dan dobtraU
A8 VAB ODA"
2\Vsr
tP^ 7--—
OlTAJ " AS VAB ZANIMA
GLAS

'.Ust itovenalcih deJavcevr Ameriki,
Reentered m Second OIms Matter September 23th 1940 at the Po* Offie e aft New York, N. Y., under Act of Congreos of March Srd. 1879.
mvm
m BONDS
No. 1G8 — Štev. 168 — VOLUME LXL — LJCTN1K LII.
NEW YOHK, AUGUST 28,1944 — PONEDELJEK, 28. AVGUSTA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
AMERIKANCI
naMARNI
Včeraj je ameriška tretja armada v nioc-ni of en živi prodirala med Seinoin Marno proti vzhodu in severovzhodu. Ta armada bo Nemcem pretrgala vse zveze skozi Francijo v Nemčijo. Angleži in Kanadčani prehajajo čez Seino zapadno od Pariza in gonijo pred seboj bežeče Nemce.
Nemški odpor bolj in bolj pojema. Nemška armada je tako zelo razbita, da se more zrušiti cela fronta.
Francozi so zavzeli Toulon; v Marseillesn se Nemci še v nekaterih okrajih bojujejo.
Zavezniški aeroplani so od jutra do večera bombardirali in obstreljevali Nemce, ki se v velikem neredu umikajo onstran Seine.
Brest se Še vedno upira zaveznikom, toda mesto na več mestih gori, s° vrn obstre-1 je vale l>oJne ladje.
Včeraj je ameriška tretja armada general« Pattona na 75 milj dolgi fronti od Troesa pro-dr'ji do I^apv ob Marni, l."i milj vzhodno ml središča Pariza in 67 milj jugozapadno od Reimsa.
A I/Irski radio naznanja, da »o Amerikanci dospeli do Yi-trvja, kakih 40 milj severozapa dno od Trovesa.
Nemški odpor je vedno manjši v department ill Seine in Mame med obema velikima rekama. V tem predelu so včeraj Amerikanci napredovali 25 milj proti vzliodu in dospeli v Proving in Pecy, milj severo-
vzhodno od Meluna.
Kanadčani so onstran Seine postavili svoje lastno oprišče med Pont de T Arche in EFbeu-fom. Angleži imajo močno armado onstran Seine pri Mante-sit. Gassieourtu, Veronu in Pont de 1'Arehe.
Severno od Seine Nemci nimajo več kot kakih 15 divizij, toda ni oklopnih divizij, razun nekaj tančnili polkov, ki so dodeljeni rezervi nemške petna j-ste armade.
Nemci se »IhmIo lira nil i samo z zadnjimi stražami, ko se bodo umikali proti se ve ni od Seine, da IkhIo mogli odpeljati s seboj težko orožje od obrežja,
Ako se Nemcem posreči, da saj nekoliko zavstavijo zavezniško prodiranje, tedaj bodo mo<?li postaviti obrambno črto ob Sommi.
Amerikanci so pri Mantesu in Oassicourtu raztegnili svoje oporišče severno od Seine. Od tega kraja sedaj prodira ameriška oklopna armada proti Parizu in zasleduje nemške oddelke, ki so se na umiku zakasneli. Nemci so sicer obstreljevali oporišče Mantes-Gassieourt, to-
da zavezniki so navzlii temu napredovali.
Na vseh krajih severno od zavezniških oporišč severno od Seine se Nemci umikajo in jiii zavezniški bombniki neprestano bombardirajo. V sobto so angleški bombniki napadli dve milji doli? nemški konvoj po trije tanki ali oklopni avtomobili v vrsti, in skoro ves konvoj je bil uničen. Malo pozneje so aeroplani opazili drug konvoj 100 avtomobilov blizu Gourneya in angleški bonibniki so ga bombardirali.
Ameriški in angleški bombniki so včeraj ves dan bombardirali Nemce na Obeh straneh Seine.
Zavezniški bombniki ponoči in podnevi bombardirajo, umikajoče se Nemec in Še zlasti na križičih cest in železnic. Ko so se včeraj vrnili letalei na letališče, so sporočili, da so se trnki vžigali eden od dr mre »a. tako da je slednjič bil en sam dolg požar. Francoskemu prebivalstvu je bilo naročeno, da naj o-stane v svojih hišah, naj ne hodi na ceste in itfice in posebno naj bodo luči ugasnjene.
Rusi prodirajo v Rumunsko
Kct gorski plaz drve ruski tanki in infanterija v bogata petrolejska polja okoli Ploestija. — Ob istem ča. su so Rusi tudi razb:4 nemške utrdbe pri Galatiju med Donavo in Karpati. — Več tisoč Nemcev je bilo vjetih, ko so skušali pobegniti na Madžarsko.
Nemci so doživeli velikanski
poraz pri Focsaniju in Galatiju, na obeh stebriščih galatske obrambne črte in Rusi >o vda-rili skozi pterolejska polja o-koli Ramicula in Sarata, 2*2 milj od Foesami in sedem milj severovzhodno ml Bukarešte.
Ramunicul-Sarat leži ob robu pet role jskega polja okoli Ploestija, ki je od prednjih ruskih straž oddaljen še 57 milj.
Rmminci prehajajo k Rusom in so napadli Nemcev Ploesti-ju in *o zaprli gorske prelaze, čez Karpate na Madžarsko.
Dva ruaka dnevna povelja naznanjata, da je nemški poraz ,v Rumunski hujši kot pa poraz v Stalin^radu. Samo včeraj je bilo vjetih 18,000 Nemcev, ko dve ruski armadi prodinute v o-srčje Balkana in neko poročilo pravi, da sta se podali dve romunski diviziji 12,000 mož vso vojaško opremo. Ostanki drugih dveh rumnnskih divizij so se podali.
Dvanajst nemških divizij je bilo obkoljenih jugozapadno od Kišineva in radbite so bile na posamezne oddelke, katere Rusi sedaj uničujejo.
Berlinski radio naznanja, da je pdložaj nemSkih armad zelo kritičen in da ao zapletene v celo vroče boje okoli Ploestija.
NemSka armada, ki je zajeta t Rumunski, Šteje od 40 do 80 tisoč mož; poleg tega so bili tu-
di štirje nemški generali ubiti, štirje pa v jet i.
Na podlagi ruskih poročil je bilo v osmih dneh ruskega prodiranja na Rumunsko ubitih ali vjetih .100.000 Nemcev in Ru-muncev. Odkar se je 23. junija pričela velika ruska poletna o-fenziva, je bilo ubitih ali vjetih 1,081,886 Nemcev. Poleg prodiranja proti Ploestiju Rusi tudi nad Galatijem prodirajo čez Karpate in so zavzeli že več železniških postaj ob železnici, ki pelje v Transilvanijo, med njimi tudi Comanesti, 60 milj severozapa dno od Focsanija. in TaHiu-Ocna. kjer so največje mmunske solarne.
Na estonski fronti je tretja baltska armada generala Tvaua Maslenikova osvobodila nad 50 obljudenih krajev, med njimi tudi Oirguliino in Igace, sedem milj severovzhodno od let-sko-estonskega obmejnega mesta Valge.
Severno od Valge so Rusi, ki prodirajo zapadno proti TCi-gi v namenu, da razecepijo dve nemški armadi, zavzeli Pikas-silo ob južnem bregu Varc-Ja-ru jezera, 57 milj vzhodno od morja.
Severovzhodno in vzhodno o d varšavskega predmestja Prage so Rusi utrdili svoje postojanke. Berlin poroča tudi o zelo vročih bojih ob zapadnem •bregu Visle jtnžno od Varšave,
kjer so Rusi postavili silno močno oporišče v svojem prodiranju proti Šleziji.
S svojimi velikimi zmagami eo Rusi od 20. avgusta osvobodili okoli 18,5000 kvadratnih milj zemlje, kolikor merita državi Vermont in New Hampshire.
V svojih dve1!, dnevnih poveljih je maršal. Stalin naznanil veliko prodiranje v nižine Donave druge ukrajinske armade generala Rodina Malinovske-ga in tretje ukrajinske armade generala Feodorja T. Tolbubi-na. Totbuhin je napredoval 12 milj in zavzel Galati ob Donavi. Tolbubinova armada, je v soboto zavzela Reni in druga pristanišča ob Donavi in s tem o-svobodila celo Besarabijo. V nevarnosti pa niso samo velikanska petrolejska polja okoli Ploestija, temveč tudi obsežna polja, na katerih je Nemčija zadnja leta vsako leto dobila več sto tisoč ton žita.
Nemci pripravljajo novo obrambno črto
Poročevalec United Press Sandor S. Klein poroča, da se Nemčija pripravlja močno o-brambo v vzhodni Franciji, pre-dno se bodo njene armade umaknile v močno Siegfried črto iz betona in jekla ob nemško-francoski meji.
Poleg tega domnevajo zavezniški poveljniki, da se bodo Nemci odločno postavili v bran ob Seini, da bo dobljen čas za utrditev Siefgfried črte.
Dvomljivo pa je, če bodo mogli Nemci to doseči, kajti prednji oddelki ameriške oklo-pne armade so že na mnogih krajih onstran Seine. Ako se bodo mogli Amerikanci od Mantesa -še pravočasno obrniti proti severu zapadno od Pariza, tedaj bodo prišli v hrbet u-mikajoči se nemški armadi.
