fT . B Največ i i slovenski dnemik v Združenih državah b Velja za vse leto ... $6 00 Am pol leta ..... Za New York celo \eto Za inozemstvo celo leto $3.00 D $7.00 $7.00 AR0DA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily Lb* | the United States. j Issued every day except Sundays 5 and legal Holidays. j| 75,000 Readers. k LLcKON : CORTLANDT 2876 bntered as Second Class Matter. September 21. 1963, at tiie Post Off-ct at New York. N Y.„ under Act of Co lgrress of March 3 1879 TELJEFON: CORTLANDT 287* NO. 270. — ŠTEV. 270. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 17, 1925. — TOREK, 17. NOV '4BRA 1S25. VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXiTl RASTOČE RAZPOLOŽENJE ŽA L0CARNSKI DOGOVOR V Nemčiji je vedne rastoče razpoloženje za dogovor, sklenjen v Locarnu. — Objava, da bodo zavezniki z dnem 1. decembra omilili zaseden je Pore nske, je v veliki meri prispevala k ojačenju tega razpoloženja. v / Farmer je umoril svojo ženo in sebe. Farmer je umoril ženo ter samega sebe p o vsakdanjem prepiru. — Ženo je ustrčlil, ko je bežala pred njim, nakar je obrnil orožje proti se- i.> i . r «. a. , i ii« j *i i bi. — Sin je rekel, da je Italijanski fasisti bodo povedali urednikom, kaj „ . .. ...... ... »7 .• . ze oce pogosto pretil. smejo sprejeti m kaj zavrniti. — Zatiranje zavzema vedno večje oblike. Erne.st Heim. sedeiu in šestde set lft stari farmer, ki jo živel na BERLIN, Nemčija, 16. novembra. — Nemška v""/'. ''"J1"' ' J ' -N. .).. je lUstrnl.I svojo zmn Mar- notranja politika, ki je bila skrajno omahlj IVa IZZa ork Slika nam prnMavlja jrlavn.i nieMo Mehike, nuje i-'t"s šestsloietnieo >v.»jvira obstoja. Mexiro City, ki praz- Strašna posledica Velike dragocenosti nesrečne ljubezni. v faraonovi krsti. Okrajni pravdnik Beekman je takoj pričel s preiskavo in obe Vsp ričo dejstva, da se bo Kolin kmalu zopet vrnil pod nemško avtoriteto in da bo kmalu olajšan zavezniški režim v Porenski, strogo obsojajo opozicijo nemških nacijonalistov proti dogovoru, sklenjenim v Locarno, a dejstvo je, da se reakcijonarji ^ruPH prevedli v mrtvašnico v sami prepirajo med seboj glede sprejema ali nespre-jema teh dogovorov. V nekem svojem nagovoru na zborovanje nemške ljudske stranke v Duisburgu je rekel včeraj dr. Stresemann, da je bil napredek pogajanj, ki so sle- 7a„ 1i5an - i tll,1; nn)n -ct i ,, . , , .. , J r r & J J» ženo. Z.aslišan je bil tudi petnajst- j Sehleisser preti hišo svnjejra oč< cila dogovoru V Locarno, tak, da je V polni meri letni mlajši sill Ernest, da se izve; ta ki je stanova| v treti-Mii nad-upravičeno zaupanje, katero so imeli nemški dele- ka> b|l vzrok tragedije. Utropju 702 lin keasat k piank- Heim streljal na Svojo ženo. ko je bežala od njejra. Xato pa je obr-' nil puško p,o„ sam™,, sobi. Oba posebni poH^t je ustre- Ob mumiji egipčanskega sta bila oeivulno na mestn mrtva. . r ' lil svojo lepo, plavolaso prijateljico ter izvršil nato samomor.—Umor in samomor je bil baje dogovorjen. PARIZ, Francija, 16. novembra. — General Sarrail, pred kratkim odpoklicani visoki komisar v Siriji, je dospel včeraj semkaj. Onim, ki so ga prosili za informacije,.je rekel, da je problem Francije v Siriji zmežen rešitve in da bo tudi rešen. Molčal pa je glede dogodkov, tikajočih se vstaje Druzov ter le rekel: — Na velikem šahovem polju, ki predstavlja Sirijo, sem bil le izvrševalni agent. Bilo je par problemov diplomatičnega značaja, ki jih nisem zapazil. Precej komentarjev je povzročil dogodek, ki re je za vršil na postaji. M. de Jouvenel, ki mu je sledil kot visoki komisar, je bil med prvimi, ki so ga pozdravili. Vprašal je generala za podrobnejše informacije. Sarrail pa je kazal veliko začudenje vspričo tega vprašanja ter le rekel: — Mislim, da ni sedaj niti časa, niti primernega prostora za tako vprašanje. Jouvenel pa je vztrajal pri svoji zahtevi in ko-nečno mu je dovolil Sarrail pogovor tekom popoldneva. Sarrail je po svojem prihodu takoj obiskal ministrskega predsednika Painleveja, kate- Prineenton. Hiša Heimovih •toji ^koro G00 čevljev vstran od eeste. Polieija iz Prineentona. ki je bila pokliea-na na liee mesta, je izjavila, da se je Heim pogosto prepiral s svojo Ponoči, krop: dvanajstih, se je i vrnila osemnajstletna Marjrarcla je bilo na prstih nog in rok kralja vse polno zlata. faraona Tutankamena so našli dragocene dragulje. — Oficijelno po-jremu je dal vse informacije. ročilo Carterja kaže, da DAMASK, Sirija, 16. novembra. — Emirja Taher in Lz-Edin, ki sta bila aretirana po obstreljevanju mesta na temelju obdolžbe, da sta bila vdeležena pri zaroti, sta bila izpuščena. Vršilo se ni nikako zaslišanje. Emir Taher je vnuk slavnega Abdel Kadra, ki KAIRA, Esipt. 1(5. novembra. Ofieijedlno poročilo, katero je i/.- gatje v zavezniške diplomate. I se je vrnil domov v času. ko «ro Berliner Tageblatt je objavil naslednje ugotovi-j našli trupla stariš<»v. ček pa je bil takrat odsoten ter|ro.1(] rnion City ter bila skrajno (1;iio «i«i»>trstvo za delo. <-j isujej-: začudena, ko ni r.ioirla do-peti v "lanovanje. V sled t"sra j" odšla na Pozneje je povedal policiji, flajvrt. splezala po rešilni lestvici t r težkoče. ki ^o s« pojavile. lo Brianda, katero je poslal pariški poročevalec lista* ,a M pie»pirala pri _ .. - ... . j zajtrku. ;'kot običajno*'. Kekel N — Pogodba v Locarno bi ničesar ne pomenjala, j0> (la ^ n dnižine. v postelji. Pre- moškega solutno trdni v svojem sklepu, da se odpovesta svo-!je takj'at 7RPretil da .i°!ko postelje in ob vznožju je ležal s«' !n10 us*reh1' a pozneje obljubil. 23 let stari Joseph Palmeri. po-jim posebnim nazorom. jda te?a no bo storil — Podpis varnostnega dogovora mora postati - pričetna točka za takoišnie in naiožie sodelovanje > \ »areta je izj>rva misliia, da s.pita I ier s pi-etf>Kavo mumije 1'utenK-1 1 . • ♦ i • - (■ • 1 1 • ~ -vi " UPOR NA KITAJSKEM i Odprla je okno ter vstopila Ko | amen«. , r°-»akl / meStU ^formirali, da bi prišlo V __i ie prišla bližje, se ji je nudi! stra- —.Zunanja površina omotov. ki|SiUCaJU naPaGa do nadaljnega francoskega obst T.SIXtrTAO. Kitajska. IG. nov. jšen prizor. SeMra. ki j.- ležala o- -o bij i že zelo strohneli, je bila j Ijevanja. V državljanski vojni na Kitaj- b:ečena na postelji, je imela ra:. j konsoJidirana s pomočjo raztop- »e s svojimi alžirskimi silami rešil na stotine kri-. ko sojstijanov tekom masakra leta 1860. Taher se je skušali pregledati wnnijr, farao- odlikoval tekom zadnjih neredov, ko je zavaroval na i utenkamena ko so spravil:, i • .. i • i • i r • i na dan skrajno zanimiv.e jnedme-j lv r!StlJanskl °kraJ Pred fanatlZOm Svojih lastnih iz_ 11 (pjakov. kazalo, da je to mumija še nedo-1 Ker manjka zadostnih francoskih sil, ki bi'se Ifonmiiikeju v vi 0. ... , . vii suspesno pečale s položajem v Siriji, bi vstaši lah-Dnf 11. novembra je v nav. j ko vsaki trenutek zavzeli Damask, a tega niso ho-North Bergen.! ročnost i vladnih in znanstvenih j teii storiti, deloma raditega, ker niso želeli opu- pbetnajvtih tovarnah pro- bila podeljfinji* Karolu P.eo Si,"- nim V Locarnb, se je vršila včeraj V Lustgarten. C ang TsoliniL Kot poroča je dol.^čiti. koliko časa je bila n«H-i _ Ko je napredvalo delo. so po- Slasila žtrajk. Delavci nočejo več balin. proft^rju fizike na ' " ____:__D1:_ v_______._ j bila večina Rusov ubita. vestna. Ko pa se je predramila, je ; la?r T«a razkrili skrajno zanimive i d-lati po deset v.r na <1 Rusi so skušali ustaviti prodi- pohitela v stanovanje slikarja C;i-!;n krasne predmete. Tekom eele-ranje čet Vu Pej Fnja. ko so pri- rsrdi-ja. ga zbudila ter mu pove-1 rra pe-tonanja so sestavljali pi-čeli kitajski vojaki streljati na-!uala. kaj se je pripetilo. Olive ; TnPnj rekord. Med predmeti nje. Ranjeni so loiali dolgo časa j »ena je bila. polieija. ki je takr.j 1 nahajajo" amuleti. krasno /'nto brez vSnke zdravniške pomoči. poslala na liee mesta dva moža. jbodalee s kristalnim Precej melanholična skupina Berlinčanov se je zbralo na stopnicah umetniškega muzeja ter poslušala javkanje nacijonalističnega govornika, ki pa ni izzval s svojim govorom nikakega odobrenja. Nacijonalistična in socijalistična mladina je pozneje vprizarjala pohode po bližnjih ulicah, a policija na konjih in peš je bila zadosti močna, fla zatre * sako običajno revolucijo ter se je zadovoljila s da ni dovolila zbiranja večjih gruč. RIM, Italija, I 6. novembra. — Novo dobo, v kateri ne bodo mogli uredniki listov izvajali svoje sta- ada. !«I. nov. da n. ,u.M v-s učilLšču na Švedskem. Chapman ne bc še obešen. HERTFORD. Conn.. 15. nov. — (Jerald Chapman najbrž ne bo o-bešen dne '). decembra, kot je bilo določeno. Njegovi zagovorniki j-e in posvečene pravice, da zavrnejo ali sprejmejo so pričeli včeraj z akeijo. o kate članke, katere jim pošiljajo dobrovoljni poročevalci, pozdravljajo z navdušenjem italijanski pisatelji, ki vidijo svetovni precedent v sklepu fašistov-ske organizacije, da kontrolira od sedaj naprej aktivnosti intelekuahnh delavcev. - v Sklep, kojega namen je zaceliti zgodovinski razkol med pisatelji in uredniki v Italiji, določa, da bodo v bodoče komiteji "priznane kompetence", sklepali o vrednosti rokopisov ter jih na ta način priporočili za objavo ali ne. Kabinet je nadalje odobril fašistovski program za rešitev problema razrednega boja, katerega je sestavil Alfredo Rocco, italijanski justični mini- Ugotovilo se je. d:i je Vžal p <-leg trupla Palmeri-ja težak revolver Xa mizi pa je ležal listek z besedami : — Pro-ila me je. naj jo ubijem. Ljubila sva s?. Oprostite nama. -T. Margareta ne more najti nobenega pojasnila za to strašno dej.« nje. Njena sestra in posebni pori trdijo, da bo morala priti pred iif.},f s'ta hi]a vr.eraj v New Yor-na j višje sodišč.^ Združenih držav. kn Nafo pa sta n,tn]a sama na predno bo zaključena. 'stanovanju. Chapman je bil obsojen na '---- smrt radi umora nekega policista ' katero je bil obsojen radi svoje-v Connecticut ti. a njegovi zago-jga roparskega napada na pošto, vorniki trdijo, da mora'preje od-j predno ga smejo justifielrati o-sedeti s\-ojo kazen dvajsetih hit v|hlasfi v Conneeticutu ra
