PoStaina plačana t KRALJEVINA JUGO SLAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE — v drugem krajevnem razredu; b) uradnikov s popolno srednješolsko, odnosno njej enako izobrazbo: Din 800-— v prvem krajevnem razredu; Din 750-— v drugem krajevnem razredu; c) uradnikov s fakultetno, odnosno njej enako izobrazbo: Din 1000*— v prvem krajevnem razrfedu; Din 950'— v drugem krajevnem razredu. Občina sme s statutom določiti, da občinski odbor službene prejemke lahko periodično poviša. Povišanje prejemkov se sme izvršiti, čim to odobri ban. Člen 57. Osebne doklade znašajo za vse uradnike neglede na šolsko kvalifikacijo in število službenih let v prvem krajevnem razredu najmanj Din 200-—, v drugem krajevnem razredu pa najmanj Din 100-— mesečno. Člen 58. Uradniški pripravniki imajo za prejemke minimalno mesečno plačo, in sicer: a) uradniški pripravniki z nepopolno srednješolsko, odnosno njej enako izobrazbo: Din 450*— v prvem krajevnem razredu; Din 400-— v drugem krajevnem razredu; b) uradniški pripravniki s popolno srednješolsko, odnosno njej enako izobrazbo: Din 700-— v prvem krajevnem razredu; Din 050-— v drugem krajevnem razredu; c) uradniški pripravniki s fakultetno, odnosno njej enako izobrazbo: Din 900— v prvem krajevnem razredu; Din 800-— v drugem krajevnem razredu. Uradniški pripravniki nimajo osebne doklade. Člen 59. V prvem krajevnem razredu so vse občine, kjei je sedež sreskega načelstva, zdraviliške občine in občine, ki imajo 3000 ali več prebivalcev. V drugem krajevnem razredu so vse ostale občine. Člen 60. Višino službenih prejemkov vseh občinskih uslužbencev, način napredovanja (čl. 56.) itd. določi vsaka občina s statutom. Prejemki uslužbencev na glavnih službenih mestih ne smejo biti nižji od prejemkov, navedenih v čl. 56. do 58. te uredbe. Člen 61. Poleg prejemkov v gotovini sme določiti občina s statutom tudi še prejemke v naravi, kakor n. pr. stanovanje, okoriščanje zemljišč, kurjavo, razsvetljavo itd. Vrednost teh dajatev se ne sme odbiti od službenih prejemkov v gotovini v takem obsegu, da prejme uradnik v gotovini manj, nego je določeno v čl. 56., uradniški pripravnik pa manj, nego je določeno v čl. 58. Člen 62. Ob sprejemu v občinsko slu/uu oodisi prvič, bodisi ob vrnitvi v občinsko službo, začno leči prejemki z dnem nastopa službe. Ob napredovanju, odnosno prejemanju višjih prejemkov ter imenovanju pripravnika za uradnika, začno teči prejemki s prvini dnem prihodnjega meseca. X. poglavje % Pokojnine. Člen 63. Uslužbenci na glavnih službenih mestih imajo pravico do osebne in rodbinske pokojnine po predpisih te uredbe. Člen 64. Uslužbenec na glavnem službenem mestu pridobi pravico do osebne pokojnine, ko dovrši deset let, ki jih je dejanski prebil v aktivni občinski službi na glavnem službenem mestu. Pripravljalna občinska služba se šteje kot aktivna občinska služba po prednjem odstavku, če pripravnik neposredno dobi službo, ki se priznava po tem odstavku. Člen 65. Uslužbencu, ki izpolni pogoj iz čl. 64., se za odmero količine pokojnine priznava po dejanskem trajanju: 1. efektivna občinska služba; 2. državna civilna in banovinska služba, kolikor so šteje po ustreznih predpisih za pokojnino. Služba, ki ni navedena v tem členu, se ne šteje u\ pokojnino. Člen 66. Občinskemu uslužbencu, ki mu je služba prestala z ostavko (čl. 46., loč. 10.), pa se pozneje vrne v občinsko službo, se šteje ves čas, prebit pred ostavko, v rok iz čl. 64., kakor tudi za odmero količine osebne pokojnine. Če so se uslužbencu ob sprejetju ostavke vrnili v pokojninski sklad vplačani prispevki (čl. 89., drugi stavek), se mu Čas, prebit pred ostavko, šteje le v primeru, če vrne pokojninskemu skladu v roku treh mesecev po ponovnem vstopu v službo ob ostavki vrnjene mu prispevke z obrestmi, po obrestni meri, s katero so se pokojninskemu skladu obrestovale v tem razdobju vlogo Člen 67. Če se občinski uslužbenec na glavnem službenem mestu brez svoje krivde pri kakem občinskem poslu ali zavoljo takega posla tako poškoduje, da postane zaradi dobljenih ran ali poškodb nesposoben za nadaljnjo službo, za katero bi se mogel uporabljati po svoji kvalifikaciji in dotedanjem položaju, mu sme ban po zaslišanju uprave pokojninskega sklada priznati za pokojnino preko časa, ki ga je dotlej prebil v službi, še deset let;. Tako priznanih deset let se šteje v rok iz čl. 64. Člen 68. Od dobe, ki bi bila sicer po čl. 65. vštevna za pokojnino, se za pokojnino ne priznava: 1. čas pred dovršenim 21. letom starosti; 2. čas, prebit v stanju odstranitve od službe, če obsodi disciplinsko sodišče uslužbenca na kazen upokojitve'; 3. čas preko roka, po čigar preteku prestane služba (člen 48.); 4. čas, prebit v pokoju; 5. čas, ki ga je uslužbenec izgubil za pokojnino po čl. 136., odit. 4" Člen 69. Osnova za odmero količine osebne pokojnino je osnovna plača, ki je uslužbencu pripadala ob času upokojitve. Člen 70. Uslužbencu, ki izpolnjuje pogoje čl. 64., pripada od osnovne plače kot pokojninske osnove za prvih deset let 40%. Za vsako nadaljnje leto, ki se šteje po Čl. 65. za odmero količine osebne pokojnine, mu pripadata po 2%. Začeta druga polovica leta se šteje za celo leto. Osebna pokojnina ne sme biti večja od 90% pokojninske osnove. Člen 71. Odločbo o upokojitvi občinskih uslužbencev izda pristojni občinski odbor, pravnoveljavna pa postane, ko jo potrdi ban. Člen 72. Čas za odmero količine osebne pokojnine se šteje do dne odločbe občinskega odbora, s katero je bil uslužbenec upokojen, in sicer po koledarskem trajanju. Člen 73. Upokojenec izgubi pravico do osebne pokojnine: 1. z izgubo državljanstva; 2. s sodno razsodbo; 3. z disciplinsko razsodbo; 4. z vstopom v državno, banovinsko, občinsko ali drugo službo v zvanja ali položaje, ki dajejo pravico do pokojnine. Člen 74.. Uslužbenec pridobi pravico do rodbinske pokojnine iz pokojninskega sklada, če je vplačeval najmanj pet let in umrl kot Vplačevalec sklada. Člen 75. Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od osnovne plače, ki jo je uslužbenec imel ob času smrti, odnosno na dan upokojitve, in sicer s temi-le odstotki: po dovršenih petih letih vplačevanja za enega uživalca rodbinske pokojnine 25%, za dva 35%, za tri 40%, za štiri in več 50%. Po dovršenih desetih letih vplačevanja se ti odstotki zvišajo za 5%, za vsako nadaljnje dovršeno leto preko desetih let se pa zvišajo za 1%, toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja ko: za enega uživalca 50%, za dva 60%, za tri 70%, za štiri in več pa 80%. Če je več uživalcev rodbinske pokojnine, pa nastopi za koga od njih primer, da mu prestane pravica do rodbinske pokojnine, zmanjša ban ostalim pokojnino po stopnjah, določenih v prednjem odstavku. Člen 76. Če uslužbenec brez svoje krivde pri kakem občinskem poslu ali zavoljo takega posla umre ali se poškoduje in zbog tega umre, sme ban po zaslišanju uprave pokojninskega sklada priznati njegovi rodbini pokojnino, kakor da je imel deset let vplačevanja več. Člen 77. Rodbinska pokojnina pripada vplačevalčevi zakoniti ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali po-zakonjenim. Ženi, sodno ločeni od moža iz izključno njene krivde, ne pripada rodbinska pokojnina. ' Člen 78. Odločbo o odmeri količine rodbinske pokojnine izda ban (§ 88., odstavek 5., zakona o občinah). Člen 79. Ban more na zahtevo vsakega uživalca rodbinske pokojnine odločiti, da se rodbinska pokojnina razdeli med uživalce tako, da sme vsak uživalec prejemati ločeno svoj del pokojnine. V takem primeru se deli pokojnina na enake dele po številu uživalcev. Če je kak uživalec pokojnine mladoleten, se ne sme izvršiti delitev pokojnine brez predhodnega pristanka varuštvenega ob-lastva. Ko nastopi primer, da izgubi uživalec tako deljene pokojnine pravico do pokojnine, se postopa glede ostalih uživalcev pokojnine po določbi zadnjega odstavka čl. 75. Člen 80. Vdova izgubi pravico do rodbinske pokojnine: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 3. z vstopom v državno, banovinsko ali občinsko službo, dokler služba traja; 4. z vstopom v drugo ko pod toč. 3. navedeno službo, če presegajo službeni prejemki trikratni iznos nanjo odpadajoče rodbinske pokojnine, dokler služba traja; 5. z omožitvijo. Člen' 81. Otroci izgube pravico do rodbinske pokojnine: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 3. z vstopom v katerokoli službo ali s sprejemom mesta štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja; 4. hčere s polnoletnostjo ali s prejšnjo omožitvijo; 5. sinovi s polnoletnostjo. Izjemoma se jim plačuje, če so na rednem šolanju ali če služijo obvezni rok v stalnem kadru, in sicer ob dokazu uspešnega šolanja ali vojaške službe, rodbinska pokojnina do dovršenega 23. leta starosti. Ban more odrediti, da se otrokom umrlega občinskega uslužbenca na glavnem službenem mestu izplačuje tudi po polnoletnosti mesečno Din 250’— vzdrževalnine, če se komisijsko ugotovi, da je otrok duševno ali telesno nesposoben za pridobivanje in če nima lastnih sredstev za vzdrževanje. Tako vzdrževanje preneha takoj, ko odpade eden ali drugi navedenih pogojev. Člen 82. Osebni pokojninski prejemki teko od prvega dne prihodnjega meseca po onem mesecu, v katerem je bil uslužbenec razrešen, rodbinski pa od prvega dne prihodnjega meseca po uslužbenčevi smrti. Člen 83. Nihče ne sme brez odobritve bana uživati pokojnine v inozemstvu. XI. poglavje. Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence. Člen 84. Za Dravsko banovino se ustanovi banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence s sedežem v Ljubljani. Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani je samostojna pravna oseba. Dohodki tega sklada se smejo uporabljati edinole za namene, določene z zakonom o občinah in s to uredbo. Clen 85. Osebne in rodbinske pokojnine občinskih uslužbencev na glavnih službenih mestih se plačujejo iz banov inskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence. Člen 86. Pokojninski sklad upravlja Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani pod nadzorstvom in po navodilih uprave pokojninskega sklada. Uprava tega sklada sestoji iz predsednika, ki ga odredi ban izmed državnih uradnikov, dveh banovinskih uradnikov, ki ju prav tako odredi ban, dveh predsednikov občin, ki ju volijo le-ti iz svoje srede ter dveh aktivnih občinskih uslužbencev na glavnih službenih mestih, ki ju volijo občinski uslužbenci na glavnih službenih mestih. Predsedniku določi ban namestnika. Poslovanje uprave pokojninskega sklada se predpiše s pravilnikom, ki ga izda ban. Funkcijska doba predsednika, njegovega namestnika in članov pokojninskega sklada traja tri leta. Če uprava pokojninskega sklada iz kateregakoli razloga ni dela zmožna, poveri ban upravo začasno komisarju, ki opravlja vse posle uprave sklada. Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani mora predložiti banu ter upravi sklada vsako leto poročilo o stanju sklada ter pregled letnih dohodkov in izdatkov. Člen 87. V banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence se stekajo: 1. prispevek, ki ga je vsaka občina dolžna plačati v sklad enkrat za vselej za vsako sistemizirano mesto, vezano s pravico do pokojnine, in sicer v iznosu 50% celotnih rednih letnih prejemkov v gotovini, spojenih s tem mestom, ter prav toliko za vsako tako pozneje ustanovljeno mesto. Na utemeljeno prošnjo ter po zaslišanju uprave pokojninskega sklada more ban dovoliti občini, da plača ta prispevek v petih letnih obrokih; 2. prispevek, ki ga je vsak občinski uslužbenec na glavnem službenem mestu dolžan plačati v prvem letu po sprejemu v občinsko službo, in sicer v iznosu 10% njegovih celotnih rednih letnih prejemkov c gotovini. Prav tako plača vsak občinski uslužbenec ob vsakem napredovanju 10% razlike med novimi in dotedanjimi rednimi letnimi prejemki. Uslužbenec, ki plačuje v prvem letu po sprejemu v službo določeni 10% prispevek, ne plačuje v tem letu mesečnih prispevkov po toč. 3. tega člena; 3. mesečni prispevki uslužbencev v iznosu 7 '/• % celotnih rednih mesečnih prejemkov v gotovini. Te prispevke morajo plačevati vsi aktivni uslužbenci na glavnih službenih mestih, neglede na to, ali so poročeni ali ne; upokojeni občinski uslužbenci pa plačujejo prispevek v iznosu 5% zadnjih rednih mesečnih aktivnih prejemkov; 4. obresti od glavnice tega sklada; 5. vsakoletni v banovinskem proračunu določeni prispevek banovine, ki se vplačuje, dokler ne [»stane sklad aktiven; 6. denarne kazni po čl. 95., odst. 1., t. 2., in čl. 145. ter zmanjšbe prejemkov po čl. 100., t. 1., in čl. 146., t. 2.: 7. darila, volila, subvencije in druge prostovoljne dajatve. Prispevki po točkah L, 2. in 5. ter prejemki po toč. 7. tvorijo glavnico pokojninskega sklada. K tej glavnici se pripišejo tudi vsakoletni viški ostalih prejemkov, ki preostanejo po poravnavi tekočih obveznosti pokojninskega sklada. Clen 88. Pokojnine se izplačujejo samo iz dohodkov sklada po točkah 3., 4. in 6. čl. 87. Glavnica mora biti naložena s pupilarno varnostjo, predvsem v nepremičninah. Kolikor gornji dohodki sklada ne bi zadostovali, krijejo primanjkljaj po odredbi bana, ki zasliši predhodno upravo pokojninskega sklada, občine, za katere velja ta uredba, in sicer sorazmerno po višini neposrednih državnih davkov, ki so predpisani v teh občinah. Člen 89. Uslužbenec, kateremu prestane služba, izgubi pravico do nadaljnjega vplačevanja v pokojninski sklad. Na njegovo zahtevo mu mora sklad vrniti dotlej po čl. 87., t. 2. in 3., vplačane prispevke. V tem primeru izgubi pravico, da se mu čas, za katerega so se mu prispevki vrnili, šteje za osebno in rodbinsko pokojnino ob ponovnem vstopu v občinsko službo. To pravico pa si pridobi iznova, če vrne pokojninskemu skladu v roku treh mesecev po ponovnem vstopu v občinsko službo te prispevke. Pravice do povračila vplačanih prispevkov nima uslužbenec, ki mu je služba prestala z upokojitvijo. Člen 90. Če uslužbenec umre pred dovršenimi petimi leti vplačevanja, kakor tudi če umre pred tem časom uslužbenec, ki je po čl. 89. izgubil pravico do nadaljnjega vplačevanja, ima njegova rodbina pravico do povračila od uslužbenca po čl. 87., t. 2. in 3., vplačanih 2'A % (to je od prispevkov po t. 2. H, od prispevkov po t. 3. 1/i), razen če so se uslužbencu, ki je izgubil pravico do vplačevanja, vrnili prispevki po prvem odstavku čl. 89. že za njegovega življenja. i Člen 91, Čas, ki ga je občinski uslužbenec prebil v državni, banovinski ali drugi vštevni službi, se računi za količino pokojuiue po predpisih čl. 64. in 65. le tedaj in v tem obsegu, če in kolikor je uslužbenec dejanski naknadno vplačal za vštevno službeno dobo v pokojninski sklad prispevke po predpisu čl. 87., točke 3. Osnova vplačevanja so celotni službeni prejemki, ki jih je imel ob zadnjem vstopu v občinsko službo. Te prispevke je vplačati tekom enega leta po vstopu v službo. Če tak uslužbenec umre, se šteje za odmero rodbinske pokojnine od službene dobe, prebite v državni, banovinski ali drugi vštevni službi le toliko, kolikor je naknadno vplačal prispevke. Ob prestopu uslužbenca iz pomožnega na glavno službeno mesto (čl. 22.) se mu štejejo vsa leta pomožne službe kot služba na glavnem službenem mestu, če vplača za vsa ta leta naknadno prispevek v pokojninski sklad po predpisu čl. 87., točke 3. Osnova vplačevanja so prvi redni mesečni prejemki na glavnem službenem mestu v gotovini. Ban more po zaslišanju uprave pokojninskega sklada dovoliti v prednjih dveh odstavkih navedenim uslužbencem plačevanje teh prispevkov tudi v obrokih. Člen 92. Prispevki se pobirajo po službeni dolžnosti ob izplačevanju prejemkov, ki so osnova vplačevanja. Če računodajuiki ne pošljejo v 30 dneh od dne, ko so se prejemki izplačali, odtegnjenih prispevkov Hranilnici Dravske banovine v Ljubljani, morajo plačati od njih po preteku tega roka 0% obresti v korist sklada. Cie n 93. Vsaka upokojitev in vsak primer pravice do osebne in rodbinske pokojnine predloži občinska uprava z zadevnimi spiši nemudoma banu, ki odmeri najkesneje v roku enega meseca pokojnino ter odredi iznlačilo iz pokojninskega sklada. XII. poglavje. Disciplinska odgovornost, sestava disciplinskih sodišč tor postopek. Člen 94. Občinski uslužbenec, ki prekrši v službi ali zunaj nje predpisane dolžnosti svoje službe ali ugled poklica, se kaznuje, neglede na odgovornost po kazenskem zakonu, s kaznijo za nerednost ali z disciplinsko kaznijo, kakor je pač prekršitev dolžnosti samo navadna nerednost (disciplinski prekršek), ali pa se mora smatrati glede na škodo in nevarnost za službene koristi ali za ugled poklica zbog svoje velikosti, ponavljanja ali drugih ob-težujočih okolnosti za disciplinski prestopek. Člen 95. * Kazni za nerodnosti sta tile: 1. pismeni ukor, 2. denarna kazen. Denarna kazen ne sme bili v poedinem primeru večja od Din 200’—. Seštevek kazni, pravnomočno naloženih uslužbencu v enem letu, ne sme presezati zneska enomesečne osnovne plače. Člen 9(1. Kazni za nerednosti izreka predsednik občine ali pa starešina nadzornega oblastva. Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec zasliši. Obrazložena odločba se mu mora priobčiti pismeno. Denarne kazni se izrekajo v korist banovinskemu pokojninskemu skladu za občinske uslužbenca ter se odtegujejo od službenih prejemkov. Člen 97. Zoper odločbo o kazni za nerednost se sme uslužbenec pritožiti v osmih dneh od dne priobčitve’ na neposredno višje nadzorno oblastvo, ki odloči dokoučgp. ■ •" '» 11 . i.iiiigmn..,! |. i iiiii.ipin.iii... Člen 98. Nerednosti zastarajo čez leto dni. Člen 99. Za dejanja, disciplinski kazniva po tej uredbi, se smatrajo vse težje prekršitve predpisanih službenih dolžnosti ali ugleda poklica, storjene v službi ali zunaj nje, neglede na to, ali so te prekršitve po odredbah kazenskega zakona kaznivo dejanje ali ne. Za težje prekršitve dolžnosti službe ali ugleda poklica se smatrajo tudi naslednja dejanja, neglede na to, ali so s predpisi izrečno prepovedana ali ne: 1. pristransko ali sebično, nevestno ali malomarno opravljanje službe; 2. iznujanje ali izsiljevanje kakršnekoli nagrade bodisi zase bodisi za drugega, neposredno od strank ali posredno za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti;* 3. sprejemanje podkupnine; 4. malomarno ali neredno prihajanje v službo tudi po kaznovanju zaradi nerednosti; 5. namerno netočno obveščanje v službenih stvareh; (5. nedopustna kritika in preziranje naredb in postopanja oblastev, starešin in nadrejencev; 7. izdajanje službene tajnosti; 8. razsipno trošenje službenega materiala; 9. nedostojno ali sirovo ravnanje s strankami; 10. slabo opravljanje starešinske oblasti proti pod-rejencem, zlasti nedostojno, sirovo ali nepravično ravnanje z njimi, nezadostno nadzorstvo nad njimi ali trajno zanemarjanje njih vzgajanja v službi; namerno ščitenje ali priporočanje ‘nesposobnih ali malovrednih uslužbencev; 11. nedostojno ali nevljudno ponašanje podrejencev proti nadrejenčem ali poniževanje njih ugleda; 12. napraVljanje zmede, prepira ali nesložnosti s tovariši v službi; 13. nemoralno ali nedostojno vedenje v privatnem življenju, kakršno je: pijančevanje, potepanje, igranje na slepo srečo in temu podobno, na krajih, v družbah in na način, ki ponižuje ugled občinskega uslužbenca. 