INTERVJU
SPORT
Slavko in Carmen Deržek, profesorja str. 26-27
Vsi mladi, nato veterani in še »risa« Ograjenška str. 18
St. 15 / Leto 73 / Celje, 12. april 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Baloni so poleteli nad prazničnim mestom
Balonarski klub Vojnik že tradicionalno ob prazniku Mestne občine Celje pripravlja srečanje balonarskih klubov in prelet z baloni. Letos je poletelo devet balonov, ekipe so prišle iz Ljubljane, Murske Sobote in domačih krajev.
AKTUALNO 1
V katere srednje šole je premalo vpisanih? str. 2
GOSPODARSTVO ^^^^^^
Fakin zapušča Thermano
str. 4
Mlekarna Celeia: lani rekorden odkup mleka str. 5
KULTURA
Razstava Skrivne želje v galeriji Račka str. 10
NASA TEMA1
Bi darovali organe?
str. 12-13
KRONIKA
Izliv taline v podjetju Valji
str. 14
NA PRAZNIČNEM OBISKU
V občini Kozje str. 28-29
tusklu
Napolnite svoj hladilnik brezplačno!
Poiščite kupon in sodelujte v akciji radio celje Do polnega vozička brez mosnjička! novi tednik
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN!
o. ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
2 do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
im Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek _ POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €).
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
V
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun.
"pvtutG	d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Predstavljam si, kako dober človek je moral biti, da se je odločil za darovanje organa. S tem mi je dal novo priložnost. Na nek način sem mu dolžan življenje.« Aleksander Lavrini, ki živi s presajenimi jetri
»Tabla in kreda sta še vedno osnova. Predstavitve v power pointu ne morejo zamenjati profesorjevih besed, zapisa, stika z očmi, osebne note...« Carmen Deržek, upokojena profesorica
»Ko sem stala na odru in videla pred sabo množico glav, sem se spomnila, kaj mi je profesor Betteto rekel. Marija, zamisli si, da imaš pred sabo zeljne glave. Častna beseda, to je rekel in pomagalo mi je.«
Marija Bitenc Samec, al-tistka in koncertna pevka
»Tudi ljudje bi morali biti takšni, kot so palčki, vedno nasmejani in dobre volje.« Marinka Zorec, lastnica več sto palčkov
»Ponoči se je temperatura spustila štiri stopinje pod ničlo, sneg je bil utrjen in imeli smo pogoje kot tekmovalci v svetovnem pokalu.« Boštjan Jeraša, predsednik SD Snežak
	1 PETEK
	O'
SOBOTA I	I NEDELJA
^УЈУ^ 21	00 VO
O
C/3
se
Lmm
Proti zamudam z novim voznim redom
DRSI in Slovenske železnice predstavile projekt obnove železniške infrastrukture
Vodilni predstavniki državne direkcije za infrastrukturo (DRSI) in Slovenskih železnic (SŽ) so na železniški postaji v Celju predstavili potek nadgradnje železniške proge od Zidanega Mosta do Celja in izvajanje drugih železniških infrastrukturnih projektov. Obenem so tudi pojasnili razloge za zamude, do katerih prihaja pri obnovi proge, in ukrepe za njihovo odpravo oziroma zmanjšanje.
Dejan Jurkovič, vodja sektorja za železnice na DRSI, je povedal, da so v okviru 282 milijonov evrov težke investicije ob obnovi proge Zidani Most-Celje v izvedbi zaključna dela na celjski in laški železniški postaji, in za drugo polovico julija napovedal zaporo enega tira med Celjem in Rimskimi Toplicami. »Zaenkrat delavci vsa dela izvajajo ob rednem potniškem in tovornem prometu, zato nastajajo ovire v prometu in pri obratovanju železniške proge,« je poudaril Jurkovič in s tem prešel na področje razlogov za zamude vlakov in ukrepov za njihovo odpravo, kar je bila tudi osrednja nit novinarske konference na železniški postaji v Celju.
Zamud se ne da preprečiti
Matjaž Kranjc, direktor družbe za infrastrukturo pri Slovenskih železnicah, je dejal, da pri nas ni ustreznih
obvoznih prog, ob izmeničnem enotirnem prometu in počasnejših vožnjah vlakov ob delih pa je zaradi upoštevanja varnostnih ukrepov tudi propustnost proge manjša. »Nemogoče je preprečiti, da v teh razmerah ne bi prihajalo do zamud vlakov. Zamude se nam verižijo, zamuda, ki nastaja na odseku med Mariborom in Zidanim Mostom, se vleče čez celo Slovenijo.«
Kot pomemben ukrep za odpravo in krčenje zamud je napovedal uvedbo novega voznega reda v potniškem prometu, ki bo začel veljati 19. julija. »Ta bo prilagojen predvidenim delom na progi in posledično daljši vožnji, tako da bodo zveze v Zidanem Mostu in na ostalih postajah točne in da bodo potniki bolj natančno vedeli, kdaj bodo prispeli na cilj. Za prepustnost prometa
V času obiska vodilnih predstavnikov DRSI in Slovenskih železnic so bila v izvedbi tudi zaključna dela v podvozu na Teharski cesti, saj so delavci asfaltirali podvoz, po opravljeni signalizaciji pa je bil predan v uporabo in zapor več ne bo, je zagotovil Dejan Jurkovič, vodja sektorja za železnice na DRSI.
bomo še naprej zagotavljali nadomestne avtobusne prevoze in poskušali število počasnih voženj vlakov, brez katerih se del ne da izvajati, čim bolj omejiti,« je ukrepe, ki naj bi omilili nejevoljo potnikov zaradi zamud, opisal Kranjc.
Prenova voznega parka
Boštjan Koren, direktor službe za potniški promet pri Slovenskih železnicah se je potnikom opravičil za nastale zamude in izrazil prepričanje, da bo z novim voznim redom stanje bistveno boljše. Kljub sedanjim težavam na razvoj
železniškega prometa gleda zelo optimistično. »Smo tik pred nakupom 25 novih vlakov in računamo, da bomo do leta 2025 v celoti zamenjali in posodobili vozni park, vlake in vagone. Za takrat računamo, da bomo število prepeljanih potnikov iz sedanjih 14 milijonov povečali na 22 milijonov,« je povedal Boštjan Koren. Že za letos pa je napovedal možnost nakupa vozovnic s pomočjo interneta, postopoma pa bodo tudi železniške postaje in vlake opremili z wi-fi omrežjem.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Z leve: Matjaž Kranjc, Dejan Jurkovič in Boštjan Koren
Prvi pokazatelji zanimanja otrok
V katerih srednjih šolah v regiji je prijav veliko in v katerih malo?
Do 5. aprila so imeli deve-tošolci čas, da so oddali prijavo za vpis v eno od srednjih šol. V torek je ministrstvo za izobraževanje objavilo zbrane podatke za vse srednje šole v Sloveniji, kamor se letos vpisuje več kot 17 tisoč osnovnošolcev, kar je manj kot lani. Na voljo jim je bilo več vpisnih mest kot lani, in sicer 23.644. V Savinjski regiji je bilo za 2.254 bodočih dijakov razpisanih 3.140 mest.
Podatki kažejo, da sta letos spet bolj oblegani dve celjski gimnaziji. Na I. gimnaziji v Celju se je za splošni gimnazijski program prijavilo 153 otrok (140 mest), za klasični gimnazijski program pa 31 otrok (28 mest). Največji naval je na športni oddelek, kjer je za 18 mest 62 prijav, precej manj jih je za zdaj za umetniško gimnazijo glasbene smeri (9 na 28 mest, 6 je prijavljenih za vzporedno glasbeno izobraževanje).
Na Gimnaziji Celje - Center je v programu splošne gimnazije 122 prijav (112 mest) in v programu umetniške gimnazije likovne smeri 32 prijav (28 mest). Kot vsako leto je tudi letos precej zanimanja za program predšolske vzgoje v tej šoli - 97 prijav za 84 mest.
Na ostalih gimnazijah v regiji je prostora še dovolj.
Preveč in premalo
Več zanimanja, kot je prostih mest, je za programe kozmetičnega tehnika v Srednji zdravstveni šoli Celje (85 prijav za 56 mest) ter za programe v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC, in sicer: medijskega tehnika (70 prijav za 56 mest), tehnika mehatronike (48 prijav za 28 mest), mehatro-nika operaterja (48 prijav za 26 mest) in strojnega tehnika (65 prijav za 56 mest). V številnih drugih srednješolskih programih v regiji je prostora še dovolj, zlasti v Šoli za horti-
kulturo in vizualne umetnosti Celje in Ekonomski šoli Celje.
Novosti
Za novo šolsko leto so tudi nekatere šole v regiji razpisale nove programe. Med njimi je program Veterinarski tehnik v Šolskem centru Šentjur, ki ga bodo lahko izpeljali glede na število prijavljenih (32). Kot pravi mag. Branko Šket, direktor centra, so pričakovali dober odziv, kar so že prej pokazale raziskave. »Dijaki so z območja regije in izven nje, kar pomeni, da bodo mnogi iskali postelje v dijaškem domu v okviru šole.« Bodoči veterinarski tehniki, ki jih potrebujejo zlasti na živinorejskih kmetijah, naj ne bi imeli težav pri iskanju zaposlitve še kje drugje niti pri nadaljnjem študiju.
Letošnja novost je tudi triletni program steklarja v Šolskem centru Rogaška Slatina, za katerega se je doslej prijavilo osem otrok. Program v va-
jeniški obliki je bil zasnovan zaradi potreb obeh slovenskih steklarn. Kot pravi ravnateljica centra mag. Dubravka Berc Prah, so v šoli zadovoljni z odzivom, glede na to, da to ni poklic, ki bi množično pritegnil mlade. Šola želi izvajati izobraževanje tudi za teh osem dijakov, saj podjetja potrebujejo takšen kader. »Poleg tega je prav, da mladim omogočimo izobraževanje, za katerega so se odločili,« pravi ravnateljica, ki pričakuje še kakšno prijavo v prihodnjih dneh.
Novost v regiji je tudi triletni program Strojni mehanik v Strojni šoli Šolskega centra Velenje, kjer so zbrali 22 prijav (28 mest).
Mladi lahko do 25. aprila prijave prenašajo v druge šole. Če bo prijav tudi po tem dnevu preveč, bo ministrstvo za izobraževanje sprejelo sklep o omejitvi vpisa oziroma morebitnem povečanju obsega razpisanih mest.
TC
AKTUALNO
3
Priznanja prostovoljcem, ki delujejo za dobrobit okolja
ŠENTJUR, VELENJE, CELJE - V okviru Tedna zdravega mesta občine Šentjur že tradicionalno podeljujejo nazive naj prostovoljcem v občini. Prostovoljce so razglasili tudi v Velenju, razpis za celjske je še vedno odprt.
Pretekli teden so v Šentjurju podelili priznanja naj prostovoljcem in se zahvalili vsem, ki s svojim nesebičnim delom prispevajo h kakovosti življenja v skupnosti. Naj prostovoljec v kategoriji od 19 do 30 let je postal Tilen Cmok. Že več let aktivno deluje v mladinskem odseku Planinskega društva Slivnica pri Celju, kjer dela z mladimi, angažiran in zagnan je tudi v gasilskih vrstah, je član tudi Mladinske folklorne skupine Lintvar. Dušan Kun-dih je letošnji naj prostovoljec v kategoriji nad 31 let. Je aktiven član kulturnega, športnega, gasilskega in turistično olepševalnega društva na Ponikvi ter je svoj pečat v kraju puščal vrsto let in ga še vedno. Priznanje za prostovoljno delo v občini Šentjur v kategoriji nad 31 let za posameznike, ki delajo z otroki in mladino, je na predlog Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva prejel Matjaž Golež. Nada Pungar-šek je naj prostovoljka nad 31 let. Je prostovoljka programa Obiski in obdaritve starejših, bolnih, invalidov in osamljenih po domovih za starejše občane ter krajane na območju Gorice pri Slivnici. Mednje zna prinesti toplo in pomirja-jočo besedo, vsak obiskovalec pa si jo zapomni po strasti in
ljubezni do domačih pesmi. Ob prejemu priznanja je Nada Pungaršek povedala: »Nisem za pisne pohvale, zame je največja pohvala, ko prinesem sočni žarek nekomu v dom in mi ga s pogledom vrne. Že več
kot dvajset let obiskujem starejše občane. To počnem tudi zato, ker sem imela zelo težko mladost, saj sem zelo mlada izgubila oba starša in sem iskala oporo pri starejših. Pri njih sem našla oporo in energijo, ki
bi jo morali imeti vsi za lepše življenje.«
Prve pohvale in priznanja je Občina Šentjur podelila leta 2006. Skupno je bilo do zdaj v teh letih nagrajenih že več kot dvesto prostovoljcev.
Velenjski prostovoljci
Konec tedna so nazive naj prostovoljec podelili tudi v Velenju. Natečaj vsako leto pripravijo z mladinskim svetom in Mladinskim centrom
Velenje pod častnim pokroviteljstvom župana mestne občine Bojana Kontiča. Komisija je za naj prostovoljko v kategoriji do 30 let izbrala Anino Cesar, ki jo je predlagal Šolski center Velenje. Naj prostovoljka v kategoriji nad 30 let je postala Katarina Praznik, predlagatelj je bil Plavalni klub Velenje. Za naj prostovoljno organizacijo je bilo razglašeno Turistično društvo Vinska Gora. Predlagatelj je bil predsednik društva Franc Špegel, ki je marca letos po desetih letih zamenjal zelo dejavno predsednico Matejo Učakar. Komisija ima vsako leto možnost podeliti še posebno nagrado, ki jo je letos dobilo Prostovoljno gasilsko društvo Šalek.
Celjski
prostovoljci še niso znani
Tudi letos bo Celjski mladinski center (MCC) pripravil prireditev, na kateri bodo prejeli priznanja najboljši prostovoljci v Mestni občini Celje, in sicer v petih starostnih kategorijah od dvanajstega leta. V okviru informacijske točke Evropske unije Europe Direct Savinjska in v sodelovanju z Mestno občino Celje je namreč MCC pred časom objavil natečaj za naj prostovoljce v občini. Ker večino prijav center običajno dobi šele zadnji dan razpisa, njegove predstavnice pred tednom na novinarski konferenci še niso znale odgovoriti na vprašanje, koliko je letos prijavljenih. Komisija naj bi o prijavah odločala v torek, a se je očitno izkazalo, da je prijav tako malo, da so organizatorji podaljšali razpis do danes, 12. aprila. Za prihodnji petek je napovedan osrednji dogodek v atriju MCC s podelitvijo priznanj, kulturnim programom in predstavitvijo različnih prostovoljnih organizacij.
BGO, TC
V spomin na strmoglavljanje ameriškega bombnika
Andražani ob 74-letnici tega dogodka v soboto obeležili dan slovensko-ameri-škega prijateljstva in zavezništva
Predsednik republike Borut Pahor je ob 74. obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 položil venec k spominski plošči v spomin osmim članom posadke, ki so izgubili življenje. (Foto: osebni arhiv)
POLZELA - V Andražu nad Polzelo je med drugo svetovno vojno strmoglavil ameriški bombnik B-17. V spomin na umrle zavezniške vojake so leta 2014 na pokopališču postavili spominsko ploščo, ob kateri zdaj vsako leto pripravijo slovesnost v počastitev dneva slovensko--ameriškega prijateljstva. Meddržavni dogodek tudi letos ni minil brez pomembnih političnih obrazov. Zbrane je nagovoril predsednik države Borut Pahor, slovesnosti, ki jo je povezovala novinarka Rosvita Pesek, pa se je udeležil tudi pomočnik sekretarja za obrambo ZDA za Evropo in Nato Thomas Goffus.
Ameriško vojaško letalo bombnik B-17 je v Andražu
nad Polzelo strmoglavilo 19. marca 1944. Ob preletu nad Savinjsko dolino ga je nekje nad Celjem razstrelilo nemško letalo. Posadka v bombniku je z drugimi 233 letali poletela z italijanskega letalskega oporišča in bila namenjena proti avstrijski Koroški, kjer naj bi uničila tovarno Steyer, ki je takrat služila nemški vojaški industriji. Ker je bilo območje nad tovarno v oblakih, so morali izbrati enega od rezervnih ciljev. Bombnik B-17 je nameraval pristati na letališču v Celovcu, a ga ni dosegel. Nekje nad Celjem ga je sestrelilo nemško lovsko letalo. Glavnina letala je strmoglavila v Grebenskem gozdu na pobočju Gore Oljke, njegove ostanke pa je sila raznesla po širšem območju Andraža. Vse to je znano po zaslugi domačina Igorja Verdeva, ki se je raziskovanja tega nesrečnega dogodka lotil zelo resno. Uspelo mu je celo navezati stike z nekaterimi svojci ponesrečenih vojakov iz ZDA. Osem članov posadke je v strmoglavljenju umrlo, dva danes prav tako že pokojna vojaka sta bila ujeta in sta vojno preživela v ujetni-ških taboriščih. Verdev hrani tudi nekaj ostankov letala, ki
so trenutno na ogled v Parku vojaške zgodovine Pivka.
Spominska plošča s slovesnostjo
Na njegovo pobudo so leta 2014 na pokopališču v Andražu postavili spominsko ploščo, ob kateri zdaj vsako leto spomladi pripravijo spominsko slovesnost v počastitev sloven-sko-ameriškega prijateljstva in zavezništva. Borut Pahor je ob letošnjem meddržavnem dogodku izpostavil, da ni pomembnejšega cilja od tega, da si prizadevamo za ohranitev miru in varnosti. Dejal je, da je ponovno izvolitev za predsednika razumel kot potrditev prizadevanj, da s svojimi izjavami in ravnanji naredi vse za ohranitev in utrditev miru. Obenem je spomnil na čas pred petnajstimi leti, ko je Slovenija na referendumu sprejela odločitev za vstop v EU in Nato. Thomas Goffus je izpostavil, da so Američani hvaležni vsem Andražanom in Slovencem, ki izkazujejo spoštovanje padlim ameriškim junakom. Njihovim svojcem je namreč v tolažbo, da spomin na njihove med drugo svetovno vojno padle sorodnike še živi.
ŠPELA OŽIR
4
GOSPODARSTVO
Fakin zapušča Thermano
»Za odstop sem se odločil iz osebnih razlogov,« pravi predsednik uprave laške družbe Samo Fakin
Samo leto in pol potem, ko je prevzel vodenje Laške Thermane, se je Samo Fakin odločil za odstop. Nadzorni svet, ki mu predseduje Damjan Belič, člana sta Rudi Gr-bec, nekdanji predsednik uprave Istrabenza, in predstavnik zaposlenih Boštjan Salobir, bo njegovo odstopno izjavo obravnaval prihodnji teden. Fakin pravi, da se je za odstop odločil iz osebnih razlogov in zaradi bolezni v družini, pogodbo o zaposlitvi naj bi s Thermano prekinil zadnji dan aprila.
Thermano že od leta 2013, ko nadzorni svet ni hotel podeliti še enega mandata dolgoletnemu direktorju Romanu Matku, pretresajo velike spremembe. A ne zaradi neimeno-vanja Matka. Razlog so (bili) veliki dolgovi, ki si jih je družba nakopala leta 2008 z gradnjo 75 milijonov evrov vrednega novega zdraviliško-turističnega kompleksa. Ker so dogovori o reprogramiranju dolgov padli v vodo, je leta 2014 Thermana pristala v prisilni poravnavi, ki se je končala z razlastitvijo vseh delničarjev. Največja, skoraj 100-odstotna lastnica je zaradi konverzije večjega dela svojih terjatev postala Družba za upravljanje terjatev bank. Zaradi razlastitve so mali delničarji tožili Thermano, postopek pred sodiščem še ni končan, lani sredi leta pa je kriminalistična policija na Celjskem in na območju Maribora ter Ljubljane opravila več hišnih preiskav. Razlog naj bi bili prav dogodki, ki jim je sledila razlastitev delničarjev.
Štiri zamenjave v petih letih
Namesto Romana Matka so lastniki za novega predsednika uprave izbrali Andreja Bošnjaka, ki je Therma-no vodil v času odločanja o prisilni poravnavi in lastniških spremembah. Vendar Bošnjak svojega mandata ni končal, saj je marca 2016 odstopil. Nadzorniki so za njegovo naslednico imenovali Mojco Leskovar, ki dela v zdravilišču že od leta 1995, večinoma na vodilnih delovnih mestih. A je bila Leskovar jeva na čelu Thermane le kratek čas. Nadzorni svet je namreč takoj začel postopek za izbor nove uprave in jo julija tudi izbral. Za predsednika uprave je imenoval Sama Fakina, Mojca Lesko-var je postala članica
Nadzorni svet Thermano z izborom novega predsednika uprave, v petih letih že četrtega, zagotovo ne bo imel težav. Po odstopu Andreja Bošnjaka se je namreč
za to funkcijo javilo kar deset kandidatov.
Veliki načrti
Samo Fakin, ki je pred prihodom v Laško deset let vodil državno zavarovalnico, šest let je bil tudi direktor celjske bolnišnice, je mandat predsednika uprave nastopil 15. septembra 2016. Imel je zelo velike načrte, saj je takrat dejal, da je njegov cilj uvrstiti Thermano na evropski zemljevid najboljših zdravilišč. »To bo omogočilo predvsem znanje zaposlenih, še zlasti na področju fizio-terapije. Poleg sanatorija za starejše in hotela z najbolje opremljenim kongresnim centrom v
Samo Fakin pravi, da se je za odstop odločil iz osebnih razlogov. Thermano naj bi uradno zapustil 30. aprila.
Sloveniji ima Thermana še zdraviliško dejavnost, ki pa ni dovolj izkoriščena, saj bi lahko več bolnikov obravnavala na drugačen, boljši način. Ker vem, kakšne zahteve ima zavod za zdravstveno zavarovanje, bom lahko ustregel pričakovanjem plačnika,« je takrat dejal Fakin in poudaril, da bo za dosego cilja treba pritegniti čim več zaposlenih in jih usposobiti, da bodo čim bolje delali. »Seveda bo treba marsikaj narediti, da bodo zaposleni imeli solidno in varno delovno mesto, kupci storitev pa vrhunsko uslugo,« je še takrat dejal Fakin.
Kaj se je zgodilo, da se je po samo devetnajstih mesecih odločil za odstop? Mu je zmanjkalo volje ali podpore v podjetju? Pravi, da se je za odhod odločil iz osebnih razlogov in zaradi bolezni v družini. Nove službe še ne misli takoj iskati, morda se bo tako kot pred leti po odhodu iz celjske bolnišnice odločil za samostojno podjetniško pot in se ukvarjal s svetovanjem na področju zdravstva.
Thermana posluje dobro
»Vsekakor Thermane ne zapuščam, ker bi bilo z njo karkoli narobe. Družba je stabilna in posluje zelo dobro,« pravi Samo Fakin.
Končne številke o lanskem poslovanju Thermane uradno še niso znane. Po podatkih, ki jih zaradi prisilne poravnave pošilja sodišču, je ustvarila 21 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 1,2 milijona evrov in je bil od predlanskega višji za petino. Letos gre Thermani, ki zaposluje malo manj kot 500 ljudi, še bolje. Poslovanje v prvih dveh mesecih nakazuje, da bo krepko presegla lanske rezultate.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA)
Lahko telefon vpliva na število gostov?
Z zaslišanjem sodnega izvedenca za turizem Milana Brecla se je na celjskem sodišču končala obravnava tožbe, ki so jo Terme Dobrna leta 2014 vložile proti bivšemu direktorju Jožetu Duhu. Terme Duhu očitajo, da je ravnal malomarno, ker leta 2012 ni preprečil, ko je uslužbenka, ki je bila zadolžena za italijanski trg, ob odhodu v konkurenčne Rimske terme s sabo odnesla tudi posle.
Jože Duh je pustil, da je odnesla računalnik z vsemi podatki in da je obdržala tudi telefonsko številko, s katero so se Terme Dobrna oglaševale v edicijah italijanske trgovske verige Coop. Ta številka se je namreč nato pojavila v oglasih tako za Terme Dobrna kot za Rimske terme. Že naslednje leto po odhodu uslužbenke je na Dobrni sledil upad nočitev italijanskih gostov za 35 odstotkov, medtem ko so v Rimskih termah zabeležili 63-odstotno rast. V Termah Dobrna so prepričani, da je odhod prodajne referentke za Italijo podjetju povzročil 83.700 evrov izgube in tolikšno odškodnino zahtevajo od Duha.
Bivši direktor odgovornost za vsa očitana dejanja zavrača, njegova obramba pa je ves čas postopka poudarjala, da telefonska številka ni bila službena, ampak v lasti uslužbenke in da en sam človek toliko škode ne more narediti. Da ena telefonska številka ne more pomembno vplivati na rast števila gostov, vsaj za daljši čas ne, je dejal tudi sodni izvedenec.
Sodnica Vlasta Pepelnjak Plut je že na naroku junija lani napovedala, da bo razsodila po temelju, kar pomeni, da bo za zdaj odločila le, ali Termam Dobrna pripada odškodnina ali ne, ne pa tudi njene višine.	JI
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
SPOT bo nadomestil eVEM
Podjetniki bodo lahko po novem z eno registracijo na spletu prišli do vseh podatkov in birokratskih postopkov, ki so potrebni za začetek poslovanja ali za vstopanje na trge, tudi tuje. To jim bo omogočal sistem Slovenska poslovna točka - SPOT, ki bo postopoma nadomestil sedanji sistem eVEM.
Ministrstvo za javno upravo urada in upravnih enot, nudi
že trinajst let upravlja in nadgrajuje portal eVEM, ki je namenjen poslovanju podjetnikov z državo. Na tem portalu, ki povezuje številne ustanove, od Ajpesa do statističnega
država brezplačne elektronske storitve, ki zagotavljajo enostavno, varno, hitro in brezplačno poslovanje. Portal ima že več kot 76 tisoč registriranih uporabnikov in trenutno nudi
30 elektronskih postopkov. Samo lani je zabeležil že več kot dva milijona oddanih vlog.
Ključno izboljšavo pri prehodu portala eVEM v sistem SPOT ministrstvo vidi v tem, da bo zdaj bolj jasno, kjer vse lahko enostavno elektronsko registriraš novi s. p. ali enostavni d. o. o. in da bo točno znana široko organizirana mreža podpornih organizacij.
Poleg tega je določenih tudi 12 regijskih točk, kjer bodo novim podjetnikom z dodatnimi in bolj poglobljenimi informacijami pomagali na začetku njihove podjetniške poti. V Celju je takšna regijska točka na sedežu območne obrtno-podjetniške zbornice.
Sistem SPOT, ki se od dosedanjega sistema eVEM razlikuje tudi po tem, da podjetnikom pomaga in svetuje pri trženju in internacionalizaciji poslovanja, letos deluje pilotno.
JI
Edino ponudbo poslal Matis
Vse kaže, da bo novega lastnika kmalu dobil še eden od zadnjih treh nepremičninskih sklopov v tovarniškem kompleksu propadlega podjetja Garant na Polzeli. Za upravno stavbo s trgovino in skladiščem je ponudbo za nakup oddala družba Matis pohištvo, ki ima te prostore že nekaj časa v najemu.
Matis je tudi edini, ki je poslal ponudbo. Direktor Anton Drobež je o nakupu 4.700 kvadratnih metrov velikega zemljišča, na katerem sta upravna stavba in skladišče, ki skupaj merita 1.800 kvadratnih metrov, razmišljal že dlje časa. A so se mu izhodiščne cene na vseh dosedanjih dražbah in zbiranjih ponudb zdele previsoke. Tokrat je cena znašala 250 tisoč evrov, kar je 125 tisoč evrov pod likvidacijsko vrednostjo te nepremičnine.
Stečajna upraviteljica Milena Sisinger, ki je vodenje stečaja Garanta prevzela pred kratkim, in sicer po razrešitvi Tomaža Kosa, pričakuje, da bo s podjetjem Matis kmalu podpisala kupoprodajno pogodbo. Kmalu bo objavila tudi zbiranje nezavezujočih ponudb za nakup
preostalih dveh sklopov na območju kompleksa, to je parkirišča pred vhodom v tovarno in malo več kot 11 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem sta dve skladišči. Za nakup obeh nepremičnin (za skladišča je bila zadnja izhodiščna cena več kot pol mili-
jona evrov) do zdaj ni bilo zanimanja. Na osnovi ponudb, ki jih bo dobila, bo potem razpisala dražbi. Posebno visokih zneskov ne pričakuje, saj sta tako kot vse ostale tudi ti dve Garantovi stavbi v zelo slabem stanju.
JI, foto: arhiv NT (GrupA)
Podjetje Matis, ki se ukvarja s prodajo pohištva, ima upravno stavbo propadlega Garanta, v kateri je tudi trgovina, že dlje časa v najemu.
GOSPODARSTVO
5
Lani rekorden odkup mleka
Mlekarna Celeia na tradicionalni slovesnosti predstavila poslovne rezultate
Za največjo slovensko mlekarno v kmečki lasti je uspešno leto. Zabeležila je največji odkup mleka do zdaj, rekorde je rušila tudi na področju predelave v mlečne izdelke. Njeni prihodki od prodaje so bili v primerjavi z letom prej višji za devet odstotkov in so znašali 60 milijonov evrov. Leto je zaključila s približno 500 tisoč evrov čistega dobička, kar je približno enako kot leta 2016.
Mlekarna Celeia mleko odkupuje na lastnem odkupnem območju od približno tisoč pridelovalcev, ki so združeni v 17 kmetijskih zadrug. Kljub temu da se njihovo število zmanjšuje, se to ne odraža na odkupljenih količinah mleka. Lani ga je odkupila več kot sto milijonov litrov oziroma odstotek več kot leto prej. Mejnik je prestavila tudi na področju njegove predelave v mlečne izdelke. V letu 2017 je predelala šest milijonov litrov mleka več kot v letu pred tem. Proizvodnja se je povečala pri vseh izdelkih, še posebej pri jogurtih, kjer indeks za leto 2017 glede na leto 2016 znaša kar 122 odstotkov.
Izdelke blagovne znamke Zelene doline je mogoče kupiti že v 11 državah. Največji trg Mlekarne Celeia je še vedno Slovenija, sledijo
Največji proizvajalec mleka med kmetijskimi zadrugami je bila v preteklem letu Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec. Na drugem mestu je Kmetijska zadruga Šaleška dolina in na tretjem Kmetijska zadruga Šmarje. Med posameznimi proizvajalci je lani največ mleka oddala kmetija Haralda in Nine Konečnik iz Šentjanža pri Dravogradu, sledila je kmetija Hedl iz Radelj ob Dravi, na tretjem mestu je kmetija Frančiška in Jožice Rotnik iz Šoštanja.
Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija in Nemčija, ki imajo po nekaj odstotkov tržnega deleža. Mlekarna večino izdelkov proda pod lastno blagovno znamko, približno dvajset odstotkov predstavljajo izdelki, ki jih proizvaja za pet trgovskih blagovnih znamk.
			