  • ti. dosti prstanov iz različnega materijala ter na stotine dru-^ib dragocenih stvari. ?"oghi>no z mnenjem anatrxm-kih izvedencev gre v tem slučaju za t!"iplo moškega, še nedoraslega. ki pa je bil skrajno shujšan —- Ho-edaj niso razkrili še ni-kak li dokumentov te ali one "vrste. — Delo take delikat.ne narave more povsem naravno napredovati 1" počasi. Očiščenje in resta-vr i ran je tth čudovitih predmetov =o bo pričelo takoj po preiskavi i mumijo. J Eksplozija v rovu. "WINNIPEG. 'Minn.. 15. nov. — Tri je premogarji so bili ubiti in niamanj trije smrtno nevarno poškodovani vsled ekspozi.i? v novem rovu v bližini Kirkpatrickt pet miij od Drumheller, Alberta. DENARNA I!Z|PLACILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dar.es so našs cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000-Din. — $18 SO 2C00 D n. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tiso* dinarjev računamo posebej j 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje po^te in izplačuje *To8tnI iekoTni urad". ITAUJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9 20 500 lir ..........$22 03 3C0 lir .......... $13 50 1000 lir..........$43.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir. računano pa 15 centor za poštnino in dni;e stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplatnje Ljubljanska kreditna bankar v Trstu. Za pošilja tre. ki presedajo PKTTISOC DINARJEV aH pa DVATI80C LIH dovoljujemo p«> mogočnosti še pooeben popust. Vrednost Dinarjem in Uram setlaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano: iz tefca ravloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. FOŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE %1.— Denar nam Je posla.I najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Kew York, ft. Y. Telephone: Cortlandt 46ST J GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) DVA PREDSEDNIKA Owned and PubUtked by ■LOYINIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, prwMiiif Lomi« Bwadik, jroaeuror Pito« of bnsinflM of the corporation and addreHes of above officers: BZ Cortlandt St., Borough of New York City, N. Y. u ji L A S N A B O D A ,J "Voiot of the People" 1 itued Every Day Except Sundays and Holidays. iZa telo leta velja Ust ea Ameriko in Kanada__—___ $6.00 ta pol leta______$3.00 £o četrt letu_________$1.50 Za New York m eel? ima _ $ZjOO Za pol leta______$3J0 Za niozenutva ta telo Uit — $7.00 Za pol leta %3JiO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" itkaja vsaki dan izvzemsi nedelj i« pratmkot. Dopisi bres podpisa Iti osebnosti se ne priobčnje?'.. Denar naj M blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prceirco, da se nam tudi prejšnje bivališče ninnwi. da Uinje najdemo naslovnika. HG LAti b A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. _ _Telephone: Cortlandt 2876._ ]e ročati, ker nas je bolj malo. Slo-1 vencev. Ne vem. kaj je vzrok, da j -se ne naseli tukaj ■ več • Slovencev. Mesto Saginaw dobro napreduje; zgradili smo miiosro novih hiš in •"■oaawooo « uaocawooe. n. v. Slika-nam predstavlja predsednika Združenih držav, Coolidge-a in predsednjka Ameriške legije Johna If. MeQuigg-a. ki sta pred kratkim sestala v Washington!!. LEWIS IN AMERIŠKA DEMOKRACIJA Obljubil s« m opijati žatoigro. ki j glave, in zopet je začel tarnati jo je igralo ol) l.l-letniei svojega, češ. "nar jeuo" j«-, nakar mi j» obstanka v Glicagu Prvo Drama- . pokazal rani' na ovojih rokah in lično Slov Mladeniško Društvo i dejal: - Poglej, nekaj onih rjuh Danica, dne S. novembra. Ta igra i sem sam »pral. ker jih ni hotela bila še dokaj dobro igrana, zla- j perica, na katerrh je ležal sin sli če pomislimo, da so se igralci, j sedaj imam pa tvore po rokah. — • »d katerih mi nekateri tukaj roje- Sp« 1 si-in mu prič ! na novo goni učili svojih vlog le par tednov, vonti, da je to oil one strupenim Pokig tega >o bil. uekateri od Teh katero je pustil bolni >-in na rju-vedaj tuili prvič na odru. lvljnb hah od svojih ran. in da take reči i temni pa so nas zatopili v doma- ne smejo v« e rabili. pač jia sežga-of j če kraje, tja pod naše planine in ii. < >n pa ji- prieel z« p .: dvomiti vrhovi-, da smo v duhu zrli od na- da je v-e to gotovo "narejeno" .John L. Lewis, bojeviti predsednik I'nited Mine Worker-America, je vrgel prt d kratkim eno svojih -slavnih smrdljivih bomb proti komunistom in rovoiueijonarjem— o katerih je i/.reeno|ših dedov v (lavnih dneh božan- Nato pa j* one že napol oprane povdarjal. da niso vredni, da dihajo "v tej deželi demokracije". j-ko češčeni Triglav. i«ra je i/ cunje sežgal, nakar je pričel stvai Na tem ni ničesar posobm-ga. kajti zvesi i oproda republik a n-i ske stranke. ki stoji na čelu /.veze prt.inogarjev. potrebuje v rednih presledkih takega nedolžnega r&zvedrila. Zanimiv pa postane ta stranski posel Le-vvisa šele tedaj, ko se ga smatra v zvezi z odločitvijo zveznega sodnika McCliniiea v West Yirginiji. Ta odločitev je padla ptetekLi četrtek. Z odločitvijo, da je I'nited Mine Worker- of America "nepo-stavna organizacij 'a *, se izjavlja obenem, da ima namen ''omejiti ameriškega delavca v svoji prostosti gibanja ter ubiti vsi cd tega v njem duha ameriške demokracije". Gospod predsednik premogarske unije bo moral sedaj izbirati, kakšne vrste demokracijo ima pravzaprav v mislih. Odločiti se bo moral, če naj se izjavi za ono vrsto, ki proglaša zvezo, kateri nače-Ijnuje on, za liepostavno ali z ji ono. ki "ubija po mnenju sodni-, ka McClintiea. "duha ameriške demokracije". jZ drugimi besedami rečeno -i bo moral vneti pristaš predsednika Coolidga pojasniti, da obstaja dem« kraeija, o kateri -zna peti tako prelestno pesem, le za kapital. 'Delavci pa -o tukaj prav tako brezpravni in brez zaščite kot na Španskem, v Italiji, Nemčiji in drugih evropskih deželah. — kakorliitro zahtevajo upoštevanje lijili povsem upravičenih zahtev. Zakaj pa se je proglasilo ameriško premoga rsko zvezo za "uc-postavno".' Ker si prizadeva pregovoriti premogarje v rovih mehkega premoga, naj odlože delo ter preprečijo na ta način, da bi nastopili premogarji v rovih mehkega" premoga kol sovražniki svojih tovarišev v antracitnih poljih. Ta samoposebi umevna pravica vsake delavske organizacije, da pokliče svoje člane na stavko, je bila v tem slučaju razveljavljena vsled odloka republikanskega zvezega sodnika, ki je obsodil zvezo premogarjev na bresdelavnos* ter ji preprečil, da priskoči svojim borečim se tovarišem aia pomoč. 1'pajano, da ima Lewis kot predsednik I'nited Aline Workers of America toliko poguma, da ho nasvet oval članom 1'. M. W. v "West Virginjji, naj se ne brigajo za sodnijsko ustavno povelje, pač pa ga zaničujejpo v isti meri kot ga zasluži. Sodnik McClintic pa in« 1 i ni drugače nikaka nepoznana ]>rika n trpinči. — In nedolžna reva je morala umreti kot čarovnica, ker «e je zamerila gospodu, ki jo je •bdoižil krivover-tva in čarovništva. Hudobije oholežev pa so -kriva! i pod verskim plašeeni. Tako so d lali v srednjem \ek;i.' in lažen. Premogarji West Virginije poznajo že dolgo časa tega moža. i'io hi radi praktieirali ponekod srednjega veka. Ce se takrat kra- dragaee umevati. n ve«", v earov sotica ni hotela udati kakemu o-.nijo. holežu. jo je ukazal dati na na- 'I ore j n« koliko k igralcem. — tezalnic.o. dokler ni priznala v Čarovnico je igraJa v Chicagi ro svojih mukah." da j čarovnica.' jena .\iisx Mary Kopore; dasi se ■ Kakša škoda. Maitija da ni danes .ii j«' poznalo, da je tu rojena, .p nič več natezalnic in kole-. Mar-i-: vendar v svoji dolgi vlogi glasno katero bi tudi -danes z naslado fr- in razločno govorila, in tudi ujeli s kolesom! O. stavca. > Ivo. je m* kr tnje -o kazale, da je dobra •nkrat v mukah priznala, kar je isralka. V njeni družbi je bila ves gospoda zahtevala, da prizna. sr> '"as pestunja iz krčme pri jezeru !o naši .i1' p- t.ho govorila. Dosti smo pa domovini, posebno na D:>lenj- videli in slišali očeta mlinarja skMii. V Ribnici hranijo š«* danes "Na Savici". Mr. John Kor nčan dokumente in sodne spise, v kate-,bLak-» je bil dober v gorenjskih rih je opisana sodba neke '*čarov-; šegah in navadaii in kako m-čan lice" p imenu Ceša-fk. Opisa- ""n je bil gla- ter istotako fin no je. v kakšni ječi so jo imeli za- nastop proti čarovnici i i svojemu l>rto in kako s0 se ljudj križali.! s'nu. ki je bil vanjo zal jubljen ko so slišali vpitje nesrcčnice. ka-! sin;1 j>' igral Mr. Jo-. Kajfar. ki tero so pustili živeti toliko časa |j«' dobro jiadal pravega (iorenjca bi je ]>ovedala i»i priznala, kar sn , njegova mu t i in gorenjska hoteli, nato so jo odgnali in na i mlinarica je na-t»:pi!a Mi.v- An grmadi slovesno sežgnli. Ko j toni j a Lap. Tudi Mi-- Fal se ji dišali krik nesrečnice. so intdi-! dobro sukala, samo bolj glasno g ntnejši" ljudje domnevali, da j n;Jj govori drug: pot. In da ste je satan pri nji in da jo mrcvari i videli lovca in korenjaka gorenj- Raznoterosti. rtf f Programni govor Kemal pase. •Pred kratkim . . . .. ^ , Je slovesna Zadnji četrtek meseca novem- udi nekaj to varen so povečal, to I otvoritvena sej« uurškega parla- })ra bo Zahvalni dan. lero. Dela se dobro po vseh tovar- menta. Vsi po-Janci i.rez izjeme na h. to«la plače so različne. l*reti lso .... ^ i Vsak bo po svoje hvaležen. Sa- . : ^ pokorili tiovi modi in, pri- mo mai0kAeri bo vedel čemu naj kratkim so zaceli tukaj blizu me- kn j>rw fesm- [>red>i dstvo skup sta vrtati za oljem in posrečilo ščine je bUo v fraku in cilindru. | jim je. da so prišli do olja. in si- Diploma.!-ke lože in v-e galerije -er 181)0 čevljev globoko. Sedaj bile nabito polne. Viharno po-j niajo dovršeni dve jami; ena da- zdravljen je govoril Kemal paša je 25. druga -iO sodov dobrega ol- ;n r.5/vi, ravna-mdo poletje; imeli srn« se prav vi zunanie politike je omenil Ke-dobro in v«ftseh». Želim jim mnou.»'l!ial ,ia5ll ^anio AfsranUian. P,-t-uspeha in da hi s« zopet kaj kma- /ijo in ,ovjetsko Rusijo ter nagla-lu zasukali na kaki .s!ov< n-ki za-' (hl viadajo med Andoro in Mo-bavi. _ Naznanjam tudi. da se j-\kvo nad vse prijati lj>ki odnošii-•ikaj poročila hčerka Mr. in Mrs.jjt Me-ulsko vprašanje mora biti Rant-a; za svojega soproga si je >;J Tnn-.}j0 Ulr(>lini) izbrala .Mr. Louis Metelka iz oro7nikov je bilo zato, j katerega je ]>ozdtavil. ker j * var-doniače -zabavali. Mrs. Kant nam no |H,n.m ])0>taii. jo ti narodi ogrn je vedno pritaka!. Nevc-tin brat John j-- igral na iiarnn niko. in tako mim> bili v>'; veseli .in dobre volje, za kar gre Kantovi družini. . Poročevalec. h val« To je bil človek, ki je lela 1922. ko so <-e premogarji te -države junaški borili ]>roti svojim izkoriščevalcem, dovolil ustavno povelje proti zgrajenju šotorov za premogarje. izgnane iz kompanijskih hiš. katero so premogarji povsem postavno vzeli v najem. Takrat je jirišel tako daleč, da so bile družine premogarjev, žene in otroci, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam in ila jih je na 5?totine zbolelo. Petdeset smrtnih slučajev med otroci se pripisuje čednemu počenjanj/u strankarskega pristaša Lewisa tekom zime 1922 . . . Mr. John Lewis je j>repričan. da so komunist i in revolucijonar-ji v splošnem "strašni sovražniki, elementi, katere je treba iztrebiti z zemeljskega površja Kako krasno, kako točno in delavstvu prijazno —* in predvsem, kako strašno demokratično! To so ljudje, ki so s predsednikom I'nited Mime Workers of America vred glasovali za <'al Coolidga. ki so okrasili človeka kot je McClintic s častjo zveznega sodnika, da lahko ogreje stavku j oče premogarje in delavce drugih industrij, ki se bore proti izkorišče-valni demokraciji, s pristnimi zveznimi ustavnimi povelji. Dopisi. S pota. i nea Kovertov 1 i s-t ič-meseč-n i k, ,ka-V zadnjem dopisu sem obljubil 'ko poziva na -kupovanje odpmst- nadaljevati nekoliko s }>oroča'n-jr-m o Chicagi kat-eiro meešto dviga visoko :pod oblake svoj<* nebotičnike. Chicago je nekako središče med Waukoganom in Jolietom katero mesto sem žh omenijal v enem prejšnjih dopisov v Glasu Naroda. Ker se zadnje čase dokaj piiše o 4* premufanih" Brezjah, bodi omenjeno, da je to le reklama za ponujanje. in raapečavan-je odpustkov, katere ponuja znani Kovertta. V slovenski -domovini se je že pred davnim časom zavzemal za odpravo odpustkov in kupčije v cerkvenih zadevah prvi slovenski književnik Primož Trubar, iki je širil