Pariz je osvooojen, toda Nemcev ni bil popolnoma očiščen, dokler niso v mesto prišli ameriški tanki in dosegli popolno zavzetje mesta. Strategija je bila, da bi ameriške oklopne čete obšli Pariz in najprej Nem cem zaprle pot za umik, nato pa bi z naskokom zavzele Pariz. Francoski patrioti pa so hoteli doseči slavo, da so sami osvobodili Pari. Pa morali so priti Amerikanci, da so mesto prevzeli v svojo popolno oblast.
Tito pozdravlja Združeni odbor
Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev je prejel od ministra g. Sava Kosanoviča sledeči bnzojav:
"Bi'li smo sedem dni v domovini. ImcJ sem izvanredna izkustva ali v splošnem je bilo to popolni do-kaz mojega dosedanjega gledanja. Bil sem toplo sprejet. Raztolmačil sem obširno dobro delo iZdružene odbora kar je (bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom. Maršal Tito mi je dal za načelnika La Gitardia njegov lastni revolver in lepo pismo s sliko. Tito in vsi vodi telji pošiljajo celokupnemu odboru pozdrave."
kupite en "extra" bono danes
Nezakonito zaposlen je otrok v New Yorku
Nezakonita vslužbenost mladoletnih pri delo, ki je škodljivo njihovemu zdravju, se v državi in mestu New Yorku izredno hitro množi. Državi oddelek za; delo je ravnokar objavil svoje poročito za zadnje četrtletje, oziroma za maj, juuij in julij, iz katerega posnamemo, da je tekom imenovane dobe, bilo v državi in mestu New York zaposlenih 5§83 dečkov in deklic, ki še niso dopolnili svoje 18-to -leto. i otroci so delali brez delavskega dovoljenja in
tudi Ob urah, ki so namenjene za počitek.
Vslužbenci imenovanega državnega urada so tudi prona-šli, da je bilo na stotine otrok
v starosti pod 14 leti zaposlenih, dasiravno glasom zakona, takih otrok nihče ne sme jemati na delo. Večina teb otrok je delailo v raznih hotelih, resta-vrantih, grocerijah, pralnicah, na keglisčih in raznih zabaviščih. Največ takih slučajev so našli v mestu New York,
Bolgarska je prelomila z Nemčijo
Radio Kairo poroča, da je Hitler sklical izvanredno sejo nacij-skih voditeljev in generalov v svojem gorskem bivališču v Berghofu nad Berchtesgade-lioni.
Na Madžarskem Ibo najbrže vlada popolnoma premenjena in kot pravi poročilo iz Švice, je večina ministrov admirala Hortlivja pod "varstvom" gest a pa.
Druga poročila iz Švice pravijo, da je nemški vnanji minister Joardiim von Ribbentrop hitro odpotoval v Budimpešto, da prepreči, da bi Madžarska zapustila. Nemčijo.
Po poročilih iz Ankare se .grški patrioti bojujejo 7. Nemci 11a Grškem.
Delavci v Stenah so razglasili 24-nrno stavko v protest, ker je bilo več Grkov kot talci odama n ih v Nemčijo.
Tudi nemški radio je sporočil, da je bolgarski vnanji minister Parvan Draganov obvestil nemškega poslanika v Sa-fiji, da Bolgarska prekinja diplomatske zveze z Nemčijo.
Rumunska j e napovedala vojno Nemčiji. Nemčija pa je bombardirala Bukarešto in s strojnicami streljala v Bukarešti in drugih rumnnskih mestih, navzlic temu, da je obljubila,
Moskovski radio je v soboto sporočil, da je Bolgarska prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo ter si je s tem ugladila pot za premirje z zavezniki. Rumunska pa je Nemčiji napovedala vojno in sedaj nemško armada goni iz dežele. — Hitlerjeva balkanska zveza se lomi, rdeča armada pa prodira proti jugovzhodni Evropi
nosti do časa, ko bodo iz dežele odšle njene čete
Nemci so v četrtek pričeli boje v Bukarešti in so se nada Ijevali še v petek, toda Rurmm ci so Nemce premagali in vjeli nad 4000 Nemcev in mnogo vojnega materjala. Poročilo iz Bukarešte naznanja, da se nahaja v deželi še na mnogih krajev več nemških oddelkov, ki jih pa Rumunci uničujejo
Tri dni po kapitulaciji Ru mnnske je Bolgarska obljubila zaveznikom, da. bo i zšla iz vojne, da bo razorožila vse Nemce ali pa jih izgnala iz de žele, da pa bo ostala tekom vojne nevtralna.
Moskovski radio je naznanil, da je Bolgarska zaprosila Zdr. države in Anglijo za premirje. Ruski radio tudi naznanja, da je bilo že več Nemcev na Bolgarskem razoroženih.
Pogoji premirja z Bolgarsko niso znani, toda domneva se. da po pogojih premirja mora Bolgarska odpoklicati svoje čete iz Grške in Jugoslavije. , Nemška črta na Romunskem se ruši in Nemci se v velikem stevi'lu predajajo, ko Rusi prodirajo skozi Galatska vrata v široko dolino Donave.
Nemiško poslaništvo v Bukarešti je Obkolilo rumunsko vo-
da se bo zdržala vsakih sovraž- jaštvo.
Položaj v južni Californiji z ozirom na predsedniške volitve
Santa Monica, CaJ., 28. avg. — Nevtralni volje politike v ju-žni Caiiforniji so izračunali, da bode FDR., oziroma predsednik Roosevelt dobil najmanj 300,000 do pol milijona glasov večine pri novemberskih volitvah v južni Californiji in sicer tudi v slučaju, ako se je dalo le polovica novih stanovni-kov, ki so prišli semkaj po pri-četku vojne, registrovati. Tekom zadnjih treh let se je število prebivalstva samo v okraju I.»os Angeles pomnožilo za 783,000 stanovnikov.
'Število stanovnikov okraja Kan Die»go je v isti dobo naraslo za 82,000 oseb in ravno tako se lahko trdi o okrajih Riverside, Imperial in Santa Barbara.
Južna California ima sedaj primeroma z drugimi državami največje število tovarn. Tako. n. pr., imajo sedaj v Santa Monica, katero mestece je bilo pred vojno znano pod priimkom 11 zaspano mesto", največjo tovarno za izdelovanje aero-planov, in tamkaj je sedaj devet volitcev izmed vsakih 10, za zopetno izvolitev F. D. Roo-s'evedta predsednikom.
V Los Angeles se je število zamorcev pomnožilo kar za 86 odstotkov, namreč od 63,000 na 118,000 od pričetka vojne nadalje.
Ravno tak je položaj z ozirom na novemberske volitve v vseh zapadnih državah, tako
da so ljudje že sedaj prepričani, kdo bode izvoljen predsednikom.
Mladi Hrvatje za armado
Pavelič je po novi odredbi znižal vojaško obveznost od 18 na 17 let. Postava je stopila v veljavo 22. avgusta.
Poleg tega, da bodo mladeniči v starosti 17 let poklicani poti orožje, je poglavnik Pavelič tudi odredil še enkrat nabor za moške v starosti od 18 do 43 let, ki so bili, pri prejšnjem naboru zavrženi. Oni, ki bodo na novem naboru spoznani za nesposobne nositi orožje, bodo poslani v delavske oddelke in za "domačo obrambo". Na Hrvatskem bodo tedaj ostali samo pohabljenci drugi pa bodo služili Nemcem izven Hrvatske.
Novo angleško orožje
Alngleški vojni urad je sporočil, da se zavezniške armade v Franciji bore z Nemci z novim 41-tonskim tankom po imenu Churchillov krokodil, ki je največji metalec ognja na svetu.
Metalec ognja je priklopljen k Otourcbillovem tanku in plamen iz njegovega žreJa šviga na razdaljo 450 čevljev. Potrebno olje za ogenj je v posebnem tanku, ki ga veliki tank vleče za seboj.
Ta metalec ognja je bil prvotno namenjen uničiti pose-
TITO v ZVEZI Z ZAVEZNIKI
Glavni stan maršala Tita naznanja, da so bili na sestanku med maršalom Titom, AVinston Chui-chMom in generalom sirom MaiUand Wilsonom izdelani načrti za tesnejše sodelovanje med zavezniškimi armadami in jugoslovansko osvobodilno vojsko. Vsled tega je mogoče v bližini bodocnosai pričakovati, da bodo pričeli skupne operacije Amerikanci, Angleži in Jugoslovani. Titovo poročilo pravi, da. se že nekateri ameriški in angleški oddelki bore sktipno z osvobodilno vojsko na dalmatinskih otokih, da pa mora natančni načrt ostati tajen.
Tito je poslal pištolo newyorskem županu
Titov glavni stan poroča, da je maršal Tito v znak svojega spoštovanja newyorškemu župan oi La Guard i a poslal svojo pištolo, katero je nosil tri leta v bojih v jugoslovanskih gorah.
Pištolo nese v New, York minister Sava Kosanovič, ki je nedavno obiskal maršala Tita v njegovem glavnem stftnn.
Ko je bil minister Kosanovič še v New Yorku, predno je odpotoval v London, ga je La Guardia prosil, da naj maršalu Titu sporoči, da občuduje borbo njegove osvobodilne vojske.
V priznanje za županovo naklonjenost do osvobodilne vojske je maršal Tito sedaj županu poslal svojo pištolo.
Zamenjava vojnih bonov olajšana
Urad zvezinega zakladništva bode v kratkem izdal nove določbe z ozirom na zamenjavo vojnih ibondov v denar. Kakor znano, treba je sedaj potom pošte javiti državnemu zakladni-štvu, ako kdo želi zamenjati svoj (bond, nakar mora G0 dni Čakati, predno dobi tozadevno denarno nakaznico iz Wasli-ingtona. Početkom septembra bodo vse rezervne zvezi ne banke v republiki dobile tozadevna navodila in tudi določbe, ki javljajo, koliko zamorejo banke računati iza vsako zamenjavo vojnih bondov.