i« «ara			Marjan Jakob Mlekarno Celeia vodi že 19 let.
Kmalu izključno kmečka
Mlekarna Celeia je znana po vlaganju prihodkov v naložbe. V preteklem letu je zanje namenila poldrugi milijon evrov. Najpomembnejši naložbi predstavljata skladišče gotovih izdelkov in hladilni tunel, vreden malo več kot milijon evrov. Tunel naj bi poskusno začel delovati v teh dneh. Z njim bodo v mlekarni omogočili takojšnje hlajenje vseh proizvodov na ustrezno temperaturo, s čimer bodo izboljšali njihovo kakovost in omogočili hitrejši prevoz do kupcev.
Mlekarna iz Arje vasi je že zdaj največja slovenska predelovalka mleka v kmečki lasti. Kmetijske zadruge imajo v lasti malo manj kot 74 odstotkov podjetja, a glede na odločitev ljubljanske investicijske družbe KD Kapital, ki je ponudila odkup svojega 26-odstotnega deleža, se bo njihov delež še povečal. Zadruge imajo po besedah direktorja Marjana Jakoba, ki mlekarno vodi 19 let, že pripravljen denar. Čakajo le še na dovoljenje agencije za varstvo konkurence, ki naj bi ga prejele še ta mesec.
Rešitev tuji delavci
Zaradi dobrega poslovanja in širitve proizvodnje v mlekarni potrebujejo tudi več zaposlenih, s čimer imajo vedno več težav. Že lani so število delavcev v proizvodnji povečali za skoraj deset odstotkov, tako da je v družbi trenutno zaposlenih 220 ljudi. Direktor pravi, da potrebujejo še več proizvodnega kadra, a imajo pri tem precej težav. Delavcev za proizvodnjo zaradi narave dela, ki je vezano tudi na konce tedna in praznike, ne najdejo. Rešitev vidijo v zaposlovanju tuje delovne sile. V prvi vrsti računajo na delavce iz Bosne in Hercegovine, s Kosova in iz Makedonije.
ŠPELA OŽIR Foto: TT
Nekateri za stavko, drugi za socialni mir
V Premogovniku Velenje bodo še do konca tedna zbori delavcev. Na njih se bodo zaposleni lahko izrekli, ali podpirajo dveurno opozorilno stavko, ki jo je za 17. april napovedal Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES). V Sindikatu pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) menijo, da so grožnje s stavko, dokler se uspešno pogajajo z delodajalci, nepotrebne.
Generalni direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob poudarja, da se o zahtevah, ki poleg sindikata SDRES zadevajo tudi druge socialne partnerje v celotni skupini, poslovodstvo še vedno dogovarja v okviru skupnih pogajanj za spremem-
bo podjetniških in panožnih kolektivnih pogodb. »O vseh zahtevah, ki jih je SDRES naslovil na Premogovnik Velenje, smo se s predstavniki tega sindikata pogajali na več skupnih sestankih, pripravili smo jim tudi konkretne predloge. Do teh se vse do danes še niso opredelili.« Napoved opozorilne stavke poslovodstvo premogovnika razume kot netenje nemira med zaposlenimi in v javnosti.
Nadaljevanje pogajanj prava pot
Na napoved o opozorilni stavki se je odzval tudi SPESS, ki pod svojim okriljem povezuje približno 70 odstotkov zaposlenih v sku-
pini Premogovnik Velenje. Ta sindikat ocenjuje, da nekatere stavkovne zahteve SDRES niso utemeljene, saj se nanašajo na poslovanje družb v skupini, ne pa na pravice in obveznosti zaposlenih. O drugih problemih, ki jih SDRES navaja v stavkovnih zahtevah, se SPESS že nekaj časa pogaja s poslovodstvi družb skupine Premogovnika Velenje. S pogajanji je dosegel dogovor za pet od osmih zahtev. Še naprej se pogaja o efektivnem delovnem času in o višini regresa za leto 2018, pravi predsednik sindikata Simon Lamot. In dodaja, da sta nadaljevanje pogajanj in ohranjanje socialnega miru prava pot.
TS
Pišek še naprej na čelu prevoznikov
Skupščina sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je za predsednika ponovno izvolila Petra Piška, direktorja in lastnika celjskega podjetja Frigotransport Pišek & HSF. Za Piška, ki je imel dva protikandidata, je glasovalo 37 od 43 prisotnih poslancev.
Peter Pišek je vodenje sekcije za promet prevzel maja lani, ko je bil predčasno zaradi suma ponarejanja listin razrešen Andrej Klobasa. Tudi takrat je zmagal z veliko večino glasov. Tokrat je ob izvolitvi opozoril, da so stroški, ki jih imajo prevozniška podjetja, skokovito narasli, poleg tega se soočajo še z vedno večjo nelojalno konkurenco, zaradi česar so njihovi poslovni rezultati zadnja leta
slabši. Zato je napovedal, da bodo ključne naloge njegovega 4-letnega mandata boj proti nelojalni konkurenci, dvig ugleda slovenskih prevoznikov in izboljšanje razmer v prevozniški dejavnosti.
Sekcija za promet združuje 3 tisoč slovenskih prevoznikov in sodi med najmočnejše sekcije OZS.	JI
Krivec še pet let
Skupščina Regionalne gospodarske zbornice Celje, ki jo sestavljajo vsi člani zbornice, je za predsednika ponovno izvolila Izidorja Krivca, direktorja Celjskih mesnin. Krivec je bil edini kandidat.
Člani celjske gospodarske zbornice so na seji skupščine obravnavali tudi poslovno in računovodsko poročilo za lani ter sprejeli letošnji program dela. Določili so tudi članarino za leto 2018.	JI
MODNA REVIJA CITYCENTER CELJE PETEK, 20. 4. 2018, OB 18. URI
MODNA REVIJA ZA NAJMLAJŠE
City/СВПЕВГ	sobota, 21. 4. 2018, ob 11. uri
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Bi sedanje težave morali predvideti?
Za prostorsko stisko OŠ Hudinja in drugih šol ni krivo le večje število otrok, ampak spremenjen predmetnik
Na zadnji seji celjskega mestnega sveta je v svetniški pobudi na prostorsko problematiko OŠ Hudinja opozoril Damir Ivančič (SD), češ da bi šola že ob sedanjem številu otrok potrebovala šest dodatnih učilnic, jedilnico, garderobo in kabinete. To problematiko je izpostavil že lani ob obravnavi rebalansa proračuna, ko je bil sprejet predlog ureditve novih prostorov pri II. OŠ Celje, in je podobno predlagal tudi za Hudinjo. Svetnik Matija Kovač (Združena levica) je ob tem izpostavil, da je občina po 82. členu ZOFVI kot lastnica objektov in ustanoviteljica osnovnih šol dolžna zagotavljati njihovo ustreznost, pri čemer nosi odgovornost tudi za varnost uporabnikov.
CELJE - Ali je imela OŠ Hudinja res že pred petnajstimi leti premalo učilnic, na kar vodstvo ni pravočasno opozorilo občine, da bi ta lahko težavo rešila ob takratni celoviti prenovi šole? Tako je namreč za Novi tednik pred tednom izjavil župan Bojan Šrot in nekateri starši so se zato upravičeno vprašali, kdo je kriv za sedanje razmere, ko šola ne more sprejeti približno 40 prvošolcev.
Šola je bila prenovljena med letoma 2000 in 2002. Načrte za prenovo je leta 1999 izdelala Mestna občina Celje, pri čemer je upoštevala takratni predmetnik in demografske podatke. »Glavna pridobitev prenove je bila nova sodobna telovadnica, ki je še danes povsem ustrezna,« pravi ravnatelj šole Jože Berk, ki odločno zavrača, da bi na osnovi takrat znanih podatkov lahko predvideli sedanje stanje. »Po takratnih predvidevanjih, ki so temeljila na uradnih demografskih podatkih, naj bi imela OŠ Hudinja skupaj 18 oddelkov oziroma približno 400 učencev. Prostorske stiske takrat ni bilo in je nihče ni mogel niti predvideti,« odgovarja Berk. Po njegovih besedah se je začela kazatileta 2011 in je dosegla vrh prav v tem šolskem
letu. »V šoli smo na to težavo opozorili takoj, ko se je pojavila, in odločitev ustanoviteljice je bila, da se jo rešuje s prerazporejanjem učencev v druge osnovne šole. Iskanje krivcev za nastalo situacijo
je neproduktivno in prav bi bilo energijo usmerili v iskanje rešitev. Sedanja stiska je posledica večjega števila učencev v šolskem okolišu in številnih sprememb zakonodaje,« dodaja ravnatelj.
Nekoč le šibka dva oddelka
Ko je bila končana prenova šole leta 2002, je bilo v prvem razredu le 38 učencev, kar pomeni dva po številu zelo šibka oddelka. Tudi v naslednjih letih je bilo stanje podobno. Letos je bilo na seznamu učencev, ki spadajo v šolski okoliš OŠ Hudinja, kar 98 učencev, kar pomeni štiri zelo polne oddelke. »Res je, da bo tudi letos nekaj odložitev šolanja, a to ne spremeni bistva težave,« pravi Jože Berk, ki ob tem opozarja predvsem na težave, ki jih je prinesla nova zakonodaja. V zadnjih dvajsetih letih se je bistveno spremenil predmetnik osnovne šole. Angleščino se otroci učijo že od prvega razreda, učenci v drugem triletju imajo neobvezne izbirne predmete, v tretjem triletju imajo obvezne izbirne predmete in se delijo v manjše skupine pri treh glavnih predmetih. Šola, ki ima bolj polne oddelke, mora po normativih oblikovati več skupin in potrebuje več učilnic.
Bistveno se je povečal obseg podaljšanega bivanja, večji je tudi delež učencev s posebnimi potrebami, ki obiskujejo redne osnovne šole. »Ti učenci imajo pogosto odločbe za znižan normativ učencev v razredu, kjer je zgornja meja sicer 28 učencev. Vse te spremembe zahtevajo dodatne
učilnice,« pravi Berk in opozarja, da je v šoli namesto 400 kar 500 učencev.
V šoli priznavajo, da je imela občina v preteklosti dovolj p o sluha za reševanje težav osnovnošolskega prostora, a razmere so se v zadnjih letih spremenile in treba bo najti ustrezne rešitve. »Zavedam se, da odločitev o gradnji prizidka ni edina mogoča in da za občino ustanoviteljico ni enostavna, saj imajo težave tudi v nekaterih drugih osnovnih šolah v Celju in vzroki zanje so podobni kot v OŠ Hudinja,« pravi Berk.
Novejša, a prav tako pretesna
Za primerjavo, kako se spopada s podobnimi težavami, smo vprašali Danico Šalej, ravnateljico OŠ Frana Kranjca na Polulah, ki je ravno pred kratkim slavila deseto obletnico prenove. Ali je bila pri tej prenovi upoštevana današnja problematika? »Očitno ne,« meni ravnateljica. »Vedno smo veljali za najmanjšo osnovno šolo v Celju glede na število učencev. V šolskem letu 2011/12 je število preseglo 300 in od takrat iz leta v leto narašča. Trenutno imamo 372 učencev, z naslednjim šolskim letom jih načrtujemo približno 400.« Ob vselitvi v novo šolo so bili učitelji in učenci veseli odličnih pogojev za izvajanje pouka športa in športnih aktivnosti, učilnice za tehniko in multi-medijske učilnice, povezane s knjižnico, dobro opremljene gospodinjske učilnice in kabinetov. A že na začetku so se soočili s prostorskimi težavami - manjkale so učilnice za potrebe devetletke in razrednega pouka. Iz dveh kabinetov so že takoj uredili učilnico za pouk v manjših skupinah. »Z novimi oblikami dela in organizacijo, ki
jo zahteva zakonodaja, ter z izvajanjem pouka in dvigom števila učencev vsako leto znova skrbno načrtujemo ter organiziramo pouk in drugo delo ter postopno preurejamo prostore,« pravi Šalejeva. Tudi šolska jedilnica je že premajhna, zato je postavljen poseben urnik za kosila. Tudi na Polulah je letos vpis povečan, a tretjega oddelka prvih razredov šola ne more zagotoviti, saj je obstoječa stiska z 18 oddelki prevelika. »Za prihodnje podatki kažejo na nihanje števila bodočih pr-vošolcev, zato bomo morali še naprej skrbno in natančno izkoriščati dane prostorske pogoje šole v dogovoru z ustanoviteljico, Mestno občino Celje,« zaključuje.
Več prostora na Ljubečni
V OŠ Frana Roša, kamor po novem usmerjajo otroke s Hudinje, imajo trenutno vpisanih 69 bodočih prvošol-cev, kar pomeni tri oddelke. »Morebitne prostorske težave bodo šole reševale v dogovoru z občino,« pravi ravnateljica Mojca Kolin. Na Ljubečni bodo imeli dva polna oddelka prvošolcev, kar je že stalnica zadnjih nekaj let. Med temi učenci je samo eden iz Škofje vasi (skupni šolski okoliš z OŠ Hudinja). V šoli se bodo maja lotili prenove podstrešja, s čimer bodo pridobili kabinet, sanitarije in gospodinjsko učilnico. V nadaljevanju gradnje bodo v šoli pridobili še štiri učilnice in kabinet. Ta del bo končan v dveh letih. Učencev je namreč tudi tam vedno več, z 250 leta 1998 se je število povečalo na 470. »Z novimi prostori pa bo lažje reševati prostorsko stisko tudi v širšem okolju,« meni ravnatelj Martin Grosek.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
SVET JAVNEGA ZAVODA
Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/--ice izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - ZVaj).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2018. Delo na delovnem mestu ravnatelja/ravnateljice se opravlja polni delovni čas. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/ ravnateljice.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, o opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti Ministrstva za pravosodje in potrdilo sodišča, da kandidat/--ka ni v kazenskem postopku) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET JAVNEGA ZAVODA Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Kosovelova ulica 2, 3000 Celje, s pripisom Prijava na razpis za ravnatelja/ravnateljico.
Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa doda tudi kratek življenjepis.
Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli/-e v zakonitem roku.
V knežjem mestu dve državni tekmovanji
Udeleženci tekmovanja iz Srednje zdravstvene šole Celje s svojimi mentorji in z ravnateljico Katjo Pogelšek Žilavec.
CELJE - V Srednji zdravstveni šoli Celje je bilo minuli petek 23. državno tekmovanje za priznanje Angele Boškin za dijake programa zdravstvena nega in 15. državno tekmovanje za dijake programa bolničar negovalec.
Tekmovanja iz znanja, ki se ga učijo na programu zdravstvene nege, se je udeležilo 54 dijakov, iz znanja na programu bolničar negovalec pa dvajset. Tekmovanja so se udeležili dijaki iz enajstih slovenskih zdravstvenih šol. Vzporedno je potekalo tekmovanje na literarnem in likovnem natečaju, kjer so mladi ustvarjali na temo svetovnega dneva zdravja.
Dijaki celjske zdravstvene šole so se na obeh tekmovanjih dobro izkazali. Tjaša Vra-tnik iz programa zdravstvena nega si je na tekmovanju prislužila zlato priznanje, Natalija Volovlek in Špela Mastnak Zajc pa sta osvojili bronasto priznanje. Tega je iz znanja v programu bolničar negovalec prejela tudi Tamara Henčič, Dejan Malić pa si je prislužil zlato priznanje.
Ravnateljica Srednje zdravstvene šole Celje Katja Pogelšek Žilavec spodbuja udeležbo na takšnih tekmovanjih: »Veseli nas, da mladi na področju zdravstvene nege in socialnega skrbstva vidijo pri-
ložnost, da lahko svoja znanja nadgrajujejo.« Na zaključni prireditvi so za glasbeni del programa poskrbeli dijaki domače zdravstvene šole, zmagovalce je nagradila častna pokroviteljica tekmovanja, Zbornica
zdravstvene in babiške nege -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
ANJA HOHLER Foto: arhiv Srednje zdravstvene šole Celje
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Korak bliže plavajočemu hotelu na Velenjskem jezeru
Graditi naj bi ga začeli v dveh letih
Načrt je delo irskega arhitekta Grega Dubiela, idejo končuje mariborski arhitekt David Mišič z ekipo. Skica: Greg Dubiel
VELENJE - Turistična ponudba ob Velenjskem jezeru bo dobila nove razsežnosti. Na vodni gladini bo zrasel prvi plavajoči hotel v Sloveniji. Angleškemu investitorju Kentu Leslieju Walwinu naj bi s poslovnimi partnerji gradbeno dovoljenje uspelo pridobiti v letu dni. Hotel naj bi začeli graditi v dveh letih. Z nedavno podpisanim sporazumom jim bo pri pridobivanju soglasij pomagala Občina Velenje, ki njihove načrte z jezerom več kot pozdravlja.
Župan Bojan Kontič pravi, da so v preteklih letih Velenjsko plažo uspeli narediti prepoznavno, zdaj pa je čas, da to ponudbo nadgradijo in vanjo vključijo zasebne investitorje. Najti jim je uspelo britanskega filmskega producenta in lastnika več televizijskih postaj v Angliji Kenta Leslieja Walwina, ki je nad Velenjskim jezerom navdušen. Na njem s poslovnimi partnerji že nekaj časa želi postaviti plavajoče hotelske namestitve, veliko priložnost za nadaljnji razvoj turistične ponudbe Šaleške doline. Tovrsten hotel, ki sicer na ravni sveta ni novost, bo prva tovrstna turistična ponudba v Sloveniji. Sestavljen bo iz 75 povezanih hišic z razkošno opremo in s teraso. Razvrščene
bodo v obliki kroga in povezane s kopnim. Od obale jih bosta ločila petmetrski pas in pot, ki bo vodila do recepcije, kjer bodo tudi restavracija in drugi prostori. Nekaj hišic bo tudi na obali. Načrt je delo irskega arhitekta Grega Dubiela, medtem ko idejo končuje mariborski arhitekt David Mišič z ekipo.
Pomagala jim bo občina
V projektu, vrednem od 12 do 18 milijonov evrov, kot partner in lobist sodeluje podjetnik Mihael Cigler, ki pravi, da bo največji izziv zagotovo predstavljala zakonodaja. Pri pridobitvi vseh soglasij in gradbenega dovoljenja jim bo zato pomagala Mestna občina Velenje. »Zavedamo se, da investitorji včasih soglasja pridobivajo prepočasi. Pri tem bi izpostavil predvsem Arso, ki je tipičen primer, kako težko je stvari premakniti z mrtve točke. Pri tem projektu se bomo ukvarjali tudi z njim, ker posegamo v vodni prostor,« pojasni Kontič, ki je tako kot investitorji prepričan, da jim bo vsa soglasja uspelo pridobiti čim prej, da bodo lahko začeli graditi novo turistično zgodbo v Šaleški dolini, za katero si še pred desetletji nihče ne bi upal trditi, da bo kdaj postala turistično privlačno območje.
ŠPELA OŽIR
Že četrtič kombinacija vina in čokolade
Utrinek iz lanskega odlično obiskanega festivala vina in čokolade.
PODČETRTEK - Tudi letos bo tradicionalni Festival vina in čokolade. Organizatorji, to so Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, Občina Podčetrtek in Mladinsko kulturno društvo Lepe strune, obljubljajo ohranjanje tradicije in kar nekaj novosti.
Na festivalnem dnevu 5. maja se bo predstavilo šestdeset razstavljavcev. Med novostmi bodo modna revija z naslovom Wine&choco fashion ter dva kotička, v katerih se bodo obiskovalci preizkusili v umetniškem ustvarjanju in lepotičenju s čokolado. Organizatorji tudi letos pričakujejo veliko obiskovalcev. Lani je ta festival obiskalo sedem tisoč obiskovalcev. »Želimo, da festival postane družinski dogodek. To med drugim pomeni, da obiskovalcem med festivalom omogočamo obisk krajev v okolici, ves dan bo namreč vozil turistični vlakec,« pravi Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje.
Na festivalu bodo predstavili tudi županovo vino Občine Podčetrtek za leto 2018. »Odločili smo se za belo zvrst vina, ki je je v naši virštanjsko-kozjanski regiji dovolj, pogoj za uvrstitev na izbor je bila tudi ocena nad 18 točk,« o izboru letošnje žlahtne kapljice pripoveduje Peter Misja, župan Občine Podčetrtek.
Da težav s parkiranjem ne bo, bodo obiskovalci jeklene konjičke lahko pustili na parkirišču pri Termalnem parku Aqualuna in se do prizorišča pripeljali z avtobusom. Dogodka se bo udeležil tudi eden glavnih sodnikov Masterchefa Slovenija Karim Merd-jadi. Glavna točka večera bo nastop pevke Alye.
ANJA HOHLER, foto: arhiv NT (GrupA)
Drevesa za novorojenčke
ŠMARTNO OB PAKI -Župan Janko Kopušar je konec marca v dvorani mladinskega centra sprejel 36 otrok, ki so se rodili lani.
Na sprejemu so novorojenčkom in njihovim staršem zaplesali plesalci plesne šole Mdance. Župan Šmartnega ob Paki je čestital mladim družinam in jim podaril simbolična darila. Občina vsaki družini podari tudi sadiko medovitega drevesa. Letos bodo sadike na voljo nekoliko kasneje, saj je nekoliko kasneje prišla tudi letošnja pomlad. TS
■ / I ■ I	■	■	v ■ v v
Kljub snegu zapirajo smučisče
ZREČE - Letošnja zima je z veliko snega in nizkimi temperaturami omogočila številnim slovenskim smučiščem dolgo smučarsko sezono. Na Rogli so na velikonočni ponedeljek končali uspešno zimsko sezono, ki je bila še boljša od lanske.
Z zimsko sezono so na Rogli zadovoljni, saj so imeli kar 123 smučarski dni. »Od začetka smučarske sezone, to je od 1. decembra lani, je Rogla gostila 202.230 smučarjev, kar je sedem odstotkov več kot v prav tako uspešni sezoni 2016/17. Povprečno je na Rogli smučalo 1.644 smučarjev na dan,« je povedala izvršna direktorica Uniturja Barbara Soršak.
Od začetka lanskega decembra do konca letošnjega marca so na Rogli in v Termah Zreče zabeležili tudi več nočitev. »V tem času smo na Rogli
in v Termah Zreče skupaj zabeležili 101.104 nočitev, kar je 3,2 odstotka več kot v istem obdobju pretekle sezone oziroma smo imeli povprečno osemdesetodstotno zasedenost vseh hotelskih zmogljivosti.«
Čeprav je na Rogli še kar nekaj snega, so se vseeno odločili, da bodo smučišče zaprli. »Izkušnje preteklih sezon nam povedo, da obisk smučarjev kljub snegu v pomladnih mesecih zelo upade. To je bil tudi razlog, da smo tudi letos po 123 dneh smučanja končali sezono.«
V naslednjih tednih se bodo intenzivno pripravljali na poletno sezono, ko bodo posebno pozornost namenili vsebini in kakovosti ponudbe. Novih načrtov za naložbe na smučišču in ob njem nimajo.
BGO
Prenova proti Kanjucam
ŠTORE - Občina se pripravlja, da bo letos prenovila cesto proti Kanjucam, ki je na njenem najbolj odmaknjenem območju. Gre za cesto, ki je na območju krajevne skupnosti Svetina in služi tudi kot povezava z laško občino.
Na območju občine Štore bo tako cesta prenovljena od središča Svetine do meje s sosednjo občino, to je proti Šentruper-tu. Prenovljen bo tri kilometre dolg odsek ceste, ki je v zelo slabem stanju. Približno sedemsto metrov odseka je še v makadamski izvedbi. Štore bodo v to prenovo vložile tako nepovratna kot povratna sredstva, ki jim pripadajo po 23. členu Zakonu o financiranju občin. Prenova naj bi bila končana do krajevnega praznika Svetine, ki je v začetku septembra. Prenova ceste naj bi stala približno tristo tisoč evrov.	BJ
tl *
M
ROBUST
mf
Vljudno vabljeni na
DAN ODPRTIH VRAT PODJETJA ROBUST.
Pridružite se nam v soboto, 21. aprila 2018, med 10. in 14. uro, na parkirišču pred podjetjem Sico,
Arja vas 104, 3301 Petrovče.
Čakal vas bo prav poseben program:
•	prikaz delovanja cepilnikov in drobilnikov
•	boksarski dvoboj ekipe Dejan Zavec GYM
•	glasba v živo
z Veškimi dečki
•	pogostitev gostov
^ I?
Z f
l.	I«f J
1 s

www.robust.si * T: 031 819 788 * E-mail: info@robust.si
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Z okrepljeno preventivo do novih prostorov
Žalski zdravstveni dom bo do jeseni 2019 bogatejši za telovadnico in spremljajoče prostore
ŽALEC - Spodnja Savinjska dolina bo dobila center za krepitev zdravja, ki bo namenjen izvajanju preventivnih zdravstvenih programov v Zdravstvenem domu Žalec. Projekt, ki ga bodo Žalčani sofinancirali s pomočjo evropskega in državnega denarja, je sestavljen iz dveh delov. Prvi je vsebinski in se nanaša na izvajanje preventivnih programov, drugi se nanaša na dozidavo zgradbe, v kateri domuje zdravstveni dom.
Žalski center za krepitev zdravja, ki bo eden od 25 tovrstnih novonastalih tovrstnih središč po Sloveniji, bo začel delovati pozno spomladi. Njegova osnovna namena bosta krepitev preventive zdravja in medsebojno povezovanje različnih strokovnjakov -
zdravnikov družinske medicine, pediatrov, patronažnih delavk, fizioterapevtov in drugih. »Prebivalcem Spodnje Savinjske doline želimo z njim zagotoviti boljše zdravje in s tem povezano kakovost življenja. Boljša kot je preventiva, manj je kurative, zdravniki pa
Organizatorje veseli, da se blagoslova vsako leto udeležijo traktoristi iz celotne Savinjsko-šaleške regije, med katerimi je vedno več mladih. Letos je bilo na travniku ob pokopališču parkiranih približno 220 traktorjev, nekaj je bilo tudi tistih, ki so na blagoslov prišli z njihovimi ključi.
Za varno delo na polju
POLZELA - V Andražu je bil v nedeljo dopoldne tradicionalni blagoslov traktorjev, kmetijske mehanizacije in traktoristov, ki je v približno desetletju prerasel v pravi družabni dogodek. Na travniku ob pokopališču je bilo parkiranih približno 220 traktorjev. Njihove lastnike in obiskovalce sta zabavala Pihalni orkester Zarja Šoštanj in Andraški oktet, s stojnic pa je dišalo po hrani.
Gre za prireditev, ki je v Andražu nad Polzelo na pobudo nekdanjega župnika Janeza Furmana nastala kot prva te vrste pri nas. Njen namen je prositi svetega Izidorja, zaščitnika traktoristov in poljedelcev, za zaščito in varnost pri delu s traktorji in z drugo kmetijsko mehanizacijo. »S prireditvijo želimo uporabnike te sodobne
jđif
se lahko v večji meri posvetijo več bolnikom,« ključno prednost središča izpostavlja direktorica žalskega zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec.
Nadgradnja
preventivnih
programov
Zdravstvenemu domu je za izvajanje projekta uspelo pridobiti približno 439 tisoč evrov evropskega in državnega nepovratnega denarja. Namenil ga bo za nove zaposlitve, usposabljanje zaposlenih
in nakup opreme. Trenutno je v fazi pridobivanja kadrov. Za preventivne programe bo skrbelo šest delavcev, posredno se bodo v center za krepitev zdravja z delavnicami in izobraževanji vključili tudi preostali zaposleni in konce-sionarji. Vodja projekta Rok Repas pravi, da gre v prvi vrsti za nadgradnjo že obstoječih programov, namenjenih preventivni skrbi za zdravje. »Nadgradili bomo sistematične preglede otrok in mladostnikov. Dodatne aktivnosti bo izvajala patronažna služba. Še naprej bomo izvajali priprave na porod in starševstvo, zdra-
vstveno in zobozdravstveno vzgojo otrok ter mladostnikov v šolah.« Poseben poudarek bodo namenjali ranljivim skupinam ljudi - otrokom, mladostnikom, starejšim, ljudem s prekomerno težo in socialno šibkejšim.
S celovito zunanjo ureditvijo
Projekt bo obenem prinesel razširitev zgradbe zdravstvenega doma nad obstoječo garažo, nad čimer bdi Občina Žalec. Ključni del predstavlja ureditev telovadnice in ostalih spremljajočih prostorov, kot so garderobe, pisarne,
shramba in sanitarije. Lažji in prijaznejši dostop za vse gibalno in senzorno ovirane obiskovalce bodo uredili s klančino. Naložba bo vredna približno 363 tisoč evrov, od tega bodo Žalčani prejeli 200 tisoč evrov evropskih sredstev. Preostanek bosta zagotovila zdravstveni dom in občina. Izvajalec bo začel graditi spomladi prihodnje leto, prizidek pa naj bi bil končan do jeseni isto leto. Gradbena dela bodo obenem izkoristili za celovito zunanjo ureditev zgradbe, s katero bodo med drugim rešili občasen prometni zamašek.
ŠPELA OŽIR
delovne mehanizacije osveščati o njeni pazljivi in varni uporabi na polju, v gozdovih in na cestah,« je pojasnil Stane Blagotinšek, predsednik organizacijskega odbora andraške župnije, ki je v zadnjih letih s tamkajšnjo občino prevzela organizacijo blagoslova in ga obogatila s spremljajočim dogajanjem. Letošnji blagoslov se je začel s sveto mašo v cerkvi sv. Andreja, ki jo je vodil dekan braslovške dekanije, župnik Župnije Prebold Damjan Ratajc. Na prireditvenem prostoru na parkirišču sta zbrane v uvodu pozdravila župan Jože Kužnik, ki je poudaril pomen te prireditve za občino in širšo okolico, ter poslanec državnega zbora Ljubo Žnidar. Blagoslov je opravil dekan Damjan Ratajc.
ŠO, foto: TT
Jubilejni humanitarni tek
CELJE - Fundacija Utrip humanosti iz Petrovč je v okviru projekta Migaj z mano minulo soboto pripravila že deseti humanitarni tek in pohod okrog Šmartinskega jezera.
Celoten izkupiček je bil namenjen štipendiranju dijakov in študentov, obolelih z rakom, s čimer se fundacija ukvarja od leta 2010. Številni udeleženci so lahko sodelovali na dveh progah, na štiri- in osemkilometrski. Prireditev je predvsem rekreativno-zabavnega značaja, a kljub temu so organizatorji tudi merili čas, tako da so bolj tekmovalno usmerjeni udeleženci imeli vpogled v svoje dosežke. Fundacijo Utrip humanosti in njene projekte podpirajo tudi nekatere znane osebnosti iz medijskega, glasbenega in športnega sveta.
»Fundacija Utrip humanosti s svojim projektom Migaj z mano ob humanitarni noti širi tudi zavest o pomenu zdravega in aktivnega življenja, o problematiki prekomerne telesne teže, pomenu zdravega prehranjevanja, gibanja, pozitivnega in odgovornega življenjskega stila,« je med drugim še o poslanstvu fundacije povedal njen predsednik Gašper Puhan.
RG, foto: SHERPA
LI V-l YLt
NATURAL
Na štartu
Komunalni prispevek cenejši
DOBRNA - Občina je sprejela odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč, ki služi za odmero komunalnega prispevka. Dosedanji je bil sprejet po sprejemu občinskega prostorskega načrta pred šestimi leti, pred tremi leti je bil še dopolnjen. Gre za obsežno listino.
Občinski svet je sprejel noveliran program opremljanja stavbnih zemljišč na svoji zadnji seji. Komunalni prispevek je mišljen kot povračilo vlagatelja občini za njena pretekla vlaganja v javno infrastrukturo, ki bodo vlagatelju koristila. Dobrna je pretekla leta veliko
vlagala v kanalizacijo, ceste in vodovode, zato so se razmere precej spremenile.
Doslej je bil komunalni prispevek v občini Dobrna visok, saj je bil primerljiv s celjskim in je bil nad povprečjem drugih okoliških občin. Po novem izračunu je upoštevano, da je mogoče v infrastrukturo vložena evropska sredstva odšteti. To bo omogočilo 30 odstotkov nižji komunalni prispevek. Tako naj bi bila vlaganja na Dobrni za investitorje privlačnejša. Cenejši komunalni prispevek bo prav tako koristil mladim družinam.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Nadhod bo končan konec meseca
ŠMARJE PRI JELŠAH - Že od julija lani čez železniško progo pri železniški postaji Šmarje gradijo 132 metrov dolg nadhod, zdaj pa se dela bližajo koncu. Konec gradnje je bil predviden že za septembra lani, a je prišlo do zapletov. Najprej zaradi revizijskih zahtevkov, nato še zaradi finančnih težav takratnega izvajalca del.
Podjetje Rafael iz Sevnice, ki je zdaj izvajalec projekta, v teh dneh končuje delo. Jekleno konstrukcijo je že postavilo, opraviti je treba še asfaltiranje in zaključna dela. Rok za zaključek del po pogodbi je 20. april, do takrat jih bodo tudi končali, pravi župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanko Šket: »V tem
tednu smo dokončali stekleno ograjo in narisali črte na parkirišču, postaviti moramo še kolesarnico in polnilnico za električne avtomobile ter urediti okolico.«
Nadhod je narejen brez stopnic, zato bo prijaznejši za invalide, kolesarje in sprehajalce z vozički. Zagotavljanje varnosti občanom je ena najpomembnejših vlog gradnje nadhoda: »Povezovali bomo južni in severni del Šmarja, ki ju razmejuje železniška proga. Na eni strani sta osnovna šola in vrtec, na drugi je naselje z več stanovanjskimi stavbami. Do odprtja nadhoda je pot z ene na drugo stran dolga, a če izberemo krajšo pot, je lahko zelo nevarna. Prav
nadhod bo omogočil kratko in predvsem varno pot,« meni župan Šket. V sklopu naložbe bo urejeno še parkirišče P&R (park and ride), kar pomeni parkiraj in odpelji. Namenjeno bo predvsem tistim, ki bodo na tem parkirišču pustili avtomobile in za nadaljnjo pot uporabili vlak.
Takoj ko bodo izvajalci končali delo in bo opravljen tehnični pregled konstrukcije, bo nadhod predan v uporabo občanom, predvidoma že v drugi polovici maja. Vrednost naložbe znaša približno 406 tisoč evrov. 70-odstotkov vrednosti projekta sofinancira Direkcija RS za infrastrukturo, preostala sredstva je zagotovila občina.
ANJA HOHLER
Popovičeva ulica bo končno urejena
CELJE - V teh dneh naj bi podjetje Voc končno uredilo Popovičevo ulico v Celju. Gre za povezovalno cesto Teharske ceste in Aljaževega hriba, in sicer v neposredni bližini mestnega pokopališča v Celju. Cesto so obnavljali že lani več mesecev, vendar je zaradi zimskih razmer in zamika predvidenega dokončanja del niso mogli urediti popolnoma. To naj bi storili do konca tega meseca.
Popovičeva ulica je bila lani zaradi del več mesecev zaprta oziroma je bil promet na tej cesti oviran. Uredili so vodovod, zgornji ustroj, odvodnjavanje in robnike. Čeprav je bil konec del predviden do sredine oktobra, se to ni zgodilo. Tudi zato ne, ker je bilo vmes treba čakati na hidrološko-hidravlično študijo. Projektant je moral na novo dimenzionirati kanal za odvajanje zalednih vod. Vrednost teh del je znašala malo več kot 238 tisoč evrov, so nam takrat dejali v Mestni občini Celje, ki je investitorica obnove, izvajalec del pa je bilo podjetje Voc Celje.
To podjetje bo obnovo nadaljevalo, saj cesta še ni končana. Treba je položiti še zaključni sloj asfalta in izvesti še nekaj drugih manjših zaključnih del, kot so na primer humusiranje površin ob cesti in njihova zatravitev, postavitev prometne signalizacije ter ostale opreme in izdelava bankine. V občini pravijo, da bo izvajalec ta dela opravil do konca tega meseca. Dela bodo potekala ob delni zapori ceste. Popolna zapora bo samo takrat, ko bodo delavci polagali zaključni asfaltni sloj. Vrednost del, ki jih še morajo opraviti, še ni znana. To bo jasno, ko bodo vsa dela v celoti končana. V načrtu je še obnova vodovoda in kanalizacije v Podgorju, naselju v bližini Popovičeve ulice.	SŠol
Blagovna znamka Dvorec Trebnik ostaja
SLOVENSKE KONJICE - Blagovna znamka Dvorec Trebnik ima novo lastnico, to je Julija Sojič, ki bo nadaljevala izdelovanje naravne kozmetike.
Konjiška podjetnica Julija Sojič je kupila blagovno znamko z vso opremo, surovinami in recepturami. Želi si, da bi proizvodnjo kozmetike začela še ta mesec. Zaenkrat še ne razmišlja o dodatnih zaposlitvah, pomagali ji bodo člani družine. Proizvodnja bo v prostorih dvorca Trebnik, tam bo tudi prodajalna, kjer bodo na voljo izdelki. Julija Sojič bo dejavnost izdelovanja naravne kozmetike združila s svojo dosedanjo dejavnostjo tera-pevtsko-lepotnega centra Svetlobni dotik. Želi si, da bi v prihodnje imela še kakšne delavnice na temo osveščanja o zdravem načinu življenja, katerega del je tudi naravna kozmetika.
Prejšnji lastnik blagovne znamke Dvorec Trebnik Mercator, invalidsko podjetje je namreč opustil proizvodnjo naravne kozmetike in zdaj v prostorih konjiškega Mercator centra izdeluje sendviče pod blagovno znamko Minute, ki jih prodajajo v Mer-catorjevih trgovinah.	BGO
Spet polepšali kraj
LAŠKO - Kot minuli dve leti je tudi letos Turistično društvo Laško s povezovanjem društev in sodelovanjem z drugimi partnerji pripravilo olepševalno akcijo Laško, moje mesto.
V laški občini prav hudih črnih okoljskih točk po oceni Boštjana Vrščaja, predsednika Turističnega društva Laško, sicer ni, letos pa so se osredotočili na čiščenje brežin Savinje, odstranili so tudi plevel, posadili cvetlice v starem mestnem jedru in poskrbeli za svežo ter čistejšo podobo mesta. Komunala Laško je v olepševalni akciji poskrbela za primerno opremo in odvoz nabranih odpadkov. Kot je še povedal predsednik laškega turističnega društva, so zadovoljni z odzivom udeležencev, letos jih je bilo približno sto, tako kot lani.
RG
Presenetili sta jih divji odlagališči
ŽALEC - V občini je bila v soboto osrednja čistilna akcija, v kateri že tradicionalno sodelujejo občani, člani društev ter otroci iz šol in vrtcev. Letos jih je za čisto okolje skupaj skrbelo 3.300, od tega več kot dva tisoč najmanjših občanov.
Čiščenje sta zaznamovali dve novonastali divji odlagališči z odpadnim gradbenim materialom in drugimi odpadki. Nastali sta ob lokalni cesti, ki vodi od ceste Velika Pirešica-Ložnica proti Plevnemu. Takšna neodgovornost nekaterih občanov preseneča, saj je v občini na voljo sodobno urejen center za ločeno zbiranje odpadkov. Občina je odlagališči prijavila pristojni inšpekciji, ki ji je izročila tudi nekaj koristnih informacij, najdenih med odpadki, s pomočjo katerih bi se lahko inšpekcijske službe lažje dokopale do morebitnih povzročiteljev.
ŠO
Najboljši na državno salamijado
BRASLOVČE - Turistično društvo Braslovče je v sodelovanju s tamkajšnjim društvom podeželskih žena in občino v soboto pripravilo že 22. salamijado.
Šestčlanska komisija pod vodstvom Janeza Šumaka je 41 salam, kolikor so jih izdelovalci iz vse Savinjske doline in tudi širše prinesli na letošnje tekmovanje, ocenjevala že dan pred tem v brunarici turističnega društva. Pozorna je bila na njihov videz, vonj, prerez in okus. Najbolje je ocenila slamo Alojza Švigla iz Tržišča, na drugo mesto se je uvrstila salama Grete Režun iz Čemšenika, na tretje se je uvrstil izdelek Adija Laznika iz Miklavža pri Taboru in na četrto izdelek Gostišča Felicijan iz Boštanja. Vsi našteti tekmovalci bodo nastopili na državni salamijadi, ki bo 14. maja v Krškem. Jure Užmah iz Griž, ki se s proizvodnjo suhomesnatih izdelkov ukvarja profesionalno, je večer popestril s salamo velikanko. Udeleženci so ugibali njeno težo. Najbolj sta se ji je približala Polde Režon iz Čemšenika in Silva Meklav iz Dobriča, ki sta pravo težo (3.776 gramov) zgrešila za 4 grame.
ŠO
Gerbičevo priznanje v Celje
CELJE - Zveza slovenskih glasbenih šol je pred tednom v Cerknici podelila letošnje nagrade in priznanja Frana Gerbiča.
Vsako leto jih prejmejo glasbeni pedagogi za izjemne dosežke na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja. Med letošnjimi prejemniki je tudi Petra Arlati Kovačič, violinistka in pedagoginja na Glasbeni šoli Celje, kjer že vrsto let uspešno vodi tudi šolski mali godalni orkester.
Na podelitvi nagrad in priznanj sta Gerbičeve samospeve zapela dijaka Glasbene šole Celje Miha Bantan in Matic Dokler.	TC
Selitev prihodnje leto
ŠTORE - Občina se pripravlja na selitev svojega sedeža v naselje Lipa. Sedanji prostori, ki so v spodnjih Štorah, naj bi imeli v prihodnj e drugačno namembnost. Gre za več let stare načrte selitve, ki naj bi bili prihodnje leto uresničeni.
Občina ima že več let v svoji lasti prostore v zgornji etaži Mercatorjeve poslovne stavbe, kamor naj bi se preselila. V lani sprejetem občinskem proračunu za letos in prihodnje leto so za leto 2019 že predvidena sredstva za selitev in nakup opreme. V obstoječi stavbi sedeža Občine Štore naj bi bila v prihodnje stanovanja, tako kot so bila že v preteklosti.
BJ
V družbi
MERKSCHA furnirnica, d. o. o.,
Mariborska cesta 116,3000 Celje, iščemo osebo za
POMOČ V KOMERCIALI IN OBČASNO V RAČUNOVODSTVU
Zaposlitev: določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Osnovni pogojje aktivno znanje tujih jezikov, vsaj italijanščine in angleščine, zaželeno še nemščine ter poznavanje dela z računalnikom (excel, word, elektronska pošta). Področje dela:
•	pomoč v komerciali (izdaja računov, pomoč v carinskem postopku - uvoz, izvoz, komuniciranje s strankami, izdelava specifikacij, poročil, administrativna dela)
•	pomoč v računovodstvu
(sortiranje, evidentiranje ter vnos računov v program)
•	ostala primerna dela.
Delovni čas: krajši delovni čas 20 ur/teden, delo razporejeno na mesečni ravni na sorazmerno število dni po 8 ur med 7.00 in 15.00 uro. Kasneje obstaja možnost zaposlitve za
poln delovni čas. Izobrazba: V. ali VI. stopnja ekonomske ali podobne smeri Nujna je pripravljenost na učenje tujih jezikov, organiziranost in zainteresiranost za delo. Prijave z življenjepisom pošljite v roku 10 dni od objave izključno po elektronski pošti na: iasna.agreztamerkscha.si

^^as zakaj
nas zato.
Iščemo odgovore na
Vsak ponedeljek
vprašanja poslušalcev.
ob 12.15.
10
KULTURA
Kakšne so vaše najbolj intimne
želje? Razstava Skrivne želje v galeriji Račka ponuja razmišljanje o kakovosti razmerja
V Galeriji erotike Račka v Celju umetnica Keiko Miyazaki tematizira svet odnosov, ljubezenskih in seksualnih razmerij, izkušenj, pogledov in nagnjenj. »Ko sem se pogovarjala z različnimi sogovorniki, sem bila nekakšna njihova terapevtka, saj so mi povedali vse tisto, kar jih pri partnerjih moti in kar jih spominja na preteklost,« je razložila že nekaj let v Sloveniji živeča Japonka.
Keiko Miyazaki se je rodila na Japonskem in živi v Preboldu. V Galeriji erotike Račka se predstavlja s popolnoma novim projektom, ki ga je pripravila posebej zanjo. Razstavo Skrivne želje umetnice sestavljajo štiri inštalacije in serija risb, pet
vsebinsko in vizualno povezanih sklopov. Vse temelji na izjavah oziroma pripovedih posameznikov, ki jih je Keiko vključila v svoj projekt. »Gre za neke vrste raziskavo osebnih doživljanj, ki se dotikajo predvsem ljubezenskega življenja, partnerskih razmerij, različnih seksualnih nagnjenj. Srečujemo se z raznovrstnimi izpovedmi o prvih ljubeznih. Na treh videoposnetkih slišimo izkušnje, občutja in skrivnosti iz partnerskih odnosov sogovornikov,« je tematiko razstave povzela kustosinja razstave Irena Čerčnik.
Skrivnostna postelja
Keiko Miyazaki je izpovedi posameznikov vključila v
inštalacijo in jih nadgradila s svojo interpretacijo. V skrivnostni spalnici sta postavljeni dve postelji, na katerih ležita dve osebi, obrnjeni vsaka v drugo smer. Pokriti sta z odejami, na katerih so napisane skrivne želje ali misli, ki jih drug pred drugim skrivata. »Vsi, ki imajo že nekaj časa razmerje s sedanjim partnerjem, imajo zagotovo spomine tudi na pretekla razmerja. Prepričana sem, da izkušnje iz preteklosti vplivajo na sedanji odnos. Različne ljudi sem vprašala, kako pogosto se spominjajo nekdanjih partnerjev in kakšne imajo spomine nanje. Izbrala sem stavke in jih natisnila na folijo.« Na plastični foliji so odtisnjeni s posebno barvo, ki je vidna le v temi.
Obstaja parfum, ki vas spominja na nekdanjega partnerja?
Kaj vse skrivate v svojih mislih, ko se obrnete od svojega partnerja? Bi jih povedali Keiko Miyazaki?
Le v popolni temi se pojavijo skrivnostni stavki, tokrat v angleščini, kot recimo: »Bil je moja prva ljubezen. Čeprav je bilo pred desetimi leti se pogosto pojavlja v mojih mislih.«
Umetnica in terapevtka
Na videoprojekcijah dvanajst različnih sogovornikov deli svoje spomine in izkušnje. Poleg videointervjuja je za osnovo Keiko vzela tudi odgovore z vprašalnika, ki ga je po elektronski pošti poslala nekaterim osebam. Večina anketirancev so bili Slovenci, trije Japonci, dve sta bili Angležinji. »Mislim, da o svojih občutkih lažje
povemo tretji osebi kot nekomu, ki nam je blizu, zato je bilo moje delo za nekatere terapija. Posameznik je imel priložnost razmišljati o stvareh, o katerih se s partnerjem ne pogovarja. Upam, da bo obiskovalce ta razstava spodbudila k razmišljanju o najbolj intimnih željah.«
Keiko razstavlja tudi na podstrešju galerije, ki simbolizira človekovo podstrešje, glavo. »Izbrala sem stavke iz intervjujev, ki so vidni samo v popolni temi. Predvsem so stavki, ki se nanašajo na spolnost med partnerjema.
Koliko stvari poveste in česa vsega ne poveste svojemu partnerju?«
Irena Čerčnik je prepričana, da bo gledalec ob sprehodu po razstavi doživel osnovni namen, ki ga je umetnica poskušala doseči s svojimi inštalacijami. »Ne samo da prisluškujemo intimnostim drugim, ampak se na podlagi tega zavedamo svojih odnosov in razmerij s svojimi partnerji. Da se poglobimo v svojo situacijo, v svoj preplet spominov in sedanjosti.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Priporočamo
V Celju so že zdavnaj prepozna vrednost animiranega filma
V	Galeriji sodobne umetnosti Celje bo od petka, 13. aprila, na ogled razstava Slovenski animirani film 2006-17. Ob njej bo v Mestnem kinu Metropol tudi revija animiranega filma. Kot so poudarili organizatorji, to so Društvo slovenskega animiranega filma, Zavod Celeia Celje in partner dogodka Mednarodni festival animiranega filma Animateka, se slovenski animirani film postavlja ob bok svetovni produkciji.
V	Galeriji sodobne umetnosti Celje bo na ogled prva pregledna razstava slovenskega animiranega filma iz obdobja 2006-17. Na njej bo mogoče videti dela 22 avtorjev in avtoric v različnih tehnikah ter na enem mestu tudi razvoj in
stanje sodobnega slovenskega animiranega filma. Ob razstavi bo v celjskem Mestnem kinu Metropol 13. in 14. aprila tudi druga revija slovenskega animiranega filma, ki bo s projekcijami izbranih sodobnih slovenskih kratkih animiranih filmov nadgradila razstavo in oživila galerijske eksponate. Slovenski filmski center in javna slovenska televizija imata redne razpise in vedno več avtorjev in avtoric, ki so ustanovili svoje studie in se prijavljajo na razpise ter so na njih uspešni. Uspešni so tudi na mednarodnih festivalih in tako nosijo ime slovenske kinematografije po svetu. »Težava v Sloveniji je, da se animirani film enači z risanko, zadnje čase pa nastaja vedno več tovrstnih filmov za odrasle, tako da
lahko tudi z animiranim filmom predstavimo resno temo,« je razložil programski direktor Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka Igor Prassel in poudaril, da je Celje že desetletje nazaj prepoznalo vrednost slovenskega stripa in animiranega filma. »Zahvalil bi se Ireni Čerčnik, s katero sem že pred desetimi leti pripravil razstavo Strip in animirani film. Že leta 1996 je bila prva razstava posvečena slovenskemu stripu. Daljnovidnost kustosinje je šele zdaj prišla do pravega izraza.«
Pregledna razstava Slovenski animirani film 2006-17 bo na ogled do 17. junija, ob tem so in še bodo pripravili tudi nekaj spremljevalnih dogodkov.
BGO
KULTURA
11
»Trinajst je moja srečna številka«
Nova knjiga Lojzeta Seliča govori o usodnih odločitvah
Letošnje leto je za neumornega ljubiteljskega pisatelja Lojzeta Seliča prav posebno. Poleg tega, da je izdal trinajsto knjigo, praznuje okroglih osemdeset let. Videti je, da ima energijo in voljo še za nove literarne projekte.
Podobno kot za vseh prejšnjih dvanajst knjig je tudi za zadnjo knjigo Usodne odločitve navdih našel na slovenskem podeželju pred več desetletji. »Vidim, da ljudje ne poznajo več dogajanja, zgodovine izpred nekaj desetletij. Zdi se mi krivica, da se takšne stvari tako hitro pozabijo, zato želim ta del zgodovine vključiti v svoja dela,« je Selič razložil svoj navdih pisateljevanja.
Veliko njegovih knjig je napisanih po resničnih zgodbah in tudi zadnja je precej resnična, nekaterim je za lepše in lažje branje dodana tudi pisateljeva domišljija. Lojze Selič je uporabil zgodbe ljudi, ki jih je dobro poznal. Za glavna junaka je bila usodna prenagljena poroka. »Ko se z nekom poročiš, se z njim - vsaj praviloma -zavežeš do konca življenja. Vsaj tako je bilo v nekdanjih časih in mislim, da je tako tudi prav. Pri moji junakinji je bila usodna odločitev dvakrat usodna. Ne samo glede tega, s kom se je poročila, temveč tudi glede tega, na kakšen način se je podala v pustolovsko življenje. Junakinja se je brezciljno podala v zvezo in življenje z nekom, s katerim že v osnovi ni imela nobene perspektive. Zaslepljena zaljubljenost je bila resnična poguba za celo družino in ne samo zanjo. Njena zgodba je lahko pouk, da se z nekom ne poročiš samo iz

