja je zasijala v sovražnikovem poslopju, visoko in daleč je letelo kamenje, opeka in les. Visoik steber prahu se je dvignil nad vasjo. Ceste so blie posute z droboi stekla. 'Živio, postojanka je padila!" Kaj še! Še so streljali nemški vragi. Napraviti smo morali "molotdvke". V nastajajočem mraku se nekaj zasveti, nato zagori, nakar z bob-nečim plamenom prileti v porušeno postojanko. S komaj slišnim žvenketom se molotov-ka razleti in vname. Vržemo še eno in še eno in še eno. Zadnji preostanki Švabov se skuišajo rešiti z bliskovitim izpadom. Zatsliši se dolg rafal in nekaj posameznih strelov. Tedaj naši naskočijo. Končno. Švabov ni ve£. Postojanka je naša, Poljanska dolina osvobojena. Matjaž nosi na rokah puške in čez ramo ima oprtane zaplenjene mitra-Ijeze. Ranjeni vojni dopisnik Nace omahuje pod minoine-toni, ki iga je zaplenil Švabom. Bil je težak boj. Od noči do noči je izurjena vojska s svojimi spretnimi oficirji uničevala trdno spleteno gnezdo. V zavesti slehernega borca pa je živo plamenela zapoved: Naprej, dokler ne bo ssadnrji sovražni tuj A izgnan iz potsled-pjega koščka slovenske sen^lje. TUESDAY, AUGUST 14, 1945 V8TAN0VURN L lili SLO VEMKf AMTOJftKI W4F0DMT MOBS — 8085 WEST 26tfa STREET, CHICAGO 23, ILLINOIS BACUK ZA MAJ IN JUNU 1945. Bilanca v banki dne 30. aprila 1945 $10,4*4.23 Roeua blagajna .................. 44.74 DOHODKI (ca poHttfno akcijo): IsW. 1, Detroit, Afidh...........$ 102.80 Pktatounfb, Pa .......... 100.4)0 flO,988.97 3, I) T 8, 10, 11, 15, 17, 18, 19, 22, 23, 24, 25, 27, 30, 33, 39, 41, 47. 48, 53, 54, 55, 56, 61, 63, 65. 66, 67, 73, 78, 79, 83, 86, 90, 90, 91, 94, 96, 97, 99, 100, 101, 105, 106, Ely, Mir»i......... Little JVlls, N. Y. West Newton, Pa. .. Willock, (Pa....... Canton, Ohio ...... Aon bridge, Pa....... Weaft Aliquippa, Pa. Springfield, III 49.25 6.50 29.90 10.00 10.00 5.60 36.15 7.60 Uniontown, Pa .......... 23.50 Sheboygan, Wis......... 14.00 Sail Francisco, Calif..... 27.73 Midway, Pa............... 20.00 St. LkJUia, Mo...........; 77.50 Virden, 111............... 11,37 Chicago, 111............... 59.00 Aroudia, Kans........... 10.00 Sharon, Pa............... 59.00 Bridgeport, Ohio ........ 68.50 Cleveland, Ohio .......... 740.00 fYoirtaua, Calif........... 8.80 Pueblo, Colo............. 19.20 Cleveland, Ohio .......... 500,00 Johnstown, Pa........... 21.20 Cliacago, 111.............. 38.50 SKratoine, Pa............. 14-80 Milwaukee, Wis........... 184.80 Indianapolis, Ind.......... 117.50 Brooklyn, N. Y........... 23.00 Worcester, N. Y......... 7.50 Library, Pa .............. 100.00 Los Angetes, Calif....... 13,00 Hermine, Pa............. 25.60 Bridgeville, Pa............ 14.00 Oinird, phio ............ 30.00 Wateenburg, OoJo......... 58.90 Elizabeth, N. J........... 19.25 Kirldand Lake, Out., Canada 22.35 Chisholm, Minn........... 25.50 Ctusholin, Minn......... 25.50 Hosftetter, Pa............. 75.00 Auburn, 111............. 22.60 Newark, N. J............. 16.70 Luzerne, Pa.............. 5.60 Wilkes-Barre, Pa......... 5.00 Z D A T K I : Najemnina urada ...................$ 100.00 Telefon in telegrami................ 50.21 .Uradne potrebščine ................ 68.79 Poštnina ........................... 162.43 Plača (tajnika (9 tednov) ............ 290.30 Plača uslužbenca (9 tednov) ........ 283.05 rfStroški seje Združenega odbora ...... 