med našim ljudstvom Iiuthrove naiukc. Pa poglejmo da-, kov in blagoslovljene ter čudodelne vode. Stari ljudje so rekli: po duhovnih gor, — po duhovnih dol! Koverta je izgrešil svoj poklic. kajti 011 je zelo kramarsko in trgovsko navdahnjen. On lepo piše in pravi: za stroške pa pri-ilenite par nikljev, a misli pa pri tem oia cepake. O11 ima dandanes vse naprodaj, a Kristus je pa rekel; — Zastonj sem vam dal, zastonj delite. Koverta pa je seveda drugih misli. Tako je hinavsko omenil: — Deset dolarjev mi je prinesla delavska žena, mati 9 otrok; — pri tem pa je zavil oči proti nebu, češ: — Saj če bi jih meni dala, jih ne bi vzel, ali ker tudi danes. Spominjam se s svojega obiska v domovini, da sem rečal nekega, jutra moža - vdovca, kateremu je umrla žena 11a po-ikidova&ii -bolezni frkroPuIozS. — Čakal je na vlak na r.:*ki mali postaji in to za rana zjutraj, kar s mi je čudno zdelo, kftj išče v oni samoti, kajti prišel je bil iz neki gorske vasi. Vprašal srni c je obnašal, ko je-treskalo i:i grmelo ter drugim dokazoval. da je to delo mlade čarovnice. Tudi vojak, sic r mali dečko. Mr. John Ilabjan. j ' bil dober. Da ste slišali njegovo prav vojaško bahanje! Kaj vse je govoril. kaj vse da je doživel v voj--ii! On da se ni niti vraga bal, ali ko je zabliskalo. se je pa hotel pod mizo skriti! — Dalj >,o igrali Mr. J,i-sek in Audrejčič. kot tudi autje in hlapec in dekla. Vsi -o \?ili pravi gorenjski korenjaki. — rudi zmešani po. topač. Mr. A. Mencinger, kako je bil hud na lila do čarovnico, ki ga ni marala n ki je bil zmede, kakor vsak :aljubljen e, ki je ljubezni napo) :or. On je pa raznesel. da mu je ::lada coj rnica zacoprala. da se nu meša. Dobro izobraženo dekle ki ji ni bilo več živeti med ljud stvom, ki je bilo vdano vražam v čarovnije, se jt 11a veliko žalost -vvojega ljubčka zastrupilo, njen jubiiuee pa je zapustil očetovo 'lišo ter šel v vojsko. Isti večer, dne 8. novembra, je bila tudi igra na 22. cesti in Lin-L'oln St. v eerkv-nem pritličju. Kljub temu. da se je vršila igra v cerkveni dvorani, je bila vendar Narodna dvorana 11a IS Racine Ave. kjer je imela Danica svojo prireditev, polna. Matija Pogorele. Saginaw, Mich. Kaj je vzrok, da je tako malo dopisov v Glasu Naroda iz slovenskih naselbin ? Ali so dopisniki tako zaposleni, da nimajo časa pisati, ali pa se zanašajo drug na drugega in pričakujejo dopisov od drugih? Hudi jaz sem pričakoval, da se 'bo kdo oglasil iz Saginaw, pa ni ne duha ne slnlia. zato sem se namenil, da poročam nekoliko o novicah. Kar se tiee 'ivi-gim nadmočni in mir .i« žen. Turčija mora zaradi lega pn vetit! vso svojo pozorno5? ni mad i. R,:kora v stradanju. V Anginu v Franciji je mladenič IIo-;^ dosegel rekord v stia danjt:. '"25) dni ni zavžil nobene hrane, vendar ni mogel do-eč svetovnega rekorda, kajti tega J< do-: '^el Italijan Meilat'i. ki .j( - t rada I celih 42 dni. Hiša se je podrla v Margheriti di Savoia v Italiji Pri gradbi nove hiše je bilo v tre-ni'.ttku »noreče zaposlenih več dr lavcev. Naenkrat se zidovje zrušilo in pokopalo delavce pod seboi. Štirje so bili takoj mrtvi -edem P-"' jih je bilo hudo ranjenih. Splošna stavka v Palestini. Iz Jeruzalema prihaja vest. da i • po vsej Palestini izbruhnilf ^•k orke-ter domače iti druse ko-, , - .111 j - plosna stavka delavcev m names trade. Najlepša in najbolj komič- „ , . . . » 1 i ceneev ke' proti ,t nreti ang.esk ia maska dobi nagrado. Slovence - , • - ! politiki naslanjajoči se na izjave n Slovenke iz Conemauirha in o-| . .., t> - 1 ; lorda Ha frurja. vrhovnega ko- kolice uljuduo vabimo, da se v! Conemaugh, Pa. Cenjeno uredništvo: —• Da ne bodo nekateri mislili, da • mo Slovenci v ('oneinaughu zaspali ali celo pomrli, sem se jaz lamenila zoj>et enkrat oglasiti v .-enjenem listu Glasu Naroda. — Delo tu pree. j dobro obratuje in je pričakovati prosperitete. — Veselic je tu vedno dovolj, da se oni. ki radi plešejo, lahko zabavajo. 'Dne Is. novembra s- vrš: velika maškeradna veselica v -!ovcnski dvorani dr. sv. Alojzija št. -{(i. Veselici bomo načelova-ii jaz. podpisana.* Mr. John Poto-var in Mrs. Vu-tor Navinšek. Igral bo sh.v či Victor Navin- jji in Pale-tini. jih je dala fiogu, sem jih spravil! mu bil svoječasno vražo izbijal iz slovenske naselbine, ni mnogo po-» niisarja Palestine. Stavko so vjn-i-*im večj 111 številu udeležite vese- ... . ... [ zor ill tudi v prid gibanju za do •iee tega večera. Zabave bo za 1 ■ .- » 1 o- . i se go neodvisnosti Arabcev v Sn-.- vsakega pesameznika cel "bu Šelj". — Koncem dopisa pozdrav-! I jam vse Slovence in Slovenk' poj To je jablana! tirni Ameriki. Glasu Naroda pa Kmet Edwin Reynolds v Fal-želim obilo naročnikov! Na svidenje ! Mrs. J. Kukovitz. je dala letos 14.000 jabolk, k . 0 tehtala skoraj 1300 kir. Jabla na je stara TO let in je skoraj 1C , mor.thu v Cormvaldu na Aglesken-j :na na svojem vrtu jablano, k? I t:nv visoka. Pred štirimi lei; 111 n Nesreča parnika '' Viladimirja'' Po poročilu iz Splita je parnik ..... . . ...... . _ . te lin lastnik se boli vesel, ki r Vladimir . la.-'i družbe Ocea . , f s . , ,, . ..... . „ . :e takrat-ATgla 16.0'i>0 laljolk. nia. ki je imel na krovu <9 vagonov cementa, 'zavozil v temi na Zračni napadi na Anglijo, neko skalo in so znatno poškodo-' Na Vse svete je izdal anglešk val. Ladjo so prepeljali v Split, kapitan Morris knjižico v kater" da jo popravijo. " ; obširno bavi z nemškimi zrač- nimi napadi na Anglijo za sve-ovn • vojne. Namen njegove publikacije je agitacija za angleško ' < ral^tvo. Po tej stastLstiki so na-1 padli Nt mci Anglijo ol-krat s Zeppelini. 52-krat pa z letali. Pri tem so vrgli nemški letalci nad 1 ^ _,9000 bomb na Angleško, ki so n- SLUŽBO DOBI bile U13 ljudi in jih ranil>.» 340S. Slovenka ali Hrvatica za domača Od tega števila jih je bilo samo dela. Plača po dogovoru. , v Londonu (577 ubitih in 19G2 ra-"Slnžba", c o Glas Naroda, ; njenih. Najhujši napad je bil dne 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 19. junija 1917 na London, ko j«-(3x 17.1S.19) i bilo mrtvih 162 in ranjenih 432. IŠČEJO SE ŠIVAT.KF. I.. '.a moške slamnike na Box maši-11 ah. Mikado Straw Hat Works, 112—114 WooGter Street, New York, N. Y. f2x 16.17) v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi letos pazno in skrbho. Pošiljateljem pa priporočamo, da božična darila čim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev nakazil jamčimo. Zmerne cene. Zanesljiva postrežba. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAEEJŠA JUGOSLOV. POTNIŠKA POSLOVNI CA "Proietaree** naj liitro m v eni a]>i pove v .■se. k;i r ima povedati, •koda l>i bilo. t"». bi »nlnese! ^ seboj v grob kako skrivnost. Slovenska javnost mu garantira. da mu / denarjem i/, milijon lolarskega fonda niti nagrobni fence ne bo kupljen (čeprav bi ;e spodobilo . * Vsega /lodja (lože ne j o znanstveniki. Sedaj se je nekdo pojavil. ki trdi. da -o tudi kovjne /iva bitja — živa v mijprvotnejšem zmislu besede: r tla so 1110-škega in ženskega spola. K Jaz tega na vrjamem. Za v-a k slučaj sem pa spravil v hlačni žep nov k voder in lepo. čisto novo -.eksnreo. Bomo videli, ee bo pn oreteku nekaj tednov ali mesecev kaj drobiža . . . Zadnji petek je bilo v New Yorkn spode4iih i/, službe sto in Šestdeset proliibiei jkili agentov. Ne\vyorčani s:> s,. irl<»ba '.opet nabila, in nabila me je za- . to. ker sem danes v vodo padel. x To je značiluo poročilo iz dežele iievrjetnih možnosti: Chicago. 111.. 16. novembra. — •Jutri bodo pokopali ubitega gang-sterja Sama Atnatuno. Njegov pogreb bo prekosil vse pogrebe, ki so jih imeli dosedaj umorjeni voditelji roparskih band. Lansko leto so pokopali morilca Diona O'Baniona. Krsta, v kateri je ležal, je bila srebrna ter je veljala 11.000 dolarjev. Za pogrebom so peljali dvajset trnkov •vetlic. Morilec Genua je ležal v krsti, ki je veljala 11.(XX) dolarjev. Za pogrebi m so peljali dvaindvajset trnkov cvetlic. Toda kot že rečeno. Amatunov pogreb bo nekaj posebnega. Kr-: ■s-ta bo srebrna in okrašena z zlatom Vse sveče bodo imele zlate okraske. Pogreb bo veljal najmanj 75.000 dolarjev. V par dneh. tednih ali .mesecih bo pa še več. pogrebov. Kajti njegovi prijatelji ne bodo prej mirovali. dokler ne maščujejo ujego ve smrti. * Pa tudi ta je značilna : V neki color a d ski vasi so zgra-1 dil i ljudsko šolo ter jo imenovali po Jack Dcmpseyu * Ndben italijanski časopis ne sme kritizirati vlade ministrskega predalnika Mussolinija. S tem pa še nikakor ni rečeno, da je TVfusssolinijeva vlada dobra in da ne za staž i nobene kritike. I.. OLA S NARODA. 17. NOV. 1935. I? f! Pobeljenim grobovom. Od njenega poče>tka pa do danes zasleduj.m polemiko, 'ki se vrši med Vašim listom ter klerikalnim časopisjem, odnosno Mr. A. Grdino, glede nagrade, ki jo je obljubil, če se mu dokaže, da je oni dopis, ki ni po volji omenjenega Grd i ne in raznih klerikalnih korifej, ras pisala članica KSKJ. Dočim so nekateri 'klerikalni ve-Ij.i'ki dirjali, da je bil dotični dopis od urednikov Glas Naroda po-t v or jen, je šl g. Grdvna v užaljenem samodjubju svojega diktator-stva korak dalje ter oblastno izjavil: — Dopis je bil pri uredni-šrtvu Glas Naroda enostavno skovan! — Nato pa je doprinesel (ilas Naroda sijajen dokaz resni-o tovarnah, plavžih in podzemskih rovih, naši delavci in št raj k ar ji ter njih gladne sirote, ali vatikanski "jetnik", ki ima svojo lastno državo v državi, svojo sijajno, po šegi srednj-.ga veka opremljeno švicarsko gardo in katerega obdaja blesk, bogastvo in posvetni sijaj i — Kristus pa je dejal, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta in ni im l kaan |>oložiti svoje trudne glave! . . . * * * * Tu sem torej navedel nekaj svojih logičnih misli in sklei>ov. Naj nikar ne misli g. Grdiua in čikaška iukjvlzitorska gospoda, da smo Slovenci s slepoto udarj mi! Tako, kakor jak. ki bo zanimal vsnk»» dobro go^iMxiinjo. NAYODI.O Stv. Nšivod.Io za kuho. Nasveti 741 »luni. Vsi v,. sjMimli.jate, i; > j,- sr.. er ! f • rabile v >v »j'tu il«>n:u / 1.- iui varjii-| a toiifjil v nanirimti vref-i. Vre."«i i.-iu irr jiii p..I« žito /n j^tr dni na st.. sli domov tor streli v-o- str.:«.. !n«» v jios«h!o. kator.i bi lahko rax.- ."in so vi..-.-k 11 • b.» .o.lil straneh biii kadarkoli i»i jo <»dprli. l>anda- ampak i.«» v.-s zm»rel in iu-s so t.a pr.• sv»-T-a ilaije trajala, produšnih papirnatih škatljali. ; oljnat«- sliki' lahko dol.ro .nistite, -\okatoro so »»vošoone. d a<4* 110 !o- ounj«». ki jo nauiotVna v lanoiiein ti vlajra vsebine, tlatmeal je iz«"i- ; olj«. Slike 110 bosto na t;i naoin «"i-;«'i'ii t.-r deloma -kuhan v tovarni. ;-t«, ni." p..šk«hI..vali. Itanes imamo d< sti naeinov. kako : ' pi ui m. rabi jati. Napravite jki na- i Nasveti za lepoto, slednjem navodilu oke.stio pišk .to. i \"s;tk ko- mi'a. ^katore.^a kupile. I{< >LI.KI► OATS NI T f...............na^ni, n - ..rehe in rozine. Vlivajte z žli.-o v otnašee-110 j.onev ter ].«i*i:e v zmerni ]H-či kakih deset minul. Iz t.-^a se da napravili piškotov. Nasveti za kuhinjo. «'e nočete, da vani bo imela juha doher »lah. je nikdar prehitro ne kuhajte, ampak pustit«*; da 1 ••» počasi viviii. Jama ali preserv i ranega sadja nikdar ne imejte 11:1 vrlinili poli-«alt. To imejte kolikor tn«>^-»iaj je zrak hlailan in vsled t etra se vani sjMHlaj no bo i»:kvarilo. 