kljubovanja staršem, ker je lahko to dejanje pogubno prav za vse.«
Z roko napisane knjige
Lojze Selič, ki se je s pisanjem začel ukvarjati kmalu po upokojitvi, je mislil, da bo trinajsta njegova zadnja knjiga, a je priznal, da je napisal že polovico nove. Trinajsti-ca ima namreč v njegovem življenju prav posebno simbolično mesto. Povezana je z datumom njegovega rojstva in tudi z datumom rojstva njegovega sina in njegove soproge. »Če je za veliko ljudi trinajst nesrečno število, je zame to številka, ki je zelo pozitivna.« Zadnja knjiga je nastajala leto dni in je bila podobno kot vse prejšnje napisana z roko, saj je to edini pravi način podajanja zgodb. »Z roko pišem zato, ker z računalnikom niti ne znam oziroma nisem tako spreten, kot so mladi. Takšen način pisanja se mi zdi bolj oseben, ker drugače sodelujem pri nastajanju zgodbe, kot če bi >kljukal< po računalniku. Ko pišem, razmišljam o tistem, o čemer pišem. Vso knjigo napišem v zvezek A4. Ko je vse napisano, mi ena deklica to pretipka na računalnik.«
Prirojena ljubezen do lepe besede
Lojze Selič je odraščal v Gorici pri Slivnici. Njegovi predniki so bili nosilci kulturnega življenja v kraju in zato je ljubezen do lepe besede v njem že od nekdaj. Da se je odločil za pisateljevanje, je bil delno »kriv« njegov stric Jožko Vodeb. »Ko sem pripravljal razstavo ob njegovi devetdesetletnici,
www.muzej-nz-ce.si www.hisakulture.si
v otroškem muzeju Hermanov brlog
Giasben^£ce
Velika glasba za male otroke
Sobota, 14. 4., 10.00, Hermanov brlog
Sozvočja sveta
Z Janezom Dovčem in Boštjanom Gombačem
Vstopnina 3 EUR. Koncert v sklopu abonmaja Glasbene sobotnice.
Lojze Selič s svojo že trinajsto knjigo Usodne odločitve
sem ob tem napisal še nekaj besed o njegovem zelo pestrem življenju, o njegovi plemenitosti in ustvarjalnosti. Počasi je nastajala knjiga Zatrta umetniška duša, ker se mi je zdelo vredno, da njegovo delo ne odide v pozabo.« Literarni spomenik je postavil tudi svoji mami, ki je bila zelo vpeta v življenje na vasi. »Celo svoje življenje je garala in bila je izredna ženka. Bila je živi leksikon, znala je številni pesmi, pripovedi. Ker je morala marsikaj prestati in ker je bila njena pot vse prej kot z rožicami postala, je tudi naslov knjige Trnova pot Gradiške Katice.«
Kljub osemdesetim letom je Lojze Selič še zelo dejaven in vzoren primer upokojenca, ki si svoja zrela leta polni z različnimi aktivnostmi. Lojze si upokojenska leta zapolnjuje s pisateljevanje, za kar si prej nikoli ni vzel čas. »Veste, skoraj vsi moji sorodniki so bili tudi na stara leta zelo jasnih misli in malce sem podedoval to agilnost. Ko sem se upokojil, nisem imel več vsakodnevnih zadolžitev, a nekaj sem moral delati. Čas sem si vzel za zgodbe naših prednikov in za vse tisto, kar me veseli.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Med mladimi je zanimanje za poezijo
Na spletni strani veronikini-veceri.si se je začelo spletno glasovanje za najboljšo srednješolsko pesem Mala Veronika 2018. Natečaj že tretje leto zapored organizira podjetje Fit media. Letos na natečaju sodeluje 41 srednjih šol, in sicer vsaka z eno pesmijo dijakinje ali dijaka.
Čeprav talenti za pesnikovanje niso vsako leto enako razporejeni, se je letos prijavilo še več šol kot lani. »Te pesmi so na ogled na naši spletni strani in moram reči, da je do zdaj bilo že nekaj tisoč ogledov. Tako da vidimo, da je zanimanje za poezijo. Število bo do konca glasovanja še skokovito naraslo, tako da smo prav veseli, da spodbujamo zanimanje za poezijo in globlje razmišljanje med mladimi,« je povedala direktorica podjetja Fit media Vanesa Čanji.
Izbira nagrajenca ali nagrajenke je dvotirna. Po eni strani je na voljo spletno glasovanje, po drugi strani izbor naredi tudi strokovna žirija, ki jo sestavljajo Zoran Pevec, Petra Kolmančič in Robert Simonišek. Strokovna žirija neodvisno od spletnega glasovanja izbere pet pesmi, ki imajo status nominiranke. Nominirana pesem, ki bo imela največ glasov občinstva, bo skupna zmagovalka, avtor ali avtorica pesmi pa bosta prejela glavno nagrado v vrednosti 400 evrov bruto, plaketo, monografijo Portreti sodobne slovenske literature in vabilo na predstavitev zmagovalne pesmi na podelitvi veronikine nagrade, male veronike in zlatnika poezije 2018, ki konec avgusta na Starem gradu Celje.
»Pomembno je, da v tem času vizualizacije in virtualnega življenja opozarjamo na moč besede in poglobljene avtentične misli. Opažamo namreč, da je pobeg v virtualnost in skrito identiteto vedno večji. Ravno v pesmi iščemo to iskreno izpoved lastne biti. To, da so se mladi pripravljeni razkriti s svojim imenom in priimkom, kaže na pogum v obdobju najstništva. Čestitam vsakemu, ki je to pripravljen storiti, in mislim, da so to dobri zgledi,« jo o poslanstvu natečaja razložila Vanesa Čanji in dodala, da smo Slovenci narod pesnikov, kar očitno velja tudi za mlade generacije.
BGO
Prejemnica male veronike in tudi avtorica zmagovalne pesmi po izboru občinstva je bila leta 2017 Karin Vrbek iz Šolskega centra Celje. (Foto: GrupA)
mnnr 4
12
NAŠA TEMA
Ko življenje in smrt
dobita globlji pomen
Presaditev organov in tkiv: največje poslanstvo človeka
»Živim tako, da je moje življenje vredno tega daru«
Aleksander Lavrini živi s presajenimi jetri
Njegovo življenje se je septembrskega jutra 2009 obrnilo na glavo. Zaradi pljučne embolije se je začel njegov boj za življenje. Takrat je bil star 34 let. Bil je zdrav in rekreativen športnik. Poln načrtov in veselja do življenja. »Spominjam se toplih besed mlade zdravnice v ljubljanskem kliničnem centru, kamor so me odpeljali ... Spominjam se utrujenosti ... in potem samo še nekakšnega konca, občutka miru in zadnje misli, da se bom končno spočil,« je pretresljiva izpoved danes 42-letne-ga Aleksandra Lavrinija.
Lavriniju so zaradi pljučne embolije nehala delovati jetra. Presaditev je bila nujna, drugače bi umrl. Kako neverjetna je usoda, se je pokazalo, ko je v Nemčiji ravno takrat zaradi poškodbe glave umrl moški, ki je bil star 42
let in skoraj enakih telesnih mer kot Lavrini. Zato je bila presaditev jeter takojšnja, kar je našemu sogovorniku rešilo življenje.
Nova priložnost
»Predstavljam si, kako dober človek je moral biti, ker se drugače ne on ne njegova družina ne bi odločila za darovanje organa. S tem mi je dal novo priložnost in ni stvari, s katerimi bi lahko izrazil svojo hvaležnost. Na nek način sem mu dolžan življenje. Dolžan to, da živim tako, da je moje življenje vredno tega daru,« pravi Lavrini.
Rehabilitacija po presaditvi ni bila lahka. Samo v tednu, ko je bil umetno uspavan, je izgubil osemnajst kilogramov. »Ves čas sem bil pod zdravniškim nadzorom, nikoli nisem imel občutka, da sem sam. Življenje je zame postalo polno doživlja-
nje mojega bivanja in delovanja. Po teh dogodkih nikoli nisem imel občutka, da sem bolan ali celo invalid, vendar se ves čas zavedam, da sem dobil novo priložnost, in vem, da jo dobijo le redki,« pravi Lavrini.
Minljivost
Velikokrat pomisli na iro-ničnost te situacije. Sam je namreč pred operacijo družini jasno povedal, da bi rad daroval svoje organe v primeru smrti. »Vedno sem se zavedal minljivosti, vendar ljudje pozabimo na to pot, ki nam je vsem na nek način skupna. Preveč nam postaja vse samoumevno, naša ranljivost zbledi, hude stvari pa se tako ali tako dogajajo vedno drugim,« pojasnjuje. »Zaradi zdravil, ki mi pomagajo živeti, ne morem več biti darovalec organov, vendar sem pripravljen darovati svoje telo za razvoj medicine, ker je to ena od plemenitih oblik pomoči,« dodaja.
»Vse življenje zaupam medicini, slabih izkušenj nimam. Zdaj, ko mi je sodobna medicina s pomočjo ljudi, ki verjamejo v to, kar počnejo, rešila življenje, vem, da sistem res deluje, ker drugače ne bi preživel,« pravi Aleksander Lavrini, ki kot psihoterapevt zdaj pomaga drugim. Dela tudi na RTV Slovenija kot glasbeni opremljevalec. Je pedagog, profesor slovenščine in asistenta na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Zdaj ima sedemmesečno hčer Mio. (Foto: osebni arhiv)
»Bodite močni in pozitivni«
Sporočilo mame šestletnega Nika, ki je dobil ledvičko, za vse v podobni situaciji
Maja bo minilo leto, odkar šestletnik Nik Motoh iz Socke živi s presajeno ledvičko. Predlani smo poročali, da je bil v petih letih svojega življenja kar tridesetkrat pod narkozo zaradi zdravljenja kronične ledvične odpovedi.
Ledvico je dobil od preminule osebe, starši vedo samo, da je bila iz Nemčije. »Veliko razmišljam, ali je bila oseba starejša ali mlajša. Nikoli ne bomo vedeli. Je pa res, da o življenju danes razmišljamo drugače. Tudi z veliko hvaležnostjo,« pravi Nikova mama
Doroteja Blazinšek. Nik
končno živi normalno, brez medicinskih naprav, ki so bile še do lani zanj nepogrešljive.
Ko bolezen še bolj združi
Njegove zdravstvene težave so se začele že med mamino nosečnostjo. Že takrat so zdravniki opazili, da ima na ledvicah ciste. Ob porodu, Nik je dvojček in ima še sestrico, so se mu sesedla pljuča, leva ledvička je odpovedala. Po številnih posegih je bil Nik na čakalno vrsto uvrščen leta 2016. 13. maja lani
so starše klicali, naj pridejo čim hitreje v Gradec. Operacija je trajala več ur in je minila brez večjih zapletov. Po posegu so bili nujni zdravniški pregledi enkrat na teden, zdaj je Nik pod zdravniškim nadzorom enkrat na mesec. Zdravila, s katerimi preprečujejo zavrnitev organa, bo moral jemati vse življenje.
Vse to, kar se je Niku dogajalo v šestih letih, je seveda vplivalo tudi na njegovo družino. Vse člane je Nikovo stanje še dodatno povezalo. »S sestro sta nerazdružljiva,« pravi Doroteja Blazinšek.
Danes Nik nima omejitev. Septembra bo začel obiskovati v vrtec. In kaj njegova mami sporoča vsem, ki so morda v podobni situaciji? »Naj bodo močni, povezani v tem, predvsem pa naj pozitivno zrejo v prihodnost.« (Foto: GrupA)
»V intenzivni medicini sem imela priložnost videti, kako naprave omogočajo zdravljenje bolnikov. V transplantacijski medicini to omogočajo presajeni organi,« je dejala Danica Avsec, dr. med., direktorica zavoda Slovenija transplant. V medicini je videla, kako boleče je, ko poškodba iztrga iz življenja mladega človeka. Na drugi strani lahko z darovanjem
Razmišljajte o tem ko še lahko
Ker nikoli ne veste, kdaj bo prepozno
Darovanje organov in tkiv po smrti za namen zdravljenja je odločitev, za katero bi bilo prav, da bi o njej razmišljali v času življenja in v krogu najbližjih, pravijo v Zavodu RS za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant. To je osrednja slovenska ustanova, ki povezuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa.
Vsak človek že v času osebo. Ne glede na to, če
življenja lahko svojo odločitev zabeleži kot »oporoko«, svojo željo lahko zaupa svojcem. In ta želja bi morala biti »sveta«. Gre namreč za pomoč nekomu, ki ne potrebuje le organa ali tkiva, ampak življenje.
Odvzem organov in njihovo darovanje prejemnikom sta možna po možganski smrti darovalca, kjer poleg organov lahko zdravniki odvzamejo tudi tkiva. »So tudi primeri darovanja organov po smrti zaradi zaustavitve srca. V teh primerih navežemo stik s svojci preko telefona in iščemo informacijo, ali želijo z darovanjem organov svojca pomagati drugim. Po možganski smrti se s svojci pogovorimo v živo, hkrati tudi raziščemo, ali je umrli vpisan v register darovalcev,« pravi Andrej Gadžijev, dr. med., iz zavoda Slovenija transplant.
Vedno je nujen
pogovor
Za postopek darovanja organov in tkiv morajo zdravniki vedno navezati stik s svojci, če gre za preminulo
je morda oseba že vpisana v register darovalcev. »Pomembno je, da svojci vedo, kaj se bo dogajalo. Pogosto se zgodi, da se nato tudi svojci odločijo za vpis v register,« pojasnjuje Gadžijev.
Ko zdravniki pridobijo privolitev svojcev, sledi cel kup laboratorijskih preiskav - t. i. tipizacije, slikovna diagnostika, pošiljanje podatkov v centralni register v center Eurotransplanta na Nizozemsko, kjer so v sistemu zapisani vsi možni prejemniki. Nato sledi iskanje najboljšega ujemanja darovalca in prejemnika. Zato se zgodi, da lahko slovenski darovalec reši življenje v tujini. »Ujemanja darovalca in prejemnika so dobra in na podlagi vseh izkušenj, napredka znanosti, pa tudi zaradi imunosupresivnih zdravil, da ne pride do zavrnitve presadka, dosežemo dobro ujemanje, torej, da telo prejemnika organa ne zavrne. Kljub temu so možne pozne in zgodnje zavrnitve, zato je treba prejemnika ves čas zdravniško nadzorovati,« pojasnjuje Gadžijev.
NAŠA TEMA
13
in s presaditvijo organov pri nekom preprečimo to bolečino. »Dobiš globlji vpogled v življenje. Človek bi moral biti skala, da se mu ne bi odprlo srce pri dojemanju, kako pomembna je takšna pomoč,« so njene besede, ki bi morale premakniti nekaj v nas. Nič več ni samoumevno. A če je podarjeno, ima življenje resnično globlji pomen.
SIMONA ŠOLINIČ
Kako nujno nekdo potrebuje organ, je odvisno od njegovega bolezenskega stanja. »Če govorim zelo posplošeno, je presaditev najmanj urgentna pri ledvicah, razen pri tistih bolnikih, ki ne prenašajo dialize. Nujna je pri odpovedi jeter, ko drug organ oseba potrebuje v dveh dneh. Tudi pri srcu. Mnogo ljudi bi bilo obsojenih na smrt, če transplantancijska medicina v Sloveniji ne bi bila razvita tako, kot je,« dodaja Gadžijev.
Čas ...
Pri vsem tem je pomemben čas. Človeka, ki umre in ki je lahko potencialni darovalec organov ali tkiv, mora zdravniško osebje, gre za aneste-ziologe, zadržati v stanju, da - v primeru, če družina v presaditev privoli - to lahko izvede. Kadar organ ali tkivo daruje živa oseba, je postopek nekoliko drugačen. »Tudi zato, ker živi darovalec ve, komu daruje organ. Ponavadi gre za del jeter ali za ledvico. Včasih darujejo tudi za nekoga iz kroga svoje družine. Te operacije zdravniki opravljajo istočasno, se pravi v dveh sosednjih operacijskih dvoranah,« pojasnjuje sogovornik.
Bolezen ne izbira
starosti
Gadžijev opaža, da je v Sloveniji vedno manj mlajših darovalcev. Starostna meja, do katere je nekdo lahko darovalec, se z leti zvišuje, kar pomeni, da je lahko nekdo, ki je starejši od osemdesetega leta, prav tako primeren za darovanje organov. Vedno več je tudi starejših, ki zaradi bolezenskega stanja potrebujejo organe, toda bolezen ne izbira starosti.
Svet medicine, kjer čustva presežejo razum
Razvoj transplantacij ske medicine premika tudi meje v razmišljanju
SIMONA ŠOLINIČ
»Gre za področje, ki presega naraven potek življenja. Nekomu podariš življenje. Vidiš drugače odnose, spoštovanje mrtvega in živega,« pravi o darovanju organov in tkiv prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica zavoda Slovenija - transplant. Čustvene besede, ki v okorelem, a zelo napredujočem svetu zdravstva kažejo, da transplantacijska medicina dojema človeka najbolj celovito. Ne samo z razumom, ampak tudi s čustvi.
»So primeri, ko bi ljudje absolutno umrli, ker njihove bolezni ni več mogoče zdraviti. Torej jim presaditev organa reši življenje. In ne, ne uporabljam izraza bolniki za te ljudi, čeprav so zaradi bolezni odvisni od zdravil. Večina teh ljudi namreč po presaditvi živi zdravo. Hvaležnost je izjemna. Povezana je z željo po življenju. Zanje so odnosi drugačni. Nas, zdravstvene delavce, pa vse to uči, kako medicino še izboljšati. Poudarila bi, da je v transplantacijski medicini ključna komunikacija.
S svojci darovalcev in prejemniki organov?
Tako je. V prvi vrsti so ključni pravilni pogovori s prejemniki že v obdobju čakanja na presaditev organov. Tu se izkaže, kako velik pomen ima temeljit pogovor. Na drugih področjih medicine pogosto zdravniki pri tem padejo na izpitu. In ravno zato je transplantacijska medicina drugačna. Potem so pogovori s svojci umrlih darovalcev, a tudi z darovalci, ki so še živi. To vse je za nas izziv. Ne pozabite, da so ključni tudi odnos in pogovori z osebami po presaditvi organa.
Gre za občutljive stvari. Ali se ljudje, svojci umrlih, pogosto odločijo za darovanje organov?
Lani je 16 odstotkov ljudi oziroma svojcev umrlih v povprečju odklonilo darovanje organov. Pred leti je bil ta odstotek še višji. Torej je obveščenost o tem, da z darovanjem organa lahko narediš nekaj dobrega in koristnega, večja. Toda želimo, da bi se družina o tem pogovarjala že pred smrtjo svojca. Če družina pozna stališče pokojnega, ko je ta še živel, so ti pogovori lažji. Vedno pa je nekaj ljudi proti in to moramo sprejeti. Obstajajo skupine ljudi, ki so usmerjene k naravnemu življenju in ki imajo do darovanja svojevrsten odnos. Pogovori so uspešni predvsem zaradi pravilnega pristopa. So v čustveno zelo občutljivem trenutku, ko čustva presežejo razum. Če zdravniki ne znamo čustveno sprejeti tega trenutka, nismo uspešni.
Kako v Sloveniji dojemamo takšen način zdravljenja?
Ljudje vedo veliko o tem. Ko pa se dotaknemo meje med življenjem in smrtjo, darovanja organov po smrti, se človek nekoliko ustavi. To je čisto človeški trenutek. Osveščenost ljudi pa je visoka.
Prvi stik z zdravstvom predstavlja predvsem osebni zdravnik. Ve o tem dovolj, če se bolnik obrne nanj, da bi postal darovalec organov in tkiv? Omenjate, kako pomemben je pogovor, toda
Prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica zavoda Slovenija - transplant. (Foto: osebni arhiv)
osebni zdravniki nimajo veliko časa ...
To je dobro vprašanje. Pred leti smo želeli, da bi pri osebnih zdravnikih obstajala možnost, da bi se oseba pri njih opredelila za darovanje in bi tam dobila dodatne informacije, vendar nismo dosegli dogovora. Bila so pojasnila, da so osebni zdravniki preobremenjeni, kar seveda drži. Manjka predvsem splošnega znanja o postopku presaditve. Gre torej za medicinsko znanje, ne le za
V Celju je bilo od leta 1989 do danes že več kot 70 darovalcev organov in tkiv.
to, ali kdo za ali proti. Na tem področju v dogovoru z osebnimi zdravniki nismo dosegli vsega. Smo pa zato usmerjeni k bolnišnicam. Kajti pomembno je, kako informacija o tem doseže ljudi in kako se ljudje odzovejo nanjo.
Kakšna je sploh slovenska transplantacijska medicina v primerjavi s tujino?
Na visoki ravni. Lahko rečem, da smo med najboljšimi v svetu na področju presaditve srca, kjer dosegamo vrhunske rezultate. Tudi pri zdravljenja in dobi preživetja po presaditvi smo v svetovnem vrhu. Nekoliko v povprečju smo po številu darovalcev na milijon ljudi. Tudi na področju spodbujanja bolnikov, ki so na dializi, bo treba morda še več delati, da bi se odločili za presaditev organa. Pogovarjamo se tudi o možnosti darovanja nekaterih organov po srčnem zastoju, ne samo po možganski smrti. Novost je v organizacijskem smislu, ker je v tem primeru bistveno krajši čas za stik z družino pokojnega pred presaditvijo. Medtem ko po možganski smrti govorimo o urah časa, tu štejejo minute.
Razvoj dosega pravi razmah . ... in to od samega začetka zdravljenja s presaditvijo organov. Včasih razvoj komaj dohajamo. Ali pa se odločimo, da se ukvarjamo samo s točno določenim področjem te medicine. Razvija se t. i. tkivni inženiring ... Raziskav je ogromno, porajajo se tudi etična vprašanja. Ta razvoj premika tudi meje v razmišljanju in postavlja merila. Obeta se na primer, da bi lahko pridobili ogrodje organa in ga dopolnili z matičnimi celicami prejemnika. Veliko se je govorilo o »vzgoji« organa za namen presaditve, vendar to ni prineslo želenih rezultatov, čeprav raziskave še trajajo. Želim poudariti, da je bil včasih ta razvoj omejen na razvite države, medtem ko se danes transplantacijska medicina razvija po celem svetu. Zajela je tudi arabski svet, ki velja za bolj konzervativnega, tudi Azijo, Afriko, Južno Ameriko. Pri razvoju pa velja načelo, da si države pomagamo, si organe izmenjujemo, vendar mora imeti država svoj sistem transplantacijske medicine, drugače je ne more izvajati. To je pravilo, ki omogoča sistem varnosti in preprečuje zlorabe.
OB ROBU
Še vedno si tu
Najtežje je izraziti mnenje o občutkih ljudi, ki so doživeli nekaj, kar je tebi nepojemljivo. Ne veš, kako je, če nosiš v sebi tuje srce, tuja jetra, tujo ledvico, Ne veš, kako je, če tuj organ postane tvoj. Postane del tebe. Tvojega življenja. Živiš, ker je nekdo drug morda umrl.
Ne veš, kako je. Dokler tega ne doži-viš. Samo takrat imaš lahko jasno mnenje. Imaš hvaležnost. Drugo priložnost.
Od takšnih ljudi, darovalcev in prejemnikov, se lahko učimo. Ne le pomena minljivosti in tega, da danes ni nič samoumevnega. Niti življenje ne. Ampak tudi tega, da je postati darovalec organov in tkiv eno največjih poslanstev v življenju in po smrti.
Darovanje organov je ena najvišjih oblik pomoči sočloveku. Najbolj etična oblika odgovornosti posameznika do soljudi, pravijo pri zavodu Slovenija transplant. Odločitev posameznika za darovanje organov je odraz njegovih vrednot in odnosa do soljudi.
Kakšne vrednote imamo? Kakšen odnos do soljudi? To je čas za razmislek. Globoko v sebi. Ker z darovanjem organov dobita življenje in smrt globlji pomen.
Vse besede so odveč. Ker je to edina veja medicine, kjer bi moral vsak »vedeti« z razumom, nato pa se odločiti v srcu: da bo živel tudi po smrti. Na drug način. Lasten morda nekomu drugemu, ki mu je življenje dalo drugo priložnost.
Ni te več. A še vedno si tu. To je največ, kar lahko si.
Celjska bolnišnica je donorski center
Prvi uspešno izveden odvzem organov mrtvega darovalca iz celjske bolnišnice je bil leta 1999
Transplantacija ne pomeni le presaditve organov in tkiv, ampak pomeni tudi pripravo na to dejanje. Splošna bolnišnica Celje se v to dejavnost vključuje že od leta 1998, ko je bila imenovana za tako imenovani donorski center. Da bolnišnica postane donorski center, mora zdraviti bolnike s hudo poškodbo glave oziroma z možgansko kapjo, imeti mora tudi dobro opremljena oddelek za intenzivno terapijo in operacijski blok, strokovno dobro usposobljeno zdravstveno osebje in bolnišničnega tran-splantacijskega koordinatorja.
V celjski bolnišnici kot donorskem centru tako izvajajo registracijo nezavestnih bolnikov s hudo možgansko okvaro, odkrivanje možnih mrtvih darovalcev, diagnostiko možganske smrti, ugotavljanje primernosti darovalca in funkcionalnosti organov za odvzem in presaditev. Prav tako tudi sorodnike pokojnega seznanjajo z možnostjo odvzema organov, mrtvega darovalca vzdržujejo v intenzivni terapiji in med odvzemom ter sodelujejo pri odvzemu organov in tkiv.
Vsakdo, ki želi postati darovalec, lahko svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi v zdravstvenem zavodu, nekaterih lekarnah, nekaterih območnih enotah Rdečega križa. Seznam vpisnih točk je na spletni strani Slovenija transplant. Kljub temu da na seznamu ni vseh zdravstvenih ustanov na Celjskem, bodo v vseh zaposleni vsakomur, ki to želi postati, dali navodila, kako to storiti. Zavod Slovenija transplant bo do konca leta omogočil tudi vpis v register z digitalnim potrdilom, torej po spletu. So pa na seznamu skoraj vse območne enote RK Slovenije, kjer se je možno vpisati v register. Oseba mora pri vpisu imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Darovalec ima pravico, da svojo odločitev tudi prekliče.
Kje na Celjskem lahko izpolnite obrazec in postanete darovalec organov in tkiv?	
RKS OZ Celje,	RKS OZ Laško,
Kidričeva ul. 3,	Aškerčev trg 4 b,
Celje.ozrk@ozrks.si	Rdeci.kriz.lasko@siol.net
RKS OZ Slovenjske Konjice,	RKS OZ Žalec,
Stari trg 41,	Hmeljarska ulica 3
Slov-konjice.ozrk@ozrks.si	Zalec.ozrk@ozrks.si
RKS OZ Šentjur,	RKS OZ Velenje,
Mestni trg 5	Foitova 2
Sentjur.ozrk@ozrks.si	Velenje.ozrk@ozrks.si
RKS OZ Šmarje pri Jelšah,	RKS OZ Zgornje savinjske doline,
Celjska cesta 6,	Na trgu 20,
Smarje.ozrk@ozrks.si	Mozirje.ozrk@ozrks.si
14
KRONIKA
Še vedno poslujejo, a v manjšem obsegu
Kriminalisti si bodo kraj izlitja taline še enkrat ogledali
Iz podjetja Valji v Štorah, kjer je v četrtek pretekli teden prišlo do izliva taline iz talilne peči, so sporočili, da je zaradi nesreče nastala večja gmotna škoda, vendar o njeni višini zaenkrat ne poročajo. Čeprav se je neuradno govorilo o sto tisoč evrih škode, ta naj ne bi bila tako visoka. Kriminalisti so bili takoj po dogodku na kraju in so opravili ogled, ki ga bodo v teh dneh še ponovili. Pri prvem ogledu naj bi bilo na prizorišču še preveč nevarno.
V talilni peči naj bi bilo kar 30 ton taline, ki je zelo
nevarna, če pride v stik z večjo količino vode, saj takrat lahko nastane vodikova eksplozija, ker se pri določeni temperaturi kisik in vodik ločita. Talina ima lahko tudi do 1.500 stopinj. Zato so gasilci v četrtek zvečer preventivno evakuirali stanovalce sedmih hiš in stanovanjskega bloka v oddaljenosti 500 metrov od kraja nesreče. Skupaj je šlo za 82 ljudi. Vendar so se lahko približno opolnoči že vrnili domov. Večina stanovalcev je ta čas preživela pri sorodnikih, štorska občina pa je ponudila tudi
prostore osnovne šole, kjer si zatočišča sicer ni poiskalo veliko evakuiranih stanovalcev. Za primer daljše evakuacije je bila možnost nastanitve tudi v domu na Svetini. Poleg tega so na varno odpeljali tudi približno dvajset zaposlenih v Valjih. Posredovanje v takšnih primerih je lahko za gasilce nevarno, toda kot je pojasnil direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik, so bile razmere dve uri po dogodku, to je približno ob 22. uri, že pod nadzorom. Takšno posredovanje je zaradi nevarnosti eksplozije tvegano za gasilce, vendar imajo ustrezno varnostno opremo, zato za posredovanje ni veljala višja stopnja
nevarnosti. Izlitje taline tudi ni imelo negativnega vpliva na okolje.
Kot so sporočili iz podjetja Valji, je talina prišla v stik z vodo, kar je v okolico spustilo paro, pri čemer je talina ostala v za to prirejeni lovilni posodi pod pečjo. Sreča v nesreči je bila, da nihče od zaposlenih oziroma gasilcev ni bil poškodovan. V podjetju naj bi bilo pet takšnih peči, kot je bila ta, iz katere se je izlila litina.
V podjetju po dogodku še naprej delajo, a z nekoliko zmanjšanim tempom, dokler ne bodo odpravili posledic. V podjetju so se prebivalcem Štor tudi opravičili za dogodek.
SŠol, foto: SHERPA
Kot je zapisano v letnem poročilu podjetja, so leta 2016 opravili remont na talilni peči ABP s talilno zmogljivostjo 30 ton. Toliko taline je bilo tudi v peči, v kateri se je tokrat zgodila nesreča.
V podjetju Valji izdelujejo valje in ulitke. Večino izdelkov izvozijo v Rusijo, sledijo Turčija, Indonezija in tudi Francija. Nekaj izdelkov ostane tudi v Sloveniji. Sicer je, kot smo pisali v začetku leta, podjetje pred leti v velike finančne težave pahnila nekaj milijonov evrov vredna naložba v novo livarno.
Na kraju je bilo 43 gasilcev. Poleg desetih poklicnih gasilcev so bili prisotni še gasilci iz prostovoljnih društev Štore, Prožinska vas in Svetina. Poleg stanovalcev so evakuirali še 22 zaposlenih.
Razlog za nesrečo bo znan v prihodnjih dneh.
Zaslišali tudi priče v Bosni in
Hercegovini Razlike v pričanju
Na Okrožnem sodišču v Celju se je nadaljevalo sojenje Jaki Ulčniku iz Bistrice ob Sotli. Ta je sicer že obsojen na 30-letno zaporno kazen zaradi umora brata in poskusa umora njegove žene v Bistrici ob Sotli leta 2005. Pred tem umorom naj bi v Bosni in Hercegovini umoril 38-letnega Milenka Penavo.
Ulčniku očitajo, da je takrat z ukradeno lovsko puško v glavo ustrelil 38-letnega Penavo, ki se je zgrudil pred domačo hišo. Morilec naj bi nato puško skril v grmovje ob potoku in zbežal v Slovenijo. Sojenje se vleče že kar nekaj časa, tudi zato, ker je večina pomembnih prič iz tujine. Na sodišču so tokrat uredili videopovezavo s sodiščem v Bosni in Hercegovini, da so lahko zaslišali še tri priče. Med njimi tudi očeta umorjenega Franja Penave. Ta je dejal, da Ulčnika nikoli ni videl, da ga niti ne pozna. Je pa potrdil, da je v preteklosti enkrat poslovno sodeloval z Ulčnikovim očetom in da je bil posel korekten. Penava je imel namreč doma lesno podjetje, ki ga je vodil ravno sin, ki naj bi ga Jaka Ulčnik ustrelil. Pri tem je pokojnikov oče med pričanjem več stvari izpovedal drugače kot v zaslišanju na policiji v Bosni in Hercegovini takoj po umoru.
Nekaj razlik med zaslišanjem v predkazenskem postopku in tokratnim zaslišanjem je bilo tudi v izjavi moškega, ki je - zatem ko je slišal strel -tudi poklical policijo. Spraševali so ga predvsem o tem, kaj je po strelu videl, in o opisu osebe, ki naj bi bila morilec. Razlike v izjavah priče so se nanašale predvsem na opis domnevnega storilca.
SŠol
Naj spomnimo, da Jaka Ulčnik kaznivega dejanja v Bosni in Hercegovini ni priznal, zato se je tudi začelo sojenje z dokazovanjem. Kljub temu da mu ne morejo dosoditi večje kazni, kot jo že prestaja, torej 30 let.
Izredni nadzor na okrožnem sodišču?
Predlog za disciplinski postopek zoper preiskovalno sodnico
»Ministrstvo za pravosodje je Sodnemu svetu RS poslalo pobudo za uvedbo disciplinskega postopka zoper preiskovalno sodnico Okrožnega sodišča v Celju Bojano Leskovar,« so nam sporočili iz ministrstva. Gre za ukrep zaradi ravnanja v zadevi stečajnega upravitelja Tomaža Kosa. Kot je znano, je Kos ovaden zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter več kaznivih dejanj, povezanih z jemanjem in dajanjem podkupnine.
Ministrstvo za pravosodje zdaj predlaga disciplinski postopek zaradi »neizpolnitve obveznosti poročanja ministrstvu, da je bila zoper imenovanega stečajnega upravitelja pravnomočno uvedena preiskava.« Ob tem je odredilo tudi izredni nadzor nad izvajanjem sodne uprave na Okrožnem sodišču v Celju. Gre predvsem za preverjanje, kako je bilo organizirano in spremljano poslovanje sodišča, torej sodnikov in sodnega osebja v primerih, ko mora sodišče o določenem dejstvu oziroma okoliščini iz sodnega spisa obvestiti drug državni organ. Gre namreč za prvi primer, da se je pravosodno ministrstvo odločilo za uvedbo izrednega nadzora.
Kot smo že poročali, je ministrstvo za pravosodje po ovadbi Kosa že pretekli mesec začasno ustavilo njegovo imenovanje v novih stečajnih postopkih ter ga razrešilo v postopkih, ki jih je vodil. Kosu grozi tudi izguba licence za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Do ukrepa, ki ga je sprejelo ministrstvo za pravosodje, je imel Kos na seznamu kar 86 stečajnih zadev. Večinoma je šlo za osebne stečaje.	JI, Sšol
Sojenje se nadaljuje
Zaradi očitkov o poslovni goljufiji se je minuli teden na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje Tadeji Falno-ga. Kot smo poročali, ji tožilstvo očita, da naj bi kaznivo dejanje storila pred letom 2010, ko je bila direktorica v podjetju SGP Nova, katerega lastnik je bil Stanko Božičnik.
Falnoga krivde ne prizna. Njena obramba poskuša dokazati, da je pri domnevno spornih poslih večji delež odgovornosti nosil predvsem lastnik podjetja, torej Božičnik. Na tokratni obravnavi so zaslišali nekdanjo poslovno sekretarko v SGP Novi, ki je dejala, da je bil Božičnik tisti, ki je pridobival posle, vendar se marsičesa zaradi časovne oddaljenosti od dogodkov ne spominja več natančno. Tudi druga priča, ki je bila v tistem času zaposlena v SGP Novi, je poudarila, da so v podjetju delali večinoma po navodilih Božičnika.
Nova predsednica sodišča
Okrajno sodišče v Celju ima novo predsednico. Gre za okrajno sodnico, zaposleno na tem sodišču, Polono Kidrič. Ta naj bi se tudi edina prijavila na razpis za to delovno mesto, o čemer smo že poročali. Sodni svet jo je minuli teden potrdil soglasno, torej vseh enajst članov. Zdaj je odločitev tudi uradno znana. Kidričevo je tako sodni svet za novo predsednico imenoval od 29. marca za šestih let. Na tem delovnem mestu bo nadomestila Darka Belaka, ki na razpisu ni ponovno kandidiral.
Našli pobeglega
Policisti so prijeli 23-letnega moškega, ki je sredi februarja pobegnil iz celjskega zapora. Tam je bil na prestajanju desetmesečne zaporne kazni zaradi tatvin. Z dvorišča je takrat splezal na ograjo, jo preskočil in pobegnil. Po približno mesecu in pol so moškega izsledili. Zapornik zdaj spet prestaja zaporno kazen.
Poškodovana smučar in pohodnik
V nedeljo dopoldne se je na smučišču Golte poškodoval smučar. Reševalci so mu prvo pomoč nudili na smučišču, nato so ga s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju.
Druga nesreča se je zgodila prav tako v nedeljo, le v popoldanskih urah, in sicer na Vetrnem vrhu v občini Radeče. Pri padcu se je huje poškodoval pohodnik. Na kraju so ga poleg gorskih reševalcev reševali tudi prostovoljni gasilci iz Radeč, Svibnega in Laškega. Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
15
Ne pozabite, gre za dolgoročno naložbo
Samo še približno mesec nas loči od konca Akademij e zdravega življenja. Z ekipo 24alife smo zarezali v življenjske navade posameznikov in jim pokazali pot do boljšega, predvsem bolj zdravega življenja. Dva od trinajstih udeležencev sta se od skupine poslovila. Med preostalimi so ogromne razlike, ki kažejo, kdo se je projekta lotil resno in kdo bi lahko od sebe dal še več. Naslednji teden bomo preverili, kaj se je v njihovem življenju spremenilo na bolje in kako ocenjujejo svojo kondicijo. Ta je namreč v primerjavi z dvema mesecema nazaj boljša. Ne pozabite, da spreminjajo svoje življenje na pravilen način. Nenadna izguba večje telesne mase je lahko nevarna in dolgoročno prinaša tudi zdravstvene težave, zato je vodilo akademije učenje pravih življenjskih veščin, ki učinke kažejo ves čas. Ne samo v obdobju akademije.
Najbolj vztrajni. Niso se pustili motiti dežnim kapljicam.
Pravilo tretjine velja tudi za našo skupino
Nekateri bi lahko dali še več od sebe
Skupina udeležencev v Akademiji zdravega življenja je ta teden opravila intervalni trening na žalskem štadionu. Tokrat udeleženci niso bili sami, ampak so bili pod nadzorom športnega trenerja, kineziologa Matevža Klevžeta.
Trening je delno prekinila tej priložnosti tudi nadzoroval ploha, vendar so ga opravili. in preveril, kako udeleženci Bistvo je bilo, da je Klevže ob v praksi dojemajo intervalni
trening. Gre za vzdržljivostni trening, ki je sestavljen iz dveh delov. Iz bolj aktivnega, kjer so morali 300 metrov teči ali hoditi izredno hitro, in manj aktivnega, kjer je sledilo 100 metrov hitre hoje oziroma počasne hoje, kar pomeni tudi odmor.
Skupina v akademiji zdaj namreč takšne treninge izvaja pridno tudi sama v
Tamara Volasko. Ena tistih, ki je nase lahko zelo ponosna. Ampak res zelo. Več kot enajst kilogramov je izgubila v približno dveh mesecih. Drži se popolnoma vseh navodil, ki jih je v akademiji slišala.
AKADEMIJA ^A ZDRAVEGA 1 ŽIVLJENJA
Ko se splete prijateljstvo, se zdrav način življenja prenese še na družino. Tatjana Dremelj in Marjeta Jager sta se skupaj prijavili za akademijo in se ves čas spodbujata. Njuno energijo je začutil tudi njun vnuk Alexander. Takole telovadi z njima.
domačem okolju. Pri tem posamezniki različno dojemajo intenzivnost treninga. Mobilna aplikacija jih ves čas vodi po stopnjah intenzivnosti - kot smo že poročali, tudi glede na njihov srčni utrip, ki je določen po tako imenovanih varnih conah glede na posameznikovo stanje. Kdor se ni ustrašil sopihanja in ne-
koliko hitrejšega utripa srca ob upoštevanju vseh pravil, ki so jih udeleženci dobili v skupini, danes učinke že zelo dobro čuti.
Zadihanost
Klevže navede preprost nasvet: »Ne gre samo za srčni utrip. Če so po vzdržlji-vostnem treningu sposobni normalno govoriti, torej brez presledkov, je to znak prenizke intenzivnosti. Če med treningom nekdo govori s presledki, torej da stavek težko dokonča, ker je nekoliko zadihan, je to prava intenzivost.«
In kako se drži naša skupina? »Pokazalo se je tako ime-
novano pravilo tretjine. Prva tretjina je nadpovprečno dobra in dela nad pričakovanji. Drži se vseh nasvetov in pravil pri športnih aktivnostih ter prehrani. Druga tretjina izvaja vaje dokaj redno, ampak ima še zelo veliko rezerve predvsem pri načinu prehranjevanja. Tretja tretjina bi lahko naredila še več za dosego svojega cilja. Toda vsi gredo v pravo smer, saj spreminjajo svoje navade. Morda ne bodo izgubili veliko telesne teže ravno zdaj. Toda sčasoma bodo s takšnim, pravilnim načinom življenja cilj zagotovo dosegli.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
Odpravite glivično obolenje na nogah!
Glivične okužbe nohtov so zelo razširjene. Še bolj so aktualne poleti, ko razgalimo noge.
V centru medicinske pediku-re An.nika v Aškerčevi ulici 14 (pritličje stavbe Celeiapark Celje) so zelo uspešni pri zdravljenju vraščenega nohta z VHO medicinsko sponko, odpravljanju diabetičnega stopala, kurjega očesa, otiščanca, bradavic in v današnjem času pogostega glivičnega obolenja.
Glivična okužba stopal (miko-za) je nadležna in zelo nalezljiva kožna bolezen, vendar jo lahko z zgodnjim zdravljenjem hitro odpravimo. Bolezen povzročajo glive kvasovke, plesni in der-matofi ti. V Pri An.niki pristop zdravljena določijo na podlagi vzroka za nastanek (anamneza stopala), ki ga ugotovi njihov strokovnjak terapevt. Glivična obolenja so v današnjem času zelo pogost pojav, zato v centru priporočajo preventivo, s katero preprečujemo širjenje bakterij.
Običajno nas glivice (bakterije) napadejo takrat, ko nam pade odpornost, zato je priporočljiv zdrav življenjski slog (pravilna prehrana, gibanje na prostem). Manj odporni so sladkorni bolniki in tisti, ki imajo težave z ožiljem. Sem sodi tudi velik del športnikov, kjer se noge veliko potijo. Poudarek naj bo tudi na higieni nog: noge naj se dobro posušijo po tuširanju, redna menjava nogavic, pogosta menjava čevljev (primerna obutev).
Kako prepoznajo glivično okužbo stopal?
Po spremembi barve nohtov in kože (nohti porumenijo ali rahlo potemnijo).
Po odebeljenih, spremenjenih nohtih (odebeljen rumenkast noht, drobeči se noht ali izkrivljena oblika nohta ...).
Po belkasti zmečkani in mokri koži na nogah, ki lahko srbi (odvisno od stopnje okužbe).
Po suhi in/ali razpokani koži, ki se lušči.
Kako zdravijo glivične okužbe stopal?
Glivične bolezni v večini primerov diagnosticirajo zdravniki z odvzemom vzorca, a tudi strokovno usposobljen pediker lahko s pregledom prepozna glivično obolenje stopal.
Okužbo, ki jo prepoznamo v začetni fazi in je površinska, v Centru medicinske pedikure An.nika zdravijo z ustreznimi antimikotiki. Glivično obolenje sicer zdravijo v ambulanti, a izjemno pomembno je tudi dosledno upoštevanje navodil pedikerja za nego doma, saj je obolelo stopalo z antimikotiki treba lakirati, mazati in pršiti dlje časa. Za vse to sta potrebni tudi doslednost in vztrajnost bolnika. Edino to je ključ do uspeha.
Po enem letu zdravljenja
Po enem letu in pol zdravljenja
več kot 130 zelišč najvišje (farmakopejske) kvalitete
verjetno NAJVEČJA IZBIRA ZELIŠČ v Sloveniji (T)
- čajne mešanice	C^^ FlOfS (tudi po naročilu) zelišCa R°satec - NOVO BIO zelišča 03/819-22-33
Flora d.o.o., Trg 1, Rogatec	www.flora-trgovina.si
^^lorč
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
VOJKO PODBORNIK s.p
Silova 6c, Velenje

Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 ' 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA
Informacije in naročila:
041-349-846
Pri plačilu z gotovino, ceneje kot konkurenca!
lmmus
BRdO?
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
ortopedski pripomočki
-	prodaja pisarniskega-potrosnega materiala ter biro-raČUNALNIške opreme
-	najem tiskalnikov in mf naprav
-	vzdrževanje biro-raČUNALNIške opreme
Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in glivičnih obolenj!
Najsodobnejši center^ medicinske pedikure
Rezervirajte svoj termin: 051 661 665
Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark) www.annika.si
Zorjen, " rahlo soljen ramsteak
13,80
..€/k9,Cv \
k П www.fingust.si
y)3/492-71-30
jjeslajna ostrožno 22, Celje
1
FiNGUST
MESNINE ŠTAJERSKE PlUCERSKO
BSS
z{g™NE: 10. PRANIEZASTON
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Produktivnost ali skrivnosti Jerryja Seinfelda
Leta nazaj, ko je priljubljena serija prevzela svet in je Jerry Seinfeld bil »le« komik, je nekega večera gostoval na odru in množici razlagal skrivnosti, ki so ga vodile tako daleč. Govoril je o produktivnosti in o tem, kako uspeti v življenju.
Neprekinjena veriga
Seinfeld meni, da boljši komik postanete, ko pišete odlične šale. Toda to lahko storite le tako, da pišete vsak dan. Vsi imamo namreč slabe dneve in takrat je pomembno, da se znamo motivirati ter se prepričati v delo, četudi se počutimo izredno slabo in bi najraje vse pustili. Razkril je edinstveno koledarsko tehniko, ki ga je prisilila v pisanje.
Svetoval je, da si na steno obesimo velik koledar, ki ima na enem listu vse dneve v letu. Drugi korak je, da si omislimo rdeč flomaster. Vsak dan, ko boste opravili svojo dolžnost (on je pisal šale), datum prečrtajte z rdečo barvo. Po nekaj dneh neprekinjene verige rdečih križcev na koledarju ne boste želeli pustiti, saj jo boste zelo močno hoteli nadaljevati. Vse, kar je vaša naslednja naloga, je, da ne prekinete verige in da vztrajate.
Izredno uporabna tehnika
Tehniko lahko uporabljamo na več področjih - pri učenju jezikov, novih strokovnih znanj, pri
izdelovanju spletne strani, ustanavljanju uspešnega podjetja ... Metoda deluje, saj ne govorimo o
muhi enodnevnici. Od nas zahteva dnevno doslednost, ki prinaša odlične rezultate. Kamen na ka-
men palača in zrno na zrno pogača je glavno načelo omenjene tehnike.
NE PREZRITE
Ne spreglejte: Na razgovor nikoli ne pojdite brez tega odgovora
Navada je železna srajca
Dnevno ponavljajoče se aktivnosti se kmalu razvijejo v navado, ki jo podkrepimo z vsakodnevno prakso. Kmalu boste postali strokovnjak na svojem področju. S tem, ko si ne boste želeli prekiniti verige, boste kmalu opazili priložnosti za razvoj, ki jih v nasprotnem primeru ne bi. Majhne izboljšave prinesejo večje rezultate, ki so vedno pogosteje vidni.
Samo pomislite, koga imate raje - osebo, ki se vsak dan angažira in opravlja svoje majhne naloge, ali osebo, ki trdo dela le enkrat na štirinajst dni. Na primeru pisanja šal lahko vidimo, da vsak dan lažje zapišemo eno, kot da bi jih trideset napisali v enem dnevu.
Razmislite, katera aktivnost in dejavnost bi na vas pozitivno vplivala in s katero bi ustvarili boljši vsakdan. Ravno to postavite na Seinfeldov koledar. Začnite danes in si zaslužite svoje znamenje, napisano z rdečim pisalom.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
@ MojeDelo.com
@ MojeDelo.com
Vodja kontrole (m/ž) (Žalec)
Kratek opis del: načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadziranje in koordiniranje dela v okviru oddelka, izdelava merilnih protokolov za 3D-merilno roko, razvijanje metod preizkušanja ustreznosti vzorcev/ulitkov iz serije ... Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 30. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
CNC-operater (m/ž) (Žalec)
Kratek opis del: izdelava enostavnih lesenih modelov in modelov iz umetnih mas, montaža in centriranje modelov na modelne plošče, avtokontrola izdelkov . Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 30. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja projektov (m/ž) za
orodja NPI (Prebold)
Na delovnem mestu boste odgovorni za preverjanje in preizkušanje izvedbe orodij v NPI ter vpeljavo optimizacije, določanje specifikacij za orodja skupaj s proizvodnjo, nadzor nad statusom orodij v NPI (definicija velikosti, izdelava plana - stopnja zrelosti ...), koordinacijo transferja orodij, sodelovanje pri projektih ter z drugimi oddelki,
vpeljavo TPM v NPI. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 20. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Modelar (m/ž) (Žalec)
Kratek opis del: izdelava lesenih modelov/jedrovnikov in modelov/ jedrovnikov iz umetnih mas, montaža modelov na modelne plošče, izdelava livnih sistemov po navodilih tehnologa . Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 30. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Izmenovodja (m/ž)
(Slovenske Konjice)
Zahtevamo izobrazbo strojne smeri IV. ali V. stopnje, poznavanje delovnih procesov v proizvodnji, 1 leto delovnih izkušenj vodenja manjših skupin v proizvodnji, računalniško pismenost, odgovornost za delo, komunikativnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela, sposobnost organiziranja. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 5. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) (Ljubljana,
Celje)
Pričakujemo končano najmanj III. stopnjo izobrazbe, vsaj 12 me-
secev delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, izpit za viličarista, zaželeni so opravljen izpit za ravnanje z nevarnimi snovmi, računalniška pismenost ter vozniški izpit B-kategorije. Amba Co., d. o. o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tiskar (m/ž) (Ljubljana, Celje)
Zaželena je V. stopnja grafične ali druge tehnične smeri, zaželeno vsaj 2 leti na področju dela, poznavanje grafičnih orodij in dela na tiskarskih strojih, občutek za delo s stroji ... Amba Co., d. o. o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Upravljalec strojev za
brizganje plastike (m/ž)
(Celje)
Vaše odgovornosti: izvajanje nadzora nad delovanjem strojev glede na zahteve delovne dokumentacije, izvajanje menjave orodij, trnov po delovnem nalogu, izvajanje kontrole izdelkov med proizvodnim procesom, sodelovanje pri vzdrževalnih delih, odpravljanje zastojev in napak v delovanju ... Gastro Pet, d. o. o., Kotna ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Operater v proizvodnji (m/ž)
(Velenje)
Iščemo sodelavce z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne, elek-tro ali druge primerne smeri za opravljanje kompleksnejših pro-
izvodnih del (delo na liniji, na zahtevnejših delovnih mestih). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Referent za marketing in produktni menedžment za Slovenijo in Hrvaško (m/ž) (Slovenija)
Za avstrijsko-slovensko centralo podjetja Husqvarna iz Linza (A) iščemo za okrepitev naše ekipe oddelka Gardena kandidata za delovno mesto referent za marketing in produktni menedžment za Slovenijo in Hrvaško. Husqvarna Austria GmbH, Industriezeile 36, 4010 Linz. Prijave zbiramo do 27. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Komercialist v prodaji za domači ali tuji trg (m/ž) (Rogaška Slatina s terenom)
Pričakujemo najmanj 2 do 3 leta delovnih izkušenj v trženju/ prodaji v mednarodnem podjetju in izkušnje na področju dejavnosti FMCG, organizacijske sposobnosti, ciljno naravnanost, analitičnost, fleksibilnost, proak-tivnost, pripravljenost na timsko delo, veselje do dela na terenu in pripravljenost na službena potovanja. Kozmetika Afrodita, d. o. o., Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do
20. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skrbnik ključnih kupcev - za tuje trge (m/ž) (Gomilsko)
Pogoji: vsaj V. stopnja izobrazbe, najmanj 2 leti izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, tekoče znanje angleškega jezika (dodatno znanje drugih jezikov predstavlja prednost), oddaljenost od Silca do 70 km (v eno smer). Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvijalec/-ka programske opreme (m/ž) (Žalec)
Naloge: razvoj in vzdrževanje ter testiranje programske opreme ... HRC Informacijski inženiring, d. o. o., Savinjska cesta 19, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 19. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Voznik (m/ž) (Trbovlje in teren)
Opis del in nalog: prevoz izdelkov/polizdelkov/materiala (v nadaljevanju blago) za potrebe proizvodnega sektorja (PC-sveče in PC-tiskarna), vodenje dokumentacije o prevozih in dosledno izpolnjevanje ustreznih obrazcev/dokumentov . Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 13. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
@ MojeDelo.com
18
ŠPORT
Nekdanji igralci Hokejskega kluba Celje
Vsi mladi, nato veterani in še »risa« Ograjenška
Praznična hokejska nedelja v celjskem mestnem parku
Brez veteranske tekme dan ne bi bil popoln. Nekdanji igralci so vnesli vedrino, znali so se med seboj pošaliti, zbadanj je bilo v pravšnji meri. Na dan so privreli spomini, ki so vzbudili nostalgijo. Začel se je širiti tisti hokejski duh, ki daje vero, da bi se vsaj določena obdobja tega priljubljenega celjskega športa lahko ponovila. Njihova tekma je bila privlačna, zlasti Tomaž Vnuk in Rok Rojšek sta nakazala, da bi še lahko pomagala kateremu slovenskemu moštvu.
Manjkali so Ivo Ratej, Albin Felc, Ignac Filipovič in še kdo. Upamo, da bodo s svojo prisotnostjo dodana vrednost slavnostni akademiji ob 70-letnici igranja hokeja v Celju.
Trinajst golov
V ledeni dvorani celjskega mestnega parka je bil v nedeljo hokejski praznik. Tekme so se vrstile od jutra do večera, vrhunec je bila prijateljska tekma članskih reprezentanc pred skoraj tisoč gledalci. Slovenska
izbrana vrsta je na prvi od treh pripravljalnih tekem pred bližnjim drugoligaškim svetovnim prvenstvom v Budimpešti visoko premagala Hrvaško, z 12:1. Takoj po himnah se je iz grl maloštevilnih, a odličnih gostujočih navijačev razlegalo: »Hrvatska, Hrvatska!« Hokejisti v modrih dresih so prvi gol zabili že v šesti sekundi. Rekordno hiter zadetek Slovenije ni utišal »kockastih«, domači navijači pa so uživali v potezah svojih ljubljencev in primerno glasno pozdravljali njihove številne zadetke.
Ken in Tim
V slovenskem napadu sta bila dva Celjana, Ken Ogra-jenšek in njegov mlajši brat Tim. 26-letni Ken je svoj reprezentančni vrhunec dosegel na olimpijskih igrah v Južni Koreji. Pred njim je še tretja sezona za Graz 99ers: »Že dolgo nisem igral v Celju. Veselil sem se tekme in ko sem izvedel, da bo igral tudi brat, sem jo kar stežka dočakal. Lepo ga je bilo gledati. Mislim, da je zelo dobro odigral. Spodbujal sem ga. Privoščil sem mu tudi, da
bi dosegel zadetek. Ni veliko manjkalo in bi res zadel.« 22-letni Tim Ograjenšek je že bil član Olimpije, letos se je z ECE Celjem uvrstil v finale mednarodne lige. Zelo dobro se je znašel na ledu med svojim krstnim reprezentančnim nastopom: »Bilo je nekaj posebnega. V petek sem izvedel, da bom igral v nedeljo. Težko ocenjujem svoj nastop. Menim, da sem se kar dobro odrezal. Selektor mi je namenil precej minut. Vse skupaj je bilo zame nepozabno.« Da bi videl to tekmo, bi privoščili predvsem njunemu očetu Renatu. A zahrbtna bolezen je »Bucota« oddaljila pred približno letom ...
Svetla prihodnost
Član upravnega odbora HK ECE Celje Vid Valen-čak je bil zelo zadovoljen: »Prireditev je v popolnosti uspela. Predstavili smo vse svoje selekcije, gostili smo slovensko reprezentanco, ki je gladko zmagala, vse skupaj je pospremila polna tribuna. Imamo dobro popotnico za klub v povezavi z vsemi našimi podporniki. Uvideli so, da dobro delamo. Upamo in
Tekma veteranov celjskega kluba je ponudila več od pričakovanj.
pričakujemo podporo.« Član štiričlanskega upravnega odbora je tudi nekdanji hokejist Aleš Kukovičič: »Izjemen dan je za nami. S tekmami so se predstavile naše selekcije U8, U10, U12, U14 in U16 let. Celjski klub ima spet podmladek. Z njim želimo nadaljevati tradicijo društva. Veseli nas tudi, da je bila tribuna polna. Čudovit dogodek.« V šali je dodal, da je po veteranski tekmi najbolj pomembno, da se nikomur ni nič zgodilo, in zaključil: »Imam izredno dober
občutek za naslednjo sezono. Zagotavljanje denarja je vselej največja težava. Zdi se mi, da ima klub prihodnost in da bo še pisal pozitivne zgodbe.«
»Celje je hokejsko mesto«
Reprezentančno tekmo je pozorno spremljal tudi Vinko Lesjak, nekdanji celjski hokejist: »Predvsem so mi v spominu ostale tekme s Cr-veno zvezdo in Partizanom. Najbolj zabavno je bilo obdo-
bje, ko je bil igralec in trener Albin Felc. Moji soigralci so bili še Vojko Bratec, Milan Vertovšek, Ivo Jan ... Ko se je poškodoval vratar Marjan Žbontar, nam je na pomoč priskočil legendarni, zdaj pokojni Tone Gale. Ekipi Olim-pije in Jesenic sta trepetali za zmago proti nam. Čeprav je bil Medveščak že tedaj močan, je bil za nas >mala mal-ca<. Lepo bi bilo vse skupaj še kdaj ponoviti, a se zavedamo, da bo težko.« Nekdanje igralce je na veteransko tekmo po-
Rumeni in Modri so prikazali kakovost in predvsem zgledno mero borbenosti.
Imenitne slovenske akcije pred hrvaškim golom so se vrstile druga za drugo.
ŠPORT
19
Ken Ograjenšek je pri 26 letih stalni član slovenske reprezentance. Udeleženec olimpijskih iger v Pjongčangu je dve leti igral za francoski Epinal, zadnji sezoni je preživel v avstrijskem Gradcu.
V veteranski tekmi so Rumeni premagali Modre z 10:4. Za Rumene so igrali Luka Lukman 2 gola, Rok Manfreda 1, Miran Strašek 3, Domen Ramšak, Andrej Perčič 2, Samo Štante 1, Bojan Zajc, Andrej Prevolnik, Borut Potočnik, Mitja Koprivica, Marjan Šeško, Jaka Bratec, Luka Simšič in Valerij Šahraj 1, za Modre pa Vojko Grčar, Tomaž Vnuk 1, Rok Rojšek 3, Aleš Starič, Tomaž Felicijan, Matija Močnik, Aleš Ostrožnik, Aleš Kukovičič, Dejan Kostanjšek, Robi Šturbej, Srečko Audič in Gregor Rozman.
vabil eden najboljših celjskih hokejistov doslej Rok Rojšek: »Večina vabljenih se je odzvala. Nisem pričakoval, da bomo tako hitro igrali. Mnogi so me prijetno presenetili. Tisti, ki so prišli od drugod, so bili veseli, ko so videli, da je celjski hokej spet zelo živ.« Velik del slovenske hokejske smetane je bil v celjski dvorani, tudi nekdanji vratar Celja, Ljubljančan Luka Simšič: »Najlepši sezoni sem preživel v Celju. Škoda, ker se je zgodba takrat tako klavrno končala. Celje ima potencial za hokej. Ima občinstvo, ima dosti mladih, ki radi igrajo. Opazil sem, da ima spet naraščaj in mlajše selekcije. Vselej pa obstaja nevarnost, da se ob ponovnem stresu vse skupaj podre. A Celje je nedvomno hokejsko mesto. Prej ko slej mora klub postati stabilen.«
Počasi, a zanesljivo
Ko je dr. Borut Batagelj zbiral fotografije za knjižico z zelo primernim naslovom Celjski hokej: sedemdeset let
lova za uspehi, smo na eni od slik opazili znan obraz. Po dolgih letih se je navijač Matjaž vrnil v dvorano: »Pred dvema desetletjema nas je bilo zbranih kar precej ljubiteljev hokeja, ki smo spodbujali naše moštvo na gostovanjih. Bili smo pravi navijači. Ekipa je bila konkurenčna Olimpiji in Jesenicam. Bila je okrepljena, spominjam se Povečerovskega, Lulina, Šu-binova ... Bilo bi zelo lepo, če bi se tisti časi ponovili. Okostje moštva imamo, potrebujemo le še nekaj pravih sponzorjev.« Brez članskega moštva je težje vzgajati mlade. A tudi če se bodo apetiti povečali, sedanje vodstvo ne bo popustilo. Načrt je jasen: vse mlajše selekcije morajo biti primerno zapolnjene, iz njih se bo napajalo člansko moštvo. Če bo dovolj denarja za okrepitev ali dve, bo še toliko bolje. A previdnost in skromnost bosta v ospredju. To narekujejo izkušnje prejšnjih generacij.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
22-letni Tim Ograjenšek se je dobro znašel na ledu med svojim krstnim nastopom.
Slovo Ločnikarja od podprvakinj
Naslednik trenerja Celjank še ni znan
Ekipa Slovenskih goric je obranila naslov državnih prvakinj v futsalu. V finalu je še drugič premagala Celje. V soboto je bil izid pred 150 gledalci v Športni dvorani Lava 1:2.
Domačinke, ki jih je še zadnjič vodil trener Uroš Loč-nikar, so edini gol dosegle v 24. minuti, uspešna je bila reprezentantka Anja Đako-vić - Ložar.
Ostaja, a ne kot trener
Slovo Ločnikarja od igralk je bilo ganljivo. »V tej sezoni je bila ekipa Voličine močnejša od naše. Toda naše mlade nogometašice so v finalu odigrale najboljši tekmi v sezoni,« je začel dolgoletni trener Celja, ki bo ostal v klubu, a igralk zaradi službenih obveznosti ne bo več vodil. »Več kot pet let je minilo od
ustanovitve kluba. Dekleta so prihajala k nam brez nogometnega znanja. Veliko truda je bilo potrebnega, da smo jih vzgojili. Ocenjujem, da smo delali dobro. Nenazadnje je veliko igralk dobilo vabilo v reprezentanco.« Celjanke so bile v uvodnih dveh sezonah 1. slovenske lige državne prvakinje (2014, 2015), nato pa so trikrat osvojile drugo mesto.
Jutri že v finale?
Nadaljevala se je polfi-nalna serija državnega prvenstva v futsalu za moške. Dobovec je tudi drugo tekmo proti Sevnici igral v Rogaški Slatini. Na prvi je bil boljši s 6:1, na drugi pa le s 3:2. Sevničani so znova potrdili, da so zelo neugodni tekmeci Dobovčanom. Tokrat so dvakrat vodili, končni izid pa je v zadnji minuti postavil
Trener Uroš Ločnikar s priložnostnim darilom ob slovesu od svojih varovank
kapetan gostiteljev Rok Mordej za vodstvo v seriji z 2:0. Preostala strelca za Dobovec sta bila Robert Grbić in Žiga Čeh. Tretji medsebojni obra-
V Velenju Garnbretova in Ravnjak
Med zadnjimi je najboljše športnike preteklega leta razglasila Občina Velenje. Slavnostna prireditev je bila v Domu kulture Velenje.
Športna zveza Velenje je na podlagi razpisa prejela predloge klubov in društev, ki jih je pregledala posebna komisija in določila najboljše v vsaki od razpisanih kategorij. Najboljša športnika sta športna plezalka Janja Garnbret in de-skar Tim Kevin Ravnjak. Najboljšo ekipo v letu 2017 je imel Rokometni klub Gorenje Velenje. Za najboljša športnika invalida so izbrali smučarko Anjo Drev in strelca Frančka Gorazda Tirška. Zmagovalci so skoraj vsi isti, le da je v letu 2016 bila najboljša športnica invalidka Maruša Golčer. Prvič so bili najboljši velenjski športniki izbrani leta 1971.
DŠ, foto: OBČINA VELENJE Janja Garnbret in Tim Kevin Ravnjak
Zelo podobno
Vse, na kar smo opozarjali v prejšnji številki, se je celjskemu moštvu ponovilo v Mariboru. V 26. krogu 1. SNL je bil 17-letni osrednji branilec Dušan Stojinović še bolj izpostavljen.
Ni izključni krivec za poraz v 90. štajerskem derbiju s 3:2. A za nameček je bil zelo sebičen pred koncem 1. polčasa, ko bi Celjani lahko celo povedli, Namesto podaje osamljenima Cveku in Lupeti se
je žal odločil za strel. Domači so imeli več priložnosti, Celjani pa so na 1:1 izenačili po imenitni akciji strelca Rudija Požega Vancaša in Lupete, ki je gol upanja kasneje dosegel v 88. minuti in potrdil tezo, da je moštvo odlično telesno pripravljeno. V Velenju je Rudar s 4:2 ugnal ekipo Aluminija
in se za štiri točke oddaljil od Celja. Letos mineva 20 let od največjega uspeha NK Rudar. Velenjčani so leta 1998 pod vodstvom trenerja Draga Ko-stanjška osvojili prvo mesto v pokalu NZS. Ob jubileju bodo v sredo pripravili atraktivno tekmo. Tedanje velenjsko moštvo, za katerega so igrali
čun bo jutri v Sevnici. V drugem polfinalnem paru Litija proti Mariboru vodi z 2:0.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Izjava in opravičilo
V zvezi z dogodki na sobotni tekmi v Zagorju, kjer so gostovale celjske roko-metašice in derbi za drugo mesto visoko izgubile, nato pa se je pred koncem srečanja trener ekipe Z'dežele fizično lotil trenerja Zagorja, je direktor ŽRK Z'dežele Jure Cvetko v imenu kluba poslal izjavo za javnost. V njej je poudarjeno, da klub ne zagovarja ravnanja svojega trenerja in se zato od njegovega dejanja ograjuje. Sebastjan Oblak se je medtem že opravičil Bojanu Voglarju, vsem igralkam in gledalcem v Zagorju. Razlog za incident je bilo dejstvo, da je trener Zagorja v zadnji minuti tekme pri visokem vodstvu zahteval minuto odmora.
DŠ
Zoran Pavlovič, Jernej Javor-nik, Danijel Brezič, Mladen Dabanovič, Živojin Vidojević in drugi, se bo pomerilo s sedanjim. Finale mladinskega pokala MNZ Celje je bilo v Slovenskih Konjicah. Celjski Šampion je s 7:0 premagal domačo Dravinjo.
DEAN ŠUSTER
Lestvica 1. SNL 1		
OLIMPIJA	26 19	5 2 48:11 62
DOMŽALE	25 16	4 5 57:20 52
MARIBOR	25 15	7 3 42:20 52
RUDAR	25 12	4 9 36:31 40
CELJE	25 10	6 9 42:35 36
GORICA	25 9	4 12 26:34 31
KRŠKO	24 7	5 12 30:41 26
ALUMINIJ	25 5	6 14 28:47 21
TRIGLAV	25 3	6 16 20:49 15
ANKARAN H. 25 2		7 16 20:61 13
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
NAKLADALKO krme v rinfuzi prodam. Kupim traktor (Slivniško jezero). Telefon 051 203-387.
550
ЕШШШ
RENAULT clio 1,2 16 v expression comfort, letnik 11/2005, prevoženih samo 41.200 km, prodam za 3.100 EUR. Telefon 041 251-265.
572
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
KUPIM
KUPIM
OSEBNO vozilo, celo, poškodovano ali v okvari, kupim za lastno uporabo. Gotovina in prepis - takoj. Telefon 031 783-047.	511
TRAKTOR, lahko v okvari ali poškodovan, in ostalo mehanizacijo kupim. Telefon 040 507-060.
527
Na podlagi 23. člena Statuta AMD Šlander Celje
SKLICUJEM
ZBOR ČLANOV AMD SLANDER CELJE
v TOREK, 24. APRILA 2018, ob 17. uri,
v prostorih AMD Šlander Celje, Ljubljanska cesta 37. Gradivo je na razpolago v tajništvu društva. VLJUDNO VABLJENI!
Predsednik AMD Šlander Celje Jožef ZIMŠEK
POSEST
PRODAM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 041 567-747.	527
STROJI
BIVALNI vikend, Tinsko, 84 m2, 900 m2 zemlje, z mladim vinogradom, prodam. Telefon 031 860-804.	p
NOVEJŠO hišo v okolici Celja prodam za 62.000 EUR ali menjam za stanovanje v pritličju. Telefon (03) 577-4169, 031 265-855.	559
V BLIŽNJI okolici Podčetrtka prodam zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem, veliko 1.700 m2. Telefon 041 897-686.	561
PARCELO, Vrh nad Grobelnim, prodam. Telefon 068 626-816. 566
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
ZAHVALA
Zapustil nas je naš ljubi mož, papi in opi
DADI HORST ANTON NOWAK
(11. 8. 1942 - 13. 1. 2018)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče.
Žalujoči: Branka s Saško, Lara, Leni in Lili in vsi njegovi
PARCELE za gradnjo hiše ali vikendov, relacija Štore-Šentjanž, prodam. Telefon 031 549-994.	569
HIŠO, na parceli 1.800 m2, 2 km iz Celja, prodamo za 135.000 EUR. Telefon 031 489-278.	598
PRODAM

ODDAM
TOMO Vinkovič 420, s priključki, prodam.
Telefon 070 993-922. 514 KOSILNICO Bcs, zelo dobro ohranjeno in traktorsko škropilnico, 200 l, kot novo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 290-167.	567
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 OO.
Bonafin ena d.o.o., Slovaaika 27, 1000 Ljubljana.
www.cinkarna.si
KUPIM
ŠENTJUR, Bezovje (kmetijska šola). Parcele za vrtičkarje oddam. Telefon 041 435-785.	551
GOSTINSKI lokal in sobo s posebnim vhodom oddam v najem. Telefon 041 628-106.	591
V OKOLICI Šmarja oddam v najem mešan vinograd s 400 trsi. Telefon 041 532565.	592
ODDAM
PRODAM
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 81. letu je sklenil svojca pot življenja ljubi mož, ati, dedi in dedek
IVAN ŽU REJ
Iskreno se1 zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter
darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala je namenjena gospodu dekanu Alojzu Vicmanu, pevcem mešanega cerkvenega zhora ter sosedu Karliju za vso pomoč in podporo na domu. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakor koli stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
HIŠO, opremljeno, takoj vseljivo, z večjim vrtom, oddam za manjšo pomoč na kmetiji. Telefon 041 510-303. 597
STANOVANJE
V VOJNIKU kupim stanovanje do 40 m2, visoko pritličje ali 1. nadstropje. Telefon 041 285-638.
554
GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Pucovi ulici 1 v Celju, oddam v najem. Cena 200 EUR + obratovalni stroški + varščina. Telefon 040 579-679, 070 810371.	587
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
. -	p
PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 170 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	574 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, ugodno prodamo. Možen tudi prevoz. Telefon 041 655-528. 438 PRAŠIČE, težke od 40 do 60 kg, mesni tip, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732. 438 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev in bikca simentalca, 200 kg, prodam. Telefon 041 794-132. 549 KRAVO simentalko, pašno, težko 750 kg, brejo (tretjega) teleta, prodam. Telefon 031 509-687. 565 KUNCE orjake, sive in bele, odlična mesna pasma nitranec, ugodno prodam. Telefon 031 844-021. 575 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, staro 8 let, prodam za 1.000 EUR. Telefon 031 251-435, po 14. uri. 579 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5777-357. 581 PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. p TELIČKO limuzinko, staro 4 mesece, 170 kg, prodam. Telefon 031 616-154.
588
TELIČKO limuzinko, staro 5 mesecev, prodam. Telefon 031 840-282. 541
OVČKE z mladiči ali brez, ovna, starega 2 leti in pol ali mladega, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 070 864120, 5773-302.	586 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 5739-085. 593 TELICO simentalko, staro 16 mesecev, za pleme ali zakol, prodam. Telefon 070 445-858. 595
Ji en ai srn јш
! astrologinja
0906430
cena pogovora za minato ja 1,99 EUR ol po ceniku vaiaga operatorja
DVE telici, stari 5 in 10 mesecev, prodam.
Telefon 064 259-123. 594 DVE mlad i kozi s štirimi m ladiči in kozla mlečne pasme pzodam. Telefon 041 482-7S3.	p
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ol) nakupu 10 kokoši« peielina podarimo. Živali so oedno se pljene in ni maj o odščipsjeni h kljunov, zato so primerne za kmeüko pejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Csljs, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p
KOZLA, starega 4 leta, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 031 235529, po 17. uri.	600
KUPIM
DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telfn 0 41 L53)
286.	Š 031
ODKUP krav - nujno, bio. .ločilo takoj po n ajvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Frana A., d. o. o., telefon 031 733-637,(02) 790-1560. 0013 66446-46287. PITA NE krave in telice za zakol kupim po širši Štajdrsks Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223 .	p
MLADO jalovo kravo kupim. Telefon 0 31 434-714.	576
PRODAM
KRMO v rinfuzi prodam. Telefon 031 431140.	573 SENO v kockah, z dostavo, prodam. Telefon 041 297-961. 577
C
televizija celje
KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
ODKI DNEVJ
etka ob 18.30 ih 22.15
telemach
kanal 271 kanal 252
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
A takrat, ko sama v sebi ugasne, pride ponovno angel neskončno mil in reče: »Konec je, dosegel si cilj.« (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage none
MARIJE MASTNAK
oskrbovanke Doma starejših Laško
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene besede sožalja, tolažilne besede, topel stisk rok ter podarjene sveče, cvetje, maše in darove. Za nesebično pomoč, prijetno bivanje in spoštljiv odnos na jesen življenja v Domu starejših občanov Laško iskrena hvala strežnemu osebju, recep-torjem, natakarjem, socialni delavki, še posebej domski zdravnici dr. Belajevi in medicinski sestri Damjani, ki sta bili v času bolezni ob njej. Iskrena hvala njeni dolgoletni osebni zdravnici dr. Manici Žerjav iz Celja. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana, pevcem, pogrebcem in trobentaču za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in gospodu župniku Srečku Hrenu iz župnije sveti Duh za vse molitve in lepo opravljen obred. Ohranite jo v lepem spominu vsi, ki ste z nami obstali v tišini!
Vsi njeni
		
		Spomin še vedno živi,
		čeprav te že šest let
		vec ni.
	»m * ■	Na grobu svečka ti gori,
		med nami še vedno živa si.
	II	V SPOMIN
HEDVIKI		
KNEZ		
(1944 - 2012)		
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in se je spomi-		
		njate.
		Vsi njeni
		L 43
SENO in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 031 430-368.	585
KRMO v rinfuzi, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 031 616-154. 588 KORUZO, ječmen, tritikalo in krompir, primeren za sajenje, prodam. Telefon 041 742-334.	5 9 0
TRI silažne bale prodam. Telefon (03) 5794-085.	603
OSTALO
PRODAM
KOSTANJEVE kole za pašnik prodam. Telefon 070 744-487.	p KOSILNICO Alpina in odraslega kozla prodam. Telefon 041 763-768.
582
Šport center Prodnik
ZAPOSLI
NATAKARJA/ NATAKARICO
z možnostjo hrane in
bivanja v hiši. Prijave zbiramo na naslovih:
JURJEVEC EDVARD s. p.,
Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji,
www.prodnik.com s.c.prodnik@gmail.com * 041 752 111
SEMENSKI krompir po 0,40 EUR/kg in orjaške zajce, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 288-921. 530 DRVA in hlodovino prodam. Telefon 041 472-380.	532
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111*1(1954216
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
KOCKE sena in bika, starega 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 774-773.	568
OTAVO v rinfuzi in cepilnik na sveder, v Doblatini, prodam. Telefon (03) 5774023.	580 ČEBELE, 10 AŽ-satov, deske, rdeči bor in smreka, debelina 20 do 25, prodam. Telefon 041 920-416. 589 MAJHNA kolesa za kosilnico Bcs, nova in zajce za razplod, težke od 3 do 4 kg, prodam. Telefon 041 775-328. 596 BUKOVA suha drva, lahko tudi s prevozom, prodam. Telefon 041 322-232. 599 DVE novi gumi, 165-70-13 in novo »laksa-rico« prodam. Telefon 051 654-944.
603
S svojim smehom vsakega osrečiti si znala,
a pred usodo sama nemočna si ostala.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage
JOŽICE SKALIC
iz Vodiškega 1, Rimske Toplice (1963 - 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, besede tolažbe ter darovane sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala gospodu župniku Klemnu Jagru za lepo opravljen obred, govornici Petri Kolšek za besede slovesa, pogrebni službi Komunale Laško, cerkvenim pevcem, MPZ Šmiklavž in glasbeniku za odigrano Tišino. Hvala Brigiti, Jelki, Klavdiji in Nadi. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in z nami delili bolečino slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
PODARIM
KUPIM
RABLJENO strešno opeko, znamk Bedekov-čina in Dilj Vinkovci, podarim. Telefon 031 791-157.	605
HLODOVINO: smreka, bukev, bor, lubadar-ke, kupim. Telefon 068 681-374.584
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
48-letni Celjan, 170/80, zelo čustven, pošten, ljubitelj narave, bi rad spoznal žensko za prijateljstvo in kasneje za resno zvezo. Telefon 040 210-295.
517
OSAMLJEN upokojenec, 62 let, želim spoznati žensko za skupno življenje in druženje. V najem vzamem eno- ali dvosobno stanovanje ali hišo (lahko tudi kot hišnik). Prodam pohištvo, tudi starinsko, kotel za olje in betonske stebre za trto. Telefon 070 793-388 ali 070 516-598.	606
Srce /e omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka
ANTONA SKOKA
iz Polž pri Novi Cerkvi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vso pomoč v teh težkih trenutkih. Posebna hvala pogrebni službi Raj, cvetličarni Rožmarin, gospodu župniku, govorniku, pevcem in izvajalcu Tišine.
Veliko hvaležnosti izrekamo vsem, ki ste našega Toneta spoštovali in ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Sonja ter sinova Robi in Luka z družinama
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
MARTIN SKOBERNE
iz Brda 19a, Planina pri Sevnici
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Še posebej se zahvaljujemo sosedi Danici Doberšek za nesebično pomoč. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Vengustu za opravljen obred, pogrebni službi Zalujka iz Dramelj za izvedbo pogreba in Planinskim pevcem za lepo odpete pesmi.
Žalujoči: vsi njegovi
* •
' V - '