410.10 Stroški seje eksekutive 28. aprila____ 91.50 Vosani in potni stroški .............. 25.00 SSAjNSovi znaki..................... 677.20 Subvencija Združenemu odboru ..... 1,500.00 Bro&ira "SImenija v borbi za svobodo" 850.00 Ekspres ........................... 22.74 Izredna pomoč ....................... 20.00 Naročnina na revije in časopise...... 13.12 Tiskovine .......................... 12.75 Razno ............................ 2.05 Poslano WRFASSD aa pomožno akcijo 6,433.70 Bančna bilanca dne 30. junija 1945.-9,982.90 Ročna blagajna .................... 28.11 Oreens4nirg, Pa........... 12.75 New Philadelphia, Ohio ... 17.10 Euclid, Ohio............. 200.00 Druifcavo št. 321, SNPJ, Warren, O. .. 55.00 Drufcšvo fet. 449, SNPJ, Oicero, 111. .. 5.00 Društvo št. 559, SNPJ, Chicago, 111. .. 5.00 Vene Palteieh, Coraopofe, Pa. (daroval flO, nabral $15) ............ 25 00 John Osredloar, Sanborn, Win....... 20.00 F. R. Vavpotich, New York, N. Y. (za prodane zvead'ioe) .............. 25.00 6.00 5.00 5.00 ____ 5.00 5.00 ...... 5.00 ____ 5.00 $ 4,579.24 6,433.70 10,011.01 KATOLIČANI V OSVOBODILNI FRONTI (Nadaljevanje z 2. str.) za najtrdnejšo oporo našemu j naš skupni narodni, družbeni nacionalnemu boju. in kulturni program, so tiste Ali je s tem kaj zmanjšana vloga krščanskih cocialistov ki so jo izvrševali v pred- $21,023.95 PREGLED : Skupni upravni dohodki SANSa od 6. decembra 1942 do 30. junija 1945 ......................$58.440.45 Skupna izplačila v isti d » 39, >» 40, it 54, » * 55 »» 56, ft 61, »1 63, tt LIU, >r 73, tt 83, tt W, tt 97, » tt »», tt 10«, O SHODU V JOLIETU V nedeljo popoldne 19. avgusta se vrši v Jolietu narodni shod, na katerem bo med drugim govorniki nastopil tudi dr. Slavko Zore, svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Washingtonu. Ves pribitek je namenjen pomožni akciji za stari kraj. Poleg L. železni-karja, J. Erjavčeva, F. Vra-ničarja v odboru pridno pomagata tudi sestra Ema Planin-šek, predsednica podružnice Slovenske ženske zveze, in John L. Jevitz, predsednik 4dru-štva štev. 66 Američke bratske zveze. Veliko zanimanje za ta shod vlada tudi v Chicagu in okolici. Društvo štev. 100 SNPJ v Chicagu je radi shoda preklicalo svoj piknik, ki se je imel vršiti isti "dan. „ ________ Prireditev se bo vršila v far-)razloga je rešitev v Potsdamu nem parku in pričakuje se velika udeležba. Našemu rojaku drju. Zore-tu kličemo: Dobrodošel v Srednji zapad in Joliet! Mirko G. Kuhel, tajnik SANS-a. IZJAVA ITALIJAN. MIN. PREDSEDNIKA Rim, 8. avgusta. ONA. — Italijanski min-i stenski predsednik Ferrucio Parri je podal v posebnem intervju, katerega je ugodil poročevalca agenture ONA, naslednje izjave, ki se tičejo Jugoslavije in Grčije Na vprašanje, dali ne bo uživala Francija radi tega, ker bo navzoča na pogajanjih glede mirovne pogodbe, posebno u godnega (statusa, medtem ko Jugoslavija in Grčija, ki sita se moraili boriti proti fašistični Italiji, ne 'bosta navzoči, je odgovoril predsednik Parri naslednje: ''Gfleija in Jugoslavija sta še nedavno jasno poka zali, da nočefci priznati globokih sprememb Italije po padcu fašizma in našega doprinosa v vojni otevoboditve. Iz tega aprilski Jugoslaviji? Ali je kaj zmanjšan pomen in delež krščanskih cojialistov v osvobodilni borbi? Nikakor ne! Ne samo mi, tudi vse ostale napredne sile na Slovenskem ocenjujejo pojav