Kdor ibode potem želel svoj bond spremeniti v denar, bode jednostavno odšel v bližnjo banko, in potem, ko ibo dokazal, da je on v resnici lastnik dotič-aega bonda, ga (bo enostavno izročil blagajniku, ki mu bo dal denar. — Vendar je pa upati, da se ljudje ne bodo v prevelikem številu odzivali novemu o-lajšanju te novovrstne "prodaje" bondov.
Obisk
Pretečeno soiboto nas je iz-nenada obiskal znani in spoštovani rojak ter glavni predsednik iSNPJ Mr. Vincent Cain-kar iz Chicago, III., v spremstvu Mrs. Horvatin, ki sedaj že nekaj časa živi tukaj v New York City.
Prav iskrena hvala za Obisk Mr. Cainkar, ter srečen povra-tek na Vaš dom v Chicago, 111.
bno močne postojanke v atlantski utrjeni črti.
*GIAS NAHODA *—NEW IOtt
se
MONDAY, AUGUST 28, 1944
USTANOVLJEN L. 1»•

U& NAHODA'
51st Year
"•ta« landa" ta Uwiii ever? daj ttMpt Saturdays. Budaja
; r aad HoUdnt Bnbacrlptioa Xoariy ft. *	*"
.. « *
■A CflLO LETO YBLJA LIST ZA ZDBUtllNB DB2AYB IN <ANADOJ >7.— ; ZA »OL'Uft^ y* gA flaftt* tatfA S2.—?
**glaa Naroda" labaja vsaki
aotoot, Mdatj In pnaDcor.
"GLAS NABODAL «10
Ittk
NSW lOtt 11, N. X
Združena
Jugoslavija
Kakor poroT-a ur.-uf za vojnc openK-ije, jv ju'ojol-porooilo ]/. Londona, <1* j«« hrl nie<1 jii^oj-lovanskn kraljevo vlado mini-nliskcijn pmlst'diiika dr. Ivana Ku-hatsiča in odborom narodnega oixKlilnr^a odWora maršala Tita, podpisan sporazum za 1»>sno >o(lclovanjr v 1)orbi proli skupnemu sovražniku.
Podpisniki sporazuma <o se zavezali, da se l>o<lo do skraj-mejo skupno lK>rili za osvmlxiditev Jugoslavije in dr. ftufoa-,-ir jo obljubil, da bo dal vso pomot* Titovi armadi in vsem onim, ki >•• bodo od sedaj borifi z i>to odločnostjo proti skupnemu
sovražniku.	,
K temu p;l angleški radio dodaja:
*'SuH«išieeva vlada in Titov odlbor bosta skupno določila stroj za skupno delovanje. Dogovorjeno je bHo, da naj se v tem eas-u ne začne vprašanje glede monarhije. O tem vprašanju bo odločil narod po svoibojonju dežele."
izjava dr. »Subašič^, načelnika jugoslovanske vlade erleile lega sporazuma je bila razglašena po radio Jugoslavija in te, kot jo je prejel Urad za vojne informacije, glasi na s led -l'je;
"V* vsem svojem delovanju bo vlada imela ta dejstva v svojih mislih in >e bo popolnoma držala sporazuma, ki je J i I sklenjen na osvobojenem ozemlja Jugoslavije 16. julija, J!>44 mod predsednikom jugoslovanske vlade, dr. Ivanom Sn-bašičem in predsednikom narodnega o>vofbodilnega odlbora maršala Josipa Broz Tita."
**Kraljeva vlada smatra za svojo prvo dolžnost, da počasti «Uišo stotisočev onih, ki so padli v bojih proti >ovražni-kn. OU'iiem pa kraljeva vlada tudi daje priznanje odporu ee-l«»ga naroda, <čegar najvišji izraz je narodna osvoibodilna vojska Jugoslavije, ki je vstvarila in vzdržala vredne demokratske pridobitve v treh letih bojev.
Vlada priznava zača-no Vlado, ki jo je postavil protifašistični svet in narodni odbor za osvoboditev Jugoslavije kot ] om-ba za ohranitev notranjega mira in reda in pomoč naro-da modern narodne osvobodilne vojske, dokler ne }>o postavljeno eno samo predstavno telo dežele. Vlada smatra, da Je vm». kar je v naši deželi napravil sovražnik in njegovi sodelavci, resen zločin, ki mora 'biti sorazmerno kaznovan.
"Ob sojamo vse one, ki so odkrito ali pa tajno sodelovali .- sovražnikom na zemlji nase domovine, kajti izvršili so i.ajvtMji zločin proti narodu in proti vsemu, kar mu je sveto. J/aočeni bodo narodni sodbi kot izdajalci."
"Kraljeva vlada, kot postavna zastopnica jugoslovanskega naroda ( ) ima dvoje dolžnosti: ena dolžnost je odloč-no se. združiti in nadaljevati vojno za dosego skupnih vojnih ciljev; druga naloga pa je Izvršiti one obveznosti, po katedih bo naša dežela vredni čini tel j za jamstvo »bodočega miru. 'Zato 4m» kraljeva Vlada gledala na to, da se tbo jugoslovanska vojna ii mirovna [politika razvijala v soglasju s politiko naših velikih zaveznikov in Združenih narodov.
"Ta vlada 4>o [»osobno delovala na to, da zibere in združi >-e demokratske sile dežele s ciljem, da čdmprej doseže svobo-<;o <*1 sovražnika in njegovih zaveznikov. Vlada poživlja ves i:arod, da se združi v bombni fronti jkk! vodstvom maršala Tihi, da doseže zmago nad sovražnikom čimprej mogoče in l»rične mirorijuiinio in plodonosno delo preobnovitve deželo.
41 Vlada !*) združila vso svoje sile za notranji mir v bodoči demokratski in federativni Jugoslaviji, ki jo bo postavila prosta volja jugoslovanskega naroda. Vlada bo storila vso, da preskrbi zaloge za deželo in vse, kar je potrebno za povojno 1 reobnovitev dežele v soglasju in sodelovanjem ličnih ustanov in organizacij Združenih narodov, \lada se bo trudila, da Ixxlo v soglasju z vojnimi cilji vsa ona ozemlja, v katerih živi l.u* narod in ki do sedaj niso bila sestavni, del Jugoslavije, o--voibojena in vključena in da bo tej Jugoslaviji zajameena popolna neodvisnost in suverenost.
** Kraljeva v%i<la je mnenja, da morajo vsa drnga vpraša-
nja notranje politike ostati na strani in da se morajo vsi jngo-slovanskL-drž&vljani zavzeti za. redno delo za dobrobit dežele in za zmago nad sovražnikom in za popolni sporazum z našimi -zavezniki, posebno z Anglijo. Združenimi državami in Sovjetsko unijo.
To je izjava vlade, ki napenja vse sile, da >e po vojni obdrži na krmilu. Dr. Subašič je sicer velik demokrat in želi, da je po vojni Jugoslavija demokratska, federativna država, pa ker je prevzel vodstvo vlade, želi v težkih Časih ugoditi tudi nazadnjaški vladi, kajti on je edini, ki je mo?rel saj začasno skleniti sporazum med reakcijonarno vlado in osvobodilnim odborom maršala Tita.
trgovsko monaiico Zedinjenih »iržav.	^
V izjavah, k a tore so podali načelniki federalnih agentur. ki so zečele to kampanjo za obiskovanje šol. poudarjajo veliko potrebo šolanja za vse uspehe bodisi v vojni, bodisi v po\ ojnem svetu.
" Vi želite, da bi bila ta dežela po vojni moaročna in da bi v njej vladalo blago-tanje", pravi g. Studr-hakor v svojem
Pred
ARGENTINSKI PETORČKI
letom dni si
mu poro<-a ; čana, da bodo njeni otroei po li, da imajo snlaj tudi v Ar-j stali slav gentini
•voje petorčke
Odlomki iz domačega časopisja
"The Times" v Tndianapolisu. Ind., jo mnenja, da bodi vlada pozvala k vojaštvu vse mladeniče do 117. leta njihove starosti v sled tega, da bodo ti "deČ-ki" šc beli za to, da najdejo delo v tovarnah, ki izdelujejo vojno potrebščine.
ni pove« m rla imajo sedaj izboren talent za gla-
... ^ .	„	HRPo. Le Negri t a namreč prav
psiiMi ameriški nuadmi. "To-j-petorčke" ravno Tako rodovi-'rada tolče z -vojimi i^rn-ami da naši dežela no more pro-hua dežela, kakor Kanada. Se-j po gla>ovirju in tako rezvose vzeti svojih nalog ko^ ^odite-|daj prilmja iz liuonos Aire. po-| ijuje svoje'arate in sestre. Ko
njih o<e nedavno -viral na
ijie;* - veta. ;»ko njeni drža vi ja
ni ne bodo vedeli "kako se jf
j treba obrniti". A naibolje se se preti pozivom sKr-j ,	. ...	,
... .	*>nsto priprav il za posle pa
oziroma1 z<
da je Argentina z ozirom na'-!
ro. ilo, da lamo-n jj peiorčki le- j.
"Washington Star" v Washingtonn. F). (objavlja članek, v katerem trdi, da Vso nacujske satelitske državice Sred-nje Rvrope, katero so preje pričakovale, da dobe svojo direktivo od Anglije in Zjedinjenih držav. — se sedaj glede miru kar direktno posvetujejo z Sovjetsko Rusijo glede načrtov,
kako naj se rešijo nacijske kuge.