Tisti, ki jih imamo radi, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in v nas naprej živijo.
V SPOMIN
21. marca so minila tri leta od tvojega odhoda, draga mami, stara mama in prababica
KATICA MIHELAK
Zahvaljujemo se vsem, ki jo nosite v srcu in ji v spomin prižigate sveče. Posebna zahvala gre PGD Gaberje, ki so ji pripravili nepozabno slovo in še vedno ohranjajo spomin nanjo.
Hčerki Beba in Helenca z družinami

	novi tednik
Ime in priimek:	
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo {ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika:
p
n
556
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 12. april
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 13. april
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA	
1. LIAM PAYNE & RITA ORA -	
FOR YOU	(6)
2. KYGO & MIGUEL -	
REMIND ME TO FORGET	(3)
3. IMAGINE DRAGONS -	
WHATEVER IT TAKES	(4)
4. ARCADE FIRE - PUT	
YOUR MONEY ON ME	(2)
5. SIGALA & PALOMA FAITH -	
LULLABY	(3)
6. KODALINE - FOLLOW	
YOUR FIRE	(2)
7. DELTA GOODREM - THINK	
ABOUT YOU	(5)
8. DYLAN BOB - MASTERS OF	
WAR [THE AVENER REWORK]	(3)
9. ALLE FARBEN & RHODES -	
H.O.L.Y.	(1)
10. MARSHMELLO & ANNE	
MARIE - FRIENDS	(1)
DOMAČA LESTVICA	
1. RAIVEN - DALEČ STRAN	(3)
2. LEA SIRK - HVALA, NE!	(6)
3. BQL - PTICA	(6)
4. TABU - HODI SAM	(2)
5. ANABEL - POZITIVA	(3)
6. GAŠPER ANTL FEAT. ZALA	
KRALJ - BALONI	(4)
7. ALYA - DOBRO JUTRO	
ŽIVLJENJE	(1)
8. ANJA BAŠ - VSE OK	(1)
9. GAJA PRESTOR - TO JE	
KAR IMAM	(2)
10. NIKA ZORJAN - USPAVANKA	(4)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
DAVID GUETTA & SIA - FLAMES	
SNOW PATROL - DON'T GIVE IN	
PREDLOGA ZA DOMAČO	
LESTVICO:	
MUFF - TI SI TA	
KATAYA - NA SREČO	
Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
najljubše skladbe lahko glasujete na	
spletni strani www.radiocelje.com.	
mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 14. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 15. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 16. april
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo
skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 17. april
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 18. april
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	KRAŠKI KVINTET IN BRACO KOREN - SLOVENSKE SMO KRVI
2.	ANSAMBEL PLUS - BABICA
3.	DRUŽINA SOTOŠEK - KLEPETAVA JOŽICA
4.	VRAŽJI MUZIKANTI & SAŠA ZAMERNIK - KAKO JE MOGOČE
5.	VIKEND - SPOMNI SE KDAJ
		
rad	io cel	ie
Kino
CINEPLE
Spored od 12. 4. do 18. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dan za dnem - romantični, drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.50 sobota: 14.10, 16.10 nedelja: 14.10, 16.10, 18.50 Gastron Zgaga - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 19.50 sobota: 14.30, 17.40, 19.50 nedelja: 14.50, 17.40, 19.50 Gringo - akcijski, drama, komedija
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 21.20 sobota: 16.15, 21.20 Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.50 sobota: 14.15, 21.00 nedelja: 14.15, 20.50 Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski, 3D
od četrtka do srede: 18.20 Leo da Vinci: Misija Mona Lisa
-	animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Luisa Miller (Met opera 2018)
-	opera sobota: 18.30
Ne z mojo hčerko - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.20 petek, sobota: 18.10, 20.20, 22.25
Ognjeni obroč: Vstaja - akcijski,
pustolovski
od četrtka do srede: 16.00 Peter Zajec - animirani, pustolovski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 17.00, 18.00
Polnočno sonce - drama, romantični
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 sobota, nedelja: 14.00, 19.30 Projekt Titan - akcijski, fantazijski
od četrtka do srede: 15.30 Rampage: Veliko razdejanje -
akcijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 20.00 petek: 16.30, 20.00, 22.10 sobota: 14.20, 16.30, 20.00, 22.10 nedelja: 14.20, 16.30, 20.00
Rampage: Veliko razdejanje -akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 19.00, 21.10 Rdeči vrabec - triler od četrtka do srede: 21.00 Tiho mesto - drama, grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.30 petek, sobota: 18.40, 20.30, 22.20
Tomb Raider - akcijski, pustolovski
četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30 petek: 17.30, 21.40
ČETRTEK
19.00 Moški ne jočejo - drama PETEK
20.00 Revija slovenskega animiranega filma
NEDELJA
18.00 Hiša kraljevega namestnika - biografska zgodovinska drama
20.00 Apriline hčerke - drama SREDA
19.00 Hiša kraljevega namestnika - biografska zgodovinska drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirana pustolovščina, sinh.,3D
18.30 Moški ne jočejo - vojna drama
19.45 Pokliči me po svojem imenu - romantična drama 20.15 Slava - drama 22.15 Gringo - akcijska komedija
SOBOTA
18.00 Gringo - akcijska komedija
18.30 Slava - drama 20.15 Projekt: Titan - fantazijski 20.30 Moški ne jočejo - vojna drama
22.00 Zbeži - srhljivka, triler NEDELJA
16.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirana pustolovščina, sinh.,3D
17.00 Marijina zemlja - igrano-
-dokumentarna fikcija
18.00 Projekt: Titan - fantazijski
19.00 Slava - drama
20.00 Dunkirk - akcijska vojna
drama
PONEDELJEK
18.00 Projekt: Titan - fantazijski 19.00 Marijina zemlja - igrano--dokumentarna fikcija 20.00 Playing man - dokumentarni
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 12. 4.
11.00 Galerija Velenje_
Razstava Refleksije slikarja in grafika Borisa Jesiha
voden ogled po razstavi v sklopu 8. medgeneracijskega festivala
16.00, 17.15 in 18.30 Dom kulture Velenje
Prišla je pomlad
območno srečanje otroški pevskih zborov Vrtca Velenje 16.30 in 19.00 Podružnična osnovna šola Blagovna
Mi smo pomlad območno srečanje otroških in mladinskih zborov
DOGODKI MED 1 2. 4. in 19-4. 2018
ČETRTEK,	ODDELEK GLASBA-FILM
12.	april,	Pustolovščine Janeza Keka
ob 17. uri	Večer humorja z Mojco Zelenko
PETEK,	KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
13.	april,	Kako jokamo in kako se smejemo
ob lO.uri	Pogovor s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti
PETEK,	KULTURNI DOM VOJNIK
13. april,	Poročilo z zadnje odprave na žrtvenik sveta
ob 19. uri	Gosta bosta Tomo in Bojana Križnar
PONEDELJEK,	LEVSTIKOVA DVORANA
16.	april,	Azijska diagonala s kolesom
ob 17.30	predava Simon Eržen, dogodek je v okviru U3O
TOREK,	ODDELEK GLASBA - FILM
17.	april,	Bralno pogovorna urica ob 17. uri	vodi Silvo Pur
SREDA,	KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
18.	april,	Vodna kapljica: ekološka pravljica
ob 17- uri	v izvedbi dijakov 3. a Gimnazije Celje-Center
SREDA,	ODDELEK GLASBA-FILM
18.	april,	Utrip srca; predstavitev pesniške zbirke ob 18. uri	Marjana Berginca, dr. med
ČETRTEK,	ODDELEK GLASBA - FILM
19.	april,	Izhod iz postmodernizma
ob 17. uri	predava mag. Tatjana Rozman
KRAJEVNE KNJIŽNICE IN KNJIŽNICA PRI
NE	MIŠKU KNJIŽKU
SPREGLEJTE!	Pravljična doživljanja za otroke ob
mednarodnem dnevu knjig za otroke






osnovnih šol občin Šentjur in Dobje
17.00 Osrednja knjižnica Celje Pustolovščine Janeza Keka
predstavitev šaljivih zgodb avtorice Mojce Zelenko
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Vstajajoči ritmi
odprtje razstave Natalije Črnčec & Simone Šuc
19.30 Glasbena šola Velenje
Mladi ustvarjalci
nastop učencev in dijakov Glasbene šole Velenje z lastnimi skladbami
PETEK, 13. 4.
13.00 in 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
7. revija pihalnih orkestrov glasbenih šol Slovenije
vstop prost 18.30 Galerija sodobne umetnosti Celje
Slovenski animirani film
2006-2017
odprtje razstave
19.00 Dom kulture Velenje
Princeska na zrnu graha
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje
19.30 Gledališče Zarja Celje V. Möderndorfer: Na kmetih
komedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje 19.30 Glasbena šola Velenje Neža Verstovšek, violončelo
predmaturitetni koncert, nastop dijakinje 4. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani
20.00 Galerija AQ Celje_
Mein Ljubljana
odprtje razstave Bernharda Hinza
NAPOVEDNIK
23
SOBOTA, 14. 4.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Sozvočja sveta
5. glasbena sobotnica 6. sezone; za abonma in izven
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
7. revija pihalnih orkestrov glasbenih šol Slovenije
vstop prost
17.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Le plesat me pelji
območno srečanje odraslih folklornih skupin; vstop prost
19.30 Kulturni dom Ponikva Improgalaktiki: Žajfa
improvizirana komična kriminalka
19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje
spomladanski koncert
20.00 Plesni forum Celje_
Ali si z nami?
premiera avtorskega plesnega projekta
20.00 Celjski dom_
Moški so z Marsa, ženske so z Venere
komedija Denisa Avdića
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Brest & Vesna Zornik
Abonma Klub (6), A la Carte in izven
20.00 eMCe plac Velenje_
Trinajsttisočdvanajst
odprtje razstave Bora Šparembleka
NEDELJA, 15. 4.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Pihalni orkester Šentjur
pomladni koncert; vstop prost
PONEDELJEK, 16. 4.
8.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
Lutkarije in vragolije
regijsko srečanje lutkovnih skupin; vstop prost
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Čajna punčka
baletna predstava Rista Savina v izvedbi GŠ Rista Savina Žalec, tudi v torek ob istem času; vstop prost
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Klinc, pa še Trst!
predstavitev knjige Franca Mikše
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Slovenske podobe zla
Mohorski večer; gost: Franc Cukjati
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Ogenj, rit in hlače niso za igrače
z avtorico Mileno Miklavčič
se bo pogovarjala Alenka Gortan
		