14. lahkomiselno zadolževanje; 15. opravljanje stranske službe ali poslov brez dovolitve pristojnega organa ali sprejemanje položajev in izvrševanje poslov, ki bi nasprotovali ugledu in časti uslužbenčevega položaja ali bi ga ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti; 16. vsako delo in ponašanje, ki bi podpiralo izzivanje plemenske in verske mržnje, vsako delo in vsaka agitacija zoper idejo državnega in narodnega edinstva, zlonamerna kritika postopanja vlade in njenih aktov kakor tudi obstoječega reda. Clen 100, Disciplinske kazni so: 1. zmanjšba prejemkov, 2. ustavitev napredovanja, 3. upokojitev brez zmaujšbe ali z zmanjšbo pokojnine, 4. ukinitev stalnosti, 5. odpust iz službe. Kazni pod t. 1. in 2. tega člena se smejo izrekati hkratu po dve zaradi istega disciplinskega predmeta. Disciplinske kazni izrekajo pristojna disciplinska sodišča, in sicer na podstavi predpisno izvedenega postopanja. Člen 101. Zmanjšba prejemkov se nanaša na osnovno plačo in osebno doklado, ki ju je prejemal uslužbenec ali do katerib je pridobil pravico do dne, ko je postala disciplinska razsodba pravnomočna. Izreči se sme največ do enega leta; toda v poedinem mesecu ne sme biti večja nego 20% mesečne osnovne plače in osebne doklade. Kazen zmanjšbe aktivnih prejemkov se prenese z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se uslužbenec, dokler kazen traja, upokoji. Zmanjšba prejemkov se izreka v korist banovinskemu pokojninskemu skladu za občinske uslužbence. Ustrezni zneski se odtegujejo od rednih službenih prejemkov. Člen 102. Ustavitev napredovanja se sme izreči največ do treh let. Odrejena doba kazni se ne šteje za napredovanje. Člen 103. Kazen zmanjšbe pokojnine sme trajati največ deset let; toda v poedinem mesecu ne sme biti večja nego 20% mesečne pokojnine. Člen 104. Kazen ukinitve stalnosti se sme izreči največ do treh let. Uslužbenec, obsojen na to kazen, postane začasni uslužbenec v smislu čl. 17. Člen 105. Kazen odpusta iz službe ima za posledico izgubo pravice do osebne in rodbinske pokojnine. Nekrivi rodbini odpuščenega uslužbenca, ki nima sredstev za vzdrževanje, se sme priznati iz posebnih ozirov z isto razsodbo vzdrževalnina največ do zneska normalne rodbinske pokojnine, do katere bi imela pravico, če bi bil obsojeni uslužbenec umrl. Vzdrževalnina se sme priznati od dne, ko so se ustavili njegovi službeni prejemki. Vzdrževalnino ustavi ban, čim prestanejo razlogi, zaradi katerih je bila priznana. (‘len 106. 0 disciplinskih kaznivih dejanjih razsoja disciplinsko sodišče za občinske uslužbence, ki zaseda pri sreskem načelstvu (sreski izpostavi) ter sestoji iz enega politično-upravnega uradnika kot predsednika in enega disciplinskega sodnika, ki ju odredi ban, ter enega disciplinskega sodnika, ki ga odredi občinski odbor iz svoje srede na sedežu sreskega načelstva (sreske izpostave). Pri disciplinskih sodiščih, poslujočih pri sreskih načelstvih s sedežem v avtonomnih mestih, odredi disciplinskega sodnika občinski odbor najbližje občine, katero določi v to svrho sreski načelnik. Sodniki se odrejajo ob pričetku vsakega leta. Na isti način se odreja tudi po en namestnik. V drugi stopnji razsoja disciplinsko sodišče za občinske uslužbence, ki zaseda pri banski upravi ter sestoji Iz enega politično-upravnega uradnika kot predsednika in enega disciplinskega sodnika, ki ju oba odredi ban. ter enega disciplinskega sodnika, ki ga izvolijo predsedniki občin iz svoje srede. Sodniki se odrejajo ob pričetku vsakega leta. Na isti način se odreja tudi po en namestnik. Sodniki, odnosno namestniki, so zavezani čuvati tajnosti, katere zaznajo v disciplinskem postopanju. Služba sodnikov in njih namestnikov je častna. Člen 107. Disciplinska sodišča postopajo po predpisih te uredbe. Kolikor ti predpisi ne bi zadoščali, se uporabljajo smiselno predpisi zakonika o sodnem kazenskem postopanju. Disciplinska sodišča odločajo z večino glasov. Člen 108. Stvarne potrebe disciplinskega sodišča prve stopnje krije pristojno sresko načelstvo (sreska izpostava), ki opravlja tudi njegove pisarniško-manipulativne posle ter odreja tudi zapisnikarja za poedine disciplinske razprave iz vrste svojih uslužbencev. Gornji predpisi veljajo smiselno tudi za bansko upravo, pri kateri je sedež disciplinskega sodišča druge stopnje. Člen 109. Krajevno pristojno je ono disciplinsko sodišče, na čigar področju je občina, pri kateri je uslužbenec v službi v trenutku, ko se mora proti njemu uvesti disciplinsko postopanje. Če se uslužbenec tekom postopanja upokoji, ostane pristojno ono sodišče, ki je že uvedlo postopanje. Disciplinsko sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti svojo pristojnost. Člen 110. Spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči prve stopnje v Dravski banovini rešuje disciplinsko sodišče pri banski upravi v Ljubljani; spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči na območju Dravske banovine in disciplinskimi sodišči iz območja drugih banovin rešuje ministrstvo za notranje posle. « Člen 111. Pri vsakem disciplinskem sodišču postavi ban disciplinskega tožilca in njegovega namestnika za dobo treh let, in sicer pri prvostopnih disciplinskih sodiščih v prvi vrsti ,izmed upravnih uradnikov sreskega načelstva (sreske izpostave), pri drugostopnem disciplinskem sodišču pa izmed politično-upravnih uradnikov banske uprave. Disciplinski tožilci zastopajo pred sodiščem koristi službe in ugled občinskih uslužbencev ter se morajo zaslišati pred vsako odločbo disciplinskega sodišča. Člen 112. Obdolženi občinski uslužbenec ima pravico do branilca v disciplinskem postopanju ter ga sme vzeti ali izmed državnih, banovinskih, odnosno občinskih uslužbencev ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov. Če ga ne odredi sam, ali če od njega določeni branilec ne pride na razpravo, mu postavi disciplinsko sodišče branilca za ustno razpravo iz vrst uslužbencev, omenjenih v prvem odstavku. Branilec je v obrambi svoboden- Zavezan je čuvati tajnost, ki mu je bila zaupana. Člen 113. Postavitev pod disciplinsko postopanje sme odredili predsednik občine; le-ta pa jo mora odrediti na zahtevo občinske uprave, občinskega odbora ali nadzornega oblastva. Predsednik občine izvrši potrebne predhodne poizvedbe ter dostavi vse spise z odločbo o postavitvi pod disciplinsko postopanje disciplinskemu sodišču prve stopnje. Odločba o postavitvi pod disciplinsko postopanje se vroči tudi obdolženemu uslužbencu. Zoper to odločbo ni samostojne pritožbe. Člen 114. Če je predmet dovolj razjasnjen in ko je disciplinski tožilec vložil obtožnico, odredi disciplinsko sodišče ustno razpravo, .sicer pa uvede nadaljnje poizvedovanje. Če pa sodišče ugotovi, da obstoji le nerednost, vrne spise predsedniku občine v pristojno poslovanje. Člen 115. Če ugotovi disciplinsko sodišče, da je storil obtoženi uslužbenec dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu, dostavi vse spise rednemu,sodišču, disciplinsko postopanje pa odloži do konca sodnega kazenskega postopanja. Člen 116. Predsednik disciplinskega sodišča odredi dan ustne razprave, pozove disciplinskega tožilca, obtoženca in njegovega branilca, kakor tudi priče in izvedence ter izda vse druge naredbe, ki so potrebne, da se razprava neovirano izvrši. Člen 117. Od dneva vročitve poziva na ustno razpravo pa do ustne razprave mora poteči najmanj 8 dni. V tem razdobju imata obtoženec in njegov branilec pravico, pregledati vse spise razen zaupnih spisov in zapisnikov internih sej disciplinskega sodišča. Predsednik disciplinskega sodišča odloči, kateri spisi so zaupnega značaja ter jih izloči od vpogleda. Člen 118. Razprava je ustna in tajna. Obtoženi uslužbenec sme zahtevati, da prisostvujejo razpravi trije javni uslužbenci, ki jih odredi sam. Člen 110. Razprava se začne s čitanjem odločbe o postavitvi pod disciplinsko postopanje ter obtožnice. Potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci ter se prečitajo zapisniki o preiskavi in drugi važni spisi. Obtoženec in njegov branilec, kakor tudi disciplinski tožilec imajo pravico, dajati izjave o vsakem dokazu, podajati predloge in zastavljati po predsedniku disciplinskega sodišča vprašanja pričam in izvedencem. Po izvršenem dokazovanju dobi besedo disciplinski tožilec, za njim branilec, poslednjo besedo pa ima v vsakem primeru obtoženec. Če obtoženi uslužbenec, dasi je prejel poziv pravočasno, ne pride na razpravo in ne opraviči pravočasno svojega izostanka, se izvrši razprava in izreče razsodba tudi v njegovi odsotnosti, ko se je prečitala njegova obramba, če je bila izročena ali če je v spisih, in ko se je zaslišal njegov branilec. V primeru opravičenega izostanka se razprava preloži. Člen 120. Če smatra disciplinsko sodišče bodisi na zahtevo bodisi po službeni dolžnosti, da je treba zaslišati kakšno pričo ali priskrbeti drug dokaz zaradi razjasnitve stvari, a tega ni mogoče izvršiti pred razpravo ali med njo, se razprava preloži. Člen 121. O razpravi se vodi zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, ime predsednika, disciplinskih sodnikov in zapisnikarja, kakor tudi predmet in potek razprave v glavnih točkah. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. O posvetovanju in glasovanju, ki je tajno,.§e vodi poseben zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, sodnika in zapisnikar. Člen 122. Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem na ustni razpravi. Z razsodbo se obtoženi uslužbenec ali oprosti, ali pa se obsodi na disciplinsko kazen. V razsodbi je treba odločiti tudi o povračilu stroškov disciplinskega postopanja. Če se obtoženec oprosti, plača stroške postopanja občina, drugače pa obtoženec. Branilčeve stroške plača vedno obtoženec. Razsodba se razglasi ustno z razlogi vred na koncu razprave in posvetovanja, pismeno pa se priobči naj-kesneje v osmih dneh od dne razglasitve z obrazložitvijo obtoženemu uslužbencu, disciplinskemu tožilcu in predsedniku občine. Člen 123. Če uslužbenec pred pravnomočnostjo razsodbe umre, se disciplinsko postopanje ustavi. Stroške postopanja razen branilčevih stroškov plača v tem primeru občina. Če se pred pravnomočnostjo razsodbe sprejme usluž-benčeva ostavka na občinsko službo, se disciplinsko postopanje prekine, razen če je verjetno, da je uslužbenec storil dejanje, ki bi utegnilo imeti za posledico disciplinsko kazen odpusta iz službe. Prekinitev disciplinskega postopanja se vpiše v uslužbenski list. Če se uslužbenec vrne v službo, se disciplinsko postopanje nadaljuje. Če se uslužbenec pred pravnomočnostjo upokoji, se nadaljuje disciplinsko postopanje po predpisih, ki veljajo glede disciplinskega postopanja za aktivne uslužbenca razen odredb o disciplinskih kaznih. Člen 124. Zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje glede krivde, kazni in povračila stroškov se smejo pritožiti obsojeni uslužbenec, disciplinski tožilec in predsednik občine na disciplinsko sodišče druge stopnje v 15 dneh dneva vročitve. Pritožba ustavi izvršitev kazni Člen 125. Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez ustne razprave: 1. če ugotovi, da je treba izvršiti nadaljnje poizvedbe; v tem primeru odredi disciplinskemu sodišču prve stopnje, naj to stori; 2. če ugotovi bistvene nedostatke postopanja, zbog katerih bi bilo treba obnoviti ustno razpravo pred disciplinskim sodiščem prve stopnje; v tem primeru razveljavi razsodbo in vrne predmet sodišču prve stopnje; 3. če gre pritožba samo zoper oni del razsodbe, s katerim se odloča o povračilu stroškov. Če ni primera, navedenega v prednjem odstavku, odredi predsednik disciplinskega sodišča dan za ustno razpravo. Za nadaljnje postopanje veljajo smiselno predpisi o ustni razpravi in razsodbi na prvi stopnji. Člen 126. Ko postane razsodba pravnomočna, jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča predsedniku občine, odnosno, če se je izrekla kazen upokojitve, tudi banu, v izvršitev. Pravnomočna razsodba se vpiše tudi v uslužbenski list. Člen 127. Disciplinski prestopki zastarajo čez pet let. Vsak čin disciplinskega sodišča ali njegovih organov pri preiskavi disciplinsko kaznivega dejanja prekine tek zastaranja in to začne teči šele od poslednjega čina. Zastaranje ne teče glede uslužbenca, zoper katerega se prekine disciplinsko postopanje zbog ostavke na občinsko službo, dokler se ne vrne v občinsko službo. Člen 128. Če se obtoženec z razsodbo, ki je postala pravnomočna, oprosti, sme zahtevati disciplinski tožilec ali predsednik občine obnovo disciplinskega postopanja, če zve pozneje za nove činjeniče ali pribavi dokaze, ki jih prej ni mogel uporabiti, ki pa morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi ugotoviti obdolženčevo disciplinski kaznivo dejanje, ki še ni zastarano. Člen 129. Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala pravnomočna, sme zahtevati tudi po prestani kazni obnovo disciplinskega postopanja, če navede pove činje-nice in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na milejšo odmero kazni. Obnovo disciplinskega postopanja smejo zahtevati tudi njegov zakonski drug ter njegovi predniki in potomci. Obnova se sme zahtevati samo v roku, odrejenem v čl. 127. za zastaranje disciplinski kaznivih dejanj. Člen 130. O obnovi disciplinskega postopanja odloči disciplinsko sodišče prve stopnje, in sicer brez ustne razprave. Zoper to odločbo ima prizadeta stranka pravico pritožbe na disciplinsko sodišče druge stopnje v 15 dneh od dneva vročitve. Člen 131. Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja s a, razveljavi razsodba, kolikor se nanaša na dejanje, zaradi katerega je bila obnova dovoljena. Izvršitev disciplinske kazni se ustavi. Člen 132. Če se dopusti obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Ob odmeri kazni se vzame v poštev kazen iz prejšnje razsodbe, kolikor se je že izvršila. Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dopusti obnovo v njegovo korist, s pristankom disciplinskega tožilca takoj brez ustne razprave oprostiti ali obsoditi na milejšo kazen. v., or rn Člen 133. Če se obsojeni uslužbenec na podstavi obnovljenega disciplinskega postopanja oprosti, se mu povrne vse, kar in kolikor je izgubil zbog neupravičene razsodbe na službenih prejemkih, odnosno na pokojnini. Če se obsodi obsojeni uslužbenec na podstavi obnove na milejšo kazen, sme izreči disciplinsko sodišče, da se mu mora povrniti vse, kar in kolikor je izgubil zbog preveč prestane kazni na službenih prejemkih, odnosno na pokojnini. Zakoniti nasledniki umrlega uslužbenca so upravičeni, če imajo pravico do vzdrževalnine, zahtevati po-■ vračilo samo toliko, kolikor so oškodovani na vzdrževalnim, ki jim jo je obsojenec dolgoval. Člen 134. Uslužbenca, zoper katerega se je uvedlo sodno kazensko ali disciplinsko postopanje, sme disciplinsko sodišče odstraniti od službe, če to zahteva vrsta ali teža disciplinskega prestopka. Pravico odstranitve od službe ima disciplinsko sodišče tudi tedaj, če se uvede zoper uslužbenca pred sodiščem postopanje, da se postavi pod skrbstvo, ali če je prišel v konkurz. Člen 135. Če dene redno sodišče uslužbenca v preiskovalni zapor ali ga postavi zbog zločinstva ali prestopka, poteklega iz nečastnih nagibov, pod kazensko postopanje, mora predsednik občine ali nadzorno oblastvo takoj odrediti njegovo predhodno odstranitev od službe. Razen v primeru, navedenem v prednjem odstavku, smejo odrediti predsednik občine, občinska uprava ali občinski odbor predhodno odstranitev od službe, kadarkoli uslužbenec odkrito odreče poslušnost ali kadar je njegovo kaznivo dejanje tako, da bi bilo škodljivo koristim in ugledu službe, če bi ostal nadalje v službi. Vsaka odločba o predhodni odstranitvi se priobči v treh dneh tudi disciplinskemu sodišču prve stopnje, ki odločbo o predhodni odstranitvi nemudoma potrdi ali razveljavi. Člen 136. Uslužbencu, ki je z odločbo disciplinskega sodišča odstranjen od službe, bodisi da je s to odločbo potrjena odločba predsednika občine o predhodni odstranitvi, bodisi da je sodišče samo odredilo odstranitev, se sme z odločbo istega sodišča počenši s prvim prihodnjim me- sečem od dne odločbe disciplinskega sodišča, ustaviti izplačevanje osnovne plače do največ polovice. Ce ima kazenska obsodba za posledico izgubo službe ali če se uslužbenec disciplinski kaznuje po točkah 8., 4- ali 5. čl. 100., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist občinske blagajne. Ce nima kazenska obsodba za posledico izgube službe, ali če se uslužbenec disciplinski kaznuje po točki 1. a*i 2. čl. 100., odloči disciplinsko sodišče, ali in koliko se mu povrnejo ustavljeni prejemki; toda vrniti se mu ne sme več nego polovica teh ustavljenih prejemkov. Ce je uslužbenec z odločbo pristojnega državnega ob-lastva obsojen na kazen zapora, manjšo od enega leta, odloči disciplinsko sodišče s svojo razsodbo, kolikor ne izreče, da mu prestane služba, ali mu za ta čas pripadajo njegovi prejemki ali kateri del mu pripada in ali se mu ta čas šteje za napredovanje in za pokojnino. Ce se je končalo disciplinsko postopanje z oprostitvijo ali če se je postavitev pod skrbstvo odklonila, se uslužbencu vrnejo ustavljeni prejemki. Clen 137. Ce odloča o odstranitvi od službe disciplinsko sodišče, odloča brez ustne razprave, ko je predhodno zaslišalo disciplinskega tožilca. V tem primeru se smeta zoper odločbo o odstranitvi Pritožiti uslužbenec in disciplinski tožilec na disciplinsko sodišče druge stopnje v 15 dneh od dneva priobčitve, ki odloča dokončno. Zoper to odločbo o predhodni odstranitvi od službe (čl. 135.) ni pritožbe. Clen 138. Odstranitev od službe prestane, ko postane razsodba disciplinskega sodišča pravnomočna. Ce prestanejo pred tem okolnosti, zbog katerih je bila odrejena odstranitev od službe, ukine disciplinsko Sodišče odstranitev. Clen 139. Uslužbenec, za katerega se določi odstranitev od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez odobritve predsednika občine. Clen 140. Kolikor ni določeno kaj drugega, se ne morejo izpodbijati med postopanjem samim poedine odločbe disciplinskega sodišča ali njegovega predsednika s posebnimi pritožbami, temveč samo s pritožbo zoper glavno odločbo ali razsodbo. Pritožbe se pošiljajo predsedniku disciplinskega sodišča prve stopnje, ki jih zavrne: če se ne izreče pravočasno, če jih je vložila nepristojna oseba ali če po teh predpisih ni pritožbe. i Clen 141. Upokojeni občinski uslužbenci odgovarjajo disciplinski: 1. za disciplinski kazniva dejanja, storjena v času, ko so bili aktivni uslužbenci; j,n;$. za težke oškodbe ugleda občinskih uslužbencev, aforjene v pokoju, in 3. za zločinstva in onečaščujoče prestopke, ki jih store, dokler so v pokoju, in katere zasledujejo tudi redna sodišča. Clen 142. Disciplinske kazni za upokojene uslužbence so: 1. pismeni ukor; 2. zmanjšba pokojnine, največ do 10 let; toda zmanjš-ba v poedinem mesecu ne sme biti večja od 20% mesečne pokojnine; 3. izguba pravice do osebne in rodbinske pokojnine, ki se sme izreči za izvesten krajši čas ali dosmrtno. Predpisi čl. 105. veljajo smiselno tudi za rodbine upokojenih uslužbencev. Clen 143. Za disciplinsko postopanje zoper upokojenega občinskega uslužbenca je pristojno disciplinsko sodišče, v čigar območje spada kraj njegovega stalnega prebivanja, če pa živi stalno v inozemstvu, disciplinsko sodišče, v čigar območje spada občina, pri kateri je naposled služboval. Clen 144. Disciplinsko postopanje zoper upokojene uslužbence je isto, kakor disciplinsko postopanje zoper aktivne uslužbence, vendar ima vlogo starešine predsednik občine, v kateri upokojenec stalno