*
Nevrvorški "Mirror" jo mnenja, da bode pri konferenci v Dumbarton Oaks mod vsemi drugimi debatami najvažnejša ona, pri kateri bodo določili mednarodno policijo za vzdbrže-vanje miru po sedanji svetovni vojni. Roosevelt predlaga naj
vojni v
"Mnogo več boste inogH pomagati k temu. da dobimo vojno. ako bost: dobro izučeui". je dejala MKs Len root. jaški izvedenci, ki stvar po znajo, pravijo, da je res tako. Toda vojna m> bo trajala v<*č no. Kadar bo nastopil mir, bonu* imeli več prilike in možnosti. da si u-t varimo lepo i i zanimivo življenje, kot kdaj Koli. Imeli bomo prod seboj og?omno naloge, ko bomo morali izdelati \ se ono. kar Ijud-
Iva
}m> rast«*jo m napredujejo v ma vsakem fiziru. Svet je -ele zve-1 del o teli, argentinskih petorč-: tJili. k«» -o bili /.e osem me-ecevi
-tari in dne -l. avgusta -«« pro-! tati z glavami. toda, slavili prvo leto svoje starosti.! mati potem zaigrala ve-l*ri tem s0 zdravniki prišli do ! zaključka, da ima vsak izmed j pot o rekov svoj lastili značaj: Franeo. ki je Kil prvi, da je prišel na "ta" biee Angeline
dno veselega razpoloženja in I dre blaeieo in deklice v modre
kimone. I.*o| ure kasneje mala pctorica zajuterkuje
velevlasti obdrže velik dol svojega vojaštva v K v ropi i udi j»o je potrebujejo za dobro in prl-skienitvi miru. — "Ravno to jo predlagala tudi Francija, ko Je ,i«-tno življenje. Vs h teh -tva-
llitler zasedel Obren.-ko krajo, toila Anglija tedaj ni hotela
dati Franciji svojo vojaško pomoč.
# * •
Washingtonska "Post" je dokaj skeptična glede pr.ro-čila, da so Nemci umorili prejšnjega predsednika nemške Reietof$*anke, Hjalmar Schachta in pristavlja, da je želeti, da jo to poročilo resnično, kajti Schacht pomen ja mnogo v«»čjo nevarnost z ozirom na Ox>doče svetovni mir, neno Hitler, — ker on zamore i v bodočnosti preslepiti razne narode, kateri poslujejo v prvi vrsti — z denarjem, ki je v resnici mednaroden . . .
* * <*
"Washington Post" pravi, da sedaj, ko je bil predsednik na Pacifiku, so bode tudi vojna presedla iz Evropo na Pacifik.
KAMPANJA ZA VSPODBUDO K ŠOLANJU ŠIROM DEŽELE
Ataier iški urad za vzgojo, fe- Oktobra lota 194.r;, ko so bilo
oit atkum j« kh*qo, kako n]«tm podraJUlo ta ramotako tudi ttakonrf papir dnxg^ tidw tke pGtraMčme. Da al rojaki sasigurajo rodno 4opo*HjAm* Hala,? lahko gredo upfavniitvTi na t^oko • Um, da Imajo Vodno, čo li mogo^ ma proj plačano iiaročiitoo, ALI KS BI OBNOVILI 8VO,JO yAg&mtJtd fiE DAltra in ne čaka}.
8 stem prihranite uyr&vniitva pepotretine stroške? • t tVyv '!rv n* .t *
deralna agentiira za varnost, urad za otroke pri minister-stvu za delo, so s j>odporo vojne komisije za delavske sile začele Širom vse dežele kampanjo za vspodbudo šolanja,, t cilju, da popravijo vpi-sovanje v .-'rednje Šole — high .school-— k L je začelo pojemati vsepovsod v deželi. Tozadevne izjave so bile dano od naslednjih osebnosti: Paul V. McXutt. Chairman War Manpower Komisije in administrator Federal Security Agency.. Kjatlm-lirre F. Tjonroot, načelnica oddelka za otroke, in John W. Studebakor, I'.Sv Coniimissioner za \ zgojo.
šole že odprte, jo bilo skoro 2,7r>0.<X)0 dečlov in deklic v starosti od 14 do 17 let na delu bodisi ves čas. bodisi deioma. To pa .je 3 krat toliko kot jih je bilo na delu občega Štetja v mesecu marcu leta 1940.
V juliju 1943 je bilo piibliž-no 5.000.000, oziroma preko polo\ i<*o mladine od 14 do 17 leta na delu. V letošnjem poletju pa je število otrok v šol->'k»: starosti, ki delajo, zopet narahlo, pravijo omen ioni uradi.
Uuad za vzgojo in urad za otroke -1a izjavila, da jo bil naslovljen »poziv delodajaloean
V cilju, da " vpišejo in vzdr-, J1> •šolskim uradnikom v nekaterih krajih, kjer primanjkuje delavcev, In kjer bo radi tega neizogibno, da: ostanejo mladi ljudje na delu, da naj tako uredo delo in šole, da bo mladini mogoče nadaljevati svoje šolanje obenem z dolom.
žujejo dečke in deklice, ki i-o v starosti za obiskovanje high schools, v Šoli, dokler niso njih tečaji končani, bodasi. da so ves čas v Šoli. bodisi da ise drže dobro izdelanih /programov za šolo in delo, sta pozvala urad za otroke in urad za vzsrolo vse občinske skupino, uči tel le. stališč, delodajalce. nr<rnmzae:ie za delo, politične prvake', dobrodelna društva, rrorflnlzaeiie zn pomoč mladini in Indi mlndino samo — da ^ vscthm silami pmloirajo to kamtpanio za rwyrralek v šolo.
Stot'L-tike vpisovanja v srednje šole in otroci-delavci so dokaz potrebe tega organiziranega napora, trde omenjeni uradi. Od letnika 1940-41, iki jo Midel v ameriški zgodovini najvišje število otrok ^-pisanih v teh šojah, se je pojavil padec od 1,000,000 vplKoy. Leta 1940-41 je bilo skoro 7.250.Q00 otrok yx>sanlh na naših high school. Y teku treh let pa smo izgubili vse pridobitve od leta 1934 sem. tako da dano« naše high schools nimajo nic to* dijakov kot so jTh Imele prrd 10 leti.
Obenem pa javijo omenjeni uradi, so pojavilo vsporod-no s tem po jemanjem vpisovanja v šolo. naraščanja števila otrok te starosti ki -o na delu.
War Afanpoewr Komisija jo priporočila, da *o uvede stalno mere za delno Tiaposlitev. Tudi urad za vzgojo in urad za otmke pripoi'o-'a (o Aire<li-tov, o kateri je dobiti podrobnejše infonnsKMje od vseh teh uradov. Omenjeno mere -o odobrila mini<sterstva za voj-no. mornarico in Komisija za
lolin neko žalo-lno pop*> vko. >o trije izinoi! pet o r»" kov prieeli jokali. <lor-'nn -ta o-iala prieeln eden drnzega bu-ko je el komad neke po-mi 'Virauchov**, o zirouia argentinskih "cowbo\-Jcv**. -o otroci po-t«Ii Ve-eii. 1'ftorčki vstanejo vsako ju-svet v hiši ha-j t ro točno ob 6tih, nakar jih pe-• Dol fino. je izre-j-tunje oblečejo— flečke v mo-
ri pa ne imuiio mogli ako no bomo imeli ljudi, ki votlo, kako jilt Izdelati- Šola je najboljše m^sto. da -o naučimo vsega potrebnega za to" a McXutt ir.a je povedal v inn mu War ^FanfHiwer Komisije in Federal Security Agency, d< čkoin In deklicam staro-1 i za obiskovanje hinli schools, da j«' "začetek Šolske-ga leta \ jeseni vas D day v borbi za nov jn boljši <\ot. Nadam -o. da bo vsakteri izmeri vas uspel, da -o pokaž1 vrednega, prav tako z vsem -vojim, -rcem in vso s\ ojo <lu-^-o. kot -o >»» pok;»zal: vivdne z vsem -vojim s-rcem In vso .-\ ojo dušo vaši starejši bratje na vsHi bo.ii-čih širem s\eta" (Office of TTar Information.)

slovenska lira" "ameriška
V PESMARICI
no vkljofene sledefr
slovenske pesmi:
1. Podoknlca — mo3kl «hor z barl-
razjKrožen.,a m -e kar neprestano smeje. Starišij kratki i:a kličejo imenom "KI Macbi-| to", ker je dokaj poreden, in i najraje trka > -vnjo glavi«-o ob glave svojih bratov in sester. Maria Fernanda, ki je ob -vo-imetl •J0111 rojstvu skoraj umrla in je potom morala skoraj dva mesca ostati v inkubatorju, je dobila sedaj tudi ime '-I,a (»ordita" oziroma "mala debeluška ". Tudi ona se dokaj rada smejo in kriči bolj, kakor vsi ostali njeni bratje in
< arlos Alberto, je — kakor njegov brat — dokaj poroden. < bi že zna hodit i in je jodini ; med svojo 4Ažlabto", ki s svojo idavo rad "buta" svoje -«••-11 «', tako da -vojomn bratii"Kl Machito", vrne v-o njegove ]o-zadevne nagajanje. Xjeniu pravijo tudi **KI Rnbio" — oziroma "* pia volasi. * *
Maria Cristina, alias "La -Xegrita". oziroma "mala črna", je najmanjša med petorč-ki. Sedaj tehta le i'n funtov; je dokaj občutna in tudi nekoliko nervozna. KI "Rubio in La (»ordita tehtata -tedaj po JU funtov.