1 »a vam ne Im> iv. jetja t.-k.-l sre-i fia. N»-l:atera mšbi napravljena ; iz laneiieir.i o'ja. p;na« ove-ja olja j iid. Tar mil., iu kaii>>>ln<> milo se ; ii|H.,\-iblja za razku/.ev a nje. Milo. ki ima v sebi irlieerin. j.* mehko in ' prijetno za uporabo. 1'arfum in I barva sla s:tnio zast.ralitega pri-lad- ,1;, zadoš0at)v »ku-11 nek:i- terili ljudi, /.a^r tovo kupile milo. ka'.ero izdeluje zanesljiv i/.< 1.1 <>va-lee. da -e vam ne b.» trel.a bali. kake kakovosti je. Osehuo zdravje. <""-.' govorimo <■ hrani, ki je /.dra-i a >:ol»e. moram., v prvi vrsti omeniti sadeže in zelišča, posebno pa jabolka : zelje iu zeleno. V s*' lo jako eisti /..be, I pamo. da bo kmalu i:a|HH~il čas: ko bodo jm» vsjiki jedi servirali zeleno ali j»a narf-zjiiio z -lie. Kako boljši okus bi imeli v ustih kot :ra imamo, ako zakjjučitno . i.-d - kakimi pajem ali pudingom. «ur.»-i naj .I..I.-- j.....- 1 .-hi kako zrnato jed. Hrana, ki je že j-t^pravljena za zajtrk, je jako dolini, k.-r je ui treba toliko ž ve:'i t i. Nekatere matere dajejo o-tn kom zrnata jedila suha me«l o-l.oili. 721 r«jtrk jih jim pa daj« pravite iz behsra papirja majhen , mlekrm. Najboljši« za zobe je pa «*o lilnik ter ;ra postavile v sr»ilo. j mleko, <-«ul liver olje in souičua Sok s.- I«, /.liiral v «-eod naslovom "Zaključni^ akord*', kako se mu je v Locamu zgolj z bis-trouiiuiostjo posrečilo pred-easi 10 doznati stalisče nemške deltsgaeije napram predlogom aliirancev. Ako bo kdo hotel kdaj napi-at; knjižico "Kako postanem dolie>r žurnalist Y\ mu priporočam, da porabi za vzgled, kako mora znati dober novinar logično dedueirati in kombinirati, sledčo zgodbo: Doziiiili smo, da je nemška delegacija v I-rO<'a.mii dobiia v sredo popoldne navodila iz Berlina 111 da bo še isti dati* izročila svoj odgovor aliirannn ministrom at Pa-lace-hotelu. Oospod von Schubert se je a* resnici še tisti dan pojavil v Palaee- hotelu, toda novinarjem, ki -so se zbrali okoli njega. 111 seveda hotel dati nikake izjave. Iz pinil je. čim je prišel, v vzpenjačo. Xe»ki kolega mi je talkoj izjavil, da je odgovor iz Berlina ugoden, da se Nemci v Berlinu torej skladajo z Xcmci v Loearnu. C'o hočete razumeti, kako je dotični novinar prišel do te konklu-zije. paz'te dobro na lo«riko njegove dedukcije. Novinar si je de-jal: 1). ('? je odgovor ugoden, pra bo gospod von Schiibf-rt oddal se ve Briandu: če je neugo.) Torej je šel k Briandu. G. j Torej so XeiUei ])redložene pred ot pravočasno sporočim večerni izdaji svojega lista . . .! Kajne .duhovite .' Toda kdor bi mislil, da so »Jiplo mati kaj manj iznajdljivi kakor žurnalisti, bi se motil. To so dobro dokazali na banketu, ki -o ga jim na ča t priredili ob zak:!j:i£-ku locarjuJce konfercnee novinarji. Ves čas dineja -vo se z izredno ljubeznivostjo podpisovali na jedilne liste, ki so jih jim prožili Ljubitelji podpisov slavnih mož in zdelo se je skoraj, kakor ua jim ta posed ui bas neljub. Nisem mogel razumeti tega njihovega ravnanja, pa sean potem vprašal, zakaj so tako radodarni s j>odpi-lil mi je eden odgovoril: '*Ve->te. to ima svojo dobro stran. Xa ta način vzamemo vam žurna'i-stom — novinarji smo bili nam-re mscriral in uspeh ni izostal. Dobil je na stotine ponudb, iz katerih je izbral 0110. ki mu je najbolj prijala. Med, ponudnicami je bila tudi 36 letna vdova, čije slika se je gostilničarju tako dopadla. da je takoj začel z damo dopisovati. Potoni pisem je doznal. da se njeni nazori o življenju popolnoma krijejo z njegovimi. Gospod Tgnatz. ki ga jo lepota njegove izbranke tako očarala, da se je čutil najsrečnejšega človeka na svetn. je hitel v Heidelberg, da se osebno seznani z lepo vdovo. Na mestu sestanka najprej ni videl nikc-gar. Kmalu pa pridirja k njemu debela, majhna in okorna ženska z velikanskimi očali in je že od daleč vpila: "Jaz sem tvoja Jerica!" Berlinčan je padel it vseh nebes. Zoperno žensko je s-n-ni! od sebe in reva 11111 je ~s solzami v očeh priznala, da mu je poslala namesto svoje — sliko ru-tnunske kraljice, da ga pa navzlic temu ljubi z vsem žarom nevarnih let. Gospoda Tjrnatza pa niso navdajala enaka Čustva. Zato je še! in tožil po ljubezni in zakonskem kotičku hrepeiučo vdovo za povra čilo potovalnih stroškov. Sodnik se je postavil na stran gostilničarja in obsodil napačno rumunsko kraljico, da mora povrniti gospodu Ignatzu stroške, ki jih je imel s potovanjem iz Berlina v Heidelberg in nazaj. Pariški nadškof monseigncurj Dubois slovi kol jako liberalen, cerkveni knez. V nasprotju s svojimi kolegi v drugih državah 1111 bičal uiti >. him my j a niti foxtrot t a v fulinina.ntnih pastirskih pismih, j niti ni pripovedoval damam \ I kratkih krilih, z golim rokami in; globokim decolettejem. v-.topa v cerkev. Te dni je1 intervjuvai v:so-j kega cerkvenega dostojanstvenika pariški publicist Georges Martin o usodnih vprašanjih. J Monsigneur Dubois je izjavil med drugim sledeee; Zen-=ka moda je kor vsiik drug kulturni pojav. izraz duha časa. IV a ga polne . olileke od včeraj in predvčerajS-(njim so mogoče bolj odgovarjale, umefcnilkepiu smislu in oku-u kot 1 dandanašnja kratka gl< boko izrezana kri!«. Xa drugi strani pa se ne more oporekati, da ima nova moda pred prejšnjo pre hio-t. d:: je bolj praktična in preprosta. Življenji* stavi na žeu^ke dan- j danes \>e drtiire zahteve kot nekdaj ! Niso vee samo matere in ir:>s-podiuj^. temveč mnogokrat v poklicnem življenju uspešne tekmovalke moških. Nežni spol se je tekom desetletij bolj približal moš-j kemu. to se mora izražati seveda! tudi v obleki. Gotov-o je izgubila žeieka s tem mnogo na gracio^-nosti. kar je obžalovanja vredno, pridobila pa je na sili in energiji. ^'se to se izraža v 1110.1 i. j "Ali mislite, eminenca. da bi i i bilo v interesu cerkve, da bi se | j pospeševal povratek k stari žen-, , ski modi*" -1 klu.su ea-a. želeti je le. da se ne pretirava. Sicer pa imajo Part-žauke vsekakor toliko esprija i:i okusa, da jili sploh ni treba opominjati. One znajo tio-.ii i kreacije nove mode tako decentno. da nimam res nekoliko kratkim krilom ničesar oporekati."* *'ln bubikopf*". eminenca!" "Kar sem rekel pravkar o kratkih krilih. v< !ja tudi za kratke lase. Žen-ka krejiosi ni bila nikadar odvisna o I (b lžine his in kril." "Besede najvišjega francoskega kneza." pripominja francoski publicist, "so cerkveno dovoljenje mode. ki je postala po skoraj soglasnem sklepu Parižank že davno zakt-n. "Pariškemu na.l.;kofu gotovo --ne bo prišlo na misel." je odgovo- i ' iril#inonseigneur Dubois. <4da bil A-DVEBTISE in GLAS NABODA' prepovedal Parižankam slediti o-1 Zopetna aretacija Bothmerjeve. Kakor poročajo iz Berlina, je polieija v zopet prijela bivšo grofico Bothmerjevo. ki jo je že bila izpustila 3ia svobodo. 1 "gotfovilo se je namreč, da je skušala vplivati na pr.ee. da bi zpovedaJe njej v prilog. Razprava se bo najbrže vršila te dni. Bogat lov tunov v Dalmaciji. Ribici so te dni blizu Omiša v Dalmaciji vlovili 17 tunov nenavadne velikosti. Posamezni eksem plat*, i i tehtajo nad HX) kg. Najlepši eksemplar so ribiči poklonili nrirodoslovnemu muzeju v Splitu. Zagoneten umor. Pri I vrči na železnici M iinn-Turin'so iuišli te dni ob tiru o.l- kane noge umorjene mlade, ženske. Kljub vsem naprom policije še vedno umd^ ni pojasnjen. Po-cija d' mueva mala. jevala, da se ji ponoči prikazuje ' v fino n,sa,ao \n orisano ... • , •, • , • , . , i Domač? zmnozdravnik ........... 1.25 je tu' oeivtdno precet lačen, kaiti ... . _ . 0 ' - ... .... . ' 1 Domici zdravnik po Knajpu ..... 1.25 poželjivo >1 je tlačil v usta ostan-!^____j____ ke večt rje. zraven pa si nežen i rano točil vina. Kn je bila stekleni- Cvetke .......................... .25 Ciganova osveta ................. ' .35 Čas je zlato ...................... 30 Cv^tina Borograjska...............50 Čarovnica starega gradu...........25 Četrtek t. v......................90 Dolenec, izbrani spisi,.............60 Doli z orožjem....................60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) ;....................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Dekle Eliza .....................60 Elizabeta ........................ .35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .4-5 Fran Baron Trenk................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Godčevski katekizem ..............25 Golem, roman......................70 Gusarji ........................90 Hči papeža ...................... 125 Hadži Murat, trda vez. Hedvika ............ Helena (Kmetova) 35 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .75 1.50 1.80 Govedoreja Jugoslavija, Melik 1 zvezek 2. zvezek 1—2 snopič ca. izpraznjena, je ukazal grašČa- ;Knjiga o lepem vedenju, kinji. naj naroči i/, kleti novega! Trdo vezano 100 vina. in sicer burgundca. tistega Kako se postane ameriški državljan .15 . .50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 še kaj dvomila o identiteti nez- j Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 nanea. s<> ji spričo dejstva, da . Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 "duh" tako dobro pozna na za-'Natlk pomagati živini .............60, . Najboljša slovenska kuharica, 668 str. 5.00 i starega letnika, ki ga je zmerom Knjiga o dostojnem vedenju tako rad pil. ('e je gospa Deubei klade kleti, morali izginiti najpo-slednejši dvomi. Neaš v Praktični sadjar trd. vez......... 3.00 trenutku. ko se je tujec priprav- ]Poljedelstvo. Slovenskim gospodar- .80 .35 .40 .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v............... YI5 Jurčičevi spisi: 10 zvezkov, lepo vezanih......10.00 Sosedov sin, broš..................40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.— broširano ...................75 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez................. .40 .30 .75 .70 .25 starinskih jeni v pouk l.jal, da zaklene par srebrn in v svoj kovčeg. Toda ni . Sadno vino...................... si upala za klica t i na pomoč. Grlo1Slovenski narodna mladina, ol*>e- ji je bilo kakor zadrgnjeno in ču-: -a ''................. lila je. da leži na njej neka tuja jSl°venska slovnica za sila, ki ji ovira sleherni gib. Tu- j (Breznik) ---- jec ji je ukazal, naj mu broširano .................... Krivec, roman, trd. vez........... .60 Kazaki, povest iz Ruskega........ Kraljevič in berač ............... Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40 Lndovika Beozija .................25 Ljubice Habsburžanov.............40 k 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič- kih dogodkih.................60 Milčinskijevi spisi: Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 Muhoborci, trd. v.................1.— Pravljice, trda vez...............90 Tolvaj Mataj, trd. v..............90 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ Mlada ljubezen, trd. v. . *........ Mimo ciljev, tr. vez .............. Mladih zanikernežov lastni živ o topiš Sveta Noiburga . Sredozimci. trd. vez.........~. .. broš. ....................i--.-;.. ¥ ' > i- Shakespeare ve dela: vez. Macbeth, trdo Othelo tr. v......... Sen kresne noči tr. vez 1.00 f 1.75! .60 j 75! SPISI KRIŠTOFA fcMEDA: 1. /Ji-. Poznava Boga ... 