prebiva, odnosno, če živi stalno v inozemstvu, v kateri je naposled aktivno služil. Clen 145. Kazni za nerodnosti, ki jih izvrše pogodbeni občinski uslužbenci, sta opomin ali denarna kazen do največ Din 100-— v poedinem primeru. Izreka jih predsednik občine. Seštevek denarnih kazni, pravnomočno naloženih uslužbencu v enem letu, ne sme presegati polovice enomesečnih službenih prejemkov. Clen 146. Disciplinske kazni za pogodbene občinske uslužbence so: 1. pismeni ukor; 2. zmanjšba službenih prejemkov do 25%, največ za tri mesece; 3. odpust iz službe (prestanek službe brez odpovedi). Clen 147. Disciplinske kazni izreka pogodbenim občinskim uslužbencem nadzorno oblastvo. Zoper odločbo nadzornega oblastva ima uslužbenec pravico pritožbe v 15 dneh po prejemu odločbe na bana, ki odloča dokončno. XIII. poglavje. Prehodne in zaključne določbe. Clen 148. Določila te uredbe veljajo za občinske uslužbence, ki se zatečejo v aktivni občinski službi na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, ali ki stopijo po tem dnevu v občinsko službo, bodisi da stopajo v službo prvič, bodisi da so že bili v službi, neglede na predpise, ki so veljali, preden je stopila ta uredba v veljavo. Člen 149. Z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, se postavljajo vsi občinski uslužbenci na mestih, odgovarjajočih glavnim službenim mestom po tej uredbi, brez razlike na razpoloženje, opravljajo pa svoje službene posle tudi nadalje in prejemajo vse dosedanje prejemke. Člen 150. Tekom dveh mesecev od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, mora vsak občinski uslužbenec, ki želi nadaljnje zaposlitve v občinski službi, predložiti dokaze o svoji šolski in strokovni kvalifikaciji ter listine o svojem dosedanjem službovanju in službenem razmerju proti občini. Predložene dokaze vpošljejo občine potem nadzornega oblastva kraljevski banski upravi v Ljubljani. Člen 151. V občinah, ki so imele dosedaj posebne veljavne službene pragmatike, se prevedejo občinski uslužbenci, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, na mestih, odgovarjajočih glavnim službenim mestom po tej uredbi, če imajo kvalifikacijo po predpisih teh pragmatik. Prav tako se lahko prevedejo ostali občinski uslužbenci, ki imajo kvalifikacijo, predpisano s to uredbo in so nameščeni v občinah, kjer doslej ni bilo posebne službene pragmatike. Oni občinski uslužbenci, ki ostanejo na svojih mestih po prednjih odstavkih,- morajo najkesneje do konca leta 1936. dovršiti tečaj iz § 91. zakona o občinah. Tega tečaja se oprašČajo vsi občinski uslužbenci, ki so im dosedanjih predpisih opravili ali so bili oproščeni opravljanja strokovnega izpita, kakor tudi uslužbenci, ki imajo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, dovršenih deset let efektivne, zadovoljive občinske službe. Člen 152. Občinski uslužbenci, omenjeni v čl. 151., odst. 1., ki po dosedanjih veljavnih službenih pragmatikah niso imeli predpisane kvalifikacije in tudi nimajo kvalifikacije po tej uredbi, kakor tudi ostali občinski uslužbenci, ki nimajo kvalifikacije po tej uredbi, se ne prevedejo, dokler ne dovrše uspešno tečaja po § 91. zakona o občinuh. Člen 153. Glavna službena mesta se lahko do konca leta 1936. podeljujejo tudi prosilcem, ki ne izpolnjujejo pogojev čl. 10. te uredbe, če se jim kvalifikacija spregleda z odločbo bana. Tako odločbo lahko izda ban samo onim občinskim uslužbencem, ki so vsaj pet let odlično vršili službo občinskega tajnika. Člen 154. Občinski uslužbenci, omenjeni v čl. 152., ki se ne pripuste k tečaju, pa so po dosedanjih predpisih stalni v službi, se prevedejo na pomožna službena mesta, odnosno se, če takih mest ni na razpolago, upokoje, če Imajo po dosedanjih predpisih pravico do pokojnine, sicer se pa odpuste. Občinski uslužbenci, ki niso stalni in ni zanje nobene primerne nižje službene zaposlitve, se odpuste it službe. Občinam, ki bi zbog svojega finančnega stanja ne mogle oddati glavnega službenega mosta po predpisih te uredbe, sme ban v prehodni dobi najdalj petih let dovoliti, da zadrže v službi ali postavijo pogodbenega uslužbenca, ki bo vršil dolžnost delovodje. Člen 155. Odločbe o prevedbi izda ban v šestili mesecih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Člen 156. Občinskim uslužbencem, ki se zatečejo na dan, ko slopi ta uredba v veljavo, v aktivni občinski službi in se po predhodnih členih prevedejo, kakor tudi uslužbencem, ki bodo sprejeti v aktivno občinsko službo po tein dnevu, pripadajo službeni prejemki po določbah občinskega statuta od dne, ko stopi statut v veljavo. Člen 157. Če bi dobil uslužbenec ob prevedbi po čl. 156. nižje službene prejemke od dosedanjih, dobiva tudi razliko med prejemki vse dotlej, dokler ne dosežejo prejemki po občinskem statutu zbog napredovanja višino dosedanjih prejemkov. Člen 158. Občinski uslužbenci, ki jih je zatekel zakon o občinah na mestih, ki ustrezajo sedanjim glavnim službenim mestom in ki so zavarovani na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani ler še nimajo la dan deset let vštovne službene dobe, imajo v primeru prevedbe pravico nadaljevati po lastni izberi pokojninsko zavarovanje ali uri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, alj na prenesti svoje pokojninsko zavarovanje na banovins ;i pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani. Občinski uslužbenci, ki imajo ta dan deset ali več let vštevne službene dobe, nadaljujejo pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Občinski uslužbenci, ki nadaljujejo svoje pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, ne plačujejo nobenih prispevkov v pokojninski fžklad po čl. 87. Za občinske uslužbence po prednjem odstavku ne plačajo občine prispevka po čl. 87., 1. 1. Člen 159. O priznanju dobe zn pokojnino izda ban uslužbencem posebne odločbe po zaslišanju uprave pokojninskega sklada. Člen IGO. Občinski uslužbenci, katerim se prizna za pokojnino določeno število let, so dolžni vplačati v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence prispevke po predpisu čl. 87., toč. 3., za vso priznano dobo. Osnova vplačevanja so celotni službeni prejemki v gotovini, ki jih imajo na dan, ko izda ban odločbo glede priznanja dobe. Prav tako morajo občine vplačati v sklad enkrat za vselej dvojni iznos po čl. 87., toč. 1., za svoje uslužbence, katerim so se priznala leta za pokojnino. Ban more po zaslišanju uprave pokojninskega sklada dovoliti občinam in uslužbencem, da plačajo svoje prispevke po prvem in drugem odstavku tega člena, in sicer občine v letnih, uslužbenci pa v mesečnih obrokih, to najkesneje do konca leta 1938. Clen 161. Občinski uslužbenci, navedeni v čl. 151., odst. 1., ki se zatečejo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, na klestili, ki ustrezajo glavnim službenim mestom, katera se oddajo, odnosno na mestih uradniškega pripravnika, ter se prevedejo na svojih mestih po predpisih tega Poglavja, se ne smatrajo za novo sprejete v službo ter tudi ne plačajo prispevka od razlike po čl. 87., toč. 2., ki nastane med dosedanjimi in novimi prejemki zbog prevedbe v smislu predpisov tega poglavja. Vsi ostali občinski uslužbenci morajo po izvršeni prevedbi plačati v smislu čl. 87., t. 2., prispevek v iznosu 10% celotnih novih rednih letnih prejemkov. Na utemeljeno prošnjo uslužbenca ter po zaslišanju uprave pokojninskega sklada more ban dovoliti, da plača uslužbenec ta prispevek najdalj do konca leta 1936. v mesečnih obrokih. Člen 162. Občinskim uslužbencem, ki jim je bila prestala občinska služba zbog podane ostavke, pa po dnevu, ko stopi ta uredba v veljavo, vnovič vstopijo v občinsko službo na glavnih službenih mestih, se šteje prejšnja služba pred ostavko v celoti za pokojnino, če plačajo za vso priznano dobo prispevke v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence po predpisu čl. 87., toč. 3-Osnova vplačevanja so celotni službeni prejemki v gotovini, ki se jim priznajo ob ponovnem sprejemu v občinsko službo. ' Prav tako morajo občine vplačati v sklad enkrat za vselej dvojni iznos po čl. 87., toč. 1., za uslužbence, ki se po prednjem odstavku ponovno sprejmejo v občinsko službo in katerim se je štela za pokojnino prejšnja služba pred ostavko. Ban more na predlog uprave pokojninskega sklada dovoliti občinam in uslužbencem, da plačajo svoje prispevke po prvem 111 drugem odstavku tega člena, in sicer občine v letnih, uslužbenci pa v mesečnih obrokih, in to najkesneje v petih letih po ponovnem sprejemu v službo. Člen 163. Občinski upokojenci ter rodbine po umrlih občinskih uslužbencih, ki prejemajo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, pokojnino iz občinskih sredstev (občinskih proračunov), odnosno iz sredstev javnih zavodov in ustanov, ki se ne morejo smatrati za občinske pokojninske sklade, prejemajo pokojuino tudi po uveljavitvi te uredbe iz dosedanjih sredstev. Člen 164. Vsaka občina mora v smislu § 90. zakona o občinah i°r v roku, določenem v § 145. istega zakona, izdati v °kviru te uredbe statut, s katerim se ustanovijo in siste- mizirajo mesta občinskih uslužbencev ter uredijo ostali službeni odnosi, kolikor niso urejeni s to uredbo. Statut je veljaven, ko ga odobri ban. Člen 165. Kolikor niso urejena službena razmerja občinskih uslužbencev s to uredbo, odnosno z občinskimi statuti po § 90. zakona o občinah, veljajo smiselno ustrezni predpisi za državne uslužbence. Člen 166. Za izvrševanje te uredbe je pristojen ban, ki izda za to potrebne podrobne odredbe. Ban predpiše tudi obrazec za občinski statut po § 90. zakona o občinah. Člen 167. Ta uredba velja za uslužbence občin na območju Dravske banovine, za katere velja zakon o občinah z dne 14. marca 1933., »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« v Ljubljani 7, dne 29. aprila 1933., St. 229/35, ter stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenem listni kraljevske banske uprave Dravske banovine« v Ljubljani. Ko stopijo ta uredba ter statuti po § 90. zakona o občinah v veljavo, prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi o občinskih uslužbencih. II. No. 5040/2. Na osnovi § 85. zakona o občinah odobrujem in objavljam gornjo uredbo o občinskih uslužbencih. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. marca 1934. Ban: Dr. .Marušič s. r. 185. Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. II. No. 5179/1. Občina Sv. Križ n. M., v srezu Maribor levi breg, bo pobirala od 1. aprila 1934. dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 l vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50*—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 10-—, e) od goveda pod 1 letom Din 6’—, f) od prašičev Din 7’—, g) od drobnice Din 4-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. marca 1934. — 1 L I 180. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 28 z dne 5. februarja 1934. Objava. Z odlokom ministra za finance z dne 17. maja 1932., štev. 28416, je dobila Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem odobritev za gradnjo tvorniee kvasa brez pravice do stranske proizvodnje špirita, s pogojem, da 'mora pričeti proizvodnjo kvasa najkesneje 1. junija 1933. Ker Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem ni pričela s 1. junijem 1933. proizvajati kvasa, ji je ugasnila koncesija za /.gradnjo tvorniee kvasa. Ministrstvo za finance, oddelek za davke, dne 24. januarja 1934., štev. 95271. številka 29 z dne 6. februarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. januarja 1934., štev. 4971, je napredoval dr. Bavdek Josip, sodnik upravnega sodišča v Celju, iz IV. položajne skupine 1. stopnje, v 111. položajno skupino ,2. stopnje. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 17. januarja 1934., 111. štev. 2088, je bil premeščen po potrebi službe za pisarja IX. polož. skupine ti komisariatu železniške in obmejne policije na Jesenicah Maksimovič Nikola, pisar iste položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije v Kotoribi. Z odlokom ministra za finance z dne 25. januarja 1934., št. 160372/33—11, je bil premeščen na prošnjo v dravsko finančno direkcijo v Ljubljani za knjigovodjo VIII. položajne skupine Pavletič Svetislav, knjigovodja iste položajne skupine primorske finančne direkcije v Splitu. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 25. januarja 1934., štev. 47339/33, je bil premeščen po potrebi službe Kostanjevec Viktor, arhivar VIII. položajne skupine katastrske uprave v Ljubljani, k dravski finančni direkciji v Ljubljani. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 31. januarja 1934., I. štev. 8507, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati koledar z naslovom Nezavisna hrvatska država«, letnik 1934. od dr. Mile Budaka. Številka 30 z dne 7. februarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. januarja 1934. so napredovali: za računske uradnike VI. položajne skupine Leben Franc, Slamič Vinko, Rifelj Franc Pogačnik Josip in Luke/. Rudolf, računski uradniki VII. položajne skupine dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani: za p. t. uradnike VI. položajne skupine Fiirbas Janko. šigur Ana in Novak Elza, pri pošti Maribor 1: Bareto Frida pri pošti Maribor 2; Hribar Gregor, Ciuha Pavla, Horvat Mihaela, Zabukovec Pavia, Kambič Otilija, Kor ir ki Rajko in S ra j Marija, pri pošti Ljubljana 1; Božič Vekoslava in Keržan Dora pri pošti Ljubljana 2; Gorjanec Marija pri pošti Metlika; Kastelic Frančiška pri pošti Škofja Loka; Kos Kristina pri pošti Bohinj. Bistrica; Vrtačnik Frančiška pri pošti Litija; Pavšek Anton, pri pošti Radovljica, vsi p. t. uradniki Vil. položajne skupine istih pošt in telegrafov; za p. I. uradnike VII. položajne skupine: Štrukelj Marija in Windischer Ivana, pri pošti Ljubljana 1; Naglič Josipina, Za k Pavel in Oblak Frančiška pri pošli Maribor 1; Lešnik Marija pri pošti Maribor 2; Vidali Mihaela pri pošti Mengeš; Bervar Matilda in Turk Franja pri pošti Celje ter Razlag Anica pri pošti Apače, vsi p. t. uradniki VIII.. položajne skupine istih pošt in telegrafov. ; Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagt;ebu je prepovedalo na osnovi čl. 19. zah a o tisku v zveži s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona: z odlokom z dne 31. januarja 1934., štev. Kus 264/34, razširjanje in prodajanje mesečnika Hrvatska Revija«, številko 2. letnika 1934, ki izhaja v Zagrebu; z odlokom z dne 31. januarja 1934. štev. Kus 252/34 razširjanje in prodajanje brošure Kar izmena poslanica od dr. Josipa Srebrniča, tiskano v Zagrebu; z odlokom z dne 31. januarja 1934., štev. Kns 79/34, razširjanje in prodajanje letaka, tiskanega kot prilogo Božičnice za leto 1934. v Zagrebu. številka 31 z dne 8. februarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5; januarja 1834. je bil odlikovan na predlog ministra za šume in rudnike v soglasju s predsednikom ministrskega sveta z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Srebrnič Ivan, računski inšpektor VI. položajne skupine pri direkciji šum v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. decembra 1933., štev. 658/34, je bil premeščen [to potrebi službe v državno pravobranilstvo v Sarajevu Koželj Milan, pristav VII. položajne skupine državnega pravobranilstva v Ljubljani. Minister za šume in rudnike je premestil z odlokom z dne 22. januarja 1934., št. 1629, po potrebi službe ing. Zupančiča Radovana, Sumerskega pristava VIII. položajne skupine, od šumske uprave v Kranjski gori k Sumerskemu odseku kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. številka 32 /. dne 9. februarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. januarja 1934. je bil premeščen po potrebi službe v realno gimnazijo v Mariboru Nemanič Ernest profesor V. položajne skupine realne gimnazije v Celju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. januarja 1934. je bila premeščena na prošnjo v drž. meščansko šolo v Celju Cepa nič Melanija, nastavnica VII. položajne skupine meščanske šole v Livnem. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Ti*ka la zalaga; Tiskarna Merkur d, d, ? Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. St&f. 22. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 22. kosu V. letnika z dne 17. marca 1934. Razglasi osrednje vlade Razglas o tečaju vrednotnic, izdanih na zlato ali tujo valuto. veljavnem od 15. marca 1934. dalje. Ker se vrednost listin, izdanih na zlato ali tujo valuto, proti dinarju izpreminja. je zaradi pravilnega pobiranja taks po zakonu 0 taksah in zaradi odrejanja pristojnosti pri razsojanju določil g. minister za finance z odločbo broj II. 31.340 z dne 0. marca 1934. nastopne tečaje, po kalerili se morajo vse listine, ki se glase na zlato ali na tujo valuto, Preračunavati na vrednost dinarja, ter se morajo po tem znesku pobirati takse po zakonu o taksah in odrejati pristojnost pri razsojanju: 1 napoleondor Din 218-60 1 zlata turška lira . . . 249-- 1 angleški funt ... 174-35 1 ameriški dolar .... 34-20 1 kanadski dolar .... 33-70 1 nemška zlata marka . . s* 13-55 1 zlat zlot n 6"45 1 avstrijski šiling . . . n 6'90 1 belg 8‘— 1 pengo „ 8-90 1 braziljski milreis . . . M 5"28 1 egiptovski funt . . . 1» 178-80 1 uruguajski pezos . . . *» lo"50 1 argentinski pezos . . . M 9- — 1 turška papirnata lira < M 27-70 100 albanskih frankov . . s« 1092"— 100 zlatih francoskih fr. . . 1110-60 100 francoskih frankov . . »s 225-— 100 švicarskih frankov . . n 1110-50 100 italijanskih lir ... . 29.V- 100 nizozemskih goldinarjev M 2314-— 100 romunskih lejev . . . 33-50 100 bolgarskih levov . . . M 40 — 100 danskih kron .... 774-— 100 švedskih kron .... 1« 894-— 100 norveških kron . . . 871'— 100 pezet 465-— 100 drahem 32-50 100 češkoslovaških kron . . 142"— 100 finskih mark .... 76"50 100 letonskih lat .... . 1035-— Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. marca 1934.. se mora do nadaljnje odredbe dodati Se 28'A% na ime »prima«, uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih; 1. ko se sprejema kovano zlato — napo-leondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje In potrošnje po proračunu za leto 1933 /34. Pri vseh držav, izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Conip. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Newvorku. za preračunavanje dolarjev v dinarje. Iz ministrstva za finance v Beogradu. (»Služb, nov.« z dne 12. marca 1934., št. 58.) Razglasi kraljevske banske uprave II. No. (5494/1. 553 Razglas. Direkcija državnih železnic v Ljubljani namerava zgraditi v km 341-7 do 342-4 desno proge Zidanj most—Št. Ilj odstavni tir s klančnino. Na njeno prošnjo se razpisuje o lem na podstavi ministrske naredbe od 21. januarja 1879. avstrijskega državnega zakona št. 19. in zakona z dne 18. februarja 1878., avstrijski državni zakon Sl. 30. politični obhod v zvezi z razlastitveno razpravo za delno razlastitev zemljišč štev. 34/21, 84/33, 34/12, 34/4G, 34/51. 34/52. 34/53, 34/54 ; 34/1; 34/50, 34/49, 5/18, 5/17. 5/13; 5/12; 5/4, 5/11, 5/10, 5/9. 5/5. 5/6, 5/15, 5/3. 