Maria Ksterita. jo najbolj živahna med potorčki; ima prav le})0 in veliko oči. v-led česar jo imiionjcjo — 5 a cbicbita. Senora Hiligenti je prepri-
tnn lamopppvom
2. Pozdrav — moSkl zbor 8. I~ihko noC — mtmkl *bo»-
4.	Otofikl zvon — me.ftani zhor
5.	Potnladnska — mešani z\mr, z bariton namospevom
f Lira 1. — za. solo spev*. moSkl
In mešani zbor 7. Lira II. — za meSanl zbor S. Altantskl odmevi — za moSkl In ženski zbor. s bariton samospevom t. K an ta ta lz psalma 12« — molki Zbor
10.	8oil — za samospeve, mešani zber In spremljevanjem glaar>vlra
11.	Psalm 29 — za samospeve, mešani zbor ln apremljevanje (lasovira ali orgel
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To so koncertne pesmi u moške In mešane zbore, katere Je aglas-bil in v samozaložbi Izda! MATEJ L. HOL3IAR. organist in perovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio. 1923. Naročite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PI BJL COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
te
nova izdaja *
Hammondov I VETOVVI A T L 4 B
V njem najdete zemljevide ^sega sveta, ki to tako po-treftni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cona 00 centoT
Naročite pri: "O LASU NARODA", 216 West 18th Street. Hew York 11; K. Y.
^HtntniinniiinifinniimiiimiiiitiHtiiiiiflm
-v«M vci ivil.-iiiji *' on ti iic*;i'in mleko v l<']>f» okrnjeni	k:i-
t<*ro zirr!nlili n.i prostoru, k.j««r jo l>i!;i p roj o rodhiuskii ffa-r;ih\, in po z;ijiitcrku. prii'no i i: i*;i t i v ovojih l<'pr» i/.dohuiih in obrnjeni ii ilvorišrih. — Kaiiar
vriMiio l»-po in >oli'iio, jih nji hov«« po>tmijr poljojo v treh vo-zir-kih ii;i "sprehod" in potoni vrnojo domov f>l> lOtili k "primizku *. ki jo prirejen iz xn ivja in povoje juho.
Meiltoni. ko jo življonjo po-toivkov prnv prijetno,, ima pa njili oee dokaj -krbi, kiijti — ko -o prišli na -vet, jo baš irrailit novo liišo z štiri spalnimi sobami. Sedaj jo moral preinnei-ti vso tozadevno naerte, kajti izra< una 1 je. da bode potreboval soda j sodom -paliiih -olj in ma'o ko j >iil no dvorišro ter 1*40 »čevljev dolu: vrt z vi>oko ograjo. <hi jili radovedneži no bodo hodili gledat — brezplačno. — Zgradili jim mora tudi posohno i uri->*■»'.
Senora Hiliireiiti pa pravi: "* I>olje je imeti potom otrok hkrati, kakor pa pot otrok — wikoira po-.-bej. kajti tudi trgovina "na debelo", boljo v-peva, kakor povsem navadiiji " l>r;in jariju M,

sedaj lahko dobite lastnoročno podpisani knjigi
pisatelja Louis Adamič-a
za ceno
$2.50
za zvezek
"Two Way Passage"
V tej knjigi, Id je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogote po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije^ so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno In najbogatejšo državo na sveto. Sedaj je prišel čas, da Združene držaie pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moil. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiie srefe milijonov . . G-
tanje te knjige je bogato plačano.**--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Po&Uam Mooey Order za I.............. za lastnoročno
podpisano(1) knjlgo(l):
M°Je ....................................................
St., ulica all Box St.............................................
Mesto ln država...............................................
M
Glas Naroda**
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y

484848532353532323232323232323234823482353235353482348234823
"CLA8 NARODA	YORK
MONDAY, AUGUST 28. 1944
VSTANOVLJEN L. Ufl
C^lovansko pleme-rešitelj človeštva
i
I'O Uitl
(Članek je izšel v partizanskem časopisju "Nova Jugoslavija", 15. marca, 1944)
In zmagovite mu s'jat V* j o o<m Vrh tvojih, lepo cvetočih vej Kjer Jadran biser p^no toči 1V» Tihegr tamo oceana.
J Slovenska Lipa — Silvi je Straliimir K ranjčevič)
eijcvi teoriji o Že leta V.m je drug Stalin Akeiuu narodu, aU navadno re
In jucko >iluih reka lri>to In tisoč gora in planina Povsod i-to gnezdo, ptica Uta In rod in beseda materina . . .
" viAjiir" iu "iLujili" rasah, je'fpregledal u~ixlo fatističnib !>ii ecLi slovanski rod obsojen'"zjian-tveiiih" teorij, razlagali iztrebljenje. Nič ni novega,'joč na XVII. partijskem konca za\ojevalni si-ti-jiii Lzini-lgrcsu vojne načrte imperija->|j*/cjo nove lažne teorije, da'ii.-ticnili grnp: ni prikriil svoje smotre. Tudi1	. . ...
a fašistična, čvekarija bi usta-j 1 ^ ****	<la
iiiora vojno organizirati "viš-
jja rasa", reehno germanska
rasa'' p rot i " n i žj i ras i" ~
arija hi ostali;. samo krpa v gomili mračnih preži vi jenih teorij, da ni postala sestavni del, vodilno ge-lo milijonskih annij, Šovinizem, na katerem -o s?e temeljili Hitlerjevi slavospevi ger-litanski rasi, je zastrupil mo-/a j in tluAo skoio eni celi na-ci ji. Točni noniški uradnik in oihM-jeui iienuški znanstvenik -la leta — o pojenj z bedastimi »anjarijami,— delaia račune in rnzis^kox ala: Uolrkšno število ljudi in na kakšen način jih more iztrebiti z zemeljskega površja, da bi se naivdil prostor za njih in njihove sodru-ge. Hitler je iskal izhod za iiuperijalizeni v razpadu, ki st j«« zapletel v krize in ga je na šel »»dino v pohot hi na Kvropo "m iztre.bljenju -KMauskih narodov. INmI pietnjo lakote in bet le, ki ga čaka v lastni zem Iji, s- ;>tra>ilom holjAov i zrna iz slovansko dežele, Hiitlvr je ''mešal glavo mi lit a rizi ranemu noinskcmu šovinistu, da kot ^e-tiadana zver plane po tujih x'tnih poljih. NVniiški fašizem • pripravljal s tem navalom i«» \ o i vdarec .na veliko slovansko soei jali<t!čno državo K.tjti dobro je računal, da ako vdarec na ftusijo uspe, da je jinleni n s /a dolgo <"a-a zaprta pot zgodovine, da je nntom z (•tiim zamahom uniči ti tudi -vobode in žar slovan-kih ni. rodov. P.r. z :So\ jrt-k ■ Rusije ir -vobode, brez slovanske I? u^-ije ni slovan«t'Va
S O N A F T REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
Jerry W. Kopriv^k in njepov orkrslrr
M635—Wedding Polka
(N« bom i« motila; TI d* Jest. pa ildana murelai W.'ddinB Walli Hloveuakl Wait«
Pojo Hupolck t«atr«
MCDfi—Jeep Po'.ka
(Mat* potico pe?«Jo)
Marine — polka
ITS—Tereslnka — polka Na planlncata—valček
Lepe Melodije
Ihiquefcne University Tamil urica Orkester
M .771—Na Marija we, polka Kji* so moje roži«-e Marička pe^in—polka
Za tozadevni cenik In cane ploSC aa obrnite na
JOHN MA&SICH, Inc.
4M W. 42nd ST.. NEW YORK
])iedvsen> Slovanom in da taksna vojna more prinesti izlhod i/, položaja, ker ''višja rasa'' je poklicana da o pleme ni nižjo in da 7s njo vlada. Pu>timo jim, da to čudno teorijo, ki je prav tako daleč o»| znanosti kot nebo od zemlje, — pustimo jim, da to čudno teorijo izvedejo v prakso. Kaj more iz tega priti.* Znano je. da ji *tari Rim gledal na prednike -oda njih Germanov in Francozov. tprav tako, kot danes pred >t a vili ki "višje rase" gledajo na slovan-ka plemena. Znano je, da jih je stari Run >matral kot "ni/jo raso'*, ^ibarbarje"', ki "jo odrejeni biti v večj podložno-! i višjj rasi", "velikemu Rimu", pri čemer je — med nami rečeno — -tari Rim imel gotovo osnovo, kar se pa ne more trditi za predstavnike i-r-danjc \ išje rase. (Buren aplavz.) A »kaj je iz terra iz-mo? Zgodilo ^e je, da so se neriuiljani, tj. vsi "harharji" zed in il i proti skupnemu sovražniku in -trnhovito premagali Rim. Raja >o vprašanje: kje je jamstvo da pretenzijo zastopnikov so« lan je "višje ra->e" ne bodo privedle do iste-2fa žiilosfneira rezultata? Kje je jamstvo, da bodo fašist:čno-!it< .arni politikanti v Berlinu >reencj>e roke, kot so bili <tari in wku^rn: c-rajalei v Rimu?
Kaj ni verjetnejše, da se bo zgodilo bas nasprotno?