krščanskih socialistov kot povsem pozitiven političen pojav. Zmanjševati ta pomen bi pomenilo potvar-jati zgodovino našega osvobodilnega gibanja in mu s tem škodovati. In prav zaradi razvojne stopnje, ki smo jo do segli, bi bilo pa napačno vztrajati na krščansko socialistični skupini (in jo povdarjati), ker bi v današnjem času dajali tem podporo tistim zaostalim tendencam v katoliških množicah, ki bi smatrale za potrebno obliko svojega javnega u-dejstvovanja še kakršnokoli posebno organiziranost katoličanov. Nič več nam ni treba vztrajati na kakršnikoli krš-čansko-socijalistični skupnosti kajti ta skupina je hkrati vsem množičnim narodno osvobodilnim gibanjem dobila svo jo višjo razvojno vsebino in obliko v Osvobodilni fronti. Krščansko socialistično delavstvo je soustanovitelj Delavske enotnosti, tiste skupine delav ske organizacije, ki je kot enotna fronta vsega delavstva popolna zaščitnica njegovih interesov in tak faktor v na šem javnem življenju, kakor ga zasluži najnaprednejši druž beni razred. Krščansko sociali stični delavci nočejo in ne po« trebujejo za to nobene posebne organizacije več. Tisti ka toličani intelektualci, ki so resnični patrioti, demokrati in iskreni zagovorniki naprednega življenja, so in bodo našli vso možnost konstruktivnega sodelovanja na vseh področjih javnega življenja in vso možnost svojega osebnega razvoja. Katoliške množice so in bodo našle v Osvobodilni fronti in v demokratizaciji našega javnega življenja popolno možnost soudeležbe ". Y. C. (154—160) GIRLS! WOMEN! Millinery Copyist on Better Hats Good Pay — Steady Work — Postwar Future — Call AU Week LEON HATS, 32 West HOth Street, New York City — Call WI 7-8893 (157—159) GIRLS FACTORY WORK 40 Hour Week — Time and a Half Overtime—Good Working Conditions Pleasant Surroundings METRO NOVELTY MFG. CO. 88 WEST BROADWAY, 4th Floor N. Y. C. (157- 163) JEWELRY Experienced Plier Workers Money no object for tops in field E D R O 145 W. 27th ST.. N. Y. C. _ (156—162) NAIL HEAD SETTERS Also STAMPERS Wanted Experienced. Pleasant Working Con ditions. — Top Wages in Industry Paid. — MJ-TREND NOVELTY CO. 233 WEST 42nd ST.. Near 8th Ave.. New York City (157—163) — kar se tiče sil, ki bodo prisotne na pogajanjih — posebno umestna. Naša žeilja, da nega veroizpovedovanja in za- vspostavimo prisrčne in zveste odnoišaje z Jugoslavijo je še vedno velika, in naša vlada je to že ve»3krat poudarila.'' f 6,458.75 . Naznanilo in Zahvala Z falmtnlni srcem naznanjam prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminila 25. julija, 1915 moja ljubljena soproga — Gertrude Rakeff pokopana je bila po civilnem obreda dne 27. julija na West Lawn pokopališču. Rojena je bila dne 17. mara, 1876 v Leče, Koroška Njeno dekliško ime je bilo Zehinj. Tem potom se iskreno zahvalim društvu št. 220 S. N. P. J. ▼ Henryetta, Okla., čigar Sanica je bila dolgo vrsto let, ter društvenemu predsedniku za ganljiv gov or ob odprtem grobu. Najlepša ln najiskrenejša zabvala vsem darovalcem vencev ln rož. N adalje vsem iskrena hvala, ki ste se poslovili od nje ob mrtvaSkem odru. spremili jo na njeni zadnji poti, in me tola&lll ob f-alowtni in težki uri. — Nisem pričakoval, da ima toliko prijateljic. kar so dokazali številni venci ln rože, ki ste ji Jib položili ob njeni krsti Blagopokojna je umrla po 8 mesečni mučni bolezni za rakom na pljučih; vaa