5/16, 3/2, 3/3, 3/4 in 3/7, ležečih deloma v katastralni občini Zagrad, deloma v katastralni občini Teharje in spadajočih pod politično občino Celje okolica, ki so potrebna v gornji namen. Komisijska razprava bo 27. marca 1934. s sestankom komisije ob 10. uri na železniški postaji v Celju. Seznam prizadetih zemljišč in dotic-ni načrti so od dneva objave tega razglasa v občini Celje-okolica pa do dne 26. marca 1934. razgrnjeni pri občinski upravi navedene občine, kjer so deležnikom med uradnimi urami na vpogled. Do dne 26. marca 1934. lahko vloži vsak deležnik pri sreskem načelstvu v Celju usten ali pismen ugovor zoper nameravano gradnjo in zahtevano razlastitev,' najkesneje pa se morajo taki ugovori prijaviti ustno ali pismeno vodji razprave do njenega zaključka. Poznejši ugovori bi se v smislu § 15., odstavek 4., citiranega zakona ne mogli upoštevati. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. marca 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev III P 107/34. 567 Oklic. Tožeča stranka: Strašil Josipina, pos. na Bregu p. Ptuju, je vložila proti toženi stranki: neznani dediči pok. Horvata Jakoba, bivšega posestnika v Dobrini, radi ugotovitve lastninske pravice pri vi. št. 31, k. o. Kozminci, k opr. št. III P 107/34 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 24. aprila 1934. dopoldne ob pol devetih pred tem sodiščem v izbi št. 14, razpravna dvorana, civilno sodišče. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Zorjan Martin, viš pis. oficial v Ptuju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče Ptuj, odd. III., dne 10. marca 1934. H5 P 9/34—2. 556 Oklic. Tožeča stranka: Požek Ana, užitkarica iz Butoraja. sedaj v Vel. Lahinji št. 1, je vložila proti toženi stranki: Antonu Požeku, pos., Butoraj 16, sedaj neznanega bivališča, po skrbniku na čin radi 780 Din in oprave spp. k opr. št. P 9/34 tožbo. Narok za ustno razpravo je določen na 25. maja 1934. ob pol deveti uri dop. pred tem sodiščem v izbi štev. 7, raz* pravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Požek Marija, pos. žena. Butoraj štev. 16, za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II., dne 10. marca 1934. * I K 79/34—4. 573 3—1 Amortizacija. Na prošnjo Prelesnika Karla, posestnika in župana iz Stahovice štev. 7, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih Vrednostnih papirjev, ki so bili prosilcu baje dne 4. februarja 1934. ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: 1. hranilne knjižice Mestne hranilnice v Kamniku: št. 4018 na ime Prelesnik Karol, z vlogo 8 Din 80 par; št. 12350 na ime Prelesnik Karol, z vlogo 1800 dinarjev; št. 17472 na ime Prelesnik Anica, z vlogo 820 Din; št. 18357 na ime Prelesnik Drago, z vlogo 110 Din; št. 18358 na ime Prelesnik Florijan, z vlogo 110 Din; 2. hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 181694 na ime Štrojanšek Irma, z vlogo 2301 Din 33 par; 3. hranilna knjižica Posojilnice v Logatcu št. 5940 na ime Istenič Valentin, z vlogo 1581 Din 07 par. Sresko sodišče v Kamniku, odd. I., dne 13. marca 1934. I R 82/34—3. 572 3—1 Amortizacija. Na prošnjo Zabret Tilke, zasebnice iz Kaplje vasi št. 23. se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilni knjižici Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani št. 6031 na ime Tilka Zabret, z vlogo Din 35.082'—, in št. 7285 na ime Prinositelj, z vlogo Din 500-83. Sresko sodišče v Kamniku, odd. I., dne 13. marca 1934. * T I R 344/33-5, 547 3-2 Amortizacija. Na prošnjo Breznika Antona, posestnika in mlinarja v Levcu št. 53, p. Petrovče, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter so njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev, počenši 10. marca 1934., svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: 1. Hranilna knjižica štev. 9432/2588 Ljudske posojilnice v Celju s stanjem Din 6.605-20, glaseča se na ime Brež-nika Antona v Levcu; 2. liraaulna knjižica Kmetske posojilnice v Celju štev. 2167 s stanjem Din 4.522-50, glaseča se na ime Brež-nika Antona v Levcu, in 3. hranilna knjižica celjske Mestne hranilnice v Celju štev. 61.654/1840 s stanjem Din 4.170-70, glaseča se na ime Breschnik Anton. Sresko sodišče v Celju. odd. I., dne 10. marca 1934. * III R 306/34-2. 577 Pravna stvar predlagateljice Narodne banke kraljevine Jugoslavije podružnica v Ljubljani, ki jo zastopa dr. Janko Žirovnik/odvetnik v Ljubljani, zoper: nasprotnika: neznanega upravičenca, ki ga zastopa skrbnik Ivo Benkovič, vodja zemljiške knjige v pok. v Ljubljani. zaradi sodnega pologa zneska 6000-— dinarjev. Državni hipotekarni banki, glavni podružnici v Ljubljani, se kot sodnemu depozitnemu uradu naroča, da dne 7. marca 1934. po predlagateljici vplačani znesek 6000-— Din (šest tisoč dinarjev) sprejme in plodonosno hrani kot sporni sklad do nadaljnje sodne odredbe in o tem poroča sodišču. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 8. marca 1934. I 868/33—6. 563 Dražbeni oklic. Dne 24. marca 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolga vas. vlož. štev. 129 B 9. Cenilna vrednost: Din 5700-—. Vrednost pritikline: Din 3800-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi, dne 3. marca 1934. I 807/33-5. 562 Dražbeni oklic. Dne 10. aprila 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lipovci, vi. št. 18 B 1/b in 269 B 1. Cenilna vrednost: Din 74.000-—. Najmanjši ponudek: Din 49.333-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi. dne 3. marca 1934. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 212. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 8. marca 1934. Besedilo: ^Kanada«; uvoz in izvoz sadja, družba z o. z., Družbina pogodba z dne 25. VIII. 1933., posl. št. 982, se je izpremenila z notarskimi zapisi z dne 25. I. 1934., posl. št. 1005, in z dne 1. III. 1934., posl. št. 1012. Družbo zastopajo poslovodje sodno in izvensodno, in sicer vsak poslovodja, ki je obenem tudi družabnik družbe, samostojno, j>oslovodje, ki niso obenem družabniki družbe, pa samo skupno (kolektivno) s še enim družabnikom, obenem poslovodjo. Podpis tvrdke se vrši na ta način, da pristavi pod od kogarkoli napisano ali predtiskano ali mehaničnim potem natisnjeno tvrdkino besedilo, poslovodja, ki je obenem družabnik družbe, samostojno, poslovodja, ki ni obenem tudi družabnik družbe, pa le skupno — kolektivno — s še enim poslovodjo, ki je obenem družabnik družbe, svoj podpis. Izbrišeta so poslovodji Petan Joško in Krkoč Friderik. Okrožno kot trg. sodišče v Maribor11' odd. III.. dne 8. marca 1934. Rg C II 99/5. Konkurzni razglasi 243. . S 19/32-11. 5,1 Odprava konkurza. Prezadolženec: Gros Samuel, trgovec v Fokovcih. Konkurz, ki je bil razglašen s skle-pom opr. št. S 19/32—1 o imovini Pre' zadolženca. se odpravi po razdelitvi vse mase v smislu § 51. konk. zak. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. M- dne 1. marca 1934. * 244‘ »nrt Por 7/33-35. 57° Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnice Fl°r' janc Frančiške, trgovke z mešanim blagom v Št. Pavlu pri Preboldu, je končano. Okrožno sodišče v Celju, odd. L- dne 13. marca 1934. * 245. Por 10/33—8. b69 Potrditev poravnave izven stečaja. Poravnalna zadeva: Koropec Franc, sodavičar v Konjicah. Potrjuje se poravnava, katero je sklenil dolžnik s svojimi upniki pri narok11 dne 1. marca 1934. in ki določa, da iff prednostne terjatve plačati prvenstveno v celoti, ostali upniki pa dobijo 55/® kvoto, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih med 1. in 15. v mesecu, P°! čenši v 2 mesecih po pravomočnost1 poravnave. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celi11' odd. I„ dne 13. marca 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 111/30. 574 Razglas o I. ustni licitaciji za dobavo gram o*11 na državni cesti št. 50 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. V smislu odlokov kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 8. marca 1934., V. No. 38/6-20, razpisuje sresko načelstvo v Celju na P1^' stavi čl. 86. do 98. zakona o državne}11 računovodstvu z dne 6. marca 1921- 1!1 njegovih izprcmemb, odnosno pravil111' ka. natisnjenega v >Službenih novinah z dne 16. februarja 1922., in pravilnika* natisnjenega v ^Službenih novinah« dne 25. novembra 1921., prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza, in sicer za naslednje proge: km 38—43 350 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 17.500’—, km 43—49 380 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 23.940-—, km 49—53 430 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 30.960-—, km 53—57 430 m3 gramoza za proračun j eni znesek Din 35.260-—, km 57—61 520 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 50.440-—, km 61—65 540 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 51.300-—. km 65—72 890 m3 gramoza za pro-račuujeni znesek Din 72.980-—, km 72—78 610 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 39.040-—, km 78—81 480 m* gramoza za pro-računjeni znesek Din 33.600-—, km 81—84 480 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 35.520-—, km 84—90 470 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 31.020-—, km 90—97 540 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 38.880-—, km 97—101 430 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 29.240-—, km 101—105 470 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 32.900-—, km 105—110 380 m3 gramoza za pro-računjeni znesek Din 34.960-—. Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobijo interesenti v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka v Celju. Dobava se mora brezpogojno izvršiti do 15. oktobra 1934. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju; L za proge km 38—61 državne ceste st. 50 v petek, dne 20. aprila 1934. 2. za proge km 61—84 državne ceste št. 50 v soboto, dne 21. aprila 1934. 