.Viti iz daleč nam ne pada na um, da bi stvarjali nove teorije o višjih in nižjih narodih. Ali gotovo-i je, da je duh sebičnosti, divja^tva, >ovrašfcva in preizranja vsakemu drtige-iim narodu nasproti prežel milijonske mase nemškega naroda in s trm nentško nacijo po-grenil na najnižjo stopnjo med vsem«! naiodi sveta. V -vojem jrdiu, v >voji aimiji se je nemški narod prežel s sovraštvom proti vsaki drugi kulturi, po-sebno slovanski, proti vsakemu drugemu narodu, po-ehno slovanskemu in doslovno -prejel -istem fašističnega razbojniki va v f=^ojo dnevno prakso.
V sjiinem začetku ok upa o i je j< naš svobodomiselni narod pazljivo otldelil sovraštvo proti nemškemu Fašistu o<l vsakega trunka sovraštva proti nem-
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
3.
I^TlCnjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Keovptl ao napisani ▼ angleškem jeziku* ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ld m« j« kaka jed pos»bno ▼ navadi
Ta knjiga ja nekaj posebnega u ona, ki sa »nimajo za knlMja in aa hodajo ▼ njim iiofeolj Urrafbati In
Izpopolniti.
Naročita pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 Weat 18th &tr—k	New York II, N. Y
«'eno Xenieem. Od začetka smo, polni ljubezni in spoštovanja do vsakega naroda, navzlic temu. da so ga njegovi oblast ni k i na to napeljevali, popravljati drug druzega pri vsaki -trii]w»ni besedi o neniškem vojaka kot nemškem. Delili smo skrb nemških mater in otrok — - :n se izpraševali: kako bo nioaoče v okvir osvobodilne vojn - vključiti borbardiranje ne^iiškili mest. Ko smo skozi T'/ice vodili grupo uem.ških iijotnikov, naše plemenito ljud--ivo jih je siečavalo s soy.a-ljem in sočutno gledalo v ta bedna ljudska bitja živalske obiike. Ali — milijoni nemških vojakov jo zaigralo to pleme-ti:!o sočutje. Zločini, katere so nem-k i vojaki z užitkom o-pravljali =o osupnili na dejstvom. da oni ne prihajajo samo po zapovedi nem-ke vrhovne komande, ampak da je ubi janje mirnih meščanov, prezir do vse srn In vsakogar ki je slovanskega roflu bitni drl nem-škega vojaka. Hitlerjevo teorijo o uničenju Slovanov je naš narod občutil kot delo navadil« ga nemšUeara vojaka, ki niti ne more biti vpisan v fašistični stranki. Kemški vojaki so saisVi izbrisali i»z sre našega lilomenitega ljudstva v>ako razliko med nemškim fašistom in nemškim vojakom. Kje; kol i Xemci fpreliodijo zemljo, kot da jo je poplavil pogin. Za temi sejalci smrti o.-tajajo puste nepokoŠene livade, pašniki br.z živine, ob hišah raste pleve:. ostajajo dolge vrste obe-encev ob ee-tah in mrtve posiljene ženske. Danes se mi vc-|selimo — in to veselje mora-jiuo negovati — ko ]>o našem jiiebu letijo zavezniški zrakoplovi nad Nemčijo. Morda l»o-<lo \-aj nrmški otroci ostali nepokvarjenih duš, ko jih njihove matere, v skrbi za svoje n.z valine, ne bodo mogle »voditi v tenter, da gledajo kako neuwki možje mučijo srTuke ujetnike v sodih, ki so na znotraj polni železnih žeTvljev.
2 Pred nevarnostjo uničenja. v teku te vojne, oživljene so in oplojene na nov način ideje o vzajemni povezanosti slovanskih narodov, ideje ki so skozi veke gorele v sreih najboljših mož slovanstva. XI suma je, da je ta komponenta vzajemne povezanosti in ljubezni slovanskih narodov odigrala ne malo vlogo v usmeritvi našega naroda na borbo proti iremvin^kega o-vojeval-ca. 1
Xawlic svoji toponmnosti n en vš k i fašjzem je dobro doumel da v slovanskih na red in živi borbena in svobodarska tradicija, ki v vsakem momentu postaja smrtonosna sila proti sovražniku. Skrbno so švabski avijatičarji iskali in na:li v kotu Beograda komaj vidno, stari kavo hišo Xarod no biblioteke. Narodni zaklad celega, naroda s^ je spremenil v tenke sloje pepela, a fašist!
bili prepričani, po sebi sodeč. da bodo. ko zgorijo knjige in ugasne jih plamen, zginile tudi v-e tradicije in plamen borbe, tega predrznega malega, barbarskega naroda ki je nasprotoval željam nemškega človoka.
-VIi, globoko v narodu je ostal zaklad natše narodne pe-cmi. upornih naporov K~ara-djordja in Miloša. Vuk-ovoga ča-a — vstvarjanja narodnega jezika. Globoko v narodu živi predaja. <pri starejših tudi žir spomin, o matici Slovanstva,
i ( i "	' i « » i	• J fj i »	4< * i / i • t i 4 «	t	«
iti

(enortejanka)
Prepisana iz partizanskega tiska "Na na Beseda",
izdala
Knlturna Skupina X- Ljubljanske Ldarne Brigade,
Leta 1944.
NAPISA r,
>1 I T, E K T, O P Č I C,
4'Največ sveta otrokom sliši slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prost;. vol'jo vero in postave!"
Združeni Odbor Južnoslovanskih Amerikancev 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y.
PRIČNE SE JUTRI V TEM LISTU
pritekala v pomoč malim slovanskim narodom. Z nejasnimi predoč.banii o ti oddaljeni pravoslavni deze'li, se je nekoč napotil uporniški prota Mateja Xenadovic, da bi srbskemu, narodu poiskal zaščito pred Turki v borbi za svobodo in samostojnost. Po s lični poti, še pred njim, se je napotil črnogorski vladika Vasilje, da bi v bratski deželi poiskal zaščitnika neodvisnosti male ( 'me gore. Hrvaški pisatelj Ivrižonič je še preden je ideja slovanstva predrla v slovanske narode, šel v Rusijo, da skozi to slovansko deželo jasneje spozna vidike celega slovanstva. V vsakem usodnem trenutku, bodisi ko so slovanski narodi vstvarjali svoje samostojne države, bodisi ko jim je pretila nevarnost, pojavljal se je v njih zgodovini ruski narod, da bi s svojo silo in pomočjo usmeril razvoj slovan. narodov v premen samostojnosti in osvobojenja od tujcev. Z direktno borbo ruskega naroda proti turškemu fevdalizmu vstvarjena je tudi bolgarska država. Naša naeijonalna kultura
rijalizimi. Heroizem in zavest komunistov ter ljubezen in zanašanje naroda na tjil-ijo sta našla svoj popolni sklad v o-svobodilni vojni, katero so naši narodi odlično nadaljevali takrat, ko je germanski fašizem napadel tudi veliko slovan-j sko deželo. Xarod je svoj usodo gledal skozi usodo Kusije, a komunistična partija je dala tej zavesti realni politični zmisel.
In res, prvi organizirani, prvi odločni odpor v svojem naletu na Evropo so germanske horde našle tam, v Sovjetski -Zvezi. Specijalistični red enakosti in nacionalne svobode je omogočil to edinstvo in ta odpor. Slabo je preračunal Hitler, ko je mislil, da mu je najbolj enostavno istočasno obračunati s soci jalizmom in slovan-stvom. V sovjetski, pa še slovanski deželi so ga docaka'li dvojni udarci. Udari ga s čemer moreš, udari ga z mot i ko in cepcem, govori skozi Tolstoja ruski narod o času ko se je moral braniti Napoleonovega navala. Cepec se je sedaj spreme-
navalu, kateremu je samo ona bila kos, braneč na t;i način vse slovanske narod« la središče okoli katerega s« zbirajo slovanske države v <» hrambi -vojega obstoja.
(I)alje prihodnjič.)
, . .	,	nil v sovjetski tank in "Kat tu-
še v dobri meri oslania na ru-U ,, , v	.	. ,
'so , a rudeee-arine.pea vodi ista
skeni klasičnem realizmu devetnajstega stoletja. Kulturne te kovine ruskega naroda so tako blizu našim, da si jih je narod čisto naravno prilastil. Cele generacije so se vzgajale s knjigami Leva Tolstoja a Sveto-zar Markovič je modri in veliki učenec velikanov ruskega naroda Cemiševskega in Pisa reva. na katerih progresivnih delih je tndi vzgojil.
Xi dvoma, da je to zaupanje v Rusijo in tradicije, ki v našem narodu o njej živijo odigrala, — recimo, — ne malo vlogo v oživljanju svojih pozitivnih narodnih sil v naši osvobodilni vojni, z usodnim dejstvom, da so naši narodi svoji politični
borbi že tako bili na p r ogreli v-veliki deželi Busiji, ki je vedno1 nem stališču borbe proti impe-
Ijubezen do svoje ruske grude, do ruske pesmi, do Volge, oplojena z zavest j o srečnem življenju v sovjetskem redu. Največja slovanska dežela, a prva soci jal i stična, dala je v obrambi svojega naroda, v obrambi celega človeštva — a na ponos ce-?emn slovanskemu zarodu, prvi resni udarec nemškemu fašiz-zmu. Za vedno je razblinjen pred novo, socijalistično "Rusijo in vsak sum, da je ona pokopala vse slovanstvo in da ji ni do svobode malih slovanskih narodov. Reakeijonarji niso mogli s temi lažmi pogasiti ljubezen narodov za veliko slovansko deželo. Ona je zopet, tokrat s svojo herojsko rudečo armado, postala nada slovanstva. S svojim bojem proti germanskemu
POUČNE KNJIGE Brezposelnost
Spisal Fran Erjavec
Cena 50c Obrtno knjigovodstvo
268 strani, emana. Knjiga Ja namenjena t prvi vrsti sa stavbno, umetno ln strojno kljnCav-nlčarstvo ter ieleaoUvarstvo.