7. A*. Jagnje ......... .8. zv. Pirhi ........... .13. zv. Sveti večer..... .55 .60 .90 .1,— .90 .30 .30 .30 .30 Vrtnar, Itabindranatb Tagore broš................................A gjrdo vezano .60 .75 Volk sp&korlfak in druge povesti 1 mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ................... .80 Zl«karjevo Zlato ................. 1.00 Za miljoni ...........65 Ženini naše Koprnele..............35 V Zaroka o polnoči Božja kazen ..... Ernanek, lovčev sin Napoleon I...... sredne šole, Slovensko-italjanski in I tal j.-slo v. .35 .50 1.50 1.— 1.00 ključe železne blagajne. Brez vo-|„. sl°*ar ............... i,- 1, , • ..'. „ Slovensko-nemski m nemško-Sloven- ije. kakor hipnotizirana, ie gras-i , - , • - ... . . ski slovar......................50 eftkmja izpolnila njegov ukaz. "Duh" je nagrabil iz blagajne- Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45 J • ui • • - ,; brošur ana ................... 1.20 kar je bilo v njej gotovine, pobral c.«. , , ., .... Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo ee nekaj najdragocenejših drago- ^ ^^ ................. .. 3.00 trn. k. 3.h je imela graseakinja. ^^ ^^ .................. spravljene v blagajni; pospravil Umni ^^^ ^ ^^ ^^ vse skupaj v svoj kovčeg m se na-] kako obdelovati in izboljšati polje .30 to brez ln^sede poslovil. Sele več Vošilna knjižica...................50 ur pozneje se je gospa Deubel to- Veliki slovenski spisovnik raznih liko opomogla, da je začela klica-J pisem. Trdo ?ezano..........1.80 ti na pomoč in priklicala svojo\Veliki Vsevedež ..................80 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Vrtnarstvo * 2.00 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50 i Zgodovina S. H. S., Melik f 1. zvezek.....................45 j 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 j 2. zv. Otročje igre v pesencah — Radične poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedyorski rokopis j— Tolmač........•..........70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doueski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Zbrani spisi trd. vez.............. .90 Poezije trd. vez...................90 «luž:iiead, ki se je v tistem času o-bičajno nahajala na drugem krilu gradu. Bila je takoj alarmirana Žandarmerija in v nekaj urah je bil "duh" aretiran. Bil je nekdanji vrtnar gospe Deubel. ki je poprej opravljal več let službo 1 V gradu in se je dobro spoznal na razmere, ki so vladale v njem. Pod vplivom tega dogodka je graščakinja zbolela. Zdravnik je konstatiral. da jo je zločinski vrtnar v resnici hipnotiziral. Vpliv hipnoze je bil še večji kakor bi bil «icer, ker trpi gospa Deubel že dolgo časa na živcih. BAZNE POVESTI IN ROMANI: Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide ......'....-.. .80 Balade in romance trd. vez........1.26 broš......................... .80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 'Primož Trubar trd. v.............1.— GLAS NARODA", NA JVEČ- j Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH; DRŽAVAH. Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač ............... .60 9. zv. Kako sem se jaz likal* (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencielj)................... .60 11. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60 12. zv. Iz dnevnika malega, pored-neneža. trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) .................. • .60 15. zv. Ju&n Miseria. Povest iz španskega življenja '.......... .60 Mrtvo mesto .. .....................70 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev....................80 Mnsolino ...........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ..........................30 Mirko Poštenjakovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Mcško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht)........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša Ančka .....................35 Naša,vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, 11. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 t?aša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............50 Naseljenci ...................... .30 Novele in črtice...................90 tfa Preriji .......................30 Mihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... 1.50 Narodna biblioteka: Kranjska čebelica .................90 V gorskem zakotju...............35 Krvna osveta .....................35 Za kruhom .....................35 Črtico iz življenja na kmetih.......35 Berač ...........................35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 General Lavdon .................35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Rimska Mytologija .............. 1.00 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 .............35 ............35 .............35 ............75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v............t........ 1.30 Ob tihih večerih, trda ves..........90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez...............90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebannš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovn j a če v na Kranjskem......60 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar................30 Povesti, Berač s stopnji« pri sv. Roku .35 Pot bolesti trd. vez...............1.00 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe ............. .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca.............30 Ptice selivke, trda ve*..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 3. zvezek ... ..................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rabi ji, trda vei.....................75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani Habeburžani (Ladih) .35 Revolucija na Portugalskem . .......30 Rinaldo Rinaldini ................ .50 Slovenski šaljivec ..............................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, * vsebuje 10 povesti ........____ .60 Suifeški invalid ...:..'..... .V.......35 Skozi širno Indijo.................60 Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika....... .90 Spake, humoreske, trda ves _______ .90 Strahote vojne ....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Jndeje.................. .75 Simon Jenko zbrani spisi ........ .90 Sosedje tr. v. .. ->..................60 Svetobor .........................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C Sisto Šesto, povtest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. £ot^$Uni roti ^ ■an ...... w.. sjMI < 14. zv. Povodenj...............30 Zmote in koncc gospodične Pavl9 15. zv. Pavlina 17. zv. Brata .30 .30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: .35 .50 št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, liH str., broš. 0.35 St. 2. Rado Mumik: Na Bledu, iz virna povest 1S1 str., broš..... Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 1S4 str., broš. St. 5. Fran Milčissi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.. broš. ..........................25 št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mlailino priredila Utva, lil str., broš.........>_______ .35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti. 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest t 4. slikah. 84 str., broš. Zgodovinske nnekdoti Zločin v Orssvahi 2in str. Zločin in kazen o04 str. . Zbirka slovenskih povesti: .35 .30 1 — 2.50 1. zv. Vojnomir ali poganstvo 2. zv. Hudo brezdno .. •50 3. zv. Vesele povesti............. zv. Tovesti in slike ............ ). zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ............... \ Zbrani spisi za mladino (Gang!): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... zv.. trdo vezan«. Vinski brat .... f>. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .35 .35 .35 35 .65 .50 .50 .50 .50 .50 .50 Umetniška knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s siikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčiro; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 „ Knjige za slikanje: I Mlad slikar 1 Frta MiKhBW; Mojtotoi j slike iz prwljlo ............. tf prstan, narodna pravljica v4 deja „ »m - j-........„ njih. 91 str., broš. ..... 30 KnJ1^ 2a Bllkanle ^pisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... _ Mladi umetnik ...............'___ 1.20 Otroški vrtec ................... 1.20 Za kratek čas ................... 120 Zaklad za otroka .................3 20 IGRE 25 50! gra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po topljeni zvon, dramatska bajka v pe tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine p revel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igTa, poslov. C. Golar, 60 str., br. Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ........................ Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. st. Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-roduo-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .SO Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.............45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne D .. . . r , . . duše v vicah, povest, nrevel Mirko trgovec, igrok&z v 5 dejanj .60 Pretnar, 80 str.....~ 30 Burke ln šaljivi P^cri, eno in št. 18 Jarosl. Vrchlicky: Oporo- > ,.vec '!ejaDk ...................s( ka lukovškega grajščaka, veseloi- Dollna solz- 3- cncdeianke: Dva svetova. Dedsčlna. Trcini........l.CO Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hcerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 j Divji lovec. Narodni igrokaz 3 petjem v 4 dejanjih.................50 jEda, drama v štirih dejanjih........30 j Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 j Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... j Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju i Ob vojski. Igrokaz v štirii slikah.. j Sovražnik žensk, enodojanka,...... 'Poljub, v dveh dejanjih........... Tončkove sanje na Miklavšev večer, j Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez............. nost in problemi skrbstva za brez- j Revizor, 5 dejanj trda vezana..... poselne, 80 str., broš..........3g j Ujetnik carevine, veseloigra v 2 < 23 Veronika Deseniška.........75: ^anjlb ........................30 .801 Št. 3- ! R. U. R. drama v Fran Erjavec: Brezposle- .30 .30 .30 .35 .30 .60 .45 .75 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš. :................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144- str...................... .50 .65 Spilmanove pripovedke: deček iz LL .25 .30 2. zv. Maron, krčanski banona ......... 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora ... T.............. 4. zv. Praški judek................ 8. zv. Tri Indijanske povesti....... 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japnskega............. 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. z v. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 16, zv.* Angel j sužnjev. Braziljska * povest....................... 35 16. zv C Zfatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvfič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno..............80 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo-narjev ........................ .30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez.............i .75 Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Tri novele, tr. v. .................90 bro8..........................70 Ttmel, trda ves...................1.00 Torki pred Dunajem..............60 Truintki oddiha...................40 Vesele povem ..............30 > 3fcra (Waldova) broi. ........ .35 jeva repatiea ;Levslik) vez. 1.— Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .60 25: Zbirka ljudskih iger. 25 I " 13. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, I Sanje .......................... 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ................... 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok.......?... 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................3C 60 m 30 30 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komaedirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku^ Kr.jige pošiljamo poštnino prosto. »GLAS NARODA" SLOVEJTCC PUBLISHING CO. 82 Oortlandt St., Hew Yofli OLA.S XAKOJXA. 17. NOV. 1925. K O R Z A R J I. (NaaUljeranje.) Kabina ni ba« velika. Svetilka jo vso razsvetljuje. Xjen žolti blesk se lomi ob štirih le«enih stenah. Po počrnelem stropu plešejo sence. Bakrena zaklopniea na lini se svetlika. Tomaž Trublet neslišno zapre vrata za seboj in dvigne svetilko. . da bi liolje videl. V Tomažu pa se-prične dvigati srd. sedaj, ko ve, da se mu ni treba bati nobene čarovnije. Surovo potrese njegova desnica nežne rame : — Ali ti naj razvežem jezik? — zarjove nad njo. — Pazi! Jaz vem kako se to napravi. Xe boš dolgo vztrajala v molčečnosti, ti muta-sta zamorka. ali kar si že! Toda to pot se ona razdraži, ču- . . . dovito občutljiva' za to žalitev, in Di oolje viuci. t . .. ' n . ,. • .. . i zavpije nad njun: Dve stoliei. omara, pritrjena vi . „ „ . " _ 1 '/ns • Tn n» zadnji steni, in postelja, to je vsa oprema. Ozko ležišče je brez vsake razkošnosti. Xa njem. leži ujetnica j in trdno spi. kakor izmučena vsled prestanega strahu iu doživljajev, lloke in noge so ji trdno zvezane , s konopcem. Ji lesk svetilke je ne zbudi. Lepa je. Spanec je zopet ugladil ; njene poteze, še preti spačene od gneva in groze l^ažeš! To ni res! Laže tvoj 'pasji jezik, ti pes in pasji sine, ti tat in nevernik! .laz seiu kristjan-I ka. po milosti našega Gospoda in 1 Zveličarja in po prprosnji naše ' i 'rne gospe. Da'! i n gotovo boljša krlstjanka kot kak ropar, kakršen si ti! V svojem globokem presenečenju ji ni niti odgovoril. Sedaj pa nedavnim , , . , ... j . ;mu ukaze ponosno kakor kraljica- izdaja sedaj vso njeno, še skoro otroško, deviško neizkušenost. — Kakih šestnajst let ji je. Morda . ,. r> . tii i.' rublet posluša, kakor gnan od tudi manj. Polt una blesk zlata i ., .. . .. „ ali ambre, usta se krožijo v pie- | menitilt lokih, nos kaže krepke po- • teze in občutljive noadrvi. lasje so črni kakor ebenovina. Vse to pa i!-, i vi. Potem napravi z roko kretnjo, zopet jemlje licu vso nedolžnost L . 1 . •— Razvezi te vezi! In mu ponudi zvezani roki. Xe-ugnani korzar in kapitan Tomaž ne- vidne sile, in ji ra-zveže vezi Ko sta obe roki razvezani, deklic nalaliko upogne zelo fine in ; dolge prste, da pospeši obtok kr- in mehko milobo. Dolgo gleda spe-Toinaž i znova kakor da boče razvezati tudi vezi okrog nog. Toda naenkrat se pre- či devici v obraz. _______ ________ .... . i i- . j i i misli ter z iztegnjenimi prsti po- premislja v dvomu: -le-li to dekle j m . . . ...i.. i.-r -____'kaže tomažu vozel m zapove se bolj zapovedujoče: — Razvezi tudi tu! navadno pozenisko bitje, hči žene in moža, ali pa toliko močne volje ne izhaja iz katerekoli vagolije a-li pa čarovnifitva? Mehanično pogleda Tomaž v leseni križ. obešen nad posteljo, edini okrasek te sicer popolnoma prazne kabine. — Pri vznožju križa je pribita školjka z blagoslovljeno vodo. Toinaž je v školjko vsak dan prilil nekaj kapljic posvečene vode iz mornarske steklenice, ki mu jo je iz-posebne naklonjenosti še pred odhodom z doma posvetil prevzviše-ni škof gos|>od Xicolas Pavilion v Saint Malo. Pod božjim razpelom in v bližni posvečene vode bi pa deklica ne s|mlu tako mirno in trdno, če bi bila v zvezi s hudičem. Iz pretirane previdnosti še pomoči Tomaž dva prsta v posvečeno vodo iu poškropi nekaj kapljic speči devici v obraz. Ona se sicer nekoliko zdrzne, toda niti ne zavzdihne. Ce bi bila v hudičevi oblasti, bi s«' morala poti vplivom posvečene vode vendar zviti, kakor da si jO osmodil z žareeim železom! Xe .nikakega dvoma več! Dokazano je, da ujetnica nima prav nič hudičevega v sebi! To vrne Tomažu naenkrat ves pojrimi, da težko položi svojo roko na nežne rame. Deklica se sunkoma zbudi iu šine pokonci, ne da bi kriknila. Očividno ne spada v ono vrsto ženščin. ki pri vsaki priliki cvilijo ali krive. Zvezani roki jej jemljeta gibčnost, vendar se ji posreči, da se opre na komolce. — Sedaj srepo upira svoje oči v Tomaža. ki iznova vznemirjen i/, prva ne ve. kaj naj reče. Zato molči precej časa. Končno tzpregovori. S svojim trdim nialoue&kini glasom, ki so ga viharji in boji napravili še tršega, vpraša : — Kilo -»i ? Kako se zoveš in odkod si domaOdkod prihajaš in kam si bila namenjena, ko sem te ujel ? Toda deklica mu ne odgovori, temveč ga samo mirno motri. Čez minuto nadaljuje Toraalž: — Kako ti je ime? Ona molči. Tomaž ponovi, to pot glasneje: — Ali me ne razumeš ? Ona niti ne gibne z glavo. Xiti da, niti ne. Xekaj sekund je Tomaž v zadregi. Potem se pa domisli in zareoči: — O, seveda me rav.umeš, riaj si mi poprej celo odgovarjala. . . Potem pa se iznova zbudi nje-f"»va radovednost, da jo vpraša: — Kdo pa je pravzaprav tista Črn a gospa iz Macaeene, ki si jo poprej klicala na pomoč? Na njenih stisnjenih ustnicah zaigra sedaj nekaj kakor nasmešek najglobljega zaničevanja. Odgovora* pa še vedno nikakega ! — Oholi obraz, ki je bil za hi)>ec izgubil svojo neprodinost, zoper o-icameni r negihnoftti. In Tomaž posluh ne tudi to pot. Sedaj leži dekle udobno na postelji. kakor na mehkem naslanjaču, Tomaž pa stoji pred njo visoko vzravnan. In sedaj ena izpra-šuje Tomaža, on pa ji poslušno od-govarja. Pričela je prav tako. kakor on malo poprej : — Kdo si ! Kako ti je ime.' Odkod si On ji pa" odgovarja na vse. ne da bi se njegov moški ali zapo-vedniški ponos uprl tej čudni menjavi vlog. Ona. ujetnica, izročena milosti zmagovalca, je brez posebne vznemirjenosti izvedela grozno ime, ki je trejiei in strah v^e Zapadne Indije. Tomaž Trublet! . . . Sedaj se je pa bodisi zmanjšalo njeno zaničevanje, bodisi jo je prevzelo zadoščenje, da je takšnega sovražnika tako hitro ukrotila. zato govori tudi oua in odgovarja, četudi oholo na vprašanja, ki jih jej slavi Tomaž .skoraj v zadregi in boječe. . . Ime ji je Juana. Sedemnajst let ima. Da. sedemnajst. ne pa _pct-najst. Kako. ali me smatrajo tu morda za mulo dekletce ? Iz Seville je. čiste*andaluzijske krvi. . . hči hidalga! V Sevillo je namenjena na zavzeti galijoni. da- izpolni obljubo, predno se vrne v Zapadno Indijo, kjer živi njena rodbina. Xjeno ime je preveč plemenito, da bi se smelo izgovoriti v tem razbojniškem brlogu ! Xjen i starši.' To je visoka rodbina v naj-kraMiejšem mestu Zapadne Indije v Ciudad Realu na Novi Granadi, odkoder je odsiuila galijona. To mesto je tako sijajno, da bi ga noben kralj v Evropi ne mogel nn-piti ali zavzeti. Ce si governer ali zapovednik tega mesta, je to neprimerni* več, ko če zapoveduješ tropu divjih morskih roparjav, ki imajo samo to nalogo, da ropajo in ubijajo poštene mornarje, ki vozijo na morjih. Tomaž je ravnodušen napram tem žalitvam iu vpraša: —r Ali so tvoji starci bili na ladji ? Ali so ujeti ali pa ubiti? Ona pa se zaničljivo zasmeje;' — Prismoda! Ce bi bil moj oče prisoten, bi bil ti sedaj ujet in bi že zdavnaj visel na najvišjem jamboru! Dvajset -takih postopa-aev kakor ti še vedno ne spravijo mojega očeta v strah, pa tudi mojega brata ne, niti onega junaka, ki bo moj mož! "' -t Tomaž je že poznal špansko -ba-haost, ki jo je areeaval povsod i in. ki je je jbil vajen. Zato je zbral sedaj svoj ponos in ravnodušno. odgovoril: — Noben moški tvojega roda me še ni gledal .drugače ko s str a* hom in trepetom! In ko se mu ona glasno zaame« je, da prikrije *voj bes in svojq'Y zaničevanje, ji Tomaž eelo pogleda v oči in nadaljuje: — Če .so tvoji ljudje taki junaki, zakaj si pa tu? V borbi seni imel jedva stotino svojih fantov. »Špancev je l^ilo pa znatno^ več ko tisoč, in endar sem jih premagal in pobil in ujel. . . Ona odpre usta, da mu odgovori, toda on ji preseka besede: r— Molči! Xe pozabljaj, da si moja jctuica!. Ona . požre svojo jezo. Tako si .stojita sedaj oba nasproti, mrko in sovražno. Xekoliko pozneje prične ona iznova : — Moj oče ti plača zame veliko odkupnino, da zadovolji tvoje umazano roparsko skopuštvo. — On jo pa pogleda o I nog do glave s posebnim pogledom svojih ko morje modrih oči in ji odgovori : — Kdo ti pa sploh pravi, da hočem odkupnino? Prvikrat sedaj dekle vztrepeta. sklone hrbet, se opre z rokama na rob postelje in vpraša : Kaj pa potem storiš z menoj On se zadržuje kakih deset sekund in lica mu temno rude. Ona se pobia zaničevanja ziblje .sem in tja oprta na roke. On pa" skoči t ahip k nji kakor u pijan jen ter jo stisne s svojimi nasilnimi mornarskimi rokami kakor s kleščami in renči: — Bož že videla, kaj storim s teboj ! Mislil je, da bo v tem hipu njegova. Toda kakor prej. se mu je tudi sedaj ustavljala -ter se odini-kala z obrazom, da se umakne poljubu in objemu. — Mačka! rjuje on, — mačka, ne boš dolgo zmagovita! Pripog-nem te, pa če naj crknem, to li prisegam pri sveti Devici z Velikih vrat! — Poskusi! — odvrne ona in oči se ji blišče. — Tvoja devica od ne-vem kod. ne premore ničesar proti moji Črni gospe* iz Macarene. Njej sem posvetila svoje devištvo in ona me bo hranila proti vsem tatovom in roparjem tvoje vrste! Sedaj lovi sapo. Borba jo je u-peliala. grudi se ji napenjajo v globokem dihanju pod veliko črno ruto, ogrnjeno po navadi sevillskih žena. Sedaj nadaljuje z mirnejšim pa nič manj odločnim glasom: — Devica sem in ostanem, to si zapomni I Moje plemenito telo ni namenjeno hlapen! Ti me že ne dobiš, niti z nasiljem, niti z zvijačo. Vrni mi svobodo, in dobiš bogato odkupnino. Ce pa nočeš, ne dobiš ničesar, ne mene, ne novcev. To ti povem! On stoji sedaj visoko vzravnan v ozadju kabine in z naporom kroti svojo bolečino. Izliv svoje ujetnice je poslušal ravnodušno. Sedaj ji pa prav mrzlo odvrne: — Ti si zapomni to-le: Tu zapovedujem edini ja/. jaz edini, razen Boga. Jaz storim vse. kakor hočem in ukrenem, kakor je mene volja-! Ti si moja jet ni ca in moja sužnja. To tudi ostaneš, če ostaneš devica ali ne. Svojcem te verne izročim, da veš. nikdar! Ona poskoči, stopi tri korake naprej lik pred njega, tla se ga skoraj dotakne z grudmi in'ko stojita tako iz oči v oči in čutita drug drugega dih, zavpije ona : — Tem slabše za te! — Tera slabše za te! — odvrne on mrzlo. Potem se obrne in odide iz kabine, njo pa pusti samo. — Vrata od zunaj zopet trdno za-palme ter odide v posteljo, kjer je do nocoj prenočeval Ludvik Guenole. (Dalje prihodnjič.) ZA AMERIŠKI RDECl KRI2 njegovo vrednostjo v inozemstvu, jaujem. k meni. da bi Lzpregovo-merjemo z tekočim kurzom. rila /. menoj še zadnjo besedo, s Če bi tudi ti principi mora en- polnim izrazom fanatizma v nji-tano dosegli svoj namen in bi bili bovib očeh. Rekla sta: "Prordku-mogoče za nekaj časa neizogibni, j*'™ bo t«tkom desetih let vsebujejo vendar neozdravljive ■ *ivUvnski niveau v Rusiji višji, faktorje neuspešnosti. Nizka cena J«' l>iI vojno, v ostali Kv- deželnih pridelkov v primeri /. in- r,M»« !'