rad	io cel	ie
Prireditve ob prazniku Mestne občine Celje
ČETRTEK, 12. 4.
19.30 Narodni dom
Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju
pomladni koncert
SOBOTA, 14. 4.
8.00 Zbirno mesto na parkirnem prostoru pri mostu čez Savinjo
16. pohod po poteh Celjskih grofov
zaključek bo na Pečovniški koči na Grmadi
8.00 Zbirno mesto Prostovoljno gasilsko društvo Zagrad-Pečovnik
Spomladanski pohod v počastitev občinskega praznika
pot bo vodila proti Pečovniški koči do Tolstega vrha na Celjsko kočo in preko Vipote v Tremerje
10.00 do 13.00 Krekov trg Zvoki in okusi s Paga
turistično-kulturni program
TOREK, 17. 4.
12.00 Savinjsko nabrežje ob mestni plaži
Sto klafter debel, sto klafter visok
19.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje
letni koncert
TOREK, 17. 4.
19.30 Gledališče Zarja Celje
Dennis Kelly: DNK
drama v izvedbi Gledališča Zarja Celje, prevod iz angleščine
SREDA, 18. 4.
16.30 Celjski dom_
Pesem'ca
območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Vojnik in Štore; vstop prost
17.00 Velenjski grad
Zgodbe gradov v Šaleški dolini
odprtje razstave del učencev in dijakov
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Ekološka pravljica: Vodna kapljica
nastopajo dijaki 3.a Gimnazije Celje - Center; vstop prost
18.00 Osrednja knjižnica Celje Utrip srca
predstavitev pesniške zbirke dr. Marjana Berginca; pogovor z avtorjem bo vodil Kristian Koželj
18.00 Dom kulture Velenje Žlobudrave bolhe
glasbena igra v izvedbi pevskih zborov OŠ Gustava Šiliha Velenje
19.19 Mestna knjižnica Velenje Osemnajsti četrti
večer avtorskih del dijakov velenjske gimnazije
prostorska inštalacija ob 100-letnici Cankarjeve smrti v izvedbi Šolskega centra Celje v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje in ostalimi knjižnicami ter založbami; na ogled do 10. 5.
15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Srednja stopnja oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin
aprilski javni nastop 17.00 Zgodovinski arhiv Celje
Dekade: sedemdeseta@ Celje1970-1979
vodstvo po razstavi; vstop prost
SREDA, 18. 4.
15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Srednja stopnja oddelkov godal, pihal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin
aprilski javni nastop
Ostale prireditve
ČETRTEK, 12. 4.
9.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Slikanica - zakladnica modrosti in kulture
pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, tudi v ponedeljek in torek ob istem času; vstop prost
10.00 Titov trg Velenje_
Spodbujamo misli in telo za dober spomin
odprtje 8.
medgeneracijskega festivala 16.00 Dom krajanov Tabor
Mali Savinjčani berejo
zaključna prireditev projekta
17.00 Galerija Velenje_
Pomladni odtisi
družinska urica
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Srednjeveško Celje
predavanje iz sklopa Celje skozi čas; predava mag. Jolanda Fugger Germadnik
19.00 Knjižnica Laško
Evropska energetska strategija 2
strokovno predavanje Boštjana Šuhla
PETEK, 13. 4.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Kako se jokamo in kako se smejimo
z vami bo pisateljica Nataša Konc Lorenzutti; primerno za osnovnošolce drugega triletja; vstop prost
17.00 Grad Podsreda_
Svečana podelitev občinskih priznanj ob prazniku občine Kozje
18.30 Mladinski center Podčetrtek
Peru in Vietnam
potopisno predavanje Dejana Žagarja
19.00 Knjižnica Vojnik
Poročilo z zadnje letošnje odprave na žrtvenik sveta
potopisno predavanje Toma in Bojane Križnar; vstop prost
21.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Same babe s pevko Majo Predatoria
koncert; vstop prost
SOBOTA, 14. 4.
9.00 Titov trg Velenje
Spodbujamo misli in telo za dober spomin
zaključek 8.
medgeneracijskega
festivala
19.00 Medgen borza Rečica ob Savinji
Pogovor Berta Savodnika s prijatelji in znanci
gost: Andrej Arko, pripovednik in prevajalec
NEDELJA, 15. 4.
10.00 Gasilski dom Škofja vas Gasilski dan
v vsakem vremenu
TOREK, 17. 4.
PONEDELJEK, 16. 4.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Azijska diagonala s
kolesom
potopisno predavanje Simona Eržena; vstop prost
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno pogovorna urica
vodi: Silva Pur; vstop prost
18.00 Dom kulture Velenje 55 let
dokumentarni film Gledališča Velenje
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Z demenco malo drugače
predava: Sara Črepinšek
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Pridelovanje in nabiranje zelišč
predavanje Nataše Ferant
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Oman
potopisno predavanje Mance Čujež; vstop prost
SREDA, 18. 4.
16.30 Mestni stadion Velenje 70-letnica delovanja Nogometnega kluba Rudar Velenje
odprtje razstave
90,6 95,1 95,9 100,3
novi tedniki radio celie
Vedno 2 штј!
Vedno? г штј!
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Pravljična joga
namenjena otrokom starejšim od treh let
18.00 Krščanska adventistična cerkev Celje Jezus Sirah in Jeriha
multimedijsko predavanje; predava pastor Marko Močnik; vstop prost
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Mesto praznuje
osrednja prireditev ob prazniku mesta Šentjur s podelitvijo priznanj; vstop prost
20.00 Kavarna celjskega mladinskega centra Večer argentinskega tanga
vstop prost
Dobrodelne prireditve
NEDELJA, 15. 4.
16.00 Športna dvorana OŠ Griže Srce, sonce, morje
dobrodelni koncert; izkupiček je namenjen letovanju rejniških otrok, en evro od vsake prodane vstopnice pa šolskemu skladu OŠ Griže
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Aleš Pirš, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
V svetu palčkov z njihovo mamo palčico, kot se rada pošali lastnica Marinka Zorec.
Disneyland nad Radečami
V svetu pravljičnih in drugih bitij - Na stotine palčkov, Stan in Olio ter še marsikdo
Tudi Stan in Olio se v Jelovem odlično počutita.
V odročnem svetu visoko nad Radečami preseneti naključnega ali ne-naključnega obiskovalca nevsakdanji prizor. Na hribu nad hišo Marinke Zorec in njenega moža v Jelovem »živi« več sto palčkov. Njihova lastnica jih niti sama nikoli preštela, nekdo drug, ki je to poskušal, je pri številki tristo obupal.
»Sem velika ljubiteljica palčkov. In tu se očitno dobro počutijo,« je povedala Zorčeva, ki jo je že v otroških letih navdušila Sneguljčica s svojimi sedmimi palčki. Prvega palčka je postavila pred več kot desetletjem. Od takrat se priseli na hrib nad njeno hišo vedno kakšen nov palček. Vsak je drugačne velikosti, čeprav so vsi bolj ali manj majhni in v različnih delovnih položajih. »Tudi ljudje bi morali biti takšni, kot so palčki,
vedno nasmejani in dobre volje,« je prepričana. Družba palčkov ustreza tudi drugim bitjem, zato lahko v Jelovem srečate - poleg Sneguljčice - tudi Stana in Olia, psa, opico, sovo, labode ...
Od kod so palčki?
Sploh veste, od kod in zakaj so na svetu palčki? Palčki so bili že del starogrške mitologije. Baročni vrtni palčki so še vedno ohranjeni v nekaterih graščinah nemško govorečih dežel, Italije, Češke in Slovenije, vendar jih je od velike množice ohranjenih komaj malo več kot dvesto. V 19. stoletju so se pojavili v vrtovih Anglije. V Nemčiji so jih takrat začeli izdelovati serijsko, v novejšem času so jih tam nacisti, ki so si prizadevali za nekakšnega nadčloveka, celo prepovedali.
In varuhov palčkov ravno ne manjka. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v Švici ustanovljeno celo mednarodno združenje za varovanje vrtnih palčkov, ki zahteva, da smejo meriti v višino največ 69 centimetrov in da morajo biti moškega spola. Desetletje pozneje je nastala v Franciji celo fronta za osvoboditev vrtnih palčkov, ki zahteva njihovo odstranitev iz vrtov in selitev v njihovo naravno okolje, v gozdove. Največja zbirka palčkov na svetu je v Avstriji, in sicer v zvezni deželi Gornja Avstrija, kjer jih ima zasebnik več kot štiri tisoč. V Sloveniji je, kot vse kaže, največja zbirka prav v Jelovem nad Radečami.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Palčki, takšni in drugačni
Tednikovei.nzaodbe
St. 15 / Leto 73 / Celje, 12. april 2018
Prepričljiva zmaga celjskih smučarjev „ 33
Portret: Marija Bitenc
Samec str. 30
Ko so bile solze izjokane Za nekaterimi prva tekma
str. 31
v življenju
str. 32
26
INTERVJU
Madame et Monsieur*
Carmen in Slavko Deržek, legendarna profesorja s I. gimnazije v Celju, o francoščini, njenem poučevanju, spominih na Pariz ter sledeh, ki sta jih pustila pri dijakih
Ob omembi francoščine in Francije ter njene kulture, glasbe in navad se številni nekdanji dijaki I. gimnazije v Celju največkrat spomnijo dveh oseb: Slavka Deržka in njegove žene Carmen, dolgoletnih profesorjev, ki sta mlade navduševala za vse, kar je francosko. »Četudi jim jezik ni šel najbolje, so znali vsaj brundati znano popevko Aux Champs Elysees, ko smo jo peli v razredu,« se spominja Carmen Deržek. Ob letošnjih okroglih jubilejih, 100-letnici poučevanja francoščine na I. gimnaziji in 20-letnici Frankofonskega dneva v Celju, ki ju ne bi bilo brez njiju, sta zato gotovo najbolj primerna sogovornika za pogovor o učenju tega jezika in zanimanju zanj. Ob tem seveda nismo mogli mimo različnih zanimivih in zabavnih prigod iz časa njunega pedagoškega dela in vsega tistega, kar ju povezuje s številnimi danes znanimi Slovenci, ki ob različnih priložnostih ne pozabijo poudariti, kako pomembno sta vplivala nanje.
Enega zadnjih lepih spominov sta prinesla s koncerta Nuške Drašček, ki je v Ljubljani predstavila album s pesmimi Edith Piaf. Javno se jima je zahvalila, da sta jo kot nekdanjo dijakinjo navdušila za francoščino. Kljub temu je pred koncertom prišla še po nekaj nasvetov glede izgovorjave besed.
Podobnih zgodb je še veliko. V tretjem življenjskem obdobju so to trenutki, ki pogrejejo srce in dokazujejo, da je sled, ki ostaja za predanima človekoma, neizbrisna. Danes sta »Madame et Monsieur« (gospa in gospod), kot so ju klicali dijaki, predvsem upokojenca, ki preživljata dneve v svoji »vili Čira čara« na Jožefovem hribu nad Celjem in še vedno sanjata o svojem Parizu, kamor bi še rada šla. Če bo le zdravje dopuščalo ... In če bo na voljo še kak evro.
Za tretje življenjsko obdobje beremo, češ da je lahko lepo, saj lahko počneš vse, česar prej
Slavko: »Ko sem kdaj povedal, koga vse sem učil, so bili nekateri čisto šokirani, češ da so že moji nekdanji učenci danes stari, kako sem potem šele jaz!«
nisi mogel. Pa je res tako? Časa imata zdaj resda dovolj, omejitev pa je gotovo denar ...
Slavko: Vsi naju sprašujejo, kdaj sva bila nazadnje v Parizu in kdaj bova spet šla. To je dejansko povezano z denarjem. Prej sva hodila službeno, cele generacije dijakov sva vodila na strokovne ekskurzije in maturantske izlete, še prej sva bila sama na seminarjih, tako da sva zadnje čase zasebno šla tja samo enkrat ali dvakrat.
Carmen: Finančno ne gre, da bi si privoščila Pariz, kakršnega imava midva rada. To pomeni, da bivava na Montparnassu v solidnem hotelu, ki sva ga zamenjala v vseh teh letih samo enkrat, da ne hodiva po turističnem Parizu, ampak rada začutiva življenje, si izbereva predstavo v gledališču, muzikal, film v kinu ...
Slavko: Včasih sva si ogledala vse najnovejše filme, ki jih pri nas še ni bilo. Fino je bilo, ker si lahko izbral ogled originalnega filma s francoskimi podnapisi ali sinhronizirano inačico. Gledala sva celo Klopčičev film Strah, ki je bil predvajan v slovenščini in s podnapisi. Kasneje sva bila malo razočarana, saj so bili nekateri filmi prej na ogled pri nas kot tam. Ostalo nama je gledališče, ki pa ni poceni, kupovala sva si revije, časopise, v prestižnih kavarnah Le Dome ali La Rotonde pila kavo in opazovala utrip mesta. Tudi ko sva tja vodila dijake, sva želela, da začutijo »najin« Pariz.
Carmen: V Moulin Rouge sva šla prvič šele pred časom, saj se nama je vedno zdelo predrago, raje sva si privoščila kaj drugega. Prijatelji so za darilo zbrali denar ob Slavkovi 60-letnici in 30-letnici najine zveze, katere začetki so tudi povezani s Parizom. V dokaz sva jim morala prinesti fotografijo, da sva res bila tam .
Sta se spoznala v šoli?
Carmen: Spoznala sva se pri moji mami v tajništvu I. gimnazije (Dana Pirkmajer je bila vrsto let tajnica šole, op. p.). Kot študentki francoščine mi je predstavila mladega profesorja, češ da mi bo lahko kaj pomagal pri študiju. Postala sva prijatelja, ljubezen se je razvila kasneje.
Prva leta vajinih potovanj v tujino so bila gotovo drugačna, kot so danes. Takrat pred desetletji je bil Pariz drug svet, kot smo ga poznali v nekdanji Jugoslaviji. Si nista nikoli zaželela, da bi ostala?
Slavko: Velikokrat. Jaz sem bil na fakulteti, ko sem šel prvič v Pariz. Tja sem potoval z vlakom. Ni bilo mobilnih telefonov, šele po pošti sem lahko domače obvestil, da sem prispel. A v primerjavi z drugimi vzhodnjaki smo bilo vseeno na boljšem.
Carmen: Jaz sem bila v Parizu že po končani gimnaziji leta 1972. Sama sem tam preživela tri mesece, to je bilo darilo staršev za maturo in da bi se na tečaju izpopolnila v francoščini. Mama me je pospremila in s turistično agencijo je nato odpotovala naprej, jaz pa sem ostala. Še zdaj se spominjam, kako sem jokala, ko sem šla nazaj v internat. V tistem času sem shujšala za osem kilogramov, saj se mi je vse zdelo predrago, zaradi strahu pred metrojem pa sem še cele dneve hodila peš po Parizu skupaj z Američankami. Zato sem se naučila več angleščine kot francoščine.
Slavko: To so bili res drugačni časi. Ko sem bil prvič razrednik, sem prvič peljal dijake v tujino. Šli smo z letalom, nihče v razredu tega še ni prej doživel in tudi v Parizu še nihče ni bil. Bili so nori od navdušenja. Spomnim se dijakinje, ki je legla pod Eifflov stolp in rekla, da bo umrla od sreče. V glavnem so bili hvaležni za to, večkrat nama pišejo, na obletnicah se spominjajo teh poti, saj so pustile velik pečat. Zdajšnji otroci si na spletu vse prej poiščejo, preverijo hotel .To izgubi malo čara prejšnjih časov.
Carmen: Eden od dijakov je pred Versaille-som celo izjavil, da ne bo šel notri, ker je bil že v Schönbrunnu in je podobno, ampak sem vztrajala.
Slavko Deržek	Carmen Deržek
(1949)	(1953)
je po maturi na celjski gimnaziji diplomiral iz francoskega in angleškega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Do leta 1998 je na I. gimnaziji v Celju poučeval francoščino in angleščino ter bil namestnik in pomočnik ravnatelja. Sčasoma se je povsem posvetil francoščini. Francoski krožek je vodil dvajset let, redno pripravljal dijake za državna tekmovanja in osvajal najvišja mesta. Tudi sam se je izpopolnjeval in si pridobil več štipendij v Franciji. Leta 1998 je prevzel mesto svetovalca na celjski območni enoti Zavoda RS za šolstvo in zasnoval Frankofonski dan v Celju, vsakoletno srečanje učencev in dijakov iz slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki se predstavijo s programom v francoskem jeziku. Je avtor številnih člankov o problematiki poučevanja tujih jezikov, recenzij in priredbe učbenika za francoščino, avtor pri maturitetnem katalogu ... Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med drugim bronasti in zlati celjski grb, priznanje ministrstva za šolstvo ter francoski državni odlikovanji za zasluge pri širjenju francoskega jezika in kulture (vitez nacionalnega reda akademskih palm in častnik akademskih palm).
je po maturi na celjski gimnaziji diplomirala iz francoskega in angleškega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1977 je začela poučevati angleščino na takratni Srednji pedagoški šoli Celje. Leta 1983 se je zaposlila na I. gimnaziji v Celju, kjer se je usmerila v poučevanje francoščine in v pouk vključila glasbo, šanson in teater. Njeni dijaki so dobili številna zlata priznanja na državnih tekmovanjih v znanju francoščine in za raziskovalne naloge. Kot mentorica francoskega krožka je z dijaki ustvarila več gledališko-glasbenih francoskih večerov, s katerimi so zmagovali na Frankofonskem dnevu v Celju in Mednarodnem festivalu francoskega šansona v Splitu. Za zasluge pri širjenju francoskega jezika in kulture med mladimi je tudi ona prejela državno francosko odlikovanje (vitezinja nacionalnega reda akademskih palm).
Taka potovanja so bila gotovo velika odgovornost. Sta dobro spala pred odhodom?
Slavko: Nikoli. Najhuje je bilo, ko sva peljala veliko skupino otrok z dvonadstropnim avtobusom. Midva sva bila vedno hkrati vodnika in profesorja spremljevalca.
Carmen: Sama sem vodila voznike, Slavko pa je razlagal, kaj vidijo dijaki ob poti.
Se je kdaj kaj slabega zgodilo?
Carmen: Ne, še danes ne morem tega verjeti. Držala sva se recepta, da potujemo z avtobusom, ker je bilo bolj varno in pestro. Morala sva biti stroga in imeti vse dobro organizirano s poglobljeno pripravo v šoli in z dobro agencijo.
Slavko: Enkrat je šel z nama še kot gimnazijec moj nečak Žiga Deršek in je nato doma pripovedoval, kako to zgleda: »Onadva sta tam popolnoma spremenjena, tekata, norita, nič nista utrujena, ostali pa ju komaj dohajajo.« Spraševali so naju, kje jemljeva to energijo in odgovarjala sva, da nama jo daje Pariz.
Carmen: Za zaključek kariere sva leta 2014, ko sem se upokojila, peljala v Pariz še sodelavce profesorje. Dolgo sem se upirala, saj sem se bala, da bodo preveč zahtevni, nazadnje so naju le pregovorili in »najin« Pariz je tudi njih očaral. To je bil do sedaj najin zadnji Pariz.
Carmen: »Ko sem ostala sama na gimnaziji, sva ostala profesionalno povezana pri Frankofonskem dnevu in vodenju ekskurzij v Pariz, moji dijaki pa so naju sprejemali v >paketu< in mnogo ljudi sploh ni vedelo, da Slavko ne uči več.«
Večino časa sta delala z mladimi v razredu. Je bila to vajina želja že od nekdaj ali je bil kriv splet naključij?
Slavko: Ne, jaz sem že v osnovni šoli vedel, da želim biti profesor in se učiti francoščino.
Carmen: Jaz tudi, kot da bi bila dvojčka. Že v otroštvu se je moral mlajši bratranec z mano igrati šolo.
Slavko: Na gimnaziji sem bil uvrščen v »ruski razred« in sem se nato sam naučil francoščino, da sem se lahko vpisal na filozofsko fakulteto. V Petrovčah je bila nuna, ki je znala jezik in mi je malo pomagala, sicer pa sem bil sam tako »zategel«, da sem se naučil jezika. Na gimnaziji sem opravil le izpite.
Carmen: Res je bil fenomen, profesorice na fakulteti so ga dajale za zgled.
Slavko: Imel sem možnost, da bi po študiju ostal v Ljubljani, nekaj sem prevajal za televizijo, v Drami sem bil asistent francoskemu režiserju in tako spoznal igralske prvine, mama pa me je nekega dne z dopisnico obvestila, da je razpis za poučevanje na gimnaziji. Fino se mi je zdelo, da bi delal tam, kjer sem hodil v šolo. Govorili so, da sem gotovo v partiji, da so me zato vzeli, kar ni bilo res. Za službe je bilo enako težko kot danes, dobiti sem moral tri priporočila svojih profesorjev. Poučevati sem si res želel in tega ne obžalujem. Vmes sem predaval tudi na fakulteti, a najraje sem učil na srednji šoli.
Ko pride človek prvič v razred, je verjetno drugače kot v teoriji. Kako sta se znašla? Je treba za to delo imeti poseben dar, kot pravijo nekateri?
Slavko: Mislim, da moraš imeti to v sebi. Tega se ne da naučiti in eni niso primerni za poučevanje. Kot pravi v svoji knjigi zdravnica Urška Lunder, prav tako nekdanja dijakinja v Celju, mladih zdravnikov nihče ne pripravi na smrt bolnika in ne vedo, kako se odzvati, podobno tudi učitelju nihče ne pove, kaj naj naredi, ko gre prvič v razred, ko ima sestanek s starši, ko je razrednik . Zato je toliko razočaranih ljudi, ker zdravniki nimajo humane note ali če učitelji nimajo pravega odnosa. To je poslanstvo in to
INTERVJU
27
moraš imeti v sebi. Imeti moraš neko karizmo, biti strog in tudi prijazen.
Bi moral biti pogoj za delo v šoli opravljen poseben preizkus primernosti kandidata za tako delo?
Carmen: Od začetka bi morali bolj spremljati delo mladih učiteljev, sploh mlajše generacije, ki same nimajo zgledov, kot smo jih imeli mi. So pa ti mladi bolj samozavestni, obvladajo tehniko in mislijo, da je to vse, kar potrebujejo. Tabla in kreda sta še vedno osnova. Predstavitve v power pointu ne morejo zamenjati profesorjevih besed, zapisa, stika z očmi, osebne note ...
Sta opazila, da so se tudi otroci zadnja leta spremenili? Kako sta shajala s starši?
Carmen: Imela sem srečo, da sem imela »francoske razrede«, v katerih so bili otroci malo drugačni, učitelji smo jih lažje vodili. Če si bil malo močnejša osebnost, nisi toliko občutil sprememb. Ti otroci so dobivali dodatna znanja iz kulture, civilizacije, tudi nasvete o obnašanju, mogoče so se počutili malo posebne. Pouk francoščine nikoli ni bil samo pouk, vedno smo počeli veliko drugih stvari, veliko smo peli in nekaj od tega jim je ostalo kasneje v življenju.
Slavko: S starši nisva imela težav. Samo enkrat na začetku, ko sem prevzel dijake, ki jih je prej učila manj zahtevna profesorica, je bil to šok zame in zanje.
Torej so iz pouka izšle vse predstave in vsi glasbeni večeri, ki sta jih pripravljala, tudi kasnejši Frankofonski dan. Je bil to način, da sta navdušila tudi tiste, ki jim jezik ni najbolj blizu? Verjetno si ne domišljata, da so vsi oboževali francoščino ...
Slavko: Gotovo je imel marsikdo tudi travme zaradi francoščine. Seveda so bili popravni izpiti, a padel zaradi tega ni nihče.
Carmen: Za tiste, ki so imeli glasbeno-gleda-liške talente, ni bilo nujno, da so bili odličnjaki ali imeli petke pri francoščini, seveda pa je bilo treba veliko delati pri izgovorjavi .
Slavko: Tina Gorenjak in Miha Alujevič na primer nista bila »petkarja«. Ko smo pripravljali eno od predstav, sem jima dal kaseto z glasbo in bila sta čisto navdušena, češ da si želita nastopati. Tini sem predlagal, da bi igrala v predstavi in je takrat odkrila v sebi igralski talent, za kar je bila vedno hvaležna.
Carmen: Včasih smo se v zbornici pogovarjali o dijakih, gledali v redovalnico, jim dali veliko možnosti, da so popravili ocene. Zadnje leto, ko sem še delala, je redovalnico nadomestila elek-
tronska inačica in nihče, razen razrednika, več ne ve, kako dijak uspeva v razredu. V odločilnih trenutkih moraš vedeti, kje so njegova močna področja. Menim, da je moderna tehnologija vzela dušo našemu delu.
Mnogi so vama hvaležni za vse, kar sta jih naučila, kar vama večkrat tudi povedo. Slavko, ob vaši 60-letnici so vam pripravili posebno prireditev. Si lahko pedagog želi še kaj več?
Slavko: Nagrade mi niso prinesle višje pokojnine, zato so neprecenljivi občutki, ki jih doživiš na obletnicah z nekdanjimi dijaki. Ali pa tako, kot je Nuška Drašček na nedavnem koncertu posebej izpostavila, da brez naju ne bi bila tam, kjer je ... Včasih je človek ganjen.
Danes je manj otrok, ki se odločijo za učenje francoščine. Kje so po vajinem razlogi?
Carmen: Eden od razlogov je gotovo ta, da vidijo večjo uporabnost nemščine.
Slavko: A skoraj nihče ne reče, da se je uči, ker mu je všeč.
Carmen: Francoščina je še vedno nekaj več, a otrok danes ne moreš več motivirati s tem, da je to v uniji drugi jezik, da bodo s tem znanjem lažje dobili službo, kot je veljalo v prvih letih našega vstopa v EU. Vesela sva, da veliko najinih dijakov zdaj dela v evropskih ustanovah.
Slavko: Še vedno pa velja, da je za službo v uniji dobro, če znaš angleščino in francoščino. Tudi Francozi popuščajo vplivu angleščine. Ob tem tudi velja, da je francoščina težka. Lahka res ni. Ko učim ljudi v zrelih letih, se tega bolj zavedam.
Carmen: Prej sva vedno rekla, da se vse to da naučiti, da je treba le delati ... Je pa danes prednost ta, da se lahko s pomočjo spleta sam naučiš marsikaj.
Slavko: Včasih sem prišel do besedil le tako, da sem na plošči prestavljal iglo sem in tja, poslušal pesem in sproti pisal besedilo. Tehnika ima torej negativne in pozitivne plati.
Ne glede na negativne plati imate vi, Slavko, Facebook profil ...
Slavko: Nečak me je nagovoril k temu, Nataša Gerkeš pa me je pripravila do tega, da sva si začela dopisovati in obdelovati različne aktualne teme. Vedno sem rad kaj napisal in se odzival na dogajanje.
Carmen: Jaz pa rada prebiram, kar napiše.
Se bralci pogosti odzivajo?
Slavko: Piše mi tudi veliko bivših dijakov in odzivov sem vesel. Čeprav je na Facebooku veliko traparij, je tudi informativen, marsikaj
izvem tam. Vsako stvar mora človek uporabljati zmerno. Tisti, ki so v šoli »padali« na trenutne modne metode, niso bili nikoli uspešni. Kombinacija teh je bila vedno najboljša rešitev. Tako je tudi pri nabiranju informacij: malo spleta, pri tem pa ne gre zanemariti časopisov in knjig.
Kako sama ohranjata jezikovno kondicijo?
Slavko: V Celju imam v eni od trafik naročen izvod revije Paris Match. Na srečo je na televiziji veliko francoskih programov, na spletu iščem članke, besede, ki jih še ne znam oziroma sem jih pozabil .
Carmen: Tako se boriva proti alzheimerju, ker je učenje jezika menda pri tem zelo koristno.
Rada gresta na prireditve v mestu. Kako vidita njegov razvoj, kje so dobre in slabe plati bivanja v njem? Bi raje živela kje drugje?
Slavko: Nekoč sem želel ostati v Ljubljani, a mi je služba na gimnaziji toliko pomenila, da sem prišel nazaj in ni mi žal, da sem ostal. Tudi v Parizu je vedno krasno biti, ampak se rad vračam v Celje. Sploh ta predel, kjer živiva že 20 let, je prekrasen. Kulturnih dogodkov je v mestu
toliko, da smo lahko ponosni zlasti na mlade ustvarjalce. Marsikaj se je uredilo v mestu. Zato ne morem verjeti, da si je lahko nekdo dovolil, da je tako dolgo prenavljal podvoz pri pošti.
Carmen: V mestu imamo tudi zgrešene projekte, kot je Tehnopolis. Celje zame nikoli ni bilo univerzitetno mesto, sicer pa ima mala država, kot je naša, že dovolj univerz. V celjski regiji, tako kot povsod po Sloveniji, je gimnazij preveč in se v tej konkurenci borijo za vsakega dijaka in si izmišljajo vedno nove stvari, da bi jih pritegnile. Oživljanje starih mestnih jeder pa je povsod težava.
Kaj počneta, poleg tega, da sta pasja varuha? Imata kakšne stalne aktivnosti?
Carmen: Sama sem si želela psa in zdaj imava vsako dopoldne v varstvu jack russell terierja Jimija, ki mi je bil v mesecih Slavkove bolezni v oporo in veselje. Sicer sta njegova lastnika vnuka gimnazijec Simon in šestošolec David, ki sta tudi pogosto pri naju.
Predvsem nisva jutranja človeka, pri nas dolgo v noč gori luč. Rada se druživa s prijatelji, poslušava glasbo, hodiva v gledališče, v mariborsko opero naju redno povabi Andreja Zakonjšek Krt, s katero sedaj kot sosedi tudi prijateljujemo. Sicer pa Slavko rad ureja vrt in rože, sama pa skrbim za kuhinjska opravila, razvažanje in razvajanje vnukov.
Slavko: Sem se pa kot povezovalec aktivno vključil v skupino štirih kulturnikov z Jožefove-ga hriba (poleg Andreje, njenega moža Primoža in Iva Umeka) v izvedbi koncerta, ki smo ga uspešno predstavili v Celju in drugod.
Ali kaj obžalujeta v življenju? Bi kaj drugače naredila?
Carmen: Skorajda ničesar. Včasih sva razmišljala, da bi naju lahko država uporabila v diplomaciji, ko vidiva, kdo vse nas zastopa v tujini. A za to moraš biti politik.
Slavko: Z dušo sva opravljala delo, ki sva ga imela rada. Nimava kaj obžalovati. Niso naju pozabili, greva pa tja, kamor naju povabijo. Še vedno sem pristaš osebnih vabil in ni jih malo.
Carmen: V zadoščenje nama je, da se najino delo na I. gimnaziji tako uspešno nadaljuje, da sva tam vedno lepo sprejeta in upoštevana. Zanimivo je, da je bil Slavko razrednik ravnatelja dr. Antona Šepetavca, ki je tudi profesor francoščine, moja naslednica Andreja Lorenčak pa je moja nekdanja učenka.
TATJANA CVIRN, foto: GrupA
*gospa in gospod
Ko praznuje osrčje Kozjanskega
Ob občinskem prazniku Kozjega z županjo Milenco Krajnc
Občina Kozje praznuje občinski praznik v spomin na prvo omembo svojega osrednjega kraja v pisnih virih. To je bilo leta 1016. Pred dvema letoma je minilo tisoč let, odkar si v osrčju Kozjanskega prizadevajo za lepši vsakdan in lepši jutri. Občinski praznik je tudi priložnost, ko vsaka občina - še bolj kot sicer - razmišlja o svojem na svoj včeraj, danes in jutri. Tako kot za »svojo« občino tudi županja Milenca Krajnc.
Kaj ocenjujete kot največji dosežek in največjo težavo na območju občine Kozje v zadnjem obdobju?
Rešitev vsake težave, ki jo ima posamezen občan ali skupina občanov, mi je v veliko zadovoljstvo. Veliko je bilo storjeno na kulturnem, turističnem, športnem in infrastrukturnem področju in v veliko veselje mi je tudi, da naša prizadevanja, uspehe in pridobitve opazijo ter pohvalijo domači in tudi zunanji opazovalci. Glede težav bi izpostavila odnos države do financiranja občin in obnove državnega cestnega omrežja.
V občini imate velike težave s plazovi. Trenutno ogrožata plazova šest stavb v Lesičnem in Pod-sredi. Kako je trenutno z njunim saniranjem?
Občina pomaga svojim občanom po najboljših močeh. Vsako leto poskušamo iz lastnih sredstev sanirati tiste plazove, ki ogrožajo objekte v takšni meri, da je bivanje v njih nevarno ali da je ogroženo človeško življenje. Saniramo tudi
Županja Kozjega Milenca Krajnc
plazove, ki ogrožajo javno gospodarsko infrastrukturo. V Lesičnem je za te dni napovedan začetek začasne sanacije plazu, v Podsredi projektant trenutno preučuje širše vplivno območje tamkajšnjega plazu. V teh dveh primerih sanacija brez državnega sofinanciranja seveda ne bo mogoča.
Kakšen je po vaših opažanjih položaj gospodarstva v občini Kozje?
Občina je vzpostavila pogoje za razvoj gospodarstva z gradnjo poslovne cone. Zdaj sta v coni dva gospodarska subjekta, ki dobro poslujeta. Občina se na različne načine trudi privabiti nove vlagatelje. Zagotovo je za vsakega gospodarstvenika, ki bi želel vlagati v našo
cono, to velik zalogaj, ki potrebuje v določenem trenutku in gospodarskih razmerah svoj čas. Podjetja na našem območju se dodatno razvijajo in širijo ter zaposlujejo več ljudi. Tako se je brezposelnost od lani, ko je znašala 14,6 odstotka, do letos znižala na 9,7 odstotka.
Kje vidite razvojne priložnosti občine Kozje?
Vsekakor še vedno menim, da je prihodnost naše občine v naravnih in kulturnih vrednotah ter ljudeh, kar ima svoje prednosti, vendar prinaša tudi obveznosti. V to smer morajo biti usmerjene naše razvojne in prostorske rešitve. Rešitve, ki ne bodo škodile okolju, a vendar bodo pozitivno vplivale na vsestranski ra-
zvoj občine. Zato je treba - v iskanju najboljših in optimalnih rešitev - združevati veliko znanja, zrelosti in modrosti, hkrati pa tudi računati na razumevanje in odobravanje občanov. To, verjemite, ni enostavno.
V vaši občini je zelo opazno delovanje Kozjanskega parka, ki ima sedež v Pod-sredi. Kakšen je po vašem mnenju njegov pomen za občino Kozje?
Občina s Kozjanskim parkom sodeluje na različnih področjih ohranjanja podeželske krajine, skrbimo za aktivnosti na področju prepoznavnosti in razvijanja turizma. Mislim, da se nam na tem področju vsem skupaj obetajo še številne priložnosti, kajti ljudje vedno bolj iščejo neokrnjene kotičke narave.
BJ
Foto: Občina Kozje
Ob občinskem prazniku Kozjega se bo zvrstilo približno štirideset prireditev. Vrstijo se že od konca marca, ko sta bila delavnica Kozjanskega parka na temo krašenja pirhov in velikonočni turnir v malem nogometu. Pojutrišnjem, v soboto, bodo tri prireditve: v Kozjem bosta občinsko prvenstvo v šahu in občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško, na gradu Podsreda bo odprtje razstave izdelkov vezilj. V nedeljo bo v Kozjem osnovnošolsko državno prvenstvo v šahu za učence do 12 let, Turistično društvo Podsreda bo pripravilo enajsti Grajski pohod.
Letošnja priznanja Občine Kozje ob občinskem prazniku bodo slovesno podeljena petim prejemnikom. Občinski zlati grb bo prejel Zavod za šport, izobraževanje, kulturo in turizem Kozjansko, ki ima sedež v Kozjem. Zavod bo letos med drugim pripravil že deseti poletni počitniški tabor, ki se ga ponavadi udeleži približno tristo otrok iz celotne Slovenije. Srebrni grb občine bo prejel prizadeven vinogradnik Jože Mramor s turistične kmetije pri Gruski jami. Bronasti grb bo prejela Katja Sinkovič prav tako iz Vrenske Gorce, ki se ukvarja s predelavo mleka ter je prejela upoštevana domača priznanja ter še mednarodni priznanji. Denarno nagrado bosta prejela gasilsko društvo Podsreda in Moški pevski zbor Kozjanski park Kozje.
Pogled na trg v Kozjem. Sedež občine je v stavbi na levi strani trga.
Starodavna cerkev sv. Eme Pilštanjske, ob kateri je pokopališče Kozjega.
Ob Emini poti bolj urejena cerkev
KOZJE - Pred nekaj tedni se je začela delna obnova poznogotske podružnične cerkve sv. Eme Pilštanjske iz leta 1466. Obnovljen bo gotski del njene fasade, to je najstarejšega dela cerkve. Ob njej je pokopališče naselja Kozje.
Gre za domačo svetnico, ki je bila, kot pravi ljudsko izročilo, doma na Pilštanju, na območju današnje občine Kozje. Pilštanjsko svetnico, ki ima god 27. junija, najbolj častijo v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Tam je ustanovila samostan, naročila gradnjo velike cerkve ter pomagala revežem. Razglašena je za za-vetnico narodov. V Sloveniji sta ji posvečeni župnijska cerkev v kraju Sveta Ema v občini Podčetrtek ter podružnična v Kozjem, ki jo trenutno obnavljajo. Obnova v Kozjem naj bi bila končana konec junija. Vodi jo župnija ob pomoči občine.
Cerkev sv. Eme v Kozjem je ena od postojank obsežne mednarodne turistično-kulturne Emine romarske poti, ki je speljana po Sloveniji in Avstriji. Gre za označeno pešpot.
BJ
Foto: Občina Kozje
Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Kozjega bo jutri, 13. aprila, ob 17. uri na gradu Podsreda. Prireditev bo v znamenju podelitve letošnjih občinskih priznanj, kulturnega programa in županjine predstavitve utripa občine.
V Lesičnem čistilna naprava
KOZJE - Lesično, kjer je sedež ene od krajevnih skupnosti občine Kozje, bo dobilo prvo javno kanalizacijo in čistilno napravo za odpadne vode. Graditi jo bodo začeli v teh dneh, končana naj bi bila sredi poletja.
Javna kanalizacija in čistilna naprava bosta služili osnovni šoli, gasilskemu domu, starejšemu delu kraja ter novemu naselju. Občina bo čistilno napravo, ki omogoča sto petdeset priključkov, gradila z lastnimi sredstvi. Naložba bo stala približno pol milijona evrov.
Na območju občine Kozje imajo javno kanalizacijo ter čistilne naprave že v treh krajih. Lani je bila zgrajena v naselju Šonovo pri Kozjem in to za petdeset populacijskih enot. Pred tem sta bili pred leti zgrajeni že javni kanalizaciji in čistilni napravi v občinskem središču ter Podsredi. Občina Kozje je na zaščitenem območju Kozjanskega parka.
BJ
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Bobra in vidro so spoznali tudi učenci Osnovne šole Kozje.	Naravni jez na Kozjanskem, ki je bobrovo delo.
Prišleku Kozjansko vedno bolj ugaja
Nov, in sicer največji slovenski glodalec rad podira drevesa in obiskuje koruzna polja - Veliko ljudi ga še ne pozna
Učenci so med drugim izdelali maketo bobrovega življenjskega prostora. Na fotografiji ob bobru učenci Osnovne šole Lesično.
V zavodu Kozjanski park s sedežem v Podsredi so pripravili teden bobra. Gre za žival, ki se je na Kozjanskem naselila pred manj kot desetletjem. Njeno tamkajšnje naselitveno območje se širi, saj je bober že na območju občine Šmarje pri Jelšah. Prišleka, ki povzroča tako škodo kot korist, je zato treba dobro poznati.
Evrazijskega bobra (obstaja tudi kanadski), ki je največji glodalec na območju Slovenije, so na Hrvaškem ponovno naselili pred prelomom tisočletja. Po reki Savi je nato našel pot vse do reke Sotle, vse do Kozjanskega, kjer je danes na širših območjih Bistrice ob Sotli in Podsre-de, v Sedlarjevem in Imenem ter od predlani še na Šmarskem. Tam je že ob Tinskem potoku, Mestinjščici ter Polžanskem in Šmarskem potoku. Ob vseh teh vodotokih drevja, katerega lubje mu služi pozimi za hrano, ravno ne manjka. Ob njih rastejo vrbe, jelše in topoli. Za razliko od porečja Sotle reka Sava bobru na slovenski strani ne ugaja, saj so na njej hidroelektrarne.
Zavod Kozjanski park je zato želel na prisotnost bobra posebej opozoriti. Teden bobra oziroma dan bobra je sicer ameriška zamisel, ki je nastala onkraj velike luže zaradi konfliktov med bobri in ljudmi, ki se s temi živalmi neposredno srečujejo. Podobno je na Kozjanskem, kjer so kmetovalci z območja porečja Sotle v zadnjih osmih letih vložili že dvaindvajset odškodninskih zahtevkov. Pri nas ljudje te v preteklosti iztre-bljene živali večinoma še ne poznajo. Danes je v naši državi prisotna tudi v Krki, Dravi, Muri in Savi ter na področju Bele krajine.
»V mestnem okolju, kot je na primer Novo mesto, se dogaja, da bobri obiskujejo vrtove hiš, ki so ob vodi. V zimskem času podrejo tudi kakšno drevo,« je povedal Dušan Klenovšek, biolog Kozjanskega parka. Bober ne pleza, zato se hrani z lubjem drevja v spodnjem delu. »Poleti bobri jedo travo, če imajo na voljo koruzo, je ta zanje bolj dobrodošla. Z enim odgrizom pridejo do večje količine hrane. V enem mesecu lahko pojedo kar nekaj koruze,« je še povedal biolog.
»Prisotnost bobra je sicer na vseh vodotokih pomembna in dobrodošla,« je dodal. Zlasti pozimi bober prebiralno redči grmovno in drevesno zarast, zato pravijo strokovnjaki, da je najboljši upravljavec brežin vodotoka. Rečna brežina je
po njegovi zaslugi trdna. »Lastniki obrežnih zemljišč so lahko zato po tej plati zadovoljni, saj to preprečuje erozijo brežine,« še dodal Klenov-šek. Zaradi svoje potrebe po plavanju bober tudi povečuje plovnost vodotokov.
Bober in učenci
Na mladih svet stoji, zato je zavod Kozjanski park želel, da so spoznali med tednom bobra to za Kozjance novo žival tudi učenci tamkajšnjih osnovnih šol. Na predavanju in v naravi naj bi učenci spoznali bobra, bobrišče in posledice njegovega bivanja. Zavod je postavil na ogled nagačenega bobra iz prirodoslovnega muzeja.
Bobrišče je namreč tudi v Podsredi v bližini sedeža zavoda, in to ob Bistrici. Predavanja o bobru v besedi in sliki so se udeležili učenci osnovnih šol Kozje, Lesično in Bistrica ob Sotli. Po predavanju so izdelali maketo bobrovega življenjskega prostora. Biologinja zavoda Kozjanski park Danijela Kodrnja jim je med drugim predstavila jez, ki ga je naredil bober na Bistrici. Jez mu zaradi višje gladine vode koristi za plavanje in skrivanje pred sovražniki. V Sloveniji ga ogroža človek, v Severni Ameriki mu pretijo volkovi. V preteklosti so ljudje radi uživali bobrovo meso in uporabljali njegovo krzno. Odrasla žival tehta do približno trideset kilogramov in meri v dolžino do enega metra.
Biologinja je učencem predstavila tudi druge živali, ki jih ljudje za-
To je očiten znak, da na tem območju biva in se prehranjuje bober.
menjujejo z bobrom: vse od vidre in nutrije do pižmovke, ki v Sloveniji izginja. »Bober in vidra imata isti življenjski prostor, vendar s to razliko, da je bober nočna in vidra dnevna žival,« je povedala Kodrnja. Bober je rastlinojedec, vidra meso-jedka, ki se večinoma prehranjuje z ribami. Prvi koplje rove, druga se zadržuje ob koreninah, kjer si ustvari gnezdo. Oba je v naravi zelo težko videti, pred kratkim pa so ju našli povožena na cesti pri Krškem.
BRANE JERANKO Foto: Kozjanski park in BJ
Bober od blizu
Učenka Sinja Kunst:
Bobrišče pri jezu v Podsredi sem že prej videla. Opazila sem namreč obglodana drevesa. O tem, da to pomeni prisotnost bobra, mi je povedal ati. Živali so zame nasploh zanimive, imam jih rada. Tudi v šoli me biologija pritegne, še posebej ko se učimo o novih živalih.
Učenec Lan Petrič:
Za bobra sem že slišal v kakšni pravljici. Pred današnjim dnem se z njim še nisem podrobno seznanil. Živali me kar zanimajo, doma imamo psa. Opazujem jih tudi v gozdu, kjer sem predvčerajšnjim opazil veverico. Biologija me pritegne takrat, ko se jo splača poslušati. To je, kadar je kaj zame zanimivega, pritegne pa me tudi takrat, ko se je treba potruditi zaradi ocene.
Učenka Rada Tromanovič:
Za bobra sem izvedela že, ko sem bila majhna. Brala sem knjige o bobrih in o njih slišala tudi v šoli. Na območju Kozjanskega parka se srečujem predvsem s pticami in z dvoživkami, z žabami in močeradi. Z žabami sem se nazadnje od blizu srečala prejšnji teden, ko smo pomagali pri njihovem prenašanju čez prometno cesto. Prenašanja sem se udeležila s skupino sošolcev.
Učenka Tinkara Jazbec:
Danes sem se z bobrom seznanila prvič. Bober me precej zanima. Slišala sem, da ima dolge zobe in da povzroča v kmetijstvu veliko škode. Zelo rad ima koruzo. To, da je prisoten tudi v Kozjanskem parku, nisem vedela. Kozjanski park je prepoznavam predvsem po različnih vrstah jabolk in po Prazniku kozjanskega jabolka.
Učenec Nejc Rajgl:
Bober je res zanimiva žival. Izvedel sem, da je glodalec, ki se hrani z drevjem in s koruzo. Žal povzroča tudi škodo. Zavod Kozjanski park je poznam po tem, da se ukvarja z živalskim svetom Kozjanskega in Obsotelja ter da pripravlja vsako leto prireditev Praznik kozjanskega jabolka. Živali me zanimajo, zato v šoli sodelujem v naravoslovnem krožku.
30
PORTRET
Dr. Tina Bohak, avtorica monografije, Marija Bitenc Samec in dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe, na celjski predstavitvi monografije
Od otroške želje do bogate koncertne kariere
Hočem postati pevka: Znanstvena monografija o altistki in koncertni pevki Mariji Bitenc Samec
»Sprva sploh nisem bila navdušena, da bi napisali knjigo o meni. Vse skupaj se je začelo, ko je prišla k meni dr. Tina Bohak. Pisala je doktorat o pevskem pedagogu Juliju Betettu. Glede na to, da sem bila njegova najljubša učenka, je prosila za dodatne informacije o tem velikem pedagogu, znanem basistu. Med najinim srečevanjem je podala željo, da bi napisala tudi mojo biografijo. Nisem bila navdušena, a sta me hčerka Vanja in vnukinja Maša prepričevali, da bi bilo škoda vse shranjene kritike, izrezke in spomine pustiti neurejene. Pristala sem in tako je začela nastajati knjiga. Zelo sem zadovoljna z vsebino, s celoto, ki je pred nami in mislim, da bi bil nad njenim oblikovanjem, delom studia Marinšek, navdušen tudi moj pokojni mož, arhitekt in oblikovalec Dušan Samec.«
Uvodne besede Marije Bitenc Samec, ki je glavna junakinja krasne monografije Hočem postati pevka, so preveč skromne za vse tisto, kar je v svoji dolgi karieri koncertne pevke dosegla. Gospa Bitenc Samec je umetnica z bogato koncertno kariero. V monografiji, ki je delo dr. Tine Bohak, asistentke na akademiji za glasbo v Ljubljani, je zapisano, da je bila altist-ka Marija Bitenc Samec ena najizrazitejših in najprodornejših koncertnih poustvarjalk druge polovice 20. stoletja, a vseeno njene umetniške poti ne poznamo dovolj. Zato se je Tina Bohak odločila, da je njena zanimiva pot vredna obsežne monografije, ki je nato izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Knjiga je sestavljena iz treh delov. V prvem je popisana umetničina življenjska pot (Odsev duše - poti življenja), v drugem sta predstavljena njen koncertni repertoar in sodelovanje z različnimi umetniki (Glasba - ogledalo čustev - na koncertnem odru), v tretjem so v ospredju radijska in televizijska snemanja (Bogastvo zvokov in tišine).
Vzgoja hčerke za umetniško pot
Življenjsko pot altistke je usodno zaznamovala otroška želja, ki jo je prvič ubesedila kot tretješolka v šolskem spisu z naslovom Kaj bom postala. »Hočem, če bo le mogoče, postati pevka.« Njena srčna želja je postala njeno življenjsko vodilo. Njen
oče Vinko Bitenc, znan slovenski pisatelj, pesnik in dramatik, je mlado Minko, kot jo je ljubkovalno klical, že v zgodnjih letih pripravljal na kultur-no-umetniško pot. »Moj oče je v meni spoznal, da imam smisel in glas za petje.« V otroštvu je sama in v duetu z očetom rada prepevala, zelo rada ste prepevala duet iz Puccinijeve Madame Butterfly. Ko je kasneje s starši živela na Dunaju, so si ogledali omenjeno opero. Glasba in vsebina sta Marijo zelo ganili. »Še zdaj se spomnim, da je Pinkertona pel znamenit bolgarski tenorist. Ta opera me je čustveno zelo prizadela in še danes je v srcu predvsem zaradi spomina na očka in najzgodnejše otroštvo,« je na predstavitvi knjige v Celju zelo ganjeno pripovedovala zdaj 85-letna Marija Bitenc Samec. Ko se je vpisala v Celju v glasbeno šolo, jo je spremljal tudi oče. »Vedno me je spremljal on. Mami je bila bolj ekonomske narave, saj je imela svojo trgovino, oče je bil bolj umetniška duša. Peljal me je h gospe Lapajne in profesorici sem zapela slovensko narodno pesem Zabučale gore. Ko me je slišala, je bila navdušena, a je pridala, da me na poti do pevskega poklica čaka še veliko dela.« To je bila spodbuda, da je pevsko izobraževanje vzela skrajno resno. Solopetje je študirala na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu profesorja
Marija Bitenc Samec
Julija Betetta in sodelovanje z mojstrom Bettetom je bilo za Marijo usodno. Bil je njen mentor, učitelj, prijatelj in zaveznik, s katerim in njegovo ženo je ostala neločljivo povezana vse do njegove smrti leta 1963. Prav tako se je izpopolnjevala v Trstu pri dirigentu in pedagogu Luigiju Toffolu, ki ji je potrdil, da je ustvarjena za koncertno pevko. Dosegla je več pomembnih uspehov na jugoslovanskih in mednarodnih glasbenih tekmo-
vanjih, bila dve leti angažirana v ljubljanski Operi, potem se je posvetila koncertnemu petju in snemanju za radio in televizijo doma in v tujini.
Prelomni 25. rojstni dan
Prelomen dogodek v karieri Marije Bitenc samec se je zgodil na njen 25. roj stni dan, ko je v močni konkurenci sto petdesetih pevcev in pevk na mednarodnem tekmovanju v Llangollenu v Veliki Britaniji osvojila prvo mesto. »Takrat nisem razmišljala o referencah, ki bi mi jih nastop prinesel, samo razmišljala sem, kako bom odpela Dvorakovo suhoparno skladbo.« Kritik v Daily Expressu je o njenem petju zapisal: »Toda vsi so ostrmeli, ko je na oder stopila Titova najboljša altistka, ki se je sprehodila po cvetočem odru. Bila je Marija Bitenc, ki je na ta dan slavila 25. rojstni dan. Njen uspeh je bil prodoren. Zapela je Vode Babilona in ko sem jo poslušal, se mi je zdelo, kot da njene nasprotnice v tekmovanju sploh ne bi imele duše.« Marija Bitenc Samec je na celjski predstavitvi delila nasvet za vse tiste, ki imajo tremo na odru. »Ko sem stala na odru in videla pred sabo množico glav, sem se spomnila, kaj mi je profesor Betteto rekel. Marija, pozabi na množico človeških glas
in si zamisli, da imaš pred sabo zeljne glave. Častna beseda, to je rekel in pomagalo mi je.«
Glasbo približati najmlajšim
Po zmagi je bila pevka razpeta med domovino in nastopi v tujini. A dolgoročnih selitev v tujino ni sprejela. Leta 1963 je pridobila status samostojne umetnice in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je veliko nastopala znotraj ciklusov komornih koncertov po vsej Sloveniji, ki jih je organizirala Glasbena mladine Slovenije. Namen koncertov je bil najmlajšim na različnih koncertih in glasbenih delavnicah približati svet glasbe in jim v zgodnji mladosti omogočiti razvoj kulturnih navad. »Z Ladkom Korošcem in s pianistom Andrejem Jarcem smo Slovenijo prečesali po dolgem in počez. Včasih je bilo zelo prisrčno, saj smo srečali otroke, ki niso vedeli nič o operi. Nikoli ne bom pozabila dogodka, mislim, da je bilo nekje v osnovni šoli blizu Novega mesta. K meni je prišla simpatična deklica. Bosa je bila. In me je navdušeno vprašala, ali bom še kdaj prišla. Meni je to ogromno pomenilo, saj je ta otrok čutil tisto, kar smo zapeli.«
Marijino zasebno življenje je zaznamovalo leta 1959, ko se je poročila z arhitektom in oblikovalcem Dušanom Samcem. Tako je ponovno prišla v Celje, kjer živi še danes. Z možem sta obnovila staro hišo iz 18. stoletja in ob njej vrt, na katerega je upravičeno ponosna. Leta 1960 se jima je rodila prva hči Vanja in osem let kasneje druga hči Tanja. Ves čas je bila Marija zelo vključena v celjsko kulturno življenje, zdaj je bolj obiskovalka prireditev. »Še vedno spremljam kulturno dogajanje, a Celje se je v tem času zelo spremenilo. Kot 15-letna deklica sem v Celju začela, odšla v svet, v Ljubljano in danes sem pri 85 letih spet v Celju.«
Najprej družina, nato kariera
Kot je v uvodnih besedah dr. Primoža Kureta zapisano v monografiji, je bila Marija Bitenc Samec perfekcionistka, ki je vedno stremela k poglobljeni in tehnično popolni interpretaciji in tudi zaradi tega so jo pogosto vabili v tuje operne hiše. Marija povabil ni sprejela. »Veste, zakaj nisem šla? Ker sem bila preveč navezana na svojo družino. Moja Vanja je bila malo dete in ne moreš takšnega otroka pustiti doma.«
Predstavitev monografije je bila splet besed, spominov in glasbe, kar je kljub velikim koncertov navajena Marija Bitenc Samec čustveno sprejela. »Po toliko letih se spomini vračajo. Spominjam se občutkov s koncertov in ljudi. Zelo sem srečna. Ker verujem v duše, verjamem, da sta bila na predstavitvi prisotna tudi moj očka in moj mož.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: Peter Marinšek
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
31
Ko so bile solze izjokane
Pretresljiva resnična zgodba o dijakovi bitki s smrtjo - Njegova mati je pisala dnevnik, ki je izšel v knjižni obliki
To je resnična zgodba o tem, kako čudne so poti življenja. Pred dvema letoma in pol se je takrat komaj 16-letni dijak Ambrož Zupan med vožnjo s kolesom strahotno ponesrečil. Mnogi so bili prepričani, da bo umrl. »Nesreči so botrovali hitrost, precenitev lastnih zmožnosti in sposobnosti, mladostniška vihravost ter nepremišljeno ravnanje,« pravi o sinovi tragediji njegova mama Tonika Zupan iz Jelovega nad Radečami. Ta je med tem zelo hudim obdobjem pisala svoj ganljiv dnevnik, ki je letos izšel v knjižni obliki.
»Ocenila sem, da je lahko takšna knjiga marsikomu v poduk in razmislek. Tudi kot opora v podobnem položaju. To je, da upanje umre zadnje,« je o odločitvi za izdajo knjige, ki je izšla v samozaložbi v sto izvodih, povedala avtorica. Usodni dogodek se je zgodil 4. avgusta 2015, torej med šolskimi počitnicami. Tudi tega dne je starša, ki sta prišla iz službe, čakalo kosilo, ki sta ga skuhala otroka Ambrož in mlajša sestra Zala. Pred tem sta pridna otroka zjutraj že »opravila« domačo živino.
Po kosilu se je družina odpravila na čiščenje rezervoarja za vodo, od koder se je Ambrož po hribu vračal s svojim kolesom. Mimo je pripeljala nič kriva voznica avtomobila, v katerega se je nesrečni fant zaletel. Z ramo je zadel ogledalo vozila in z glavo med silovitim sunkom razbil steklo avtomobila. Nato je s porezano glavo silovito udaril še ob asfalt, kar je bilo najhuje. Nemočen je obležal na bankini. Kolesarska čelada, ki je ljubitelj hitrosti ni hotel nositi, je ostala doma ... »Kraj groze in katastrofe ... Glava krvavi, mlaka krvi,« je zapisala v dnevniku o prizoru s prizorišča nesreče fantova mama.
V pričakovanju najhujšega
Življenje Zupanovih se je spremenilo v nekaj trenutkih. Prihiteli so reševalci, ki so Ambroža odpeljali v celjsko bolnišnico. Policisti, ki so poznali prve podatke o obsegu po-
škodb, so povedali, da se lahko družina pripravi na najhujše. »Da lahko umre! Nama se je kar stemnilo pred očmi,« je zapisano v dnevniku.
Starša sta morala dobiti pomirjevala, sosed ju je nato odpeljal k fantu v celjsko bolnišnico. Tam sta izvedela, da je stanje sina, ki je v operacijski sobi, kritično. »Huda poškodba glave, zlom ključnice, zlom nosu, zlom vretenc ...« je začelo naštevati zdravstveno osebje. Fantu so odstranili del lobanje, da so imeli njegovi možgani dovolj prostora za zatekanje in da ne bi nastale še dodatne poškodbe. Začela se je težka bitka za Ambroževo življenje, saj so zdravniki napovedali, da mora najprej preživeti prvih 24 ur, nato dva dni, tri dni . Starša, ki sta hudo duševno trpela, sta se vrnila domov. »Spali smo bolj malo. Več smo jokali, molili, kolikor oziroma smo takrat sploh znali,« je zapisano v dnevniku.
Naslednji dan je ostalo otrokovo stanje še vedno zelo kritično. Fanta
Ambrož Zupan med bitko s smrtjo v celjski bolnišnici. Z njim so njegovi najbližji.
je zato na povabilo obiskal duhovnik, ki je opravil bolniško maziljenje. V cerkvi v Radečah so bile ob večerih po privolitvi staršev vsakodnevne molitve za fantovo ozdravitev, kjer so se zbirali številni občani. Med njimi so bili sorodniki, skoraj vsi vaščani, ma-žoretke, prijateljice Zupanovih hčera mažoretk, nekateri Ambroževi sošolci in starši vseh teh ... »Vsi smo bili eno. Dobili smo občutek, da vsi oddajajo pozitivno energijo, upanje ...« je ugotavljala nesrečna fantova mama.
Ljudje so bili do Zupanovih zelo sočutni, razumevajoči, pomagali so na različne načine. Pri molitvi so se zbrali tudi pri posebni maši v cerkvi na celjskem Jožefovem hribu, kjer je obred organizirala znanka Zupanovih. Cerkev je bila prepolna ljudi, nekdo je priromal celo peš iz oddaljenega Mozirja. Molitvene skupine za Ambroževo ozdravitev so bile organizirane še po številnih krajih Slovenije.
Fantovo stanje je še vedno ostajalo zaskrbljujoče. Približno teden po nesreči je strahotno ponesrečen Ambrož za nameček dobil še pljučnico. Številni vaščani domačega Jelovega so se začeli zbirati tudi pri molitvi pred domačo vaško kapelico v Jelo-vem, kjer je bila tudi obešena Ambroževa fotografija.
Zanj so med svo-
Mama Tonika Zupan je med sinovo bitko s smrtjo in pozneje pisala svoj dnevnik.
Ganljiva zgodba dijaka Ambroža Zupana in njegovih domačih je vsekakor vredna knjige. Njena avtorica, mama Tonika Zupan, jo je že predstavila na odlično obiskanih predstavitvah. Te so bile najprej za sorodnike, nato pa v knjižnici, šoli in cerkvi v Radečah, v Medgen borzi na Rečici ob Savinji in ob dnevu žena v Mozirju.
jo pešpotjo na Brezje veliko molili tudi romarji z Rečice ob Savinji. »Te geste in dejanja nam vlivajo moč, voljo in energijo,« je ugotavljala v dnevniku nesrečnikova mama.
Še domači kuža je nekaj občutil in žaloval ... Odhajal je na mesto v bližini domače hiše, kjer je Ambrož obležal v krvi, in tja, kjer so krvavečemu nudili prvo pomoč. Prve dni je kuža celo tulil in jokal.
Izjokane solze
Toda začeli so se tudi nekoliko manj žalostni dnevi, dnevi velikega upanja. »Izjokali smo že skoraj vse solze. Ne preostane nam drugega, kot da gremo pogumno naprej,« je občutila mati.
In kaj se je zgodilo? Bila je že druga polovica avgusta, ko je Ambrož med obiskom domačih čisto malo odprl eno oko. V srca Zupanovih, prepolnih bolečine, je posijal žarek upanja. »Z ustnic mu razberemo, kot da bi hotel reči mami,« se je veselila mama. In ko ga je prijela za roko, je fant upognil prste in nekoliko premaknil noge. Njegovo oko je bilo solzno. Na srečo se je fantovo stanje počasi izbolj ševalo iz dneva v dan in nj egove solzice so se začenjale spreminjati v prve nasmeške.
Vprašanja preživetja skoraj ni bilo več, pojavilo pa se je novo - če bo fant morebiti ostal težak invalid. Pojavilo se je novo upanje. Fant z močno poškodovano glavo se je celo spomnil kode svojega telefona! Po novem izboljšanju so se pojavila fantova žalostna vprašanja o tem, zakaj je sploh priključen na bolniški postelji na raz-
Ambrož Zupan kot letošnji maturant. Njegova soplesalka je bila starejša sestra Tanja.
lične naprave. Z njim so se namreč začeli sporazumevati z dopisovanjem in opazili, da je začel delovati njegov spomin na zadnje dni.
In posijal je nov žarek upanja ... Na dan, ki bi moral biti za fanta prvi šolski dan, je ob tuji pomoči naredil - po tako rekoč svojem novem rojstvu -svoje prve korake. Vsega vajeno zdravstveno osebje, ki je zanj skrbelo, ni moglo verjeti hitremu fantovemu napredovanju. Starši so za preživelega morali urejati še druge zadeve - tako v srednji šoli, ki jo je obiskoval, kot tudi pri sodniku za prekrške. Otrok je bil namreč povzročitelj nesreče.
Kljub vsemu se je pojavil nov strah. Sledila je operacija, pri kateri je nevrokirurg Igor Ante Jeremič na fantovo glavo uspešno vrnil velik kos lobanjske kosti, to je kar četrtino njegove lobanje. Tega so do te operacije hranili zamrznjenega. Operirana je bila tudi njegova zlomljena ključnica. »Bo operacija glave uspela?« so se s strahom spraševali številni ljudje. Na obraze vseh, ki imajo Ambroža najraje, se je po operaciji nasmeh vrnil. Fant je postajal vedno bolj samostojen, spet je uporabljal telefon, med samostojno hojo se mu je vračalo ravnotežje ... Starši so z zdravljenjem Ambroža v celjski bolnišnici zelo zadovoljni.
Danes je maturant
V začetku oktobra so lahko fanta premestili v ljubljanski rehabilitacijski inštitut Soča, kjer so sledile različne terapije. Še več, začel je spremljati šolsko snov, ki so mu jo sošolci pošiljali po spletu. In sredi novembra se je še poleti skorajda smrti zapisan fant vrnil k pouku v svojo srednjo šolo na celjski Lavi. Nekatere zdravstvene težave so takrat še ostajale, tudi za učenje je potreboval več časa. Po veliki bitki s samim sabo je letnik končal celo s prav dobrim uspehom. Prizadeven Ambrož, ki je bil pred nesrečo v prvem letniku odličnjak, s svojim prav dobrim uspehom kljub vsemu ni bil zadovoljen.
Ambroževa stara starša sta po fantovih velikih zmagah darovala stensko kapelico Marije Pomagaj, ki je danes postavljena pred Zupanovo hišo. Kapelico, ki je v zahvalo in opomin in katere posvetitve se je udeležilo približno dvesto ljudi. Točno leto po strahotni nesreči je dobil ozdravljeni Ambrož še zdravniško spričevalo za vožnjo avtomobila, omejeno na tri leta.
»Nesreče se ne spominjam, vsega ostalega se,« nam je med obiskom v Jelovem povedal danes ponovno srečen Ambrož. Obiskuje že četrti letnik srednje šole na Lavi in se pripravlja na maturo. Januarja se je udeležil maturantskega plesa, kjer je imel za sople-salko svojo starejšo sestro Tanjo. »Po srednji šoli nameravam na >faks<,« je še povedal. Najbolj razmišlja o študiju delovne terapije, radiologije ali protetike in ortotike. »Zagotovo bom študiral nekaj, kar je povezano z zdravstvom,« se je odločil.
BRANE JERANKO Foto: arhiv družine Zupan in BJ
32
FOTOREPORTAŽA
Vseh 56 najmlajših upov celjskega plavalnega kluba.
Za nekaj mladih plavalcev prva tekma v življenju
Plavalni klub Neptun izpeljal že 23. Velikonočni miting
Predsednik PK Neptun Celje Mitja Ručigaj in članica upravnega odbora kluba Mirjam Rozman
Plavalna zveza Slovenije je uvedla nov tekmovalni sistem, posledično pa je celjska prireditev v času okoli velike noči namenjena le še mlajšim plavalcem. Kljub temu se je mitinga, ki ga je Neptun v bazenu Golovec gostil že 23. zapovrstjo, udeležilo 205 plavalcev iz enajstih slovenskih klubov.
Modre barve domačega društva je zastopalo rekordno število mladih plavalcev, kar 56. Za nekatere je bila to prva resna tekma v njihovi sicer kratki karieri. Osvojili so 21 medalj, prejeli so še 39 diplom za osvojena prva tri mesta v mlajšem letniku. »Rezultati pričajo o odličnem delu naših trenerjev Roberta Kekca, Franca Božička, Mateja Čretnika in Ivana Periča z mlajšimi dečki in mlajšimi deklicami ter z dečki in deklicami,« je izpostavil predsednik PK Neptun Celje Mitja Ručigaj, ki je bil zadovoljen z izvedbo mitinga, še bolj pa so ga razveselile ocene drugih klubov. Celjski plavalci se bodo najprej udeležili mitinga v Mariboru. Nato bodo nastopali še po drugih slovenskih mestih, odpotovali bodo tudi na Hrvaško ter v Srbijo in Avstrijo. Do začetka junija bodo vadili v zimskem bazenu, potem se bodo preselili na prenovljeno letno kopališče, kjer jim je obljubljena ogrevana voda. Državna prvenstva bodo konec julija.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Malo treme in negotovosti pred nastopom nikoli ne škodi.
Medalje so za Neptun osvojili:
100 prosto - 2. mesto Sebastjan Jug, 3. mesto Pia Krajinović
100 hrbtno - 1. mesto Izabela Pakiž Rumpf in Sebastjan Jug, 2. mesto Julijan Pevec, 3. mesto Pia Krajinović in Jakob Brodej
200 mešano - 2. mesto Filip Bratina
štafeta 4x50 mix prosto - 3. mesto: Sebastjan Jug, Filip Bratina, Ajda Brenčič in Pia Krajinović
100 delfin - 2. mesto Gašper Pevec, 3. mesto Filip Bratina
50 hrbtno - 1. mesto Izabela Pakiž Rumpf, 2. mesto Sebastjan Jug, 3. mesto Julijan Pevec
100 prsno - 2. mesto Izabela Pakiž Rumpf in Julijan Pevec, 3. mesto Hanna Naya Hušić in Gašper Pevec
50 prosto - 2. mesto Sebastjan Jug
100 mešano - 3. mesto Pia Krajinović in Filip Bratina
FOTOREPORTAŽA
33
Med seniorji je zmagal Sim Koražija, ki bo čez dve leti srečal abrahama.
Od moških predstavnikov celjskega smučanja je bil najhitrejši Nejc Grajžl.
Pravljični prizorišče, razplet in vreme
Prepričljiva zmaga celjskih smučarjev nad zagrebškimi
Zmage v različnih starostnih kategorijah so Celju prismučali Žan Finkšt (cicibani), Taja Bombač (starejše deklice), Jure Veršec (starejši veterani), Drago Bornšek (veterani), Petra Inkret (starej -še seniorke), Barbara Rozman (seniorke), Sim Koražija (seniorji), Judita Korošec (starejše članice), Tomaž Majdič (starejši člani), Claudia Zlodej (mlajše članice), Nejc Grajžl (mlajši člani) in Ula Stela Podrepšek (mladinke). Le za tekmeci iz Zagreba so zaostali in so osvojili druga mesta Žanin Furman, Kjara Lojen, Matej Ko-čevar, Anže Finkšt, Lenka Kristan, Jano Cesar in Matic Tovornik.
Podobno visoko zmago kot slovenski hokejisti proti hrvaškim so uprizorili celjski smučarji. Na Golteh so bili z 12:7 boljši od Zagrebčanov. Že lani so bili blizu uspeha na Sljemenu, a so tudi zaradi kančka smole ostali praznih rok ob najtesnejšem porazu (10:9). Pred dvema letoma so Celjani slavili na Rogli, kjer so Zagrebčane večinoma gostili. Ko so jih leta 2013 povabili na Golte, so jim morali priznati premoč.
V nedeljo so se jim na že 83. dvoboju mest pošteno oddolžili. Vsekakor sta v ospredju druženje in utrjevanje prijateljstva, toda tisti, ki pravi, da rezultat ni pomemben, živi v zmoti.
Kot v svetovnem pokalu
Predsednik organizacijskega odbora je Boštjan Je-
raša, ki vodi tudi Smučarsko društvo Snežak. To je leta 1987 s takratnim klubom Unior Celje (zdaj le še SK Celje) združilo moči in vsaki dve leti skupaj pripravi veliki derbi. »Vreme je bilo fantastično, sončno. Ponoči se je temperatura spustila štiri stopinje pod ničlo, sneg je bil utrjen in imeli smo pogoje kot tekmovalci v svetovnem pokalu,« je rado-
stno razlagal Jeraša. »Veseli smo zmage, bili smo veliko boljši. Po uradni razglasitvi rezultatov smo goste potolažili. Dejali smo jim, da pridemo naslednje leto na Sljeme in da bo najverjetneje tam drugače,« je nagajivo dodal Jeraša z upanjem, da je na vrsti celjska zmaga v gosteh.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Absolutno najboljši čas je na Golteh dosegla Ula Stela Podrepšek.
Zagrebčani so predali prehodni pokal. Ponosno sta ga dvignila Judita Korošec (SK Celje) in Boštjan Jeraša (SD Snežak Celje). Levo je Barbara Dvoršek, ki je povezovala zaključno slovesnost.
Ko se je v hotelsko teraso uprlo sonce, so bile bunde za večino odveč.
34
ZA ZDRAVJE
Smo mar pozabili pravilno dihati?
Stres uniči ravnovesje
Simptomi odziva na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Opazimo začetno stanje - osuplost oziroma zbeganost. Pozornost je zmanjšana, posameznik je lahko zmeden, ima občutek, kot da ne bi bil povsem pri zavesti in da ne more povsem dojemati, kaj se dogaja okoli njega. Gre za splošno vzdraženost živčnega sistema, ki pripravlja telo na »boj ali beg«. Sledita umikanje iz stresnih okoliščin ali huda vznemirjenost - ta lahko posameznika za krajši čas ohromi.
Samo... sprostite se...
Ponujamo vam nasvete o pravilnem dihanju in tehnikah pravilnega sproščanja
Hiter vsakdanji tempo, stres, jeza, nemir. Pri vsem tem smo pozabili pravilno dihati. Toda kako sploh ugotovimo, ali dihamo pravilno? Nasvet: eno dlan položimo na prsni koš in drugo na predel trebuha. Če se pri dihanju dviguje le prsni koš, je to nepravilno dihanje. Ste to vedeli? Če niste, je skrajni čas, da začnete dihati pravilno. Kajti s tem si boste olajšali marsikaj, predvsem odziv v stresnih situacijah. Prsno dihanje predstavlja dobre in pozitivne učinke
plitko dihanje. Prsni koš se razširi. Ponavadi sledi dvig ramen, kar lahko dolgoročno vodi tudi v napetost ramenskih mišic in vratu. Za ljudi, ki dihajo na ta način, je značilno, da se hitro utrudijo. Trebušno ali preponsko dihanje je ena od normalnih, naravnih in pravilnih oblik dihanja. Trebuh se razširi, trebušna prepona se zniža, kar pomeni, da pljuča dobijo več kisika. Gre za globlje dihanje, ki je počasnejše in sproščujoče. Takšno dihanje uporabljajo predvsem ljudje pri meditacijah. Posledično tudi možgani in srce dobijo več kisika, utrujenosti in zaspanosti ni, sproščene so tudi mišice.
Na primer pri jogi in vzhodnjaških načinih sproščanja ter vadb poznajo še več oblik dihanja, za katere je značilno, da s pravilnim dihanjem ljudje »masiramo« tudi notranje organe. Vsaka pravilna oblika dihanja prinaša samo
na telo ter dušo. Posebej pri stresu, ki je v današnjem času skoraj nepogrešljiv. Ko imamo občutek, da določenega dogodka ali situacije ne moremo obvladati, se pojavi stresni odziv, ki ga občutimo kot spremembo v svojem fizičnem, čustvenem in intelektualnem stanju.
Vendar so vsa ta stanja povezana tudi z dihanjem. To je lahko človekovo orodje. Ali bo z njim stresno situacijo še stopnjeval ali jo bo umiril. Znano je, da stres ni vedno negativen, a v večini primerov je. Bolečina v želodcu, glavoboli, pritisk v prsih, napetost v mišicah, omotičnost, znojenje. Škodljiv stres se odraža tudi pri našem psihičnem počutju. V tem primeru postanemo razdražljivi, zaskrbljeni, nemirni, utrujeni, žalostni, pozabljivi in se težko zberemo. Pravilno dihanje je več kot očitno v teh primerih zdravilo na mestu.
Kadar »udari« stres, so bistvenega pomena tudi tehnike sproščanja. Sproščanje ne pomeni zgolj, da uživamo v konjičku in da pustimo možgane na paši. Gre za proces,
ki zmanjšuje obrabo uma in telesa zaradi vsakdanjih naporov. Za vsako tehniko sproščanja je ključno pravilno dihanje. Tehnike sproščanja vključujejo osredotočanje
na določene dele telesa, na misli, ki jih imamo, in na povečano zavedanje o svojem telesu. Ker so nekatere tehnike izjemno enostavne, se jih lahko lotimo kar sami, brez strokovne pomoči. Vse, kar pri tem potrebujemo, je miren, prijetno osvetljen in ogrevan prostor. Izvajamo jih lahko sede ali leže, pomembno je le udobje.
Vir: Center za krepitev zdravja, Zdravstveni dom Celje
1. Avtogeno sproščanje
Gre za tehniko, pri kateri sta za lajšanje stresa pomembna vizualizacija podob in zavedanje telesa. Zaprite oči, globoko vdihnite in izdihnite ter se osredotočite na posamezne dele svojega telesa. Sprostite napetost mišic v glavi, vratu in ramenih. Nadaljujte s sproščanjem rok, trupa, končajte pa z nogami in s prsti na njih. Odmislite vse težave, s katerimi ste se obremenjevali čez dan in pred časom. Ko ste sproščeni, si zamislite prijetno pokrajino in pri tem sproščeno ter umirjeno dihajte. V mislih si ponavljajte pozitivne spodbude in besede ter jih poskušajte zasidrati v zavest.
2. Sproščanje mišic
Pri tej tehniki se morate osredotočiti na počasno napenjanje in sproščanje vsake mišične skupine posebej, kar vam bo pomagalo prepoznati razliko med napetostjo in sproščenostjo. Tehnike se lahko lotite pri prstih na nogah in nato nadaljujete proti vrhu telesa ali obratno. Pomembno je, da vsako mišico napnete in jo držite v napetem stanju približno pet sekund ter jo nato sprostite za trideset sekund. Vajo ponovite še enkrat in se nato lotite druge mišične skupine.
3. Vizualizacija
Pri tehniki vizualizacije gre za oblikovanje podob v mislih, ki vas ponesejo v miren, sproščujoč kraj ali položaj. Med vizualizacijo poskušajte uporabiti vse svoje čute, vključno z vonjem, vidom, s sluhom in z dotikom. Če si boste predstavljali na primer ležanje ob oceanu, pomislite na vonj slane vode, zvok valovanja morja in na toploto žgočega sonca. Pomembno je, da se vizualizacije lotite v tihem prostoru, da zaprete oči in se znebite oprijetih oblačil, ki vas bodo med sproščanjem le utesnjevala.
Poleg naštetih tehnik sproščanja lahko poskusite obvladovati stres tudi z jogo, s tai čijem, z rekreacijo, meditacijo, s hipnozo in z masažo ali s poslušanjem glasbe.
IZ SVETA ZABAVE
35
Sašo Gačnik - Svarogov zapušča Šank Rock
Po štirih letih skupne poti Sašo Gačnik - Svarogov, ki velja za enega najboljših in najprepo-znavnejših klaviaturistov v Sloveniji, zapušča legendarno slovensko skupino Šank Rock.
Kot je Sašo Gačnik zapisal na družbenih omrežjih, so v skupini prišli do zaključka, da se njihovi pogledi na določene stvari preveč razlikujejo in da je razhod najboljša rešitev. »Vsak konec je nov začetek, zato je čas, da vam zaupam, da je moj solo album z naslovom Duša že v Milanu, kjer dobiva še zadnje zvokovne lepotne popravke in bo javnosti predstavljen že to pomlad.«
Podrobnejših informacij v zvezi s svojim odhodom iz skupine kitarist ni želel povedati. Dodal je le, da so se razšli v prijateljskem duhu in da fantom želi veliko uspeha. Sašo Gačnik se bo bolj osredotočil na solistično pot in sledil svojim sanjam. Zadnji dve leti je v sodelovanju s slovenskimi glasbeniki pripravljal album z naslovom Duša. Kot glasbena producenta se bosta pod album podpisala Martin Štibernik in Jani Hace.
BGO
Ansambel Vikend napoveduje novo zgoščenko
Člani ansambla ob izdaji novega, to je četrtega albuma pripravljajo še veliki koncert. Ta bo v petek, 20. aprila, ob 19. uri v Vinski Gori. Na koncertu bodo nastopili njihovi glasbeni prijatelji, in sicer ansambli Modrijani, Pogum, Naveza, Nemir, Veseli Dolenjci, Akordi, Unikat, Stil, Eros, Mladi Korenjaki in Ansambel Jerneja Kolarja. Fantje obljubljajo odličen koncert in ples do jutra.
Fantje iz ansambla Vikend so vsa leta zelo uspešni na festivalih in so prejeli kar nekaj nagrad. Zdaj predstavljajo tudi nov valček Spomni se. Avtor melodije in priredbe je Igor Podpečan, avtorica besedila je Vera Šolinc.
Fantje so nam o valčku povedali: »Sporočilo pesmi je zanimivo. Nekdo, ki ljubi iz srca, je prevaran, a kljub temu težko pozabi na preteklost. Spominja se vseh lepih trenutkov, podob in predmetov, ki so bili del skupnega življenja. Včasih so lahko čustva do nekoga večja od prevare in je ljubezen večna!«
NT
Sašo Gačnik gre na svoje.
Neisha: Prihaja maj
Čeprav naslov četrte skladbe z Neishinega aktualnega albuma Vrhovi napeljuje, da diši po sveže zaljubljeni optimistični pomladi, v resnici skriva čisto drugačno sporočilo. »Zgodba ni nič kaj lahkotna, govori o krhkosti življenja in lahkotnosti pojmovanja njegovega bistva, ki se skriva v preprostem izkustvu živosti tukaj in zdaj. Minevanje kot prehajanje. Pogrešanje kot sladek spomin. Ljubezen, ki ji ni mar za agregatno stanje. Večni ples dveh src in nasmeh, ki ga na ustnice vrača maj, ves opojen in dehteč,« pravi Neisha.
Neisha je komaj čakala na letošnjo pomlad, saj je to njena najljubša skladba z albuma Vrhovi. Nastala je že pred časom, celo pred nastankom prejšnje plošče. »Nekako je mirno čakala, da dozori, ne samo kot ideja, da dobi pravo dimenzijo v času in prostoru. Tako se je znašla na plošči Vrhovi in se postavila ob bok ostalemu skrbno izbranemu naboru pesmi,« je o skladbi še povedala Neisha.
NT
od m
DODtStT
Peter Zajec
»Kako si prilastiti sosedov vrt.« Zelo mila in kratka moralna zgodbica o neubogljivem zajčku Petru je za potrebe modernih animiranih studijev spremenila zajca v akcijskega junaka, ki občuduje samega sebe, in druge živalce v karikirane različice, ki jih ni mogoče ločiti od katerihkoli drugih bolj ali manj aktualnih živalskih likov v katerihkoli animirankah, ki vam mimogrede padejo na pamet. Čeprav so v filmu na kratko uporabljene ilustracije Beatrix Potter, film niti približno ne gre po poti animiranke Z ljubeznijo, Vincent (Loving Vincent). In kljub temu je animacija edini dejavnik filma, ki še lahko prenese pridevnik »dober«. Prenapihnjena zgodba se razvija v izrazito nelogične smeri, romanca, ki vzcveti, je izrazito nekredibilna. Film je neke vrste križanec med Alvi-nom in veverički (Alvin and the Chipmunks) in animiranim Sam doma (Home Alone) z zajci.
OCENA: 4/10
Tomb Rider
»V iskanju očeta.« V svetu lestvic filmov, posnetih po video-igricah, Tomb Rider naredi več dobrih korakov kot mnogi predhodniki ali konkurenti. Uvodna scena je zanimiva, mistika nenapihnjena in celo »prvi uboj« junakinje je obravnavan s spoštovanjem, ki ga videoigrice ponavadi ne zmorejo. Gojimo lahko določeno upanje, da se bo naslednji film -ki ga zagotovo pričakujemo - izognil še več čerem. Toda navsezadnje je predvsem igralka Alicia Vikander boljša v vzpostavljanju humanizirane, bolj simpatične Lare Croft, kot je scenarij filma Tomb Rider dober v vzpostavljanju samosvoje in zapomnljive avanturistične zgodbe. Zgodbo Tomb Riderja - in njegovo mero formulaičnih pristopov - bomo kmalu pozabili. Nje ne bomo.
OCENA: 5/10
PETER ZUPANC
Moški ne jočejo (Muškarci ne plaću)
Vojne veterane iz držav nekdanje Jugoslavije poveže mirovna organizacija, da bi delili vojne izkušnje in ponovno vzpostavili zaupanje. Toda stara sovraštva kmalu izbruhnejo ... Pomembno: v večkrat nagrajenem koprodukcijskem filmu Alena Drljevića igrata tudi Leon Lučev in Sebastian Cavazza. Kje: Kolosej / art mreža.
Gringo
Nežen poslovnež Harold po incidentu v Mehiki postane žrtev mehiškega kartela in brezkompromisnih plačancev. Nenadoma se znajde na drugi strani zakona. Pomembno: črna komedija s Charlize Theron, z Amando Seyfried, Davidom Oyelowo in Joelom Edgertonom. Kje: kinocentri.
Projekt: Titan (The Titan)
Prihodnost: Zemlja ni več primerna za bivanje. Nekdanji pilot zračnih sil Rick je izbran za tajni vladni poskus ustvarjanja človeka, ki je sposoben preživeti na Saturnovi luni Titanu. Toda eksperiment ni točno tisto, kar se zdi, da je ... Pomembno: v ZF-trilerju igra Sam Worthingthon (Avatar). Kje: kinocentri.
PZ
36
AKCIJA
1. Eros Golnar
3 C3, SŠSDL
7. Nik Skerbiš
4.c, GCC
V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
■	SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠOLSKEGA CENTRA CELJE (SŠSDL)
■	GIMNAZIJE CELJE -CENTER (GCC)
■	SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE (SZŠC)
V sedmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant lahko bralci ponovno izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Februarska zmagovalca sta Monika Vrečko in Andraž Hrastnik, marca sta zmagala Eva Jurhar in Nejc Tevč.
Ta mesec boste izbirali še med zadnjimi kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega. Finalni del bo maja in v prvi polovici junija. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - skuter in električno rolko - pomerila na javni prireditvi, ki bo 22. junija na Glavnem trgu v Celju.
Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata ves tisti mesec, ko je ta predstavljen s portretno fotografijo. V eni od izdaj časopisa se bo predstavil tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V finalnem delu lahko sto točk podelita še enkrat.
Pravila glasovanja Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado.
NAJ MATURANTKA
IN NA1 MATU^H
SEDMA SEZONA AKCIJE, foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja
2. Špela Koštomaj
3 C3, SŠSDL
3.	Rožle Stajner
4.a,	GCC
4. Samantha Maya Šolaja
4.a, GCC
5. Jaka Romih
4.b, GCC
6. Teja Šterpin
4. b, GCC
8. Kornelia Wravor
4.c, GCC
9. Crt Pantner
4.č, GCC
10. Ina Lednik
4.č, GCC
11. Maja Cilenšek 4.h, GCC
12. Nace Kovačič 4.i, GCC
13. Klementina Zavšek 4.i, GCC
14. Tomaž Šeligo 4.j, GCC
15.Lara Kovačič 4.j, GCC
16. Šimen
Ribič 4.a, SZŠC
17. Patricija Gorenjak 4.a, SZŠC
18. Izak Kanjir 4.b, SZŠC
19. Nika Podgrajšek 4.b, SZŠC
20. Nina Aberšek
4.c, SZŠC
21. Tilen Gradič
4.d, SZŠC
22. Lara Ulaga
4.d, SZŠC
23. Urban Grobelšek
4.e, SZŠC
24. Anika Jagarinec
4.e, SZŠC
25. Natalija Majoranc 4. KTA, SZŠC
26. Sara Lamprečnik 4. KTA, SZŠC
27. Laura Crepinšek 4. KTB, SZŠC
28. Sara Cverlin
4. KTB, SZŠC
29. Srečko Želimorski 3. FB, SZŠC
www.nt-rc.si
30. Tamara Hemčič 3. FB, SZŠC
31. Urh Jeram
3. GB, SZŠC
32.Zehra Muharemović
3. GB, SZŠC
If
Novi tednik in Radio Celje
Glasujem ZA naj maturanta / naj maturantko
Pod zaporedno številko: ^^ Ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
Ime in priimek:
Naslov:
Ste naročnik Novega tednika? U DA И NE
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Za aprilske kandidate lahko glasujete do vključno ponedeljka, 30. aprila do 12. ure! Zmagovalca aprilskega kroga glasovanja bomo objavili 3. maja.
Glasujte za svojega kandidata
Tudi letos se sodelovanje v akciji splača, saj sta glavni nagradi res privlačni, to sta
skuter in električna rolka!
FRMC'BILclfjTc
Ф\
V