Cena W
Mlekarstvo	^
Spisal Anton Peve. 8 slikami. 168 strani. — Knjiga sa mlekarje ln farmerje v anloinem.
Cena ")0e
Knjigarna
Sllovenic Publishing Co, 216 W. 18th St., New York 11
DRŽAVLJANSKI
ona jo posta- PRIROČNIK
Knjižica daje poljudna navodila, kako postatf Minerižkl državljan. (V Blovenčičlnl>	Cena 50 centov
Dobite pri Knjigami Slovenie Publishing Co., :21f, West 18tn .Street. New York 11, N. Y.
Z I VI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem s-lovanstvn do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVEKIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi je natančno popisano življenje posameznih živali, živečih na aubera, v morju ln v zraku, tako da bo vBakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral z vellkiai zanimanjem, ker bo v njej nafie! marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosed a j že nI bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda Je slednjič Izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AM 10-RIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo ho z užitkom bral love«, ker navaja in popisuje vse živali. Id jih Je dovoljeno in prepovedano streljaU; fanner, ker so popisane živali, ki na polju koristijo aH Čkodnjejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSB KI BE, KI ŽIVE V AMEltIŠKIH VODAH.
Poleg polj ud negfc popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK <fo> tografij); 9 slik v naravnih barvah, v velikosti rele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 x • inter. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače in ftivalt kf so ravnotabo na tube« kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno r zlatimi črkami.
'CšT v ANGLEŠČINI Cena $3.5«
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET
New York 11, K. V.
%LUl .NAUUUA"
ion
MONPAY, AUGUST 28,1944

PROKLETfl
:: Spisal EMILE BICHEBOUBG Iz francoščine prestavil J. L.
ji zopet povrnejo mori; pn luhiree. ki jo je 1 >i 1 zadel, da Mv legalna in prava vlada
nni^loli^.i »« 1. II______•	i »	.	.
(107)
, &el je v Švico k ženevskemu jezeru; tam si je najel liišo nedaleč od Lausanne A. V nji je prelbival s svojim otrokom, z dojnico in s tremi svojimi služabniki.
V svoji samoti je grof živel le še sinu svojemu. Odgoja mladega grofk'a pa je bila žalilbog- skozi nskoz napačna. X i koti se ni se s kakim otrokom ravnalo nespretneje ter sistematit*-ueje se ni pohujševal Še nihče, kakor Bussieresov sinček! Slaba nagnenja in pogrebi otročki so se na tak način razvijali pri njem jako hitro; a oče, ki ga je oboževal, se ni trudil, tla i»i vse to pri otroku zatiral!
Ko je grof Bus s ie res nekoliko let pozneje spoznal slabe nasledke svoje popustljivosti, ni bilo vee časa, zlu priti v okom.
Da bi se ne ločil od otroka, je pre skrbel deset let staremu Kinu domačega odgojitelja, a poleg tega še mnogo drugih učiteljev.	\
Domači in drugi učitelji so bili pravi sluge mladega divjaka, ki je videl v njih le sovražnike. Niso imeli pa praviee niti ga kaznjevati, niti grajati. Razbrzdani učene** jim je metal knjižice ob glavo., a niso mu smeli reči zaraditega žal ,l>esede.
Vsled tega je moral grof učitelje večkrat menjati, (lokalni naposled našel nobenih več. Tn bas to je hotel doseči mladi grofič-
Kakor ei je lahko misliti, naučil se je bil malo ali nič. Ko je odrastel, je bil malopridnež najslabše vrste: neveden, a pri vsem tem ohol, domišljav; imel je slabosti, ki mladega moža delajo neznosnega!
• • •
Grofinja je <ist;ta živa. Po sedem mesecev trajajoči borzni izrečejo zdravniki, tla za njo ni več nevarnosti.
A nje okrevanje je še dlje časa trpelo kakor -l>olezen. Počasi se
imel je najsla^«* nasledke za njene dušne zmožnosti.
Grofinja ni bila >ieer blazna, a popolnoma zdrava na tlu-hu tudi ne, spomin je bila popolnoma izgubila.
Uboga mati! Bilo je lo še sreča zanjo! Tega mnenja so ■bili tudi zdravniki. Pa njih dolžnost je, da izkušajo ozdraviti človeka. Zdravniki >o dobro vedeli, koliko bode grofinja trpela, če se ji povrne spomin; vendar so uiporabljevali vso
vojo učenost in umetnost v to, da bi ozdravili zanimivo bol-nico.
In to se jim tudi polagoma posreči! Nekega dne grofinja spozna v^o trpko istino! Udari v britek jok. Njena bolest je bda nepopisna, zdravniki pa so triumfirali, zakaj grofinja je bila ozdravljena!
Grofinja je verjela vsem. Pripovedovali so ji mno-o enakih slučajev, nekaj let prej je bil odnesel volk v vasici Cha-renteski enoletno dete iz zibelke!
Zdaj tudi izve, da je grof zapustil Pariz, skoro gotovo tudi tiancosko deželo ter da ne vedo, kje se nahaja. Nesrečna go-.-pa ni imela več nadejc na svetu. Svoje pribežališče je našla v molitvi in v dobrodelnosti. Sklenila je, da vse svoje dohodke nporatn za dobra dela. (Začela je zidati šole, obdarovati eer-kve in podpirati ribožinke.
Posebno otrokom je storila veliko ddbrega. Pofetala je
i jih zaščitnica. njih mati, njih previdnost!
• • •
In dočim je grofinja tako darovala svoje življenje tolažlbi in sreči svojih bližnjih, je potoval grof s svojim sinom po Evropi.
Grofič Gontran je imel dvajset let, ko se vrneta zopet v Pariz, kjer ju je pričakovati zvesti Germain, ki je bil fakto-tum svojega gospodarja. V stari palači, ki je bila tako dol-o zaprta, je naenkrat postalo zdaj vse glasno in veselo, kakor prej nikdar!
Grofič Gontran, ki mu oče ni mogel ničesar odreči ie ,mel svojo opravo, svoje ljudi, vozove Ln konje.
Gospod Bussieres je zadnjih osemnajst let mnogo priredil - pri 1,500,000 frankih. Prišla mu je nesrečna misel, da je ta denar daroval svojemu >inu. Grofič postane tako .Wgat ni prost, zato se vrže z zaprtimi očmi v nevarni vrtinec pariškega razkošnega življenja.
Kmalu je vzbujal pozornost zaradi svojega r.erednega, lnebrzdanega življenja. Imel je vse strasti, posebno pa napuh in prevzeten je bil na svoj denar. Pomislil ni, da vse, kar je bil, in kar je imel, je izviralo le od očeta. OOčetu svo jemu ni kazal niti hvaležnosti, niti spoštovanja. Gospod Bussieres je naposled mislil, da prav stori, ako sina resno posvari Pa hilo je prepozno! Grofič ga je potrpežljivo poslušal a že druKi dan je že hujše razsajal nego prej. Ko mu oče neki dan ponovi svoje opomine, vrže drzni mladih krinko s sobe smeje se o^tu v obraz ter na nesramen naeiu očita roditelju samemu neumno njegovo slabost.
"Jaz delam, kar mi ugaja. f'e ne delam prav, sam si temu kriv! Ne trpini, da bi mi kdo kaj očital!"
Grof se je tresel od jeze; pokazavši svojemu sinu duri, reoe: "Pojdi mi izpred oči!"
Grof je bil v srce zadet. Niti meč bi ga ne bil tako ranil. Kolikor bolj pa je pojemala neumna njegova ljubezen do sina, toliko bujisvj ga je jela ujedati vest, tako celo, da je mislil da mu »roe utkonča. Svojemu sinu je bil vse žrtvoval. Zaradi svojega sina je bil zaprl srce vsakemu drugemu čutu; zanj je celo uči nil zlodejstvo!
{Nadaljevanje sledi.}
VPLIV POLJSKE KONSTITUCIJE NA SEDANJI POLOŽAJ
Napisal Herbrt Seligman
Poljska ima dvoje konstitu- na stranka, da izvede sprejem c i j, ki igrati obe važne vloge-nove konstitucije. (Jar je ta-dramatični igri, v kateni krat enostavno odločil, da fc*e
nanaša ustava na zahteve tri-petinake večine na navzoče člane Sejma, mtesto na celokupno članstvo Sejma, plani opoakiije iso bili sicer poklicani nazaj, a so prišli prepoizaio na glasovanje.	,
Tako je bila torej konstitucija iz leta 1935 spiejeta na podlagi j uri stične avijače, in je postala temelj političnega življenja na Poljske.ni. Toda narod je ni priznal rade volje, odpor v vsej Poljaki je bil velik, in še danes se naslanja poljsko osvobodilni gibanje na dejstvo, da namerava odpraviti to k 011 sti t učijo.