3. za proge km 84—110 državne ceste št. 50 v ponedeljek, dne 23. aprila 1934. s pričetkom ob 10. uri za prvo progo ter v polurnih presledkih za ostale proge v Zgoraj navedenem redu. Vsak ponudnik mora pred licitacijo Podpisati izjavo, da pristaja na dražbe-ne in dobavne pogoje in mora predložiti predsedniku dražbene komisije potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih v preteklem trimesečju, ter kavcijo, ki znaša za naše državljane 10%. za tuje pa 20% od proračunskega zneska. Kot kavcijo je vložiti gotovino, državne, odnosno od države garantirane obveznice ali garancijska pisma denarnih zavodov, izdana v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registrirana v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«. Poleg tega morajo Ponudniki predložiti izpričevalo »Zavoda za preizkušnjo gradbenega materiala Pri ministrstvu za gradbe« ali pa »Instituta tehnične mehanike« o preizkušnji kamna, kojega dobavo ponujajo. Državna cestna uprava si pridržuje Pravico, oddati dobavo gramoza neglede na višino ponujenih enotnih cen, ter ®ventualuo sprejeti ponudbo za dobavo gramoza za poljubno cestno progo, in si pridržuje tudi pravico, dobavo poljubno zvišati ali sploh ukiniti. Ponudniki morajo ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi. Sresko načelstvo v Celju, dne 14. marca 1934. * T. No. 228/2—F 542a-2-l Razglas. o I. ustni licitaciji za dobavo gramoza za državni cesti št. 2 in 51 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 5. marca 1934—V. No. 39/40 do 56 razpisuje tehnični razdelek v Kranju prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza, in sicer za te-le proge: 1. za državno cesto št. 2. obsegajočo 14 prog; 2. za državno cesto št. 51, obsegajočo 3 proge. Pojasnila glede družbenih in dobavnih pogojev dobivajo interesentje v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka v Kranju. Dobava se mora brezpogojno izvršiti do 15. oktobra 1934. Licitacija se bo vršila: a) za progo drž. ceste št. 2, od km 634 do 664, dne 10. aprila 1934. v pisarni tehničnega razdelka v Kranju; b) za progo drž. ceste št. 2, od km 664 do 707.909, dne 11. aprila 1934. pri županstvu na Jesenicah; c) za progo dirž. ceste št. 51, od km 0 0 do 21.920, dne 12. aprila 1934. pri županstvu v Tržiču s pričetkom ob 9-30 uri za prvo progo, ter v četrturnih presledkih za ostale proge v zgoraj navedenem redu. Natančnejša pojasnila glej prilogo k »Službenem listu«, kos 21 z dne 14. marca 1934. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 14. marca 1934. * Št. 75/34. 528 3—2 Razpis nabave. Na podlagi člena 94. zakona o drž. računovodstvu se razpisuje druga javna ofertalna licitacija za dobavo živilskih in hišnih potrebščin ter koksa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1934., in sicer: 1. mesa, mesnih izdelkov in slanine, 2. moke in mlevskih izdelkov, 3. kruha, 4. mleka in mlečnih izdelkov, 5. špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin, 6. koksa. Licitacija se bo vršila dne 26. marca 1934. ob 11. uri dopoldne v pisarni podpisane uprave. Natančnejši pogoji so na vpogled pri zavodni upravi. Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, due 9. marca 1934. * 534—3—2 Razpis nabave. Za nabavo potrebščin občne državne bolnice v Ljubljani v Času od 1. aprila do 30. septembra 1934. se razpisuje v skrajšanem roku 20 dni druga ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega, in sicer: dne 4. aprila 1934. za vse vrste mesa, slanino in kruh, dne 5. aprila 1934. za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlevske izdelke in premog, dne 6. aprila 1934. za špecerijo in hišne potrebščine, dne 7. aprila 1934. za zdravila, obvežita in druge lekarniške in terapev-tične potrebščine. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje za udeležbo pri licitaciji, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavoije za posamezne vrste blaga, daje uprava bolnice. UR. No. 1220 uprave občne drž. bolnico v Ljubljani, dne 9. marca 1934. * 565 Razglas o licitaciji. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani razpisujejo za prevzem del pri transformatorski postaji v Črnučah za težaška, zidarska in železobetonska, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, ključavničarska in steklarska dela javno pismeno ofertno licitacijo na dan 26. marca t. 1. ob 11. uri v prostorih elektrarn. Gajeva ulica št. 3. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu naprav-nih stroškov. Ponudniki morajo vložiti 10% kavcijo za ponudena dela najkes-neje 1 uro pred licitacijo pri banovinski blagajni v Ljubljani. Ponudbe se morejo glasiti za vsa dela skupno, ali pa tudi le za posamezna dela. Glede dopustnosti k tej licitaciji veljajo enaka določila kot za licitacijo državnih uradov. Ljubljana, dne 14. marca 1934. Kranjske deželne elektrarne. * 560 Razpis. Mestna plinarna ljubljanska sprejema ponudbe za spodaj navedena dela do 24. t. m. opoldne. Naprava: Teraco-tlaka na belouški podlagi ca 220 m3, Obloga sten s fajančnimi ploščicami v izmeri ca 100 m-. Popis .je na razpolago v ravnateljstvu mestne plinarne, Resljeva ulica št. 25. Ljubljanska mestna plinarna. Ljubljana, dne 14. marca 1934. Št. 176. * Objava. 508 Zdravniška zbornica za Dravsko banovino je na svoji XI. redni glavni skupščini dne 11. marca 1934. izvolila naslednje funkcionarje za dobo treh let: 1. Ožji odbor: Predsednik: Dr. Košir Alija, Ljubljana; podpredsednik: Dr. Petrič Karel. Ljubljana; tajnik: Dr. Ahčin Marjan, Ljubljana; blagajnik: Dr. Hebein Josip, Ljubljana. 2. Širši odbor: Odborniki: Dr. Kramarič Lojze, Ljubljana, dr. Erat Joško, Dravograd, dr. Kambič Mirko, Ljubljana, dr. Benčan Jože. Maribor, dr. Flajs Jože, Celje, dr. Logar Anton, Ljubljana, dr. Krištof Boris. Ljubljana; namestniki: Dr. Pavlič Franjo, Maribor, dr. Oražem Ivan, Ribnica, dr. Lutman Stane, Maribor, dr. Premrou Vladimir, Tržič. 3. Nadzorni odbor: Člani: Dr. Kunst Alojzij. Ljubljana, dr. Guzelj Vladimir, Ljubljana, dr. Rant Jože, Ljubljana; namestnika: Dr. Kamin Miha, Ljubljana, dr. Pehani Pavel, Ljubljana. 4. Disciplinski svet: Predsednik: Dr. Švajger Drago, Ljubljana; podpredsednik: Dr. Lavrič Božidar, Ljubljana; člani: Dr. Bassin Rajner, Ljubljana, dr. Cirinan Ciril, Ljubljana, dr. Fon Josip, Ljubljana, dr. Benedičič Fran, Senovo, dr. Hočevar Tone, Kočevje; namestniki: Dr. Soss Elza, Ljubljana, dr. Korbar Avgust, Ljubljana, dr. Lipnjak Danilo, Dolnja Lendava, dr. Medic Stane, Šoštanj, dr. Lavrič Vito, Ljubljana; tožitelj: Dr. Lapajne Živko, Ljubljana; namestnik tožitelja: Dr. Jakša Jože, Ljubljana. Zdravniška zbornica za Dravsko banovino v Ljubljani dne 13. marca 1934. Razne objave OOO Vabilo na ustanovni občni zbor registr. pomožne blagajne »Naprednost«, ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. marca 1934., v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, ob 13. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, pripravljalnega odbora; 2. poročilo pripravljalnega odbora o ustanovitvi Naprednosti:; 3. volitev načelstva blagajne, volitev nadzorstva blagajne, volitev volilne komisije za izvedbo volitev delegatov in 4. razni predlogi. Dostop na občni zbor je dopusten samo na podlagi police, ki se mora glasiti na prinositelja. Pooblastila niso dovoljena. Občni zbor je sklepčen ob vsakem številu navzoči)ih članov. Pripravljalni odbor. ❖ 557 Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju, reg. zadruga z om. zavezo. Vabilo na IX. redni letni občni zbor, ki se bo vršil dne 8. aprila 1934. ob 10. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ptuju z naslednjim dnevni m re d o m: 1. Poročilo načelstva, predložitev letne bilance in računskega zaključka za leto 1933. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Sklepanje o odobritvi letne bilance in računskega zaključka. 4. Volitve načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako prvi občni zbor ob določenem času ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro kesneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem mestu ne-glede na število navzočnih članov. Vabilo veiju kot legitimacija za vstop na občni zbor in se mora prinesti s seboj. Načelstvo. ❖ 541 -3—2 Razglasitev razdružitve družbe z o. z. in poziv upnikom. Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 30. januarja 1934. se je tvrdka ;Jadran. industrija dežnikov, družb z o. z. Dolnja Lendava< razdružila prešla v likvidacijo. Upniki te druzb^ se pozivajo, da v zakonitem roku Prl' javijo svoje terjatve pri podpisani*1 likvidatorjih. Dolnja Lendava, dne 1. marca 19^ Jadrali, industrija dežnikov, družba z o. z. Dol. Lendava v likvidaciji. Blau Ludovik s. r. Eppinger Bela s. f* likvidatorja. * 518-3-3 Poziv upnikom. Zadruga Splošno gospodarsko društvo r. z. z o. z. v Mariboru je s sklepo,n občnega zbora z dne 2. februarja 1934’ prešla v likvidacijo. Kot likvidator n8! stopa g. Marko Knrdiner v Pobrežju pri Mariboru. Likvidacijska firma je VP‘* sana v zadružnem registru pri okrožnem kot trg. sodišču v Mariboru. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoj0 terjatve v roku 60 dni po objavi ra zg m-sov v roke likvidatorja. Splošno gospodarsko društvo r. z. z o. z. v Mariboru, v likvidaciji. Marko Kardin0* likvidator. ❖ Objava. 576 Izgubil sem dovoljenje za zaposlit®^ v kraljevini Jugoslaviji na ime: Fabčm Josip, rodom iz Manč tiri Vipavi. P*0' glašam ga za neveljavno. Fabčič Josip s. r. * 566 Objava. Izgubil sem prometno knjižico štev. 57.033 za bicikel. Proglašam jo za neveljavno. Murska Sobota, dne 9. marca 1934. Jauk Alojz s. r. * 57a Objava. Izgubil sem maturitetno izpričeval0 hum. gimnazije v Št. Vidu z dne 24. i*1' niju 1924. na ime Klopčič Frane, rodom iz Moravca, ter ga proglašam za n®' veljavno. Klopčič Franc s. r. H5 57» Objava. Izgubil sem odpustnico drž. osnovn šole v Žalni na ime: Vrhove Frani’ rodom iz Ljubljane. Proglašam i° 1 neveljavno. Vrbovc Franc s. F> Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Mibalek v Ljubljani.