zdravniška pomoč je bila zaman. j Draga soproga! Poslovila si se od nas, in me pustila samega ln bolnega. Prestala si svojo trn je v o pot življenja. Ohranil Te bom v trajnem spominu dokler tudi jaz ne pridem za Teboj. — Mirno počivaj v hladnem grobu in lahka naj TI bo amerifika gruda. Žalujoči ostal: JOHN RAKEFF, Henryetta, Okla. 921,023.95 doščevanja svojemu nazoru in veri. Osvobodilna fronta je že od svega začetka zapisala tako vsebino človekove svobode v svoj program in to tudi dosledno izvaja. Zato ne more biti pri takem pojmovanju naše narodne enotnosti in pri takem pojmovanju človekove o-sebne svobode noben katoličan prizadet, ampak nasprotno bo imel možnost, Tesen duhovnega jerobstva klerikalizma — zadoščevati vsem verskim potrebam na tak način, kakor ga zahteva iskrena in poštena vera našega preprostega človeka. Ko je v takem obsegu za-gotovdjena osebna svoboda in vernim katoličanom njihovo versko izživljanje, postane ne smiselna in našemu zdravemu narodnemu razvoju škodljiva vsaka nazorska diferencija, ki Jnaj opredeljuje Apolitično. Nas katoličanov ni pripeljalo v na rodno enotnost iskanje in ugotavljanje stičnih točk med katolicizmom in dialektičnim ma-terializmom. Pripeljala nas je preprosta ugotovitev, da smo ■ vsi pripadniki enega' naroda Jin s tem v zvezi prepričanje da po meni narod najprirod nejšo skupnost za uveljavljanje življenskih interesov vseh njegovih članov brez razlike Temelj, na katerega gradimo HIŠNA DELAVKA APARTMENT 3 SOBE PRIJAZEN DOM POMAGATI OSKRBETI OTROKA Povoljnl prosti čas Dobra plača MR. RABI> OWI12 Phone BE 3-3040 (157—163) M ANIC C HIST EXPERIENCED Good Pay — 5 Day Week Sttnidy Job — I>t Class Shop Good Opportunity STEIN & QUINN 141 EAST 61st ST., >. Y. C. Call RH 4-0822 (156—162) H I Š I N J A IZVRSTNA PLAČA PRIJAZNI DOM LAHKO HIŠNO DELO Pomagati oskrbeti otroke Druga pomoč HA 3-6347 (156—158) BEAD STRINGER EXPERIENCED 5 days—Steady—Excellent salary offered to good bead stringer Pleasant Surroundings Apply: AMERICAN BEAD & NOVELTY CO., 71 Nassau Street » New York City (157—159) WINDERS Work on Wool FOSTER machines TOP FLOOR — 385 TROUTMAN ST. BROOKLYN STAGG 2-0278 HIŠNA DELAVKA DORA PLAČA Izvrstne delavske razmere Pokličite LEHIGH 4-9345 med 9 in 5 uro ; zvečer v soboto in nedeljo pa NEWTOWN 9 0231 __(156—158) PRACTICAL NURSE CARE OF INVALID 7 DAY — 20 HOUR DUTY SALARY OPEN Lovely Home—Pleasant Surroundings Excellent Conditions Call RA 9-4268 Between 10 AM and 4 I'M. no later (156 -158) Fingerwaver — Manicurist FINE OPPORTUNITY FOR GOOD BEGINNER Good pay; Steady work; Post-War Future. ANNA COLLINS 571 Kiugs Highway Brooklyn Call DE 9-9412 (156—162) girls NO EXPERIENCE NECESSARY LIGHT INTERESTING WORK on JEWELRY Good Pay — Steady Work Apply: FRED BRAUN 15 WEST 47th ST.. N'. Y. C. (155—161) ŽENSKE ZA ČISTITI URADNIŠKO POSLOPJE KRATKE URE . . . POČITNICE $22 NA TEDEN NADURNO DELO. AKO ŽELITE. DOBRE RAZMERE VpraSajte SUPERINTENDENT 1501 BROADWAY, near 43rd St NYO (151—158) ' GIRL — BRIGHT BEGINNER | OPPORTUNITY TO LEARN f FINE DRESSMAKING | Pleasant suroundings—Permanent ! to right girl. — Also — Experienced EXAMINER j Apply Miss Lo Monaco, The College] | Gown. 498 — 7th Ave., NY Y. C. | Ent. 36th St. (23rd floor) (153—159) Opozorite ie drage, ki ne titajo "G. N.1* na to oglase. — Mogoie _bo faomn ywtMnn». _New Jersey :: GIRLS FOR LIGHT ASSEMBLY