Klementina Zavšek
AKCIJA
37
Tomaž Šeligo
38
BRALCI POROČEVALCI
Dvajset let ubranega prepevanja Ljudskih pevk iz Jezerc
Ljudske pevke iz Jezerc, ki delujejo v okviru KUD Šmartno v Rožni dolini, so 24. februarja priredile lep in nepozaben dogodek v počastitev dvajsete obletnice svojega delovanja. Napolnile so dvorano novega večnamenskega doma krajanov. Z delovanjem ohranjajo dediščino in plemenitijo življenje v Šmartnem v Rožni dolini.
Pevke Simona Lebič, Marjeta Vozlič, Martina Čerčnik, Darinka Kos, Marija Lebič, Marija Strenčan in pevec Ivan Čerčnik so v dveh desetletjih
imeli številne nastope v domačem kraju in širši celjski regiji, kjer so bili s svojim ubranim petjem vedno dobrodošli in lepo sprejeti. Pot jih je ponesla tudi na Češko, kjer je skupina predstavila slovensko ljudsko pesem, besedo, izročilo in življenje v slovenski vasi.
Na prireditvi ob dvajseti obletnici delovanja so program popestrili gostje: Darja Brežnik s spremljavo na harmoniko in z lepo samostojno točko, Neža Turnšek, Ana Strenčan in Urška Kos, ki so zapele z ljudskimi pevkami,
Kvartet Grče z Dobrne, Veseli Pruhovčani KD Galicaja in družina Kos s Ponikve pri Žalcu, ki je poudarila pomen družinskega življenja tudi pri tovrstnem ustvarjanju, saj se prav v družinskem gnezdu pletejo vrednote, v skladu s katerimi živijo in pojejo Ljudske pevke iz Jezerc. Režisersko vlogo in scenarij dogodka je prevzela Anka Dimec, ki je tudi pred dvajsetimi leti spodbudila pevke k ustanovitvi skupine. Program sta z lepo besedo povezovala Urška Potočnik in Miran Čerčnik.
Ob koncu prireditve je skupino pozdravil in ji čestital za uspešno delo tudi Živko Be-škovnik iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Celje. Vsem aktivnim in nekdanjim pevkam ter pevcu je podelil Maroltove značke.
Pesmi ljudskih pevk niso zgolj melodije z življenjskim sporočilom, temveč so življenje, ki ga opevajo in v skladu z njim živijo od malih nog. V zibelko so jim bile položene vrednote, povezane z delom in ljubeznijo do zemlje, s katero sobivajo. In kljub vsej tehno-
logiji jo še vedno obdelujejo s svojimi rokami. Še pred ustanovitvijo skupine so s sosedi vedno rade zapele - ob in po končanem delu. Ko ponosno pojejo »pesmi kot mati nekoč,« pripovedujejo, da so s tem izročilom zrasle, ga sprejele v svoje naročje in ga oplemenitile vsaka po svoje. Vrednote svojih babic in dedkov globoko čutijo in ko jih prenesejo v ubrano petje, lahko to začutimo tudi poslušalci.
V dvajsetih letih delovanja so posnele dve zgoščenki: Pesmi iz Martinove fare in Naša
pesem. Lepa zakladnica, ki bo ostala. In upamo lahko, da bo tudi mlajši rod navdihovala ter spodbudila k tovrstnemu petju. Na dogodku smo že imeli priložnost slišati podmladek najstarejše med pevkami in tudi že uveljavljen mlad šmartinski glas Neže Turnšek. Vse to daje upanje, da se bo pesem, kot so jo peli nekoč, ohranila. Tudi Ljudske pevke iz Jezerc si želijo, da bi se ljudska pesem v Šmartnem v Rožni dolini slišala še naprej.
DARJA GRDINA Foto: Vlado Kotnik
Mi praznujemo, vas pa obdarujemo!
Praznujemo z znižanjem cen paketov Al Domači net in Google Chromecast 2.