«' •»«» niveau nižji, kot je bil dus-trij^kimi povzroča, da pada }>lv,! vojno.*" Ce pogledamo na kmetijska produkcija, ki donaša 1Klravlto blagostanje Rusije, na pravo blagostanje dežele. Osnovni j mvmož,1° j problem sovjetske vlade obstoji v j trm. da -kuša do-eči dovolj moč- j Evrope in našo navid motriti, lahko mirno gočila. plačati kmetu pravo vred-1 re<'tM,,°- 4'a hI ruga proroko- nost njegovih pridelkov, kar bi I vala pravilno. meki vsekakor ta uspeh, da bi mi: ----- dalo sredstva in |>obudo k višji' produkciji. Medtem pa napravi življenje pridetar>tkega delaven, katerega d« liodki so skoro dvakrat večji od dohodkov kmeta in ki ni tisoč kron ter ga pozvala, da ;>ilo v mestih pomanjkanja stano- zapusti lekoiu »vsem dni stanovan-vanj iu velike breJcjK^elnosti. ,i»-. Z ozimni na lo. da njegovo • Kmet. ki pride v Moskvo, je že tn- življenje ni itak ni."- vredno, je ' koj na postaji opozorjen, da ne bo sklenil, dn se ho nad žensko maš-Te dni se vrši nabiranje | Vsak daruje po svoji moči — dobil niti dela niti stanovanja, čeval. V ta namen je v^tal -re.li novih članov za najčlovekoljirb: j milijonar po svoji in delavec po Ti neuspehi pa so prišli do .polne 'noči ter ji zabodel svoj žepni nož nejšo organizacijo na svetu — za j svoji. veljave šele tedaj, kadar so bila globoko v prsi. Ker pa še ni bila Rdeči Križ. j Vsak I>rUpevt-k. najmanjši in niestn preobljudena in ko je za v- mrtva, jo je zgrabil za vrat ter jo Rtleei Križ je najbolj človek o-1 Ilfl; Vt.t- j j 5|1 sprejet z i>lo hvalež-1 zela ^rezpo.eluo-t naravnost ue-; zadavil, nakar seje polasiil njene zaslišane dimenzije, in jaz mislim.1 gotovine v znesku SO.iMJO kron. _ American Red Cros Se rves Humanity največji, je ljubna ustanova na svetu. Kjer se ! ,lfKt :0 vse izjalovi, kjer ne morejo bitij članarina za eno leto znaH Ma so,la-i 20 (1° 25 odstotkov m- Ker ta denar ni zadostoval niti za vlade kos veliki nalogi človeko- ^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ j skega industrijskega delavstva vožnjo, da bi pobegnil, je sklenil, šil, rojakov. Kdor daruje en dolar I U\ je ™ - J«vi prostovoljno p,i polici- ali več. dobi tudi znak članstva T,f P^jmejo od svojdi pod- ji. Policijske poizvedbe so ugoto- ; l^tij po<|pr»ro v približno polovic- vile, da je govoril možakar r.^ni- ii višini njihove plače, ki je ena- co. I'morjenka je bila nezakoiLska sprejemajo tn- ka dohodku revnejšega kmeta z hči nekega dunajskega tovarnar- ljubja, x>riskoči Rdeči Križ na po moč. Rdeči Križ potrebuje sredstev za ogromno nalogo, ki jo vrši. Ta sretLstva tvorijo prostovoljni prispevki. Rdečega Križa. Hvaležno se pa j tli nufnjši prispevki. Sovjetska Rusija. Vi pa jo je polnonia različnimi razmerami i kmalu zapustil ter s,, i/.elil v A- Ali ™ nadleguje KAŠELJ? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Severa's Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kašelj; prijetno, uspešno in zanesljivo. Cena 25 in 50 centov. Hitra CM mnd tirip Tableta. Cena 40 centcv. Ta dva zdravila so najboUa odpomoč v slučajih lcallja. prehlada in hripavoeti. Irifataijo. \ f ^-vfpar-) hAHD i, !Q«VA r&k*. V %**• [ eni In iati stvari. Daljna težava za oceno veljavnosti gospodarskega sistema so voljuje ločitev v eksterno in inr-temo določevanje cen, dovoljuje tako pariteto inozemskega kurza težke materijalne razmere prvih kljub zmanjšani sili denarja. Pra let, ki so vsak gospodarski sistem J va vrednost rublja v Rusiji sami postavHe na izkušnjo. Materijal- je deloma zelo nizka v primeri - POZOR ČITATELJI! iz popolnoma različnih vzrokov. [ meriko. Rn-ki problem mezd in cene blagu je skoro čisto enak angleškemu. Xa ta način je dohodek ruske-1 Ta teden bomo zji« -li razpoši-ga kmeta znižan na skoro polo v i-11 jat i Slovensko-Amerikanski Ko-o prejšnjega." med tem ko trpilledar. Najprej ga btnio tlol.ili oni. ki so ga že naročili. Cena mu je 50 centov. Uredništvo Glas Naroda. Iščem očet i moje žene JOSIPA OS.MAKA. doma z vasi Tačic, pošta Osilniea. Išče ga njegova hči Ana Malnar, 1190 E. 61. St., Cleveland, Ohio. (3x 14.10.17) rezultatom, tla poje ta ogromna ja in neke modi-tke. P.ila je stara množica brezposelnih bistveni dci 50 let. Po smrti svojega nezakon-državnih dohodkt»v. Te razmere skega očeta je bila več let za go-privedejo do tega prepričanja, dajspodinjo |»ri nekem zdravniku. — j je blagostanju v škrnlo umetno v-! liila je romantično navdahnjena Gospodarski sistem sovjetske nim izgubam velike vojne so sle-1 "a nivoau certl in t«?r je spUala več romanov in film- Rusije je podile gel in imdlega ta-! dile tlržavljanske vojne brezprav-' ^ I>r°',>riC'aj0 UnVu da za"Končno se je poročila ko nagli menjavi, da je skoro ne-jno^ti nasproti ostalemu svetu in;morejo nasta41 enaka ?Ja l>otl P*-1* navadnim delavcem. | mogoče dobiti od tam kako točnoIsbibe žetve. Slabe žetve je zakrivi-' poročilo. Metodu eksperimentira- to slabo gospodarstvo in pa tudi nja se uporablja brezmejno. Nih- nesreča. Te se mere ]>od gore -na-če ni bil tako občeznan eksperi-! vedenimi okolnostini napraviti, mentator, kot je bil Lenin v vseh; splošna opazka, je ta. tla pri niž-stvareh. ki se niso zadevale v je-! jem niveau sposobnosti sistem dro njegove vere. V začetku je funkcijoaiira in da vsebuje trajno Vladal velika zmešnjava z ozirom vredne elemente. -Jaz cenim resna to. kaj je stvarno in kaj ni ničnost o ruskih gospodarskih od-stvarno. Sedaj se je na primer ti i noša jih sedaj približno takole: videlo, da je bil nauk. naj bi se Rusija je sedaj dežela s približno denar odpravil, katerega se je v stoštiridi set milijonov prebivai-zaeetku tako propagiralo, zmota stva. od katerih je šest sedmin po in da ni nezdružljivo z bistvom' Ijedelcev in ena sedmina odpade komunizma denar še nadalje ob na meščane in industrijske delav-držati kot. sredstvo razdelitve in ce. Meščansko in industrijsko pre. kalkulacije. Dalje je prišla vlada bivalštvo. katerega ravno vidi tudi do prepričanja, da je mnogo priložnostni posestnik, se ne vz-bolj pametno slediti politiki orne- držuje samo. ampak živi na na-jene strpljivos4i. zvezane s šikana- čin. ki ne opraviči dohodcik njimi proti stari inteligenci, ki je hovega dela. Xadmerui potrošek visela na svoji deželi, proti zaseb- meščan-1 va se krije s doneskom nim kupčevalcem in celo piloti kmetov, ki je mogoč le na ta na-tujini kapitalistom, kot pa porz- čin. da zavzema meščanstvo šte-kusiti. vse te elemente zatreti. V vileno majhen del celotnega pre-•tem. ko zida vlada na eni strani bivalstva. Na ta način je komuni-na popolno kontrolo vzgojnega stična vlada v stanu, proletarske-sistema in na izobraževanje mla- ga delavca, ki je seveda njena dine, na drugi strani pa na sko- glavna skrb. oskrbeti s doneskom rajšnje popolno zboljšanje tehni- kmetov. Kljub temu si kmet ne ke državnega gospodarstva in na želi menjave vlade, ker ta mu je državni kapital, upa v teku časa dala zemljo. Na ta način je bilo opustili ta pomožna sredstva. Ta- vzpostavljeno ravnotežje tako v ko so sedaj -koro vsi -člani neko- gospodarski, kakor v politični munistične inteligence v državni sferi, ki daje sovjetski vladi nvož-službi. mestoma celo na važnih in nost. da izvede resno gospodarsko odgovornosti polnih mestih s pri- reorganizacijo, memo visoko plačo; privatna | Oficijehia metoda oddačenja kupčija je zopet zakonito dovo- kmetov se ne vrši toliko z davki Ijena. čeprav je nesignrna in te- _ fcljub temu, da zavzema zem-žavna; in tudi kapitalisti, ki so lji^ki davek veliko mesto v pro-dovolili -kratikodobne kredite za računu — kot s politiko cen. Mo-kupcijo ruski vladi za import v nopol na uvozno m izvozno kup-Rusijo, lahko sedaj z gotovostjo čijo in kontrola, industrijske proračuna jo na to, da bodo svoj de-'dikcije dajo vladi možnost, da nar -v določenem času dobili povr-1 vzdrži razmerje cen, ki je za kme-njen. Menjajoče se smernice vseh ta skrajno neugodno. Oni kupijo teh 'korisftnih principov takoreikoe njegovo pšenico globoko poti t rž onemogočajo jasno sliko o točno- jIIO c<.no in mu prNO ODDA STE DRUGEMU NAROČILO. VPRASAJTB MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Telephone: Evergreen 2854J Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je kr**no trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York. N. Y. GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski opisal Georges Ohnet. Za '"Glas Naroda*' priredil G. P. ■ s ( Nadaljevanje, i Peto poglavje. Xa vi n-r i-:*>«ra due. k> j«* prinesel gospod Baehe-liu ol»e slab: noviri nafur«..*- «> izgubi procesu in bivanju vojvode v Parizu, v irrad. j- sedela mački/;«. .ve vedno omamljena od težkega udarca. v svoj: sob; ter razmišljala o dogodkih, kojih bolestni utisi so se jasno lb/ražali na lijviiein 'obrazil. .Mar kij. I; i je hitro v-.topil, je i/trgal dobro ženico iz njenih žu-1 studi razjiušljanj. Preplavilo je zrla na svojega sina. kot da pri čakuj . da bo izvedela /a novo nesrečo. Ko pa je videla Oetava z tniri.iiui • »«"• ni i T«.r • uu hlja jočimi Ustmi. je olajšano vztllmila. — Kaj j«* ilete moje.' Sporočam ti prihod na^ga .-sorodnika de Prefonta. — je od vrnil m udi mož. Voz. >■• je ravnokar ustavil na dvorišču. .Markira jir-hitro vstala, se o.vila v gorak šal ter pohitela gostom nasproti. Pri oknu voza pod visokim j>orta!om se je ravnokar prikazalo smehljajoče -e žen ko lii- - in m ki *vež, so no resi irlas je rekel: Dober dan. !i gosjiodično de lieaulieu ter obnovila svoje viharne obijnue, pri eunur je govorila nežne be-eilc: ,\1 ij draga < Iaire. zdi se mi. da je že minulo stoletje! Ur.'/. ohoiavljanjui je skočila nato k mlademu inarkizju, kale-em:t je nudila obe iiei v poljub, nakar ga je prijela za roko ter ..;> močno ->!Mi.la. Njena vcselost je takoj prešla ua vse ostale. Naenkrat pa je jKistala baronica resna ter vzkliknila: — O moj Hog! Kje je nmož.' K« t i kaje e je pri tem ozrla na v-e strani. Ali srni mogoče izgmbila svojega moža? N( ki nežen g as ji je odgovoril : Tukaj sem. ljuba moja. Pričakoval sem le nestrpno konca t v »jili i/bruho\ . da lahko s svoje strani pozdravim dami. 1/. - m e >c j« prikazal mlad mož. stat- kakih trideset let. v e!:»-•;•:•!?m m j Iikiuu ko-tumu te.r se približal s samozavestno dvorlji-v • stj(» markizi iti ('Iaire. N t. pozdravi vendar. — j»» vzkliknila hudomušna baronica. N*>. j,- opravljeno. I)ragi moj. bodi tako dober ter nad/n ■ .ij ia,l;!adanje moje prtljage. Prav posebno pazi na velikanski er-n. k(»včeg, v katerem se nahajajo moji klobuki. S -vojo glavo mi jamčiš /«1n.i! i»aion je zrl na Oetava ter se resignirano smehljal. Dam* s< stapde v *a!nu. Baronica. nagnjena proti markizi, je za.