V 'bi'vstvu so si vsi Poljaki na jasnem, da je treba to kon--titucijo odpraviti, in da mora i>iti to prva skrb vsake nove vlade na Poljskem. Pilsudski->v "vladni blok", iki je bil to ustavo podpiral, je bil pestra politična mešanica veleposestnikov, reakcijonarjev, indu>tri-jal«*ev. monarhistov, itd., kale-o je vezala le udnna-t <lo maršala Pilsudskeira.
iSplo šno prevladuje mnenje, da londonska skupina ne bo dosegla ničesar s tem, da se opira na to reakicjonamo ustavo. Na koneu koncev bo pri-šlo do koalicijske vlade, v katero bodo vstnoili oni člani lou-dons-ke vlade, katerim) bo to mogoče — ako w kot člani zamejne vlade, bodo storili to kot posamezniki, t. j., zasebniki. Jasno je namreč, da se nahajajo v londonski vladi nekatere osebnosti, katerih ne bo sprejela niti Monkva, niti linija Poljskih Patriotov, niti O-svobodilni Odbor v Pholmu. Povsem jasno je tudi. da te osebnosti nimajo nobenih ijz-r/ledov na to, da bi mogli irnj-
gre za to, kdo bo dobil v roke kontrolo v povojnem času in vladal na Poljskem.
Spi o.-no je priznano, da je konstitucija iiz leta 1935 v primeri s konstiitucijo iz leta 3921 reakcijonarno usmerjena, kajti oblast Sejma je v njej poreza-na, a polnomoč predsednika republike zelo povečana- Vse to je bilo v piid predsedniku iz leta 1935, maršalu Filsud-Htkem.il — konstitucija pra'Vii v svojem uvodu, da je predsednik odgovoren le pred Bosrom in pred zgodovino
Unija poljskih patriotov v Moskvi in komite za osvoboditev Poljske se zdaj poslužujete tega dejstva v svoje politične svrhe. Londonska vlada je bila priseljena, da brani to reakcijonarno ustavo, akoravno nekateri izmed članov londonske vlade o<Sknito priznavajo, da jim ni po godu. Stvar je nanueč ta. da je konstitucija iz leta 1030 edini temelj, na katerem je mogoče vsaj kolikor toliko bazirati legalnost londonske (vlade — ki bi sicer ne bila nič drugega kot mala skirpina l>egnncev v inozemstvu.
Tajko >n torej prisiljeni, da zagovarjajo dokument, ki je reakcijonaren, a je obenem edina podlaga njihovega stališča.
Poljske.
Ko je bila ustava :yl eta 1935 po dolgih težavah priznana in sprejeta, t>e je to zgodilo vrhovnim vodstvom Stanislava Car-ja, katerega so imenovali na Poljskem velikega mojstra ''ovijanjaO priliki glasovanja v januarfn leta 1935 je od>Šla vsa opozicija iz iSejm/a v znak protesta
nroti pravilniku, katerega je ti mesto v kakršni koli poljski hotel uvesti blr^k vlade. In rav- vladi po vojni.
no ta protest je ■zlorabila vlad-	(ONA.)
GENERALNI POROČNIK EAKER
Generalni poročnik Ira C1. Eaker je bil šolski učitelj v državi Oklaliomi, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Sedaj je na čelu zavezniških zračnih sil v Sredozemlju. Leta 1927 je bil odlikovan, ker je uspešno zavrnil polet okrog južno-ameriške-ga kontinenta, ter je tekom tega poleta "do/bre volje" pokazal tudi izredne sposobnosti in letalsko izurjenost pod najtežjimi oko Išči na mi na katere je naletel tekom poleta.
Dve leti pozneje Eaker zopet je dosegel izreden rekord, ko sta z gen. Spaatzom vzpostavila rekord vztrajnosti in sta obdržala letalo "Question Mark" v zraku celih 150nr — za ta na-daljni uspeli v letalstvu je bil odlikovan z letalskim križcem in pozneje si je pridobil z raznimi letalskimi poiskusi in vzleti še dodatna letalska odlikova-
nja in priznanja.
Nekaj let zatem je sodeloval pri poletu preko kontinenta, tekom katerega so pilotje vodili svoja letala zgolj s pomočjo instrumentov, to se pravi, da so ibile izvidne line letal zastrte in niso mogli pilotje videti na zemljo, pa so vkljub temu sledili točno določenim zračnim črtam.
V ostalem je živel Eaker življenje povprečnega letalca a-meriske zračne armade. Izučil se je letalstva na letališčih Austin in Kellv v Texasu. Potem je bil poslan na Filipine in je kmalu prišel naprej do čina kapitana in eksekutivnega častnika, ter je bil tudi poveljniški častnik na letališču v Manili. Pozneje je tudi bil v vodstvu na letališču Mitchel blizu New Vorka in pridodeljen je bil tudi za nekaj časa armadni zračni poštni sliužbi. Temu aktivnemu
službovanju je sledilo še šolanje v zračni taktiki in tehniki, kot tudi nameščenje v uradu šefa zračnih ko rov v Wasljing-tonu.
General Eaker se je poleg a-viaeije zanimal tudi za žurna-lizem in pravi, da. bi hotel po vojni izdajati podeželsik časopis. Študiral je tudi pravo in se zanimal za zgodovino — posebno ga je zanimalo vse kar ima zgodovina za povedati o Napoleonu in pa o ameriškemu generalu T? obe rt E. Lee-ju.
General Arnold je dober prijatelj Eakerjev in skupno ali v kol obo raci ji z njim jo spisal tri knjige o letalstvu. Zadnja od teh knjig «e imenuje "Army Flyer", ter je učna knjiga za znanstveno poučevanje aviaoi-je. To knjigo sta stara prijatelja, sedaj generala, spisala, ko sta bila skupaj na poletu v Alaski.
Kot oseba je gen. Eaker zelo vljuden človek, hladnega nastopa, bolj počasen v govoru, dočim je njegova postava srednja in bolj čokata, obraz pa poln in čeden. Zdaj mu je 54 let in rodil- seje v Field Creeku, Texas. Zelo rad ima šport, posebno drsanje na ledu, tennis, jahanje in golf.
V letu 1942, ko je bil Eaker v vojni dva meseea, je bil imenovan za brigadnega generala v evropskem vojnem teatru. Poveljeval je bombni skupini letalcev, ki je .na padla Rouen, v Franciji. S te.m da je šel s svo jimi možmi, ko so bombardira li cilje, je dokazal, da je v pra vem jjflcde svoje teorije, ki jo je zapisal in katera veli: "Nihče, ki ni bil nikdar sam udeležen v zračnih bojih, ne bi smel dela-' ti načrtov za take napadalne! polete . . . pravi zračni poveJj-niki ne pošiljajo svojih letaleev v boj, pač pa jih vodijo sami."
Mnogo je delal skupaj tudi z angleškim zračnim poveljnikom, maršalom Sir Arthur Traversom, ki je imet bogate izkušnje v poveljevanju v nočnih bomlbnih napadih. Poznala
sta se že pred vojno in sta tako postala iskrena prijatelja. Eaker je bil posebno interesiran v to, da nauči svoje letalce točne pogoditve tarče in v tem je tudi tako dobro uspel, da je prejel v mesecu avgustu odlikovanje srebrne zvezde, kar je četrto najvišje vojaško odlikovanje.
Spomladi, 1. 1943, je bil gen. Eaker imenovan za poveljnika ameriške zračne sile v Angliji. Medtem, ko so Angleži nadaljevali z nočnim bombardiranjem, so ameriški letalci u-vedli precizno bombardiranje podnevu. Toda kmalu pa je bila skoro celotna sila 8. armade po-
slana v Severno Afriko in Eaker si je moral sestaviti novo zračno silo. Ln v tem je tudi u-spel.
(FLIS. — Common Council.)
SMRTNA KOSA
V Brooklvnu je na svojem domu 18(51 Stanhope St., umrl rojak John Fugirta, star 59 let. Rojen je bil v Črnomlju. Pokopan bo jutri s sveto mašo v eerkjvi sv. Brigite v Brooklvnu na St. John's pokopališče v Middle Village. Queens.
Naj mu bo lahka ameriška zemlja; njegovim zaostalim naše sočutje.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI TZROČ:iT,I SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fasl-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
K?r J* zaloga teb knjiži«- zelo orodna. Je priporočljivo, da poSIJIfe naročilu prej ko mogoče. K naročilu priložite v dobrem zavitku gotovino oz. znamke (Združenih držav*. — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
«16 West 18th Street	Yor* II. N. V.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali*
Spisal Damlr Felgel
Kreutzer jeva sonata
Spisal L. N. Tolstoj
3
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albrebt
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
0
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip SptUmaa
8
Pravljice
Zapisal H. Majar
12
Frank Baron Trenk
Po rasnih virih napisal GJnro Pandurie
15
Suneški invalid
Spisal Silvester KoAutnlk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ogrlnec
18
Mladim srcem
Drugi zvezek. Zbirka sa slovensko mladino. Spisal Ktaver Mefiko
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Iidala dražba ar. Mohorja) L. s kupoli
IGRE
28
Magda
(Igra) — Alojzij Jtemec
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel dol In
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Oerhart Hauptmann
31
Revizor
(Igra)
Nikolaj Vaailjevt*
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Lipovec
33
Črne maske
(igra) — L. Andrejev
26
Denar
Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. _ Albin Ogrlg
34
Antingone
(Igra) Poalovenll O. Gol ar
13
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester
14
Pravljice in pripovedke ta mladino
Spisal Silv
I Edini vojni bond, za katerega vam bo ial, j« oni, ki ga niste kupili!
35	-
Praški Judek
Spilknannova povest — Pre-vel Josip Vole i
36
Sveti Just
(Igra) — Splssl dr. F.
Petronto
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. Erbeinlkfta W. Roje
Kupite en "extra" bond ta teden!
IK^Ker Je saloga teh knjig selo omejena, Je pri naroČila priporočljivo f*9"nia več shirk, da nam ho na ta način mogoča vsakega MdovoUttt.