1499C
™ * na mesec
Al Domači net 1
Več na Al.si/rojstni-dan
Google Chromecast
Posebna ponudba zajema popust na mesečno naročnino paketov Al Domači net 1,2 in 3 v višini 10 € za obdobje 24 mesecev od sklenitve naročniške pogodbe in velja za vse nove in po pogojih pogodbe o zagotovitvi posebne ugodnosti obstoječe naročnike paketov Al, ki od 3. 4. 2018 do vključno 30. 4. 2018 sklenejo naročniško razmerje za paket Al Domači net 1, 2 ali 3 ter hkrati sklenejo Pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti, s katero se na ta paket vežejo za 24 mesecev. Pogoj za sklenitev naročniškega razmerja je razpoložljivost omrežnih kapacitet, Hitrosti prenosa podatkov predstavljajo najvišje možne hitrosti. Po porabi 200 GB znotraj obračunskega cikla se hitrost prenosa zniža na največ 2/1 Mbit/s. Ponudba ni združljiva z ostalimi ugodnostmi Al. Popust v višini 25 % velja od 3.4.2018 do 30-4.2018 na redno ceno Google Chromecast 2 in ga lahko izkoristijo vsi obstoječi in novi naročniki paketov Al Domači net. Zaloge so omejene. Cene vključujejo DDV. Za pakete veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike oziroma za pravne osebe in podjetnike in Posebni pogoji za mobilne storitve ter Dodatni opis paketov Al Domači net 1, 2 in 3, ki so skupaj s cenami storitev na voljo na 040 40 40 40, Al.si in na prodajnih mestih Al. Al Slovenija, d. d., Šmartinslca 134b, 1000 Ljubljana.
BRALCI POROČEVALCI
39
Velikanski hren
Matija Žerjav iz Klanca pri Dobrni je pred veliko nočjo kar 20 minut izkopaval hren v domačem vrtu. Nazadnje je iz zemlje potegnil ogromno rastlino s 15 koreninami, ki je tehtala skoraj tri kilograme. Hrena je bilo dovolj še za številne prijatelje. Vnukinja Katja je bila tako navdušena nad najdbo, da je poskrbela za spominsko fotografijo.
Štorklji spet na Ljubečni
»Prišli sta!« Kot blisk se je razširila novica po Ljubečni, da sta prileteli štorklji. V petek zjutraj so ju prvi opazili sosedje blizu njunega gnezda.
Hitro razširjena vest ponovno kaže, kako so krajani povezani s temi pticami in kako željno jih vsako leto pričakujejo. Pravijo, da se letos obnašata drugače kot prejšnja leta. Prileteli sta skupaj, kar v prejšnjih letih ni bil običaj. Gnezda nista niti veliko popravljali in čistili. Takoj sta se začeli pariti. V teh dneh je v gnezdu zagotovo že kakšno jajce. Hudomušneži pravijo, da se jima mudi, ker sta nekaj dni zamujala. Sosedje ob gnezdu se bodo po tradiciji zbrali že prihodnji teden, da bodo obeležili prihod in jima »izrekli« dobrodošlico z željo, da bi bil podmladek čim bolj krepak. MB
Uspehi dijakov in študentov na sejmu Flora
Sejem Flora v Celju je bil le eden od petih sejmov v okviru sejemskega dogajanja na celjskem sejmišču na pragu pomladi. Spet je prikazal novosti in ideje s področja vrtnarstva in cvetličarstva. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja je na sejmu prisotna že od začetka.
V okviru sejma je bilo v petek, 16. marca, državno tekmovanje, kjer so se v spretnostih in veščinah pomerili dijaki in študentje s področja hortikulture in aranžerstva. Konkurenca je bila na vseh tekmovalnih področjih na zelo visoki ravni, zato smo še toliko bolj veseli uspehov naših dijakov in študentov.
Vodilna nit tekmovanja za vrtnarje in cvetličarje je bilo praznovanje velike noči. Vrtnarji so v tekmovalni predstavitvi pripravili terasno zasaditev. Med sedmimi ekipami sta Borut Pustatičnik in Angelika Vasle, oba dijaka 3. letnika programa Hortikulturni tehnik, dosegla drugo mesto. Njuna mentorica sem bila Romana Špes.
Petnajst ekip cvetličarjev je tekmovalo v dveh kategorijah: izdelavi v roki vezanega šopka na temo pomladi in fantazijski kreaciji na temo velike noči. Pri obeh kreacijah so lahko tekmovalci uporabili predhodno pripravljene konstrukcije. V skupni razvrstitvi mladih cvetličarjev je Tanja Podkrižnik, ki obiskuje 2. letnik programa Hortikulturni tehnik, osvojila drugo mesto in Anja Knez, dijakinja 4. letnika diferencialnega programa Horti-kulturni tehnik, tretje mesto. Obema dijakinjama je bila mentorica Ana Sotošek. V posamezni kategoriji, izdelavi šopka, je Tilen Lipnik osvojil prvo mesto. Tilen je prekaljen tekmovalec, saj je osvojil že kar nekaj nagrad na florističnem področju, sicer pa obiskuje 3. letnik programa Hortikulturni tehnik. Njegova mentorica je bila Mojca Sodin. V isti kategoriji je Tanja Podkrižnik osvojila še tretje mesto.
Našo šolo je med tekmovalci cvetličarjev zastopala še Nina Kolar, ki je v skupni uvrstitvi zasedla šesto mesto, z mentorico Ano Sotošek. Med vrtnarji sta sodelovali še dve ekipi: Magdalena
Prvo mesto v kategoriji v roki vezanega šopka, avtor Tilen Lipnik
Lazar, študentka 2. letnika hortikulture, s Tjašo Razgoršek, dijakinjo 3. letnika progama Hortikulturni tehnik, pod vodstvom mentorice Mojce Sodin in Gašper Kunst ter Sara Pečnik, oba dijaka 2. letnika programa Hortikulturni tehnik, z mentorjem Sergejem Kosom.
Na tekmovanju iz aranžerstva sta tretje mesto osvojili Žana Korenjak in Tinkara Stropnik iz 3. letnika programa Aranžerski tehnik, in sicer pod mentorstvom Petre Pižmoht.
Vse dni smo na sejmu aktivno sodelovali s predstavitvijo naših izobraževalnih programov na razstavnem prostoru. V soboto, 17. marca, smo na osrednjem odru pripravili tradicionalno predstavitev Slovenska poroka na temo smernic poročnih šopkov. Našim profesorjem in dijakom se je na odru pridružil tudi Simon Ogrizek, predstavnik sekcije cvetličarjev. Prireditev so popestrili dijaki z glasbenimi točkami in s pripravo dialo-
ga, v katerem so razmišljali o dogodku, kot je poroka.
Vsem sodelujočim, ki so se udeležili tekmovanja, čestitamo za sodelovanje, saj je za to potrebno veliko poguma in dodatnega dela. Prepričani smo, da mladim ne bo zmanjkalo kreativnosti in tekmovalnega duha ter da bomo tudi v prihodnje lahko sledili njihovim uspehom.
ROMANA ŠPES Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Številna odličja na Temsigu
V	sredo, 21. marca, je bil zaključni koncert izbranih pr-vonagrajencev v Ljubljani, s čimer se je končalo še zadnje dejanje že 47. Temsiga, tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije.
V	tem letu so mladi tekmovali v disciplinah violina, viola, violončelo, kontrabas, kitara, harfa, citre, orgle, komorne skupine s pihali in solfeggio. Tudi učenci Glasbene šole Celje in dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo skupaj s I. gimnazijo v Celju, so v tem letu dosegli izjemne rezultate. Skupaj so osvojili sedem zlatih plaket, 25 srebrnih plaket, šest bronastih plaket, šest priznanj za udeležbo, med temi še eno prvo nagrado, eno drugo nagrado ter pet tretjih nagrad in še dve posebni priznanji za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja.
Najvišja odličja so prejeli Neža Hladnik, harfa (zlata plaketa, mentorica Erika Frantar), Bor Mihelak, kontrabas (zlata plaketa, tretja nagrada, posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja, mentor Miha Firšt, korepetitor Jernej Kirbiš), Trio Flutiano: Manca Klepej, Anja Križnik, Tia Rozoničnik, komorne skupine s pihali (zlata plaketa, tretja nagrada, mentorica Mirjana Brežnik), Jakob Zimšek, orgle (zlata plaketa, tretja nagrada, mentorica Katarina Arlič Leban), Eva Vrečko, violina (zlata plaketa, mentorica Petra Arlati Kovačič, korepetitor: Davorin Dolinšek), Dominika Kastelic, harfa (zlata plaketa, tretja nagrada, mentorica Erika Frantar), Bor Kračun Pižmoht, violončelo (zlata plaketa, prva nagrada, mentorica Tina Rejc Krošelj, korepetitorka Simona Moškotevc Guzej).
Vsem tekmovalcem, mentorjem in korepetitorjem iskreno čestitamo za izvrstne uspehe.	ML
40
BRALCI POROČEVALCI
Stroka nas povezuje
Gastronomija je dejavnost, v kateri uživam in ustvarjam. Obiskujem program Gastronom hotelir v Šoli za storitvene dejavnosti ŠC Velenje.
Vesela sem, da so se nam za dva tedna pri rednem pouku v okviru projekta Erasmus - Stroka nas veže - pridružili dijaki programa Kuhar in natakar iz Obrtne šole v Koprivnici. Skupaj smo raziskovali in se učili novih znanj ga-stronomije skozi teorijo in prakso ter tudi predajali znanje gastronomije drug
drugemu in tako še bolj spoznavali to področje. V kuhinji smo pripravljali različne pomladne in praznične jedi, povezane z veliko nočjo, pri strežbi smo pripravljali pogrinjke, zlagali prtičke in se učili vse o serviranju ter deserviranju postrežbe gosta. Povezovali smo se tudi pri drugih predmetih, pri tujem jeziku, šivanju, pridobivali smo znanja ekonomije in tako navezovali prijateljstva.
Tudi Slovenijo smo jim predstavili s pomočjo strokovne ekskurzije, ko
so si ogledali različne kraje in mesta ter spoznali različne strokovnjake s področja gastronomije/ kuharstva in strežbe. Spoznali smo njihov način dela in njihovo pot do uspeha.
Ob vsem doživetju sem vesela, da sem se odločila za ta poklic, predvsem pa si želim, da bi nekoč postala vodja oziroma direktorica hotela.
Želim si še več tovrstnih izmenjav s tujino in čim prej tudi datum, ko bomo mi šli v Koprivnico.
MARTINA JELEN, 1. GH ŠC Velenje, Šola za storitvene dejavnosti Foto: NAREKS
Mednarodna izmenjava
Od 12. do 16. marca smo v Osnovni šoli Frana Roša gostili učence in njihove mentorje iz petih evropskih držav: Španije, Nemčije, Estonije, Grčije in Turčije. Vse omenjene države sodelujejo v projektu Velike mojstrovine evropske literature (Great Masterpieces of the European Literature).
Nekaj dejavnosti je bilo povezanih z osnovno temo projekta. Učenci so spoznavali vsebine pomembnih literarnih del držav partneric, ki so jih najprej predstavili na bralni čajanki v Osrednji knjižnici Celje, nato so na temo predstavljenih knjig ustvarjali plakate, spletne stripe in kvize. Skupina učencev je posnela tudi kratek film.
V tednu obiska je vsa šola živela v duhu mednarodnega druženja v času pouka in popoldanskih dejavnosti. Gostom smo želeli pokazati tudi nekaj drobcev bogate celjske zgodovine - Stari grad in mestno jedro z vsemi znamenitostmi. Hkrati smo jim želeli pokazati, da je Celje tudi mesto mladih - bili smo v kinu in na kegljanju. Poseben vtis je na goste naredil obisk Mestne občine Celje, kjer nas je v prijetnem vzdušju s pozdravom v jezikih vseh udeležencev sprejel župan Bojan Šrot.
Dogajanje tedna najbolje povzamejo besede roševke Lane Bek iz 7.a razreda: »Najbolj mi je bilo všeč, da sem spoznala nove ljudi. Mislim, da sem napredovala v znanju angleščine, saj sem se lahko pogovarjala z učenci iz tujih držav, z njimi sodelovala in jim pomagala. Na računalniku znam zdaj narediti svoj kviz, strip in uporabljati aplikaciji Kahoot in Pixton. Mislim, da sem postala bolj samozavestna, saj sem s tujci govorila angleško, in še bolj družabna, potem ko smo igrali socialne in športne igre.«
Učiteljem in vsem delavcem šole nam po obisku ostaja prijeten občutek zadovoljstva in ponosa, saj so vsi obiskovalci odhajali s številnimi zahvalami in pohvalami, kako »vljudni, srčni in prijazni so naši učenci«.
Mentorici dejavnosti: NATAŠA GAJŠEK KLJUČARIČ, MAJA SKAKIĆ
Na sejmu Altermed 2018
Na sejmu Altermed je 82 slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanov, med njimi tudi Ekonomska šola Celje, predstavilo svoje aktivnosti v okviru mednarodnega projekta Ekošola.
Našo šolo smo predstavljali dijaki iz 3.a-razreda: Nuša Vahter, Maja Mušić, Maj Medvešek in Luka Šuster. Predstavili smo aktivnosti učnega podjetja Vesele tačke in s svojo predstavitvijo očarali strokovno komisijo. Na sejmu je bilo zelo prijetno, veliko poučnega smo se naučili in dobili ogromno neprecenljivih izkušenj.
Z nami so bile na sejmu tudi profesorice Manja Ferme Rajtmajer, Alenka Pavlin in Dora Glavnik, ki se jim zahvaljujemo za vso podporo in pomoč.
NUŠA VAHTER, MAJA MUŠIĆ, MAJ MEDVEŠEK, LUKA ŠUSTER
Razstavlja sedemdeset likovnikov
V marcu praznujemo kar dva praznika, dan žena in materinski dan. Ena izjemnih pozornosti in velik poklon je zagotovo razstava Žena - mati, ki so jo pripravili likovna sekcija KUD Polzela, Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in učenci OŠ Polzela s podružnico Andraž.
Hvaležnost sodelujočim je ob začetku odprtja razstave v petek, 16. marca, s posebej izbranimi besedami izrazil predsednik KUD Polzela Marko Slokar. Vsem sedemdesetim razstavljavcem in razstavljavkam so podelili cvet in priznanje za sodelovanje na razstavi. Tudi predsednica likovne sekcije Mojca Korošec je izrekla zahvalo vsem in poudarila, da je to že deseta razstava na to temo. V različnih tehnikah razstavlja sedemdeset likovnikov amaterjev, od tega 33 mladih iz OŠ Polzela in POŠ Andraž. Razstavo je odprl podžupan Igor Pungartnik, ki je marčevskim slavljenkam čestital in jim zaželel vse dobro. V kulturnem programu sta nastopila vokalni kvintet Lastovka in recitatorka Stanka Kopušar.
Razstava v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli je bila odprta do 26. marca, do 19. aprila pa bo na ogled v gradu Komenda.	TT
BRALCI POROČEVALCI
41
Materinski dan na Ostrožnem
Po dolgem, dolgem času se na Ostrožno vrača živahno delo mladine PGD Ostrožno z mentorji. To se je izredno lepo pokazalo z organizacijo otroške maškarade in s proslavo ob materinskem dnevu 18. marca. Za vse to je odgovoren in zaslužen novi predsednik društva Andrej Čuček.
Program je obsegal 16 točk in med nastopajočimi smo bili tudi mi, Etno skupina Sončnice, ki deluje pri DU Ostrožno. Ko sem opazovala te čudovite otroke staršev gasilcev, nisem mogla, da se ne bi spomnila, da sem bila v njihovi vlogi tudi jaz, vendar pred 60 leti in več, ko je proslave ob dnevu žena organizirala učiteljica Marinčeva. Moram napisati, da so bile v dvorani združene tri generacije: otroci, njihovi starši, babice in upokojenci.
Na lepo izdelanih otroških vizitkah (veliko jih je ostalo v košarici - pripravljene pa so bile za mamice in babice) so zapisali nekaj posebnega - veličastnega:
-	Noben cvet ni tako lep, kot je lepa ženska.
-	Noben vetrič ne piha tako nežno, kot je nežna ženska.
-	Noben kamen ni tako trden, kot je trdna ženska.
-	Nihče ne premore toliko ljubezni, kot jo ima v sebi ženska.
-	Pohvale vredno in veliko volje še naprej!
MARIJA JEVNIŠEK, Etno skupina Sončnice
Prva LTT-aktivnost v okviru projekta E-world
Med 19. in 23. marcem je v Celju v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC potekalo prvo delovno srečanje v okviru projekta E-world. Na srečanju so poleg dijakov SŠKER sodelovali še dijaki iz štirih evropskih držav: Francije, Portugalske, Španije in Turčije. Delali so v skupinah, katerih naloga je bila zasnovati mini projekte s področja elektrotehnike.
Delo je temeljilo na treh korakih: učenje-delo-poučevanje. Ustvarili so odlične videoposnetke in knjižice, namenjene dijakom, ki se želijo naučiti osnov iz obravnavane tematike mini projektov. Prav tako so izboljšali svoje komunikacijske sposobnosti, saj so se dijaki iz različnih držav sporazumevali v angleškem jeziku. Vsi dijaki so bili aktivno vključeni v projekt, delo pa je potekalo v prijetnem in sproščenem ozračju. Izvedli so naslednje mini projekte: KNX-inteligentne inštalacije - mentorja Matjaž Drame in Marko Vrečko, Elektronika v gospodinjskih aparatih - mentorja Gregor Kramer in Matej Kališek, Kako izdelati elektronsko vezje - mentor Janko Holobar, Sprememba smeri vrtenja trifaznega asinhronega motorja - mentor Metod Trunkl.
V projektu so se predstavili tudi glasbeniki, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z glasbo, nekateri od njih pa se tudi vzporedno glasbeno izobražujejo na I. gimnaziji v Celju in v Glasbeni šoli Celje.
Mednarodni projekt je odlična izkušnja za vse sodelujoče, saj predstavlja ne le strokovno nadgradnjo, ampak pomeni tudi bogato kulturno in osebnostno izkušnjo.
ANDREJ GRILC
V prvem dejanju nove sezone naročniške akcije Do polnega vozička brez mošnjička smo 4. aprila razveselili Jožico Gradišnik.
Z izpolnjenim kuponom in s srečo pri žrebu je dobila pravico, da prva usmerja Luko Žerjava med policami Tuševega hipermarketa. Med divjim tekom med policami je v vozičku pristalo veliko mesnih dobrot. Z ostalimi izdelki je končni znesek, ki ga je privarčevala gospa Jožica, znašal 115,07 evra. Čestitamo!
Foto: SHERPA
Eva in Luka nakupujeta za vas brezplačno
Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15
KUPON
|me in priimekj Naslov: Telefon:
novi tednik radio celie
IE-mail:l
Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik) Številka TUS KLUBA (če ste član): |Lastnoročni podpis:|_
ГА1
Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, PrešernovaligllBOOO Celje.
pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.comj
lUdeleženec dovoli organizatorjema zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z| veljavnim Zakonom o varstvu osebnih poda tkov.
42
ŽIVALSKI SVET
Da bi bil njihov vsakdan lepši
Zavod Muri z Vranskega pomaga živalim, ki se znajdejo v stiski - Zbiranje do-nacij za tekališče psov v zavetišču Zonzani
Kljub nenehnemu opozarjanju, da si tudi živali zaslužijo dostojno življenje, jih je na žalost še vedno veliko zavrženih in zanemarjenih. Da bi bilo takšnih primerov čim manj, si prizadeva novoustanovljeni Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri z Vranskega. Njegovo osnovno poslanstvo je pomagati živalim, ki se znajdejo v stiski, in lastnikom, ki zaradi različnih razlogov svojim hišnim ljubljenčkom ne morejo zagotoviti veterinarskih storitev in hrane.
Zavod Muri deluje od letošnjega januarja. Njegova ustanoviteljica Katjuša Ra-jovec pravi, da je njegovo poimenovanje tesno povezano z razlogom za njegov nastanek. Ime je namreč dobil po njenem prvem rešenčku, 16-letnem mešančku Muriju, ki ga je spoznala ob nakupu hiše na Vranskem. »Lastnica se je preselila v Ljubljano in žal v tistem trenutku ni videla druge rešitve, kot da Murija evtanazira. S partnerjem sva se odločila, da ga bova posvojila, misleč, da bo z nami še kakšno leto ali dve. Vse nas je presenetil, saj smo skupaj živeli še pet let.« Murijeva zgodba na žalost ni osamljen primer. Pogosto se namreč dogaja, da živali po smrti lastnika ali po njegovem odhodu v dom naenkrat postanejo »breme« svojcev, ki se pogosto odločijo za njihovo evta-nazijo, oddajo v zavetišče ali jih celo pustijo v prazni hiši in jih obiskujejo nekajkrat tedensko.
Žalostne usode
Prostovoljci zavoda Muri s Katjušo Rajovec na čelu si prizadevajo, da bi bilo takšnih primerov čim manj. Skrbijo za sterilizacije in kastracije mačk
in psov, zapuščenim živalim iščejo nove domove, pomagajo lastnikom, ki sami ne morejo poskrbeti za veterinarske storitve, javnost ozaveščajo o pravilnem ravnanju z živalmi in odgovornem lastništvu ter se povezujejo z zavetišči za zapuščene živali. Največ sodelujejo z bližnjim zavetiščem Zonzani, kjer pomagajo sprehajati pse in jim iskati nove domove. Rajovčeva je presenečena nad velikim številom oddanih živali, ki se znajdejo v zavetišču, ko se njihovim lastnikom ne da več skrbeti zanje. Nič manj je ne žalostijo hude zlorabe, ki smo jih bili do zdaj vajeni spremljati le v tujih medijih, a so na žalost resničnost tudi v Sloveniji. »Nazadnje nas je pretresel primer dveh odvzetih psov. Oba sta bila nesocializirana, predvsem v smislu strahu. Eden je imel na sebi približno pet centimetrov debelo plast trde zbite umazanije. Tako zelo je
bilo hudo, da niti veterinarji niso vedeli, kaj lahko pričakujejo pod vso umazanijo. Izkazalo se je, da tkivo še ni bilo prizadeto.« Psičko so nato s pomočjo zavoda Muri oddali izkušenim lastnikom, drugega, 14-letnega psa Jerryja pa v začasno skrbništvo, od koder so pred dnevi sporočili, da bo ostal tam za vedno.
Nadgradnja ograje
Takšni spodbudni primeri Rajovčevi dajejo še dodatno motivacijo pri pomoči živalim. Z ostalimi prostovoljci v zavodu trenutno v prvi vrsti zbira denar za postavitev ograje za izpust v zavetišču Zonzani, ki deluje na podlagi financiranja občin. A te zagotavljajo denar zgolj za osnovno oskrbo, ki vključuje namestitev in ustrezno veterinarsko oskrbo do 30. dneva bivanja. »Glede na to, da ima zavetišče dovolj zemljišča tik ob zgradbi, smo
Psička Kara, stara 18 mesecev, išče dom, kjer jo bodo obravnavali kot družinskega člana. Je sterilizirana, cepljena in čipirana. Najdena je bila v okolici osnovne šole, kjer je iskala pozornost otrok in se z njimi tudi igrala.
Prostovoljci zavoda Muri s Katjušo Rajovec na čelu pomagajo živalim, ki se znajdejo v stiski, in lastnikom, ki zaradi različnih razlogov svojim hišnim ljubljenčkom ne morejo zagotoviti veterinarskih storitev in hrane.
Največ sodelujejo z bližnjim zavetiščem Zonzani, kjer pomagajo sprehajati pse in jim iskati nove domove.
se odločili, da bomo začeli zbirati denar za postavitev ograjenega prostora z namenom možnosti izpusta psov. Na ta način bi bilo psom bivanje v zavetišču manj stresno. Imeli bi možnost tekanja in druženja z drugimi psi pod nadzorom, hkrati bi bilo lažje učenje socializacije nekaterih psov.« V ta namen so že februarja organizirali licitacije, s katerimi so pridobili nekaj denarja. Za junija načrtujejo še organizacijo dogodka Te-kališče za tačke, s katerim bi s pomočjo druženja in aktivnosti s kužki v zavetišču zbirali prostovoljne prispevke. Zavod Muri se financira zgolj na podlagi donacij in prostovoljnih prispevkov. Vedno so dobrodošli tudi rabljeni povodci, hrana, ovratnice oziroma oprsnice, odeje, brisače, transportni boksi, kletke in praskalniki.
Sodelovanje s šolami
Njegovi načrti so v veliki meri povezani z vsakodnevnimi aktivnostmi, ki jih izvaja v dobrobit živali. Tudi v prihodnje si želijo v zavodu dobro sodelovanje z zavetišči. »Naš namen je delovati predvsem lokalno in ozave-ščati ljudi o pomenu odgovornega lastništva. Žal se še vedno premalo ljudi zaveda, da ima tudi pes, mačka ali druga žival svoje potrebe, ki nikakor niso zgolj hrana in voda,« opozarja ustanoviteljica zavoda Muri, ki si želi, da bi sčasoma začeli sodelovati tudi s šolami in z vrtci, saj meni, da je o primernem ravnanju z živalmi treba opozarjati že najmlajše in s tem preprečiti neprimerno ravnanje neozaveščenih lastnikov živali.
ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv
Prostovoljci zavoda Muri skrbijo za sterilizacije in kastracije mačk in psov, zapuščenim živalim iščejo nove domove, javnost ozaveščajo o pravilnem ravnanju z živalmi in odgovornem lastništvu ter sodelujejo z zavetišči za zapuščene živali.
PODLISTEK / BUKVARNA
43
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
kamra
Dr. Milko Mikola
Pobeg Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje (5)
Priprave na pobeg Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Baraka nekdanjega kazenskega taborišča Kočevje
Max Adolf Westen je, kot smo že v uvodu zapisali, 15-letno zaporno kazen prestajal v kazenskem taborišču Kočevje, kjer je delal pri obnovi tekstilne tovarne Teksti-lana. Vendar ne dolgo, saj mu je že novembra 1945 uspelo pobegniti.
Pri organizaciji in izvedbi njegovega pobega naj bi tako ali drugače sodelovalo kar 13 oseb. To so bili Karol Žerovnik iz Celja, Anica Krajnc iz Renč pri Framu, Franc Samec s Spodnje Hudinje, Viktor Železnik iz Celja, Franc Žohar iz Celja, Robert Kancijan iz Celja, Jože Šerbinek iz Kresnic, Kristina Mautner iz Studencev pri Mariboru, Julijana Mautner iz Gornjih Radvanj, Evgen Oblak iz Celja, Ulrik Šerbinek iz Kresnic, Gabrijela Pulko iz Studencev pri Mariboru in Alojz Kos iz Celja. Njegov ilegalni prehod čez jugoslo-
vansko-avstrijsko mejo naj bi organiziral Franc Železnik, ki ga je Ozna verjetno likvidirala.
Ker je Ozna med organizatorji pobega verjetno imela svojega sodelavca, jih je uspela kmalu izslediti in aretirati. Vsi so bili nato na procesu pred Okrožnim sodiščem v Celju, ki je bil 9. septembra 1946, obsojeni na različno dolge prostostne kazni s prisilnim delom. V sodbi, ki jim jo je izreklo omenjeno sodišče, je opis priprav na pobeg Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje sicer podan, vendar zgolj okvirno. Veliko bolj natančno je ta opis podan v izjavi, ki jo je Udbi (naslednici Ozne) podala neka njena sodelavka. O njej je mogoče ugotoviti samo, da je bila zadolžena za poročanje o delovanju Westnov v Avstriji oziroma Švici, ne pa tudi njenega imena in priimka. Podatki, ki jih navaja sodelavka Udbe v svoji izjavi, v glavnem temeljijo na navedbah Anice Kukovič, ki je bila ena od organizatorjev pobega.
Tako v omenjeni sodbi Okrožnega sodišča v Celju kot tudi v izjavi te sodelavke Udbe sta bila kot glavna organizatorja pobega navedena Karol Žerov-nik in Anica Kranjc. Žerovnik je bil od leta 1942 uslužbenec v Westnovi tovarni, po vojni je v njej vodil nabavni oddelek; Anica Kranjc je bila od leta 1943 pri Westnih kuharica in je septembra 1944 skupaj z Adol-fom Westnom ml. in njegovo
ženo ter njunima hčerama odšla v Avstrijo. Žerovnik naj bi se za organiziranje pobega Maxa Adolfa Westna odločil, ker ga je spoštoval in cenil, Anica Kranjc pa zato, ker naj bi bila vanj zaljubljena, čeprav je bila poročena.
Nekega dne septembra 1945 je Kranjčeva ilegalno prestopila avstrijsko-jugoslovansko mejo in se v Celju sestala s Karolom Žerovnikom. Ta ji je ob tej priložnosti povedal, da je Max Adolf Westen zaprt v Kočevju, kjer dela v tovarni, in da je v tisti tovarni za vratarja ista oseba, ki je bila nekaj let prej za vratarja v Westnovi tovarni. Kranjčeva je sklenila, da ga bo šla obiskat, kar je v začetku oktobra tudi storila. V Kočevje se je odpeljala skupaj z Žerovni-kom in Železnikom, in sicer z avtom, ki ga je Železnik vzel v nekdanjem Westnovem podjetju. Ko so prispeli v Kočevje, so šli takoj pred taborišče in tam izvedeli, da Max Adolf Westen dela nekje zunaj. Potem ko so zanj izročili paket s perilom in hrano, jim je stražar pokazal, v kateri smeri morajo iti. Našli so ga, ko je skupaj z drugimi zaporniki kopal nek hrib. Ko ga je Kranjčeva zagledala, je začela jokati, saj ga je bila navajena videti vedno elegantnega, zdaj pa je bil pred njo ves strgan in blaten. Potem ko mu je izročila pozdrave od žene, matere in očeta ter otrok, so se začeli pogovarjati, kako bi organizirali njegov pobeg iz taborišča. Nato so se vrnili v Celje.
Slavenka Drakulič: Mileva Einstein. Teorija žalosti
Pametna ženska, ki se je ob genialnem možu odrekla sebi
Teorija žalosti ni samo roman o Milevi Marić Einstein, soprogi slavnega fizika, ki je možu pomagala pri matematičnih izračunih in razvoju teorije relativnosti, temveč je tudi roman o vseh ženskah sveta, ki so postale žrtve okoliščin in časa, v katerem so živele.
Mileva Marić je bila izredno bistro dekle, ki je odraščalo v bogati družini v Vojvodini. Že od malega je šepala, zato so se ji otroci pogosto posmeho-vali. A bila je že od prvega razreda najboljša v matematiki. Na zagrebški kraljevi gimnaziji je dobila posebno dovoljenje ministrstva, da je smela hoditi na predavanje fizike, saj ženskam to ni bilo dovoljeno. Ker so njeni profesorji potrdili, da je neverjetno nadarjeno dekle, se je njen oče odločil, da bo zbral denar in jo poslal na študij v Švico. »On je vlagal v izobraževanje svoje hčere. Svoje pametne male šepavke. Dobro je vedel, da je prav samostojnost najboljša rešitev za tako pametno dekle s prirojeno hibo,« je zapisano v romanu, ki sem ga z velikim zanimanjem prebrala na dušek.
Ponižujoče pismo
Mileva Marić je bila edina ženska svojega časa, ki je študirala na zrniški politehniki. Tam je spoznala štiri leta mlajšega Alberta Einsteina, zaljubila sta se in po približno štirih letih zve-
ze poročila. Zakon je bil srečen le v prvih letih. Knjiga Teorija žalosti tako za prvi ključni dogodek izbere leto 1914, ko sta se Mileva in Albert razšla in je Mileva s sinovoma iz Berlina, kjer so takrat živeli, odšla v Zürich. Roman se konča z letom 1933, ko je bil njun mlajši sin dokočno hospita-liziran v psihiatrični bolnišnici. Začetek romana je udaren, zadene neposredno v srce. Slavenka Drakulić je na začetku romana objavila resnično pismo, ki ga je ženi Milevi v Berlinu napisal Albert. V njem je zapisal vrsto pogojev za skupno življenje, ki
so bili zelo ponižujoči za Milevo in so jo postavili na raven služabnice.
Žrtev okoliščin
Ves čas romana se pojavlja ključno vprašanje: kdaj se je zalomilo in kako se je njuna sreča zalomila? Če jo je njen oče naučil, da se je treba zanesti predvsem na lastno pamet in vsa znanja, je v njeni zgodbi tragično ravno to, da je ob slavnem geniju, s katerim je razreševala največje matematične uganke, postala nekaj, kar je prezirala - vzdrževana žena in gospodinja. Bila je žrtev okoliščin. Medtem ko je po smrti prvorojene hčere padala v depresijo, se je njen mož vedno bolj posvečal raziskovanju.
»Kako se je lahko zgodilo, da je ostala brez diplome, brez službe in v resnici tudi brez moža? Sta bila za to kriva njena dečka? Hans Albert, že šolar, in mali Tete, ki se v spanju stiska k njej? Sta bila otroka njen izgovor, da ni končala študija in se ni zaposlila? Res je, vedela je, da je tako. Vendar to ne velja za malčka ob njej, temveč za deklico, za katero ni smel vedeti nihče. Ob misli na prvega otroka, tistega, ki ga je zapustila, za katerega nihče od njunih prijateljev sploh ni vedel, je Mileva začutila, da jo duši, kakor da bi bilo vse to, kar zdaj doživlja, nekakšna kazen.«	BGO
O avtorici:
Slavenka Drakulić (1949) je ena najuspešnejših in najboljprevaja-nih hrvaških avtoric, ki se ukvarja s temami, kot so feminizem, komunizem in postkomunizem. Napisala je tudi več izjemno uspešnih romanov, ki so bili deležni množičnega bralskega in naklonjenega kritiškega odziva na Hrvaškem in po svetu.
ALBUM S CELJSKEGA
Skupina vojakov avstro-ogrske vojske 1916, Franc Bevc (stoji drugi z leve).
Franc Bevc - učitelj v Šentvidu pri Grobelnem
Rodil se je 30. 11. 1898 v Guštanju pri Prevaljah (danes Ravne na Koroškem).
Že leta 1900 se je z očetom Karlom in mamo Rozalijo preselil v Šentvid pri Grobelnem, kjer so imeli majhno posestvo in podeželsko gostilno. Ljudsko šolo je obiskoval v Šentvidu pri Grobelnem, meščansko šolo v Celju, kasneje še državno učiteljišče v Ljubljani. Leta 1916 je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko kot rezervni peš. poročnik in komandir mitraljezne čete. V vojni je ostal vse do razpada Avstro-Ogrske monarhije leta 1918.
Po prvi svetovni vojni se je leta 1919 zaposlil kot učitelj v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, učil je tudi v obrtni nadaljevalni šoli v Šmarju pri Jelšah, saj je opravil izpit za poučevanje trgovsko-obrtnih predmetov, prav tako učiteljski izpit v Ljubljani. Sodeloval je pri prosvetnih društvih, predvsem pri Sokolskem društvu v Šmarju pri Jelšah, kjer je bil več let načelnik in starosta.
Leta 1928 je bil premeščen kot učitelj v Šentvid pri Grobelnem, kjer je deloval na prosvetnem področju. Bil je upravitelj šole in je vodil vaško amatersko gledališko skupino. Nekaj časa je vodil tudi gasilsko-sokolsko četo.
Prispeval: Bevc Franc - Aci
Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 4261736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik
44
MLADI ZA MLADE
Projektni teden - posebnost šole
Projektni teden je posebnost šole, saj predstavlja drugačno organizacijo in izvedbo pouka. To pomeni, da vsak učitelj oziroma izvajalec ali skupina učiteljev razpiše temo. Te so z različnih področij. Dijaki šole ne glede na program izobraževanja izberejo zanimivo temo s področja stroke, jezikoslovja, družboslovja, naravoslovja, športa ... To se že vrsto let dogaja tretji teden v januarju. Letos smo ponudili dijakom 28 tem.
Arduino in Raspberry Pi
Združevali smo programiranje s programoma Arduino in Raspberry Pi. Učenci smo dobili različne izzive, ki smo jih morali rešiti s pomočjo interneta. Naloge so bile vedno težje, z reševanjem težav smo se naučili programirati mikro-krmilnike Arduino. Izdelali smo model in napisali program za parkirne senzorje na avtomobilu, vremensko postajo, ki je podatke iz različnih senzorjev prikazovala na LCD-zaslonu, sprogrami-rali smo tudi stikalo, krmiljeno s pomočjo aplikacije za mobilni telefon. Nekateri dijaki so izdelali učne pripomočke za Odprta vrata osnovnošolcem, s katerimi si bodo ogledali delovanje parkirnih senzorjev na avtu in način merjenja razdalje z ultrazvočnim senzorjem. Sam sem se v tem letu udeležil tekmovanja Balkan Junior, zato sem projektni teden izkoristil za izdelavo mobilnega robota, ki je glavni del tekmovanja. Dela sem se lotil z iskanjem sheme za krmilnik motorjev, ki sem ga kasneje pritrdil na eks-perimentno ploščico in ga pravilno povezal z žicami na krmilnik Arduino Nano. Vse skupaj sem pritrdil na plastično podvozje, tudi senzor za sledenje črti s petimi IR--senzorji, in ga povezal na krmilnik. Na koncu sem pritrdil še ultrazvočni senzor za odkrivanje ovir in napisal program za sledenje črti ter umikanje oviram. Napajanje robota sem izvedel z Li-Ion akumulatorjem in z regulatorjem napetosti lm2596.
KAMIL KOSI
Vloganje in bloganje
V okviru angleške skupine smo se lotili bloganja in sodobnega vloganja na Primorskem. V ponedeljek smo se zbrali v učilnici, da smo se naučili nekaj osnov bloganja in vloganja. Resno snemanje se je začelo v torek na poti proti Primorski. Prva postaja je bil Koper, kjer smo dobili nekaj ključnih informacij, ki smo jih lahko uporabili v blogu in vlogu. Najprej je bilo mogoče opaziti, da nam ni lahko govoriti v kamero telefona, ne da bi nas bilo strah odziva mimoidočih. Že po nekaj minutah se nam je vsem zdelo skoraj naravno in zgodba se je začela dogajati.
Sledila je pot v Izolo, kjer smo se sprehodili po obali in izvedeli več o zgodovini naše Primorske. Pot nas je vodila čez griče do Portoroža, kjer je bil naš hostel. Imeli smo nekaj prostega časa, potem se je snemanje vlogov nadaljevalo.
Potem smo odšli v Stru-njan, si ogledali soline, izvedeli nekaj zgodovinskih dejstev o pridelavi soli. Zvečer smo peš odšli do Pirana in doživeli mesto ponoči. Bilo je veličastno.
Prvi dan smo zaključili ob obilni večerji in sledilo je pogovarjanje v sobah dolgo v noč. Naslednje jutro smo zgodaj odšli proti Piranu, spoznavali mesto in snemali. Zadnji dve postaji naše ekskurzije sta predstavljala Trst in grad Miramar. Najprej smo si privoščili postanek na Piazza Unita d'Italia sredi Trsta in kratek sprehod skozi zgodovino mesta. Nato nas je avtobus pripeljal do veličastnega dvorca oziroma gradu Miramar, ki je na klifu nad morjem. Je veličastne bele barve, saj je grajen iz marmorja. Ima prečudovit vrt in okolico, kjer je zelo prijetno vzdušje, kar je primerno za vloganje. Tudi notranjost ne razočara, saj je popolnoma lesena. Grad je okrašen v gotskem slogu, kar pomeni, da je kar visok in ima veliko ozkih visokih oken ter posli-kav v notranjosti. Sledili so pot domov, montaža vlogov in pisanje potopisnih blogov. Ker smo bili v angleški skupini, so blogi v angleščini.
Vlog je moral imeti ključno sestavo. Moral je vsebovati pozdrav, prikaz okolice, razlago o prostoru.
Potopisni blog je bilo treba pisati v kronološkem zaporedju dogodkov s čim več zanimivimi prostori in dogodki. Z besedilom smo morali pritegniti tudi pozornost bralca, zato smo dodali veliko fotografij. Vreme nam je bilo, kar zadeva fotografiranje, zelo naklonjeno.
Primer bloga:
We got off the bus at the bus stop in the center of the town and proceeded to the old salt storage. Apparental-ly it's used as an event hall nowadays. We proceeded to the fountain square, where we were told about how the local people used to socialise there. After a brief walk uphill we stopped at the main square, which is one of the oldest parts of the town. The buildings there have a very medieval look.
JAKOB GABER
Gobarstvo
Prvi dan sta nas predstavnika gobarskega društva Jože Lekše in Matej Jenko seznanila s teorijo o gobah. Spoznal sem gobarske osnove in se seznanil z 80 vrstami različnih gob. Na vajah smo tudi mikroskopirali pripravljene vzorce. V četrtek je bilo terensko delo, šli smo okoli Škalskega jezera, kjer smo morali poiskati gobo.
Našel sem kresilno in sapro-fitno gobo (gniloživko).
Zadnji dan smo pisali test. Vsi, ki smo uspešno opravili preizkus znanja, smo dobili društvene diplome za »de-terminatorja pripravnika«. Bil sem tako navdsušen, da sem se pridružil gobarskemu društvu Marauh. Komaj čakam na prvo razstavo gob, ki jo bo priredilo društvo in kjer bom sodeloval.
GAL GORŠEK
Kako zmanjšati ogljični odtis
V tem tednu smo se pogovarjali, kako bi lahko prispevali k zmanjšanju slabega vpliva na okolje; kako vplivajo na okolje vozila, tovarne, termoelektrarne ... Šli smo na pohod okoli Šoštanjskega in Velenjskega jezera. Tam smo spoznali preteklost Teša in njegov vpliv na okolje, ki se je zelo spreminjal, saj je bilo včasih Velenjsko jezero mrtvo, ker so vanj neposredno spuščali odpadno, neprečiščeno vodo. Zdaj ima elektrarna čistilno napravo za zrak in vodo, stanje se izboljšuje. Ogledali smo si tudi Sopotsko jezero v Avstriji in spoznali njegovo zgodovino. Iz njega so črpali vodo za hidroelektrarno.
Naučili smo se, kako ločevati odpadke in zakaj nam to koristi. Podjetje PUP Saubermacher nam je predstavilo, kako ravna z odpadki. Ogledali smo si več filmov o ločevanju odpadkov in vplivu prašnih delcev na okolje. V elektrotehničnem laboratoriju smo se z gonjenjem sobnega kolesa prepričali, kako močno je treba kolesariti za eno stovatno žarnico.
MIHA MEDVED
Odklonskost in kriminal nekoč in danes
Nejc Rakuša: Poglobili smo se v temo odklonskost in kriminal. Izvedeli smo razliko med prekrškom in kriminalnim dejanjem, kakšna kazniva dejanja poznamo, kolikšna je zagrožena kazen v Sloveniji in drugod po svetu ... Ogledali smo si film o smrtni kazni in o tem tudi razpravljali. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo si ogledali Prevzgojni dom Radeče, kjer smo spoznali vsakdanjik varovancev.
Miha Sušec: Zanimiv je bil obisk policista, ki nam je razložil o kaznivih dejanjih, prekrških, kaznih ... ter kako težka odločitev je lahko smrtna kazen.
Blaž Hojnik: Navdušil me je Prevzgojni dom Radeče. Uslužbenci so nam predstavili dom in lahko smo se pogovarjali z mladostniki, ki so tam zaprti. Slišali smo zelo zanimive zgodbe. Smo se pa iz tega tudi veliko naučili, predvsem o tem, kam lahko človeka pripelje hoja po robu.
Uvod v meditacijo in sveto geometrijo
Poudarek je bil na učenju tehnik meditacije skozi sveto geometrijo in bivanja tu in
zdaj. Uvod v osnove meditacije je zajemal spoznavanje samega sebe in svoje duše, poglabljanje odnosa s seboj in z drugimi, kako najti notranji mir in srečo. Učili smo se živeti v sedanjem trenutku in prevzemati odgovornost za svoje življenje ter skrb za okolje in enost vsega. Projektni teden smo izvajali v učilnici in naravi (krajši izleti in pohodi), ogledali smo si film Mali Buda, uporabljali delovni zvezek meditacije in se pogovarjali. Spoznali smo različne tehnike meditacije, vključno z Merkavo (to je zvezdni dodekaeder), seznanili smo se z različnimi oblikami zena in drugimi tehnikami meditacije. Ukvarjali smo se s svojo notranjostjo, svojim nespremenljivim bistvom, sproščanjem (meditacijo), z notranjim mirom in delom na sebi. Skozi samo-analizo in s sodelovanjem v skupini smo se sproščali in oblikovali svoj cilj in vizijo, smisel in boljše usmeritve za prihodnost. Poleg tega smo tudi zgibali papir (origami -žerjav, lotos in meditacijski
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Elektro in računalniške šole Velenje.
obroč), izdelali mali kameni vrt, spoznali numerologijo, osnove kristalografije in svete geometrije. Naučili smo se, kako se pomiriti in zbistriti.
NEDELJKO GRABANT
Smučanje v Heiliegenblutu
Ena od možnosti je tudi 4-dnevno smučanje v avstrijskem mestecu Heiligenblut. Tega smučanja sem se udeležil že četrto leto zapored, saj že od malih nog rad smučam in so mi tuja smučišča vedno zanimiva. Čez dan gremo poleg smučanja v popoldanskem času na bazen v bližnji hotel ali se še enkrat sprehodimo na vrh smučišča. Po večerji so predavanja o prvi pomoči, obnašanju v gorah in drugih zanimivih aktivnostih. Tematika je vsako leto druga, razen prve pomoči, saj je zelo dobro, da jo vsi poznamo v primeru, da bi se nam kaj zgodilo. S smučanjem v Heiligenblutu sem v štirih letih pridobil kar nekaj novih poznanstev, izboljšal sem svoje smučarske sposobnosti. Za nas dijake je smučanje cenovno zelo ugodno, hkrati pa imamo možnost individualnega smučarskega tečaja, če želimo (naši učitelji so športni smučarski vaditelji).
MATIC JESENIČNIK
OTROŠKI VRTILJAK
45
Na tesnem s prostori, a z veliko mladostne energije
Na obisku v vrtcu v Rimskih Toplicah
Moj prvi vtis ob obisku vrtca v Rimskih Toplicah je bil, da si je skoraj nemogoče zamisliti lepše okolje za bivanje in igro najmlajših: čudovita zelena kulisa, pravi majhen park okrog stavbe s pogledom na okoliške hribe in obronke Kopitnika. Ko sva s foto-reporterjem vstopila v notranjost vrtca, sva opazila pravo nasprotje zunanjosti: človek takoj dobi vtis, kako na tesnem so s prostori v vrtcu. A ne glede na to hkrati takoj dobi tudi občuti, kako prijetno je v tem vrtcu, kako simpatična živahnost otrok in prijaznost osebja odsevata na vsakem koraku.
Ob našem obisku v vrtcu je v njem vladalo pravo pomladno delovne vzdušje oziroma razpoloženje. »Dan, preden ste prišli, smo bili na sprehodu, kar velikokrat počnemo v vseh letnih časih, da lahko otroci opazujejo spremembe v naravi.
Opazovali smo drevesa, popke, cvetenje ... Po tem obisku so otroci strnili vtise in narisali cvetoča drevesa,« je povedala Mojca Veliko-nja, vodja enote vrtca v Rimskih Toplicah.
Otroci iz skupine Miške, stari štiri do pet let, so me pograbili za roke, me popeljali v drug prostor, mi z navdušenjem pokazali svoje stvaritve in jih z veseljem podrobno opisovali v radijski mikrofon. Kako prijetno je bilo biti v družbi tako simpatičnih, radoživih, sproščenih in zgovornih otrok. Kar nekaj desetletij sem se počutil mlajšega. Tako zanimivo je bilo klepetati z njimi in tako gostoljubni so bili. In še čokolado so prijazno delili z mano in s fotoreporterjem.
Ko se me otroci vodili po vrtcu, sem se lahko dobro prepričal, v
bo izkoriščamo hodnik, kjer se morajo otroci pač nekoliko razvrstiti. Manjkajo nam tudi tudi knjižnica, glasbena učilnica in kakšen kabinet,« je prostorsko stisko opisala Mojca Velikonja. Kot je še dodala, se strokovne sodelavke zelo potrudijo, da so inovativne in da v teh okoliščinah poiščejo kar najboljše rešitve za igro, ustvarjanje in druge aktivnosti, da otroci ne občutijo prostorske stiske.
Občina Laško namerava v bližnji prihodnosti vrtec v Rimskih Toplicah energetsko obnoviti, ob tem pa tudi razširiti stavbo z novimi prepotrebni-mi prostori, kot je na primer manjša telovadnica. To bo za otroke in njihove starše ter strokovno in drugo osebje, ki dela v tem vrtcu, najlepše darilo ob jubileju, 40-letnici Vrtca Rimske Toplice, ki so jo zaznamovali lani.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
kako utesnjenih prostorih morajo bivati in se igrati. Kadar je lepo vreme, lahko notranji prostor za vadbo, ki ga nimajo, nadomestijo z igro zunaj, sicer pa je zagotavljanje gibanja za telovadbo kar velika težava. »Kolikor je mogoče, za vad-
Vrtec v Rimskih Toplicah: prostorna zunanjost, utesnjena notranjost
Osebna izkaznica vrtca v Rimskih Toplicah:
Vrtec v Rimskih Toplicah, ki je enota Vrtca Laško, je bil ustanovljen leta 1977. V tem šolskem letu je vanj vključenih malo manj kot sto otrok, s katerimi se ukvarja osem strokovnih sodelavk. Otroci so razvrščeni v štiri oddelke: v skupini »bibe«, kjer so najmlajši, je 14 otrok, »palčkov« je 18, »mišk«, ki smo jih bolj podrobno spoznali, je 22, največ otrok pa je v skupini »zmajčki«, in sicer 24.
V vrtcu celo leto pripravljajo številne redne aktivnosti, projekte in prireditve ter sodelujejo z organizacijami in društvi v lokalni skupnosti, gasilci, s policijo, knjižnico, kulturnim centrom v Laškem, z zdravstvenim domom, s planinskim in turističnim društvom, krajevno skupnostjo, z Rimskimi termami...
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega.
Strela
Štefan gre mimo župnišča in gleda, kako župnik cepi drva.
»Tale vaša sekira me spominja na strelo,« mu reče.
Župnik: »Misliš na hitrost?«
»Ne, ampak nikoli ne udari dvakrat na isto mesto.«
Na onem svetu
Štefan se sreča z župnikom in ta mu pove, da je slišal da so pokopali nekdanjega dobrega farana.
Župnik: »Tako pač je, ga bom pozdravil v nebesih, ko se bom ločil od tega sveta.«
Štefan: »Kaj pa, če je šel v pekel?«
»Potem ga boš pa ti pozdravil,« pravi župnik.
Evro
Oče in Jurček sta šla na obisk k dedku in babici.
Jurček je kmalu pritekel nazaj v hišo in povedal: »Tile sosedje morajo biti zelo revni.«
Oče: »Po čem pa to sklepaš?«
Jurček: »Ne veš, kakšen hrup so zganjali domači, ko je njihov sinko pogoltnil samo en evro.«
Lepotica
Lepotica stoji z avtom pri semaforju z rdečo lučjo. Poleg nje se s svojim avtom ustavi Martin. Nekaj časa se gledata in on začne spuščati šipo. Ona vsa v pričakovanju stori enako. Takrat pa Martin: »Kaj je, lepotica? Si tudi ti prdnila?«
Starodavno zdravilo za depresijo, debelost, dolgčas in zagorel videz.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Ni »frke«
Dva najstnika sedita v sobi in se dolgočasita. Vstopi babica in vpraša: »A vama skuham kavo?«
»Ne, ni treba. Boš potem, ni >frke<,« ji odgovori vnuk.
Čez petnajst minut spet pride babica v sobo in vpraša: »Naj vama skuham kavo?«
»Ni treba, no, res ni >frke<. Bomo potem pili kavo,« spet odgovori vnuk.
Čez pol ure spet vstopi babica, prinese dve kavi in reče: »Evo, jaz sem vama skuhala kavo, ko pride Frka pa jo bom skuhala še njej.«
Revni
Učiteljica sprašuje otroke, kako so prišli na svet. Metka pove, da jo je prinesla štorklja. Anže odgovori, da ga je dostavila teta iz Amerika, Janezek pojasni, da se je rodil iz epruvete, Mihec pa je nekaj časa tiho in nato le izjavi: »Učiteljica, pri nas doma smo revni. Ata še vedno sam dela otroke.«
Šok
Vstopi oče v hčerkino sobo in na prazni postelji najde pismo. Odpre in bere:
»Dragi oči, zelo mi je žal, da ti moram sporočiti, da sem odšla od doma z novim fantom. Našla sem pravo ljubezen. Moral bi ga videti, kako je lep z vsemi svojimi tatuji, s pir-singi ter z velikim motorjem. Ampak to, dragi oči, še zdaleč ni vse: končno sem noseča in Maks pravi, da nam bo lepo v njegovi prikolici sredi gozda. On si želi veliko otrok in to so tudi moje sanje. In glede na to, da sem ugotovila, da marihuana sploh ne škodi, sva se odločila, da jo bova tudi sama vzgajala za naju in za najine prijatelje, ko jim bo zmanjkalo kokaina in ekstazija. Medtem pa upam, da bodo odkrili zdravilo proti aidsu, tako da bo Maksu malo boljše. Oči, ne sekiraj se, imam že 15 let in znam pazit sama nase. Poleg tega mi Maks s svojimi 44 leti pravilno svetuje, med drugim tudi to, da naj zamenjam vero. Upam, da te bom kmalu obiskala, tako da boš lahko spoznal vnučka.
Tvoja Maja
P. S.: Samo nakladam! Sem pri sosedih. Hotela sem ti samo povedati, da so v življenju tudi hujše stvari od spričevala, ki sem ti ga pustila na mizi. Rada te imam!
REŠITEV SUDOKU 303
6	4	2	3	8	1	5	9	7
9	5	1	2	4	7	3	6	8
8	7	3	5	9	6	1	2	4
4	3	8	7	2	9	6	1	5
1	6	7	4	3	5	2	8	9
5	2	9	1	6	8	4	7	3
7	1	6	9	5	4	8	3	2
3	8	5	6	7	2	9	4	1
2	9	4	8	1	3	7	5	6
Jutranji odhod od doma MOŠKI	ŽENSKA
»H7 jj Д-/=Г" (шМШ. лЛ t. (*«|У<г-1У) »	T"»«-"*
»'- •/ • halMl 1У1 " žf ц™ -Ј^СЦчО.»^*,.]	(.-r. fS-d
"V / Д---------- ----14
1И1Д.-1ИИ Д , ЛЛг'*-' . , 'ir-K * '	"*"""-»
V ^ M ATEM ATI KA - v* > ;
.....Kl-dtr	u.Hi>.
.....j «-J.».-
J.»-"I >mIci	—.« Ц/i-	» -
"-»Hrt.* V'	-
1 f» ' 1 / шШ. Jn(ii)-. .........,...l>s
UM -MI >fa,.«.«Jl ,'A I I --^Л'-'--	I-—I
Še vedno čakam dan, ko mi bo v življenju tole prišlo prav.....
SUDOKU 304
Vse slikovne šale vir: splet
1					4	2		
2						6		
8					7			
			2				9	8
		6	3				7	
		3	5					
				8			6	1
	9			5				
	5			1				
Novodobni pristopi
Zadnjič sem prebrala, kako pomembni so dedki in babice v življenju otrok. Menda naj bi se uvrščali takoj za mamo. Ne le čustveno povezanost, še cel kup podobnosti v značaju so strokovnjaki ugotovili.
Odkar sem novopečena babica, me takšni zapisi seveda še posebej zanimajo. Saj ne, da ne bi vedela, da je naloga vsake babice in vsakega dedka, da otroka tudi malo razvadi, mu kupi čim več tistega, kar si želi, in ga vzame v zaščito, ko se nerazumevajoči starši spravijo nanj in od njega zahtevajo vse mogoče. A to je le delček zahtevnega projekta, ki me je doletel. Vsaj tako se mi zdi po prvih mesecih, ko izgleda, da stara znanja pri skrbi za najmlajše niso več uporabna.
Včasih je bilo vse bolj enostavno: otroka si previl, nahranil in ga dal spat. Vmes si ga lahko v vozičku odpeljal na sprehod. Ko je zaspal, si sedel na kakšno klopco in malo prebiral časopise ali knjigo in čas je hitro minil. V praksi je danes zadeva seveda povsem drugačna: otrok se sicer naje, a ga potem nekaj črviči in ne more spati. Upaš, da boš jok ublažil tako, da ga boš naložil v voziček in ga uspaval, a majhno bitje kriči še bolj, da se vsa soseščina očitajoče ozira in si zagotovo misli, da si povsem nesposobna babica. Zunaj polagoma jok le poneha in tako zaželeno spanje se le prikrade. Toda kakšno sedenje na klopcah ali uživanje ob kavi! Treba je otroka voziti ves čas naokrog, saj se sicer hitro zbudi in kričanje se ponovi. Ob tem razmišljam, če nisem morda že pozabila, da je bilo podobno tudi v času, ko sta bila moja otroka na začetku življenja. Še bolj me skrbi tisto o podobnosti babic in vnukov. Pa menda ja nima mojega značaja! Zahtevna, nepotrpežljiva, radovedna, lačna... Zagotovo ni po meni!
Ostaja upanje, da se bodo počasi stvari uredile. A kaj, ko bodo nato na vrsti težave z uvajanjem goste hrane, ko bodo rasli zobje, ko se bo treba plaziti, shoditi, se navaditi na kahlico... In to ob kupu novih navodil in priporočil, kaj otrok sme in česa ne. Ste vedeli, da jim niti čaja ne smeš več dati v prvih mesecih življenja? Neverjetno, le komu se je zameril stari dobri otroški čaj z malo kamine, janeža in kamilice? Kako naj se potem babica iz stare šole, kakršna sem sama, znajde v vsej tej novodobni ureditvi? Še dviganje otroka iz posteljice je po novem čisto drugačno kot nekoč, večino časa pa naj bi bil kar na tleh na blazini. Seveda, le otroku je še treba razložiti, da je na trdih tleh bolj zdravo kot v mehkem naročju babice in da nima razloga za jok .
Kar se mene tiče, se lotevam vsega s kančkom zdrave pameti in s preverjenimi recepti. V opravičilo lahko povem, da si babice vsega novega pač ne moremo zapomniti. A dokler so vnuki zadovoljni, je vse v redu.
BABICA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
UČENKA SEDMEGA RAZREDA
Ta let je popolnoma zaseden. Lahko pa vam uredim prevoz v...
KrižanKe &
uqaiiKe
JEDILNI, ŠIVALNI, BRIVSKI ...
NAROD V ŠVICI
ZORMANOVA LITERARNA JUNAKINJA
JOSIP IPAVEC
ZENA NEKD. PREDSEDNIKA ZDA ROOSEVELTA
UNIČEVALEC BLAGA
Povsod z vami
ORGAN VIDA
KRAJ DOLOČENEGA DOGAJANJA
LJUBLAN-SKO POKOPALIŠČE
TESNA OBDANOST NEČESAS PRSTI
LESENA STENSKA OBLOGA
OSTRI DEL NOZA
SLOVENSKA IGRALKA RINA
16
KDOR JE S KOM TOŽNIK ANG.PEVEC JOHN
FR. IGRAL. 22 (JACQUES) VELIK KMET (SLABŠ.)
BENIGNA MIŠIČNA
BULA HLADNO OROŽJE
PREČKA NA LESTVI
AMERIŠKA IGRALKA DEREK
ZEMELJSKI
TEČAJ STRNIŠEVA PESEM
MEDN. ORG. ZA STANDARD. AZIJSKI FIŽOL
KRAJ PRI NOVI GORICI TA (NAR.)
SVATBA (POG.) LITERARNI ZGODOVINAR (MATJAŽ)
12
SPLETKAR, ZAHRBTNEŽ
PODREDNI VEZNIK
15
20
ŠOLSKI
RED ALŽIRSKO MESTO
MOŠKI, ŽENSKI, SREDNJI ..
SLOVENSKA PEVKA
DAVORIN JENKO
SLOVENSKA MANEKENKA (IRIS)
MOŠKI V ODNOSU DO SVOJEGA OTROKA
LESENA POSODA
TATUM O'NEAL
LEPLJENKA AMERIŠKA IGRALKA (DEMI)
OVČJI SAMEC MESTO V LOMBARDIJI
TEHNIČNA IZBOLJŠAVA
KRATKO KRILO
KRAJ PRI GORNJI RADGONI
KDOR ŽANJE ŽITO
MLADOPOROČENEC
ČISTILNI PRAŠEK (POG.) 19
MAJHNA PLJUČA
FR. PISEC (ALBERT) PREBIVALCI ČATEŽA OB SAVI
OSKAR DANON
ISTRSKO NASELJE
AMERIŠKA IGRALKA (SHARON)
PREBIVALEC TRAKIJE
SLOVENSKI NOVINAR (TEO)
23
DELAVEC V TKALNICI RIMSKI CESAR
AMERIŠKA IGRALKA (VERONICA)
IS
ELEKTRIČNA MORSKA RIBA VADBA
ZGODOVINSKA TEKSAŠKA UTRDBA
GRŠKI SIR
LAHKA SIVA
KOVINA IZRAELSKA LUKA
VRTINČAST TROPSKI VIHAR
GORLJIV PLIN
ZDRAVILO
PROTI MALARIJI
KRAJŠA RAZPRAVA
KRAJ SEVERNO OD KRANJA
14
IRS. IGRAL.
NEESON AVSTRIJSKI POLITIK (ALOIS)
PRITLIKAV
KONJ LETOVIŠČE PRI OPATIJI
8
DRUGA OBLIKA GENA
NEKDANJI SLOVENSKI TOLAR
IRSKI GLASBENIK GELDOF
SIBIRSKA REKA
PEVKA
deŽman
SREBRNA KOVINA
17
TURŠKI VELIKAŠ JAMA ZA APNO
IZDELOVALEC KLOBAS
KARL ERJAVEC PRIPRAVA ZA ISKANJE
AFRIŠKI VELETOK
NAUK O SILAH IN GIBANJU PLINOV
KEMIČNO DELUJOČE SNOVI
TEKMOVANJE V TREH DISCIPLINAH
ZAČASNA UPORABA ČESA
NARODNA ZNAČKA
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 17. aprila.
Geslo iz številke 14: Čestitke občanom Celja
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek:
Naslov:
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Oven
Bik

Izid žrebanja
1.	nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Simona Srebot iz Laškega.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Danilo Florjančič iz Gotovelj.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Darinka Šale iz Šmarja pri Jelšah.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli na oglasnem oddelku NT&RC.
Tehtni ca
Veliko stvari vas bo motiviralo in vam dajalo energijo za nov zagon. Zdaj res ni čas za mirovanje in počitek. Zelo aktivno boste posegali v dogajanja in jih imeli pod nadzorom. Na poslovnem področju se vam obeta velik preobrat, Mars v kozorogu vam prinaša napredovanje. Nič vas ne bo moglo ustaviti, energije boste imeli več kot dovolj.
Imate občutek, da ste naredili vse, kar se od vas pričakuje. Kljub temu boste nemirni, kot da bi nekaj pozabili ali opustili. Vpliv planetov vam lahko povzroča zmanjšano koncentracijo. Vaša vladarica biva v znamenju bika, v katerem je zelo močna. Izpostavila bo čustveno področje, povečala strast in vas naredila očarljive. Vse to lahko s pridom uporabite v svojem vsakdanu.
Dobro razpoloženje bi najraje raztegnili v nedogled, vendar dolgo tako ne boste mogli nadaljevati. Jutranje urice bodo nekoliko bolj napete, zato se ne razburjajte po nepotrebnem. Obetajo se vam pozitivne spremembe na vseh področjih, še posebej pa se boste veselili nove poslovne priložnosti. Zelo dobro boste sodelovali z moškimi oseba-
škorpijon
Dvojčka
Zanimiv in dinamičen teden je pred vami, ki ga boste uspeli preživeti po svoji lastni izbiri. Zelo malo bo treba, da boste nekomu dopovedali svoje namere. Komunikacija bo odlična, zato boste več energije vlagali na poslovno področje, kar se vam bo odlično obrestovalo. Načrti za praznike, ki prihajajo, se bodo nekoliko spremenili, vendar boste kljub temu srečni.
Rak
Okoliščine bodo od vas zahtevale, da se angažirate in zagrabite za delo. Proste urice boste lahko koristili kasneje, ko vas čaka bolj umirjeno obdobje. Jupiter, planet sreče, se nahaja v vašem znamenju, vendar je retrograden. To pomeni, da se vam bo neka zadeva, ki je vezana na preteklost, ponovno vrnila. Lepa priložnost, zato jo zgrabite z obema rokama.
Strel ec
Pri denarju lahko imate lažni občutek, da si lahko privoščite več. Bodite zelo previdni, da kasneje ne boste česa obžalovali. Imejte boljši nadzor tudi nad svojimi odločitvami, saj včasih ne veste točno, kaj bi radi. Prazna Luna v znamenju ovna lahko v vas povzroča večji nemir kot običajno, zato pazite, da ne boste naredili kakšne večje napake.
Kar nekaj možnosti bo, da sami uvedete spremembe. Venera biva v znamenju bika, nikar si po nepotrebnem ne delajte skrbi, razmere na čustvenem in finančnem področju se bodo uredile tako hitro, da se boste še sami čudili. Vaša vladarica se bo srečala s Soncem 16. aprila, zato bodite v tem času malo bolj previdni na vseh področjih.
Lev
Kozorog
Pričakujete lahko nenavadne preobrate, na katere niste računali. Kljub temu boste uspeli doseči svoj cilj, na katerega boste zelo ponosni. Pri financah se bodo zadeve izboljšale, vaš vladar v ognjenem ovnu vam bo dajal zadosti energije, da lahko vse zadeve uredite. Čustveno področje bo nekoliko bolj izpostavljeno, poudarek je tokrat treba dati komunikaciji.
Prišli bodo trenutki, ko boste lahko uživali v brezdelju, vendar jih bo bistveno manj od tistih, ki bodo od vas zahtevali aktivno delovanje. Ne popuščajte, naj ne gredo priložnosti mimo vas, nasprotno, zgrabite jih z obema rokama, kar velja še posebej na poslovnem področju. V ljubezni boste srečni, čutili boste močno povezanost in to stanje vam bo prineslo veliko dobrega.
Vodnar Цд
Devica
Na poslovnem področju boste veseli pohvale, to bo za vas velik kompliment. Končno je vaš trud poplačan, zahvalite se svojemu vztrajnemu delovanju. Vaš vladar bo v sredini naslednjega tedna stopil v direktno smer in dobili boste zeleno luč za nove začetke. Tudi počutje se vam bo izboljšalo, zato se lahko veselite praznikov, ki kar prehitro prihajajo.
Ljubezen boste doživljali z najboljše plati. Polni boste čustev, notranje izpopolnjenosti in miline, vpliv Venere v biku bo pravi balzam za čustvene relacije, izkoristite dane vplive in naredite korak naprej. Prazna Luna v ovnu vas lahko ponese v višave, vendar pazite, da ne bo padec na zemljo težak.
Ribi
Nekoga lahko nehote postavite v podrejen in malo neprijeten položaj. Četudi vam to ne bo cilj, je nujno, da se odzovete in naredite red, postavite nova pravila. Na poslovnem področju boste hiteli počasi in si s tem zagotovili prednost in pohvalo. Na finančnem področju pa se vam obeta nepričakovana sreča.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
18
6
2
10
21
3
5
4
13
9
RIMSKA 6
11
7
48
RUMENA STRAN
V Celju klopca za dojenje
Celje je pretekli vikend dobilo prvo MAM klopco za dojenje. Ob tej priložnosti so se zbrali najzaslužnejši za ta projekt. Na fotografiji skrajno levo in desno sta Brigita Glažar in Helena Ivančič iz Apolla, ki vodi projekt postavitve klopc po Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Druga z leve je Celjanka Maja Gorjup Zdovc, ki je včasih delala tudi za Radio Celje, danes pa vodi uspešno podjetje za stike z javnostjo in predava o javnem nastopanju, ob njej pa predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cvetka Skale, za katero je znano, da je za nasvete o dojenju ves čas na voljo doječim mamicam.
Foto: osebni arhiv
Promovirala bo mleko in mlečne izdelke
Mlekarna Celeia je razglasila letošnjo mlečno kraljico. Prvi obraz mlečnih izdelkov Zelene doline je postala 20-letna Polze-lanka Monika Rakun, ki z družino živi na kmetiji, usmerjeni v pridelavo mleka. Študentka razrednega pouka pravi, da doma še z dvema sestrama poprime za vsako delo, saj ne poznajo delitve na ženska in moška opravila. V vlogi mlečne kraljice bo spodbujala ljudi k rednemu uživanju mlečnih izdelkov, jih ozaveščala o pomenu zdravega načina prehranjevanja, aktivno promovirala uživanje mleka in mlečnih izdelkov ter ozaveščala o kakovosti domačega slovenskega mleka brez gensko spremenjenih organizmov.
Foto: TT
Monika Rakun je za leto v uporabo dobila osebni avtomobil in srebrno krono z biseri. Ustvarjalka obleke v zeleni barvi z mlečno belimi biseri je modna oblikovalka Maja Štamol.
Tudi Simbio prispeva v mestno blagajno ...
Foto: SHERPA
Opravičilo za zamude
Nejevolja potnikov zaradi krajših in daljših zamud, do katerih prihaja ob obsežnih obnovitvenih delih v okviru nadgradnje železniške proge Zidani Most-Celje, se je vodstva Slovenskih železnic (SŽ) očitno zelo dotaknila. Na železniški postaji v Celju so večji del novinarske konference posvetili prav razlogom za zamude in ukrepom, kako jih odpraviti. Verjamemo, da (z leve) Boštjanu Korenu, direktorju družbe za potniški promet na SŽ, njegovemu pomočniku in domačinu, gostitelju dogodka v Celju, Milošu Rovšniku ter Matjažu Kranjcu, direktorju podjetja za infrastrukturo na SŽ, ob pripombah in negodovanju potnikov ni lahko. A kot smo lahko slišali od obeh direktorjev, se vendarle obetajo boljši časi. Saj veste, potrpljenje je božja mast ... A pregovor ima še drugi del: gorje mu, ki se z njo maže ...
Foto: SHERPA
Marijanovo veselje ob voščilu najmlajših: vnuka Maksa ter vnukinj Elin in Sare. Levo sta Marijanov zet Matija Longar in Oto Pestner.
Glasbeno proslavil rojstni dan
V soboto je glasbenik Marijan Petan v Mestni četrti Nova vas v Celju praznoval svoj 70. rojstni dan. Na zabavo je povabil sorodnike, glasbene prijatelje in sopotnike svojega glasbenega življenja, ki ga je začel kot član legendarne zasedbe New Swing Quartet. Na večeru z naslovom Življenje je pesem sta besedila njegovih pesmi brala Marijana Kolenko in Srečko Centrih, za glasbeno izvedbo pa so poleg slavljenca in žene Majde poskrbeli člani skupine 5+band in New Swing Quarteta, ki so povabili vse na koncert konec maja v Križanke. Posvečen bo 50-letnici nastopanja zasedbe.
Foto: SHERPA
Majda Petan, Marijanova življenjska in glasbena sopotnica, je skrbela, da gostje niso bili žejni. Ob njej so svakinja Judita Petan ter prijateljici Tatjana Oprešnik in Marta Resman.