šepetala slednji: Ah. draga leta. kak-ne stvari vam imam sq>oročiti . . . Takoj nato ji je nežno Mignila roko ter nadaljevala z ginjenim glasom ; ve-te. kako vas ljubimo in da smo prizadeti pri vsem, kar e pr ; e{i v tui . .. Ko pa je jrtigledaia markiza nemirno na Claire, ki je postala <0/o:-\a ter pričela prisluškovati, je hitro dostavila: Da. da. — vem. Moj mož vam bo že vse povedal ._. . Nato je p«.hitela k ( Iaire fH kot da hoče izbrisati utis svojih nespametnih besed. Je pričela z navadno zgovornostjo čebljati o drugih >t vareh. .Mi od pot njem.» v Kvieo. aii veš.' . . . Nisva hotela priti ni 1 mo iieanlien. ne da vas obiskala. Ostala bova i>ar dni tukaj, nakar se odpeljava z vozom naprej. sk< zi defilej Verrieres . . . Ali. naša iilniga iztočna armada! Baron je bil v zadnjem spopadu z~Badenea-ni -trašnega Warder ju ranjen . . . To potovanje je zame neke vrst« romanje . . . .Moj mož je obnašal takrat kot junak . . . Oil dve !-tf m< ž njegove k,cmpanije . . . Aii. ti ubogi dečki so zmrznili v snegu T — — — jih je le osemdeset privedel nazaj . . . lil niti "odliko, ali »a jiiso ... H. s i- mismo legitimisti. Ah. prijatelji moji! Ta \kako strašno! . . . Ali domnevate tukaj. da se bo Gamhetta 0 •'< čd j r< weti ministrstvo / ... .M'(item je tekala baronica semlntja. čebljala kot papiga ter sk;;i j::a s čudovito prožnostjo idej ter občudovanja vredno razno- 1 e i o -! j o izražanja od enega predmeta do drugega. Bila je živ ka-it-jdoskop. ki menjava vsaki trenutek svoje slike in barve. .Markiza in Claire -ra jo poslušali presenečeni in skoro omam-l.v ni. V iiš ni enoličnega življenja na deželi sta postali obe resnej s: i:. mir:n jši in prekij»e\ajoča živahnost majhne Parižanke s svo jimi bučnimi manirami. je vzbujala v r-beh skoro občuteli omotice Ne da bi čakala na odgovor je stopila baronica preko salona tei on* t ala pri oknu. Dolina je bila že zavita v temo in le v ozdju so z:.re:i dimniki plavža, ki so metali v zrak žareče snope. Z otroškin občudovanjem je plosknila baronica v roki ter vzkliknila: -■- Ali. kako lepa, kako krasna je vendar narava! . . . Človek bi skoro domneval, da ima pred seboj operno dekoracijo . . . Ah kako sr« eni ste, da lahko živite sredi teh travnikov in gozdov! Ah ta zavidanja vredna eksistenca in kako dobro se človek pri tem ohrani! . . . Le poglejte mene ter me primerjate s Claire! Enake starosti -\a in vendar izgledam jaz kot da sem njena mati. To so po.slediee naporov plesov. banketov, obiskov, gledišč ter sploh na »/»rn- ga pariškega življenja, ki uničuje človeka. Kakšno delo, vse zabave! — Ti se smehljaš, teta? Hočeš uajbrže reči, da si lahko ži vela par mesecev na svojih posestvih v Bourgogne. Gotovo! Kako j a je i;> mogoče ? Učenjak, kot je moj mož, najde duševne hrane le v niesin : . . On obiskuje znanstvena društva in akademijo! . Ah. moj Bog. ta akademija! ... In jaz. imam tisoč obveznosti, katerim se ne morem odpovedati. Voditi moram dobrodelna društva i;i tako dalje. — Ce prt živi človek dva meseca v kopališču, dva na potovanjih, dva v Niei. prosim vas. koliko časa preostane še človeku; In konečno moja hčerka, — jaz je vendar ne morem vedno pre pustiti guvernanti . . . Ah. popolnoma izčroana sem. Ali naj se-d< mo Smuknila je skozi markizo in Claire ter zasedla veliko naslonjač«. — Ali, sedaj pa mi povejte nekaj o sebi. Kaj počnete tukaj? Kako si preganjate čas? In Octave? In vaš sosed, gospodar plavže v ! . . . Vidite, sporni jam se vseiga. kar ste mi pisali. Moj Bog, kaj bi postalo iz človeka, če bi ne ime vsaj malo soli v glavi! . . . Pri tem se je udobna, razleknila v naslonjači, zaprla napol oči ter se pripravila, da posluša teto in sestrično. - (Dalje prihodnjič.) BOŽIČNI IZLET V DOMOVINO HITRA POT V JUGOSLAVIJO PO FRANCOSKI ČRTI preko Havre Šest dni preko Atlantika Najkrajša pot do Ljubljane s sveiofnozrtanlmi pa miki na olje. "PARIS'5. DECEMBRA IMeležite se tejni i'/.l-ta. ki l»o p«. (I j Misel iitim nadzorstvom Mr. lleo. Shireya, poseluiejra' zastopnika našega piltburške-^a urada, ki ln» |x.»i>olii<*iua nu r:i/.|><>la»ro jugoslovanskim jmtnikoui rekom vse vožnje ter Im» skrlwl. :e parkrat pomerila. Napočil jateljie. Govorijo o oblekah in o j je dan ko bi mi jo bili morali pri-politiki. j nesti. Toda do mraka ni bilo kal pred vratni i. Pos edala sam mu svoj naslov in skočila v voz. Medpi drzhrla dvigniti oči. sem opomnila : "Hočete počakati minuto? Ta koj vam pošljem denar." Na moje veliko iznenadenje m'! odvrne šofer: '' No gospodična ničesar ne vzamem. Zelo- sem srečen da sem vam mogel ustreči." Ta pretirana gaJantnost me je •»koro razljutila in obrnila sem mu hrbet. češ. Že vzame denar, ko mu ?a pošljem. Toda za .nekaj minut se je sobarica. ki sem jo bila poklala, vrnila z denarjem v roki. Pred hišn ni bilo niti avtomobila, niti šoferja .. . -s- * "To je zan:mivo," je vzklikni 'a mala gospa Rec coto ur j e v a. "toda ni niti malo nenavadno "Čakajte, da 'končam!" je rekla lepa gospodinja. "Zvečer,sem bila na zabavi -pri belgijskem 'po. a Savot®, Havre; Georg* Washington, Cherbourg. Bremen. 13. decembra: Coiutfibus, Cherbourg, ^Bremen. 16. decembra: Mauret&nla, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. detembra: Andania, Hamburg. 22. decembra: Roi-hambeau, Havre. 26. decembra: Paris. Havre: Cleveland, burg; Pr«*s. Roosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. ugibala sem, kakšen nakit naj mu^vidite. Moj oče. ki ima veliko to zastavim, da. celo ta namen sem i-mela na kakem razpotju, kjer se voz ustavi, skočiti na trotoar in pobegnili t i. Skratka, pu glavi so mi brodile itotine neumnosti. Medtem je avtomobil drvel. Za pet minut sva obstajala. Stopila •a>m z voza, zbrala vso hrabrost in /okla šoferju: "Pozabila sem svojo denarnico . . . Ne vem, kako naj vam plačam . . . " "Ah, gospodična, to je stvar IZ GLEDALIŠKEGA SVETA varno za avtomobile, ne dopušča nrkomur. da bi postopal. Ker sem zagrešil nekaj mlad ranili nerodnosti. mi je prenehal dajati denar. Mene ni ves-elila nobena stvar raze n avtomobilov, za katere sem se zanimal od svojega jjeitinstva. in postal sem šofer. Voz je moj. jaz sem svoboden; izaslužim i»i j*voj drobiž s tem. da prepeljavani ljudi. a če pride dama—pa če je še lepA — jo voz;ra zastonj ..." * „ * x <;Se nikoli na mntste povedali a dogodka." je omenila gospa Bodrujeva. "Bala sem se. da se mi ne boste rxismeliovale." je omenila domačinka. "Ali ste potem videli šoferja?" "Da. prav pogosto." "Ali še vozi?" "Ne: /prevzel je tovarno svojega očeta." "Ali vas smemo vprašati za njegovo ime?" "Zakaj ne? Sicer pa, evo ga!" T.n vesela in ponosna je pokaza-Jn svojega moža. ki je ta hip stopil v salon. - i 'is wwmmsms® ^"■Pit ameriška igralka Gloria Swauaon iu-njeu mož. Čudna netr«Ča. Posetnik v Ijeo^tcr.i Izlet Parnik LEVIATHAN x i odpluje 5. decembra uc pod amsr.iko zastavo" Zui/atia i-cna ni n^.r' <"o LJUBLJANE S jrnn J19 8 tn wet o:elco Cherbourja * I! i-a-n«-»avatr j»rr/i\r»t l^>/itt>r p.-»ri>.lc v i. »c lT:<'ru/;t- poselili' mu 1 ujUt.ctntl uirlu. JmjU o-ibu.:u azoviL'a "..'p.-tnitf 1» \ nrlj I i'i;ii nr vari :»u Un.teJ S.ates Lines." M V. J «li c 5 dftcmbri na "Lev:aiKar. " I'.'irali lo-.tr prij«-tro vninja v .lyi'li »v.ijOi rujjkov t-t iinrii .-a T11/..D cmo p. i «> V:.«t.i:t.». irl.ornn hrano I -r |>-<> t .rt" l.ro\. llolrtf- ilanr-. \»c tni.-rntactic ikI puini-i n: a^cnu ali oil Ukiited Štetem Lines Ne- York City ■th.-l! ??09) Naravnost»Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. Božična odplutja PRESIDENT! WILSON 24. NOVEMBRA MARTHA WASHINGTON 5. DECEMBRA Cena za Trst all Dubrovnik, tretji razred $100. vStevši d;ivek. Tja in nazaj $162 in davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo 81.06: do Zagreba $1.5(0, do Beograda $4.75. Vnaprej plačana voinja «»d Trsta do New Yorka samo $li»7.50. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. NaJ-!>olj5e cene in najbolj ugodna pot za potovanje. Poaebni vmesni drugi razred. COSllLItH LIKE Of TRIF.STF Phelps Bros. & Co., Dospela je VELIKA Blaznikova PKAT1KA za leto 1926. Cena 25^ komad. V pratiki je poleg koledarja in raznih zuiimivih navedb tudi zgodovina 200 letnega obstanka. Prva prat-ka jr. namreč izila 1. 1726. Sloveuic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Izseljevanje iz Hercegovine. Hercegovina spada med najne-rodovitnejše poScrajine v jug. t!r-žavi. Njena kamenita tla ne ro lajšala življenje s pametno in sniotreno kolonizacijo, čas pa je pokazal, da so bile njihove nade v tem ]>ogledu zaman. Tn prišlo je do tega. da se jo začelo ljudstvo izseljevati. Seveda ne v druge kraje. ua jug države, v Srbijo, temveč" — v Ameriko. Potovalni agenti, ki povsod zavohajo priliko za dober zaslužek so se vsuli v Hercegovino kakor kobil'ic^ v hudem letu in so res promamili mnogo ljudi s svojimi obljubami. Ljudstvo jim naseda, prodaja borne domačije in se odpravlja na pot. a n*hče ne ve rn ne .sluti, kaj ga čaka tam daleč onstran morja Kilo je ozdravil. Ko sem pred par teti vwll»ova! teta. nboj, sem Jako po*|l. ZdravniKl nn m rekli, da Je moje edino ud«nje operacll« Paaori »e niso dobro obnesTI. Kon«Cn tem pa dobil nekaj. :nr me J« hitro tn oolnoma ozdravelo. Minila no leta tn kila «e nI nikdan povrnila, čeravno opravljair »e4ko delo kot mizar. Kiaem bil ooerl in ntsem izgubil ftasa. nisem Ime) sttno-«M. Jaz nimam ničesar naprodaj toda vac istan^no pov^tn. knko a* lahko s»wtrnvi te brez operacije, fe pišete m<-ni. Kuifene M. Pulen, Carpenter, 674 M. Marcellus Wenue. Mannasquan. x. J. Najboljše Jc. ta lzretete to vest ter jo pukaletf iru «HV» Prav vsakdo— kdor kaj lic«) Kdor kaj ponuja; kdor kaj kopaj« kdor kaj prodaja; prav vaakdo prlmaTa, da imajo čudovit uspok —• MAUiOGIdUU Iiftdr" Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko Kdor Je namenjen potovati stari ki&j, je poesehno. da je m tančno poučen o potnlb Ustih. vr> Ija^l in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih aainora» dati vsled nade dolgoletne LtkušnJ« Vam bodo gotoro v korist; tudi pn poročamo vedno le prvovrstne par nlke. ki tmajo kabine todl v IIL rasredn. CHaaaa am aaaehiWke po«Un ki Je stopila v veljavo a 1. Julije* 1&24, sa morejo tudi nedriavljau 1obltJ dovoljenje ostati v domovi* ino leto in ako potrebno tnd) dalj tozadevna dovoljenja lxdaja gem ralnl naselnlškl komisar v Wast Ington, D. O. Prošnjo sa tako d' voljenje se lahko napravi tndl New Yorkn pred odpotovanjem. te ss poilje prosilca v stari kraj gls som nanovejis odredb«. KAKO DOBITI 8V0JCD IZ STAREGA KRAJA Kdor Bell dohiti sorodnika u svojca is starega kraja, naj na« prej plie sa pojasnila. Is Jngoala vije bo prlpoSčenlh v prlhodnitt treh letih, od 1. julija 1924 naprs vsako leto po 671 priseljencev AmerlSkj državljani pa aunorsj dobiti sem Sene in otroke do 18. Is ta brea. da bi bill itetl v kvoto. T rojene osebe se tndl ne Stejejs kvoto. Btarifi in otroci od 18. * 21. leta ameri&ih drtavljanov » teajo prednost v kvoti. PUttta m pojasnila. Prodajamo voan liste sa vsi pM ge; todl preko Trsta samorejs gostovanj sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., BTsw York Po7or čitateljL Opozorita ftrgoroo ta o-brtnike, pri katerih kupa-joto ali naročate ia ste * ajih postrežbo sadoToljm, da oglaiujejo ▼ listu Varoda". ■ tem bpeW vslregU Vsem. Uprara "Olai Haroda' - __£