m \M virnira ,r. ws£l /■V r , 1 -I iB pivnica i /Ž ii ' '' v i. ■i- P-7. i ' - JSr j--^ LJUBEZENSKA PRAVLJICA VODNE VILE IN PRINCA VODOMCA ... STR. 32 (PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA V laškem". STR. 34 MLADE STRELKE IZ MALE BREZE DRŽAVNE PRVAKINJE ... STR. 45 Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Nina Pader Oblikovanje in grafična priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Andrej Gobec: Velikonočno jajce Naslednja številka predvidoma izide 15. junija 2015. Prispevke in oglase je treba oddati do 31. maja 2015 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Naslednja oddaja bo 1. junija 2015. 2 DRAGE BRALKE IN BRALCI! Je že tako, da so enostavne stvari lahko mnogo težje, kot se zdijo. In da lahko tiste težje, orehe s trdo lupino, včasih stremo lažje. Na njih se dobro pripravimo in odločno opravimo. A kje v tej zgodbi se nahaja naš uvodnik? Hm, meni se zdi, da v tistem prvem stavku. Rečeš si, ni problema, ga bom že pričaral, tako na hitro, v trenutku ali dveh. Potem pa posedaš in nemočno strmiš v ekran. Roke kar ne morejo in ne morejo tipkati tistega, kar nosiš v srcu. In spisati tistega, kar sicer z lahkoto razpravljamo nekje ob kozarčku rujnega. Zima je, vsaj upam tako, že krepko za nami. Pa čeprav je bila, če se skriva v vsakemu od nas vsaj malo športnega navdušenca, zopet izjemna. Fak, Prevc, Maze, Flisar, Košir. Pa še »naš« Marguč. Le kdo v širnem svetu jih ne pozna? Za češnjo na torti pa še izjemna Planica - naša Zdravljica. Športniki nam vcepijo občutek, da smo svetovna športna velesila. Kapo dol! Takšne uspehe smo pred četrt stoletja, ko smo se prvič podali na demokratične volitve in začenjali neko novo, samostojno pot, verjetno le sanjali. Se pa nemalokrat sprašujem, kam so izginile ostale sanje tistih dni? Skrajni čas bi bil, da jih obudimo in kot naši športniki s skupnimi močmi krenemo naprej. Potem upam, da se nekdaj uresničijo. A čas hiti naprej. Konec je lenobnega in udobnega posedanja po foteljih. Premaknili smo urine kazalce, dan je kar naenkrat spet prijetno dolg. Pozabili smo na zimsko spanje in se podali v naravo po svež zrak. Iz kotanje smo zvabili še zajčka, da nas obdari z velikonočnimi dobrotami. Zgodba je torej popolna in z veseljem pritrjujem: pomlad je tu! Letni čas, ki nas s svežino novo prebujenih barv in toplino pogrešanega sončnega razvajanja ponese k novim dogodivščinam. Dogodivščinam, ki jih je polno povsod okoli nas. Le videti jih je treba. V življenju je pač mnogo več, kot le negativnost vsakdana, ki nam ga ponujajo politične elite in »znanci« preko TV ekrana. Ker zmoremo več in zmoremo bolje. Tudi sreča, prijaznost in solidarnost so premalokrat sopotniki vsakdana. Kot še mnoge vrednote, ki jih pozabljamo. Pa ni treba, da je tako. Pomlad naj bo tista, ki nas prebudi, požene v naravo, na sonce, vodo, zrak, svobodo! In vse bo lepše. Pred nami pa je tudi nova številka biltena. Tokrat odeta v pomladne odtenke. Medij, ki prinaša dogodivščine z naših krajev. Dogodivščine, ki se odvijajo pred našimi očmi, z našimi ljudmi in ki jih s takšnim veseljem soustvarjate in opisujete vi, drage bralke in bralci. Le tako naprej! Tomaž Koprive, tehnični urednik Vljudno vas vabim na proslavo ob dnevu upora proti okupatorju v soboto, 25. aprila 2015, ob 11.00, v Kulturni center Laško. Proslava bo posvečena 70. obletnici konca 2. svetovne vojne in zmage nad fašizmom. Župan Občine Laško Franc Zdolšek Organizatorji: Občina Laško, Združenje borcev za vrednote NOB Laško, JSKD OI Laško, STIK Laško občinska uprava OBČINA LAŠKO FINANČNE SPODBUDE ZA OBNOVO FASAD V STAREM MESTNEM JEDRU LAŠKEGA_ Občina Laško je v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih spodbud za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško tudi letos objavila Javni razpis za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško JR - F 2015. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad, ki so v lasti ali solasti fizičnih oseb v starem mestnem jedru Laškega. Območje obnov vključuje objekte v SMJ Laško na naslovih: Aškerčev trg; Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7; Kidričeva ulica 1, 2, 4, 5, 5/a in 5/b; Mestna ulica; Orožnov trg; Pod Gradom 5 in 5/a; Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6/a; Stegenškova ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6/a in 8; Trubarjevo nabrežje 1, 1a in 1/b, 3, 5, 7, 9 in 11; Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31 (brez hišnih številk 26, 28 in 30) in Valvasorjev trg. Priznani stroški investicije so: postavitev fasadnega odra, odstranitev obstoječega dotrajanega ometa in zaščita oken, popravilo poškodovanega fasadnega ometa obrob in kitanje, op-lesk fasade s fasadno barvo in nabavo ter vgradnjo okenskih polic (skladno s kulturnovarstvenimi pogoji oziroma soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje) ter čiščenje in odvoz odpadkov na deponijo. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so na območju obnov lastniki večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov oziroma posameznih delov večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš; • izpolnjeni morajo biti pravno - formalni pogoji (lastništvo, lokacijska informacija); • pridobljeni kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje; • še niso prejeli sredstev iz naslova preteklih javnih razpisov za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško; • imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obnovitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško. Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo. V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z ostalimi lastniki. Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki ali najemniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov, niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na pripadajoči solastniški delež. Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev so: • Pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti. • Objekti, katerih fasade so nevarne za okolico in mimoidoče. • Starost objekta. • Namembnost objekta. • Prenova fasade glede na lego stavbe. • Prenova fasade glede na finančno zahtevnost obnove. Za finančne spodbude so v Proračunu Občine Laško za leto 2015 zagotovljena sredstva v skupni višini 20.000,00 EUR. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25 % vrednosti priznanih stroškov investicije. Vlagatelji oddajo oziroma pošljejo vlogo, ki vsebuje: prijavni obrazec »Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško« in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila do vključno 30. 6. 2015. Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo je zainteresiranim občanom dosegljivo na spletni strani Občine Laško v rubriki Javna naročila, razpisi in nepremičnine in v Glavni pisarni Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Dodatne informacije o razpisu: na tel. 03/73 38 712 in na e-naslovu: stanka.jost@lasko.si Stanka Jošt Infrastruktura Strmca, Udmat, Rimske Toplice - Laško_ Občina Laško v skladu z okoljskimi cilji aktivno nadaljuje s pripravo projektne dokumentacije za zamenjavo vodovodnega primarnega in sekundarnega omrežja na relaciji Rimske Toplice - Laško. Na tem odseku so cevi dotrajane in jih je potrebno zamenjati. Istočasno Pivovarna Laško za svoje potrebe načrtu- je svoj vod. Ker na območju Strmce in Udmata še ni fekalne kanalizacije, načrtujemo, da bi se odpadne vode iz obeh naselij, kjer je najgostejša poselitev vodile pod reko Savinjo v tlačni vod Laško - CČN Modrič. Smiselno je, da se za ti dve naselji predvidi tudi javna razsvetljava in položitev vodov, za morebitno optiko. Ker sta oba kraja Laško in Rimske Toplice vsak sebi zelo blizu, bi ju radi tudi bolj povezali s hodnikom za pešce in kolesarje na odseku Strmca - Udmat in Sevce - Rimske Toplice. Vsi ti dokumenti so na voljo na ogled na občini Laško. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev želimo z lastniki, kjer bo potekala infrastruktura, tvorno sodelovati in verjamemo, da bo s korektnim pristopom občina uresničila svoje poslanstvo, občani pa bodo pridobili višji standard. Luka Picej 3 občinska uprava/občinski svet LETOVANJE ZA OTROKE Občina Laško v sodelovanju s Celeio d. o. o. organizira letovanje za otroke od 6 let do vključno 15 let iz občine Laško. Otroci lahko preživijo deset dni, polnih dogodivščin, v Celjskem domu v Baški na otoku Krku, ki je tik ob plaži ter ponuja veliko možnosti za rekreacijo (odbojka, nogomet, peskovnik, tobogani, plezala, gugalnice ...). V BAŠKI - OTOK KRK Več o domu si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.celeia.si CENA LETOVANJA ZA 10 DNI Polna cena letovanja za 10 dni je 430,00 EUR. V ceno je vključeno dnevno bivanje s štirimi obroki hrane na dan (zajtrk, kosilo, popoldanska malica in večerja) ter uporabo vseh športnih rekvizitov, ki so v lasti doma. Za otroke z zdravstvenimi indikacijami (potrdilo splošnega zdravnika) je cena 180,00 EUR. Starši lahko vložijo vlogo za subvencioniranje letovanja (višina subvencije je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v %, ki je določen v odločbi o otroškem dodatku). Možno je tudi plačilo po obrokih (največ 6 obrokov). Starši, ki niso upravičeni do subvencije letovanja in bodo poravnali znesek letovanja v največ treh obrokih, imajo posebni popust. Prevoz za vse otroke iz naše občine krije Občina Laško. Prijavnice dobite na vseh osnovnih šolah