WORK Good pay; Steady work now and after the war. — Good working conditions. Apply immediately. — HATFIELD WIRE & CABLE CO.. care of Communications Products Co., 346 Bergen Ave., (cor. of Virginia) Jersey City, N. J. (157—163) ŽENSKO—POTREBUJEMO TAKOJ ZA LAHKO ČISTILNO DELO V URADIH TOVARNE in V UMIVALNICAH—Ure: 7.30 zju. do 11.30 dop. 6 dni v tednu; dobra plača; stalno delo. — W. M. C. odredbe vpoStevane. Vprašajte: WELI>ON ROBERTS RUBBER CO., 365 — 6th Ave and 13th St., NEWARK, N. J. (152—158) GIRLS — WOMEN NEEDED AT ONCE FOR LIGHT FACTORY WORK Steady work now and after the war. EXPERIENCE NOT NECESSARY Good Working Conditions — Apply METCRAFT MFG. CO. 2200 West Street, UNION CITY. N. J. (154—160) GIRLS — GIRLS 18 AND OVER FOR LIGHT FACTORY WORK Good salary; good working conditions Apply Immediately NASH MANFACTURING CO. 45 MORRIS STREET JERSEY CITY, N. J. (152—158) OPERATORS WANTED to Work oil Small Leather Goods GOOD SALARY — STEADY WORK Overtime if desired — Poet-war Jobs Good working conditions Apply at once NASH MANFACTURING CO. 45 Morris St.. JERSEY CITY, N. J. _(153—158) New York GIRLS — GIRLS NO experience necessary FOR GENERAL LIGHT WORK ON BUTTONS AND NOVELTY Steady Work—Good Wages—5 Day—40 Hour Week—Post War VERY PLEAESANT SURROUNDINGS — apply SCHNER BLOCK CO., 386 — 4th AVENUE, New York City (167—1«) . ......... •rjtf'i i jl iQ UuifJiiJ- "tiI.A* NAKUU.V' TTTESI>AY. AWFST 14, 1945 V8TAN0VLJEN L IM SERZANT DIAVOLO :: Spisal MARCEL PBIOLLET :: (51) Maximo de Frileuse je isovražal in preziral vsakega, kdor »e je skrival v temi in prisluškoval pri vratiih, da bi mogel tajne in škandale izrabiti v svoje sebične namene. ■Člani braftov&Mne -'Orne perunike*' so bili taki podleži. Zelem dnevu kot vojaki, dočim se skriva ta sooučil, da zaman teptajo zakone čaeti in da je njihovo početje podlo. Vse to je hotel boriti, a storil ni še ničesar. A zdaj je njegov dopust pri kraju. Odpotovati ... še noeoj bi moral odpotovati, ne da bi ]>omiril ženo svojega polkovnika, ne da bi {»otolažil dražestno Yveto, ki je sledila svoji nesrečni materi korak za korakom po križeveui potu. Pa .še druga l»ole>it je stiskala srce seržanta JJifiivola. Moral Ik) odpotovatii, ne da bi objel svojo sestro. Odpotuje, ne da hi vedel, kuj se je zgodilo z ubogo Beiitrii*>. A k* stopi v Maroku »»pet na l»ojno poljano, ko za]»ojo strojnice mojo strašno pesem, ko bo po siln i eksploziji l>obnela zemlja pod njim, ne bo mislil mi nevarnost, temveč samo na svojo nesrečni -sestro, kateri je zaman prisegal, da jo bo ščitil in ki je morda že davno mrtva. Ta misel je j)ogindbi Maxima solze v oči. Toda zadržal jih je s*oično, ker ni hotel, da bi tuji ljudje opazili, kako trpi. Bil je pa tako jMrtrt in obupan, da je i»oza-bil na večerjo, katero mu je bila prinesla natakarica. iSantiiii, f*e rami, rekoč: — Aj, aj, seržant. omaka se vam zgosti na krožniku. (Zdramite se vendar! Max ime de Frileuse je mehanično ubogal šoferja. Skušal je »spravita po grlu nekaj grižljajev, pa ni šlo. Orlo je bilo tako suho, da ni mogel požirati. Kar so njegove misli spremenile smeh. Oddaljeval se je >od mlade knegiuje Kantemirove, V mislili je isel mimo Monike de Rovaljoie in njene hčere ter se ustavil pri Magdaleni de Vaulnes. Od onega dne, ko je zaupal tej ženski del svojih križev in težav, je zahajal k nji vedno, kadar ni mel važuih opravkov. In vsakokrat je bila vdova lepša, zapeljivej-£ a, pa tudi -pretnejša. Izborno je igrala vlogo »olažnioe. Magdaleni je to imenitno pristajalo. Zdelo se ji je, da je \laxime de Frileuse že do ušes zaljubljen v njo in da brez nje ne bo mogel več živeti. A Maxiine, ki je bil res zaljubljen v lepo vdovo, se je vedno bolj očital, da je storil Magdaleni težko krivico. Znova je razmišljal, da bi ji ponudil zadoščenje. Ni pa še vedel, v kakšni obliki. Toda trpel je. videč, da je Magdalena ol>sojena na životarenje. Če bi bilo v njegovih močeh zagladiti preteklost, bi Magdaleno de Vaulne« za vedno iztrgal iz Vuerfovih krempljev. Vrnil bi ji imetje in vse bi bilo dobro. Žal je sanvo siromašen seržant na dopustu, vojak, katerega vežejo dolžnosti. Njegova e-nergija je začela popuščati. Maxime je mislil in mislil. Meril je ničevost svojega prizadevanja. In kmalu je spoznal, da je izvedljiv samo en del zasnovanega program«. Xi imel več časa. da bi razkrinkal člane bratovščine 4*Črne perunike". Pač pa lahko še preskrbi grofici de Rovaljoie onih petdeset tisoč, katere zahtevajo od nje banditi. Menica, katero je podpisala pol kovni kova žena, zapade čez tri dni. Ni bilo izključeno, da bodo banditi držali obljubo, če diolje vso odkupnino. Morda sii premislijo in ne bodo obvestili polkovnika de Rovaljoie o sramoti njegove žene. Maxiine de Frileuse je mislil, da mu 1k> lahko spraviti skupaj denar, potrelien za rešitev nes«rečne Monike. Boris Kantemir je l>ogat, zelo bogat. Ni dvoma, da l>o takoj pripravljen dati svaku svoje imetje na razpolago. Maximu je treba samo prositi ga, pa mu da takoj teh petdeset tisoč, katfere zahtevajo od grofiee de Roval-j»ie brezvestni banditi. Grofica dobi nazaj menico in vse l>o v redu. (Maxime je tiorej hitro ]H>pil kavo, poslovil se je od Santinija in madame 3ouffetousacove in hitel proti hotelu "Imperia". Zanaša L se je, da pride -pravočasno in da najde. Borisa Kantemira doma.. Potrka na njegovo plemenito srce in nesrečna grofica de Rovaljoie l*> rešena. Maximu se je zdelo, da ima. denar že v ro kali. Ves zatopljen v mislih menda sploh ni opazil mimoidočih. Tako je prispel v hotel " Imperial Hitel je po .stopnicah v Borisovo stanovanje, ko mu je vratar skrivaj namignil, naj sfcopi za trenutek k njemu. Kneza Kanterima ni doma, — je dejal vratar, ki je že dobro poznal seržanta. — Toda l>odite brez skrbi, aaj ni pozabil na vas. Prosil me je, naj vam izročim tole pismo, čim pridete. Izginil sem njegovo željo. Vratar hotela "Lmperia" je izročil seržan-tu veliko kuverto, na kateri je bilo napisano: Seržanit Diavolo! Beatricin brat je bil zelo razočaran, ko je zvedel, da je Boris odpotoval. Razočaranja pa ni (>okazal. Pozdravil je vratarja in odisel je iz hotela na Promenades des Anglaris, ki je bila ob tej uri sfooro prazna. . . . Dalje prihodnjič. Dr. Oppenheimer, eden zaslužnih delavcev pri atomski bombi Washington, 8. avg. ONA. — Dr. J. Robert Oppenheimer, profesor fizike na univerzi California in ravnatelj eksperimentalnega dela raziskovanj glede atomske bombe, je šele 41 let star. Rojen je bil v New Yorkni, postal doktor na nemški univerzi v Goettingenu in je bil mi califomijski univerzi najmlajši profesor fizike. Poleg tega pa se zanima tudi še za mnogo drugih stvari. Več let ise je učil sanskri-ta — iz golega zanimanja. — in zna tudi dobro latinski, francoski, nemški in španski jezik. Dober jahač je, glasbenik in tudi slikar. SREDIŠČE POŠILJANJA MUNICLJE V EVROPO JE BILO TEKOM VOJNE V BLIŽINI NEW YORKA Kakor tekom prve svetovne vojne, tako je bilo središče za j>ošiljanje mu umi je našemu vojaštvu v Evrcq>o, v nepo&red-nji bližini New Yorkai. oziroma v takozvanem železniškem tovornem terminalu, ki je znan pod imenom Caven Point, ki je oddaljeno nekaj nad tri nri-Ije od južnega okraja Manhattan a v New Yorku. Dasi ravno je bilo to našemu prebivalstvu znano tekom prve, kakor tudi tekom druge Anglesko-Slovenski BESEDNJAK Isial je novi angleiko-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je Naročite jo pri: __ KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. svetovne vojne, in dasi ravno so pristojne oblasti poskrbele za popolno varnost dolenjega dela mes ta in mesta Jersey City, N. J., je nekatero senzca ijonal-no časopisje tekom minolega tedna objavilo vesti, v kako 4'veliki nevarnosti" je bilo nase mesto vsled neprevidnosti sedanje zvez i ne vlade. To zatrjevanje je .nekaka osveta pristašev torijev, ki so bili ravnokar poraženi v Angliji, kajti nasi toryji pričakujejo jednak poraz pri nas povodom prihod njih volitev v zvezini kongres. V imenovanem skladišču so bile poleg običajnega streljiva. »hranjene tudi arakoplovne bombe in gtreljivo je ostalo v omenjenem skladišču k večjem po eden ali tri dneve, oziroma le toliko časa, da so z njim na-kreal i tovorne parnike za odvoz v evropska pristanišča. Niti v našem, niti v evropskih pristaniščih se to strel j i-vo ni razstrelilo, pač pa so ga izstrelili našli letalci nad nemškima mesti, za kar je bilo tako streijivo, kakor tudi bombe namenjeno. In posledice temu je bil poraz fašistične Nemčije, za katero morda nekatero fašistično navdahnjeno časopisje sedaj toči znane mačje solze. lil Caven Potit je ee vedno na istem mestu v državi New Jersey, kakor je bil pred p-ričet-kom druge svetovne vojne. =i ■ 1 HELP WANTED DELAVCE 1SCEJO HELP WANTED! The War Man Power Commit* aioD has ruled that no one In thia area now employed In eo-■ential activity may transfer to another job without statement of availability. DOLL STUFFING Posrt-war trade, Guaranteed Steady work.—$1 per hour within two weeks. Steady increases. 40 hour, 5 day week; Earn up to $70 weekly. TOP TOY & NOVELTY CO. 1141 E. »2nd ST., BROOKLYN CHEF DOBRA PLAČA NEDELJE PROSTE John's Food Shop 340 ROCKAWAY AVE BROOKLYN. X. Y. Phone: DI 2-8607 POLISHER & GRINDER i I in NICKEL PLATING PLANT | D oh re delavske razmere POVOJNO j Vprašajte: N. Y. PRESSING \ MACHINERY CORP. | ! 880 Broadway N. Y. C. | (157—130) Polishers & Buffers on Silver Plated Hollow Ware IZVRSTNE PLAČE—NADURNO Vprašajte: ENGLISH PLATING CO. INC. 315 WEST 19th ST., N. Y. C. PORTER Pomočnik v skladišču IZURJEN 40 UR PLAČA $307] 191' LEXINGTON AVE — 7th floor New York City Pokličite MU 5-9500 _ (156—162» (157—159) NOVI GROBOVI V CLE-VELANDU V nedeljio zjutraj, 1. av§m-sta, je umrl na svojem domu poznani Frank Kozlevčar, po domače Mandkov Fraiicel, star 52 let. Pokojni je bil doma iz vasi Ivančna gorica pri Stični odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča žalujočo so-prog*> Louise, rojeno Mesner, po domače Lovrenčeva, sinove Franka in Henry j a. hčeri Lo-pise in Genevieve, poročeno Keržič, v Detroiltu pa hčer Mary, poroč. Kovač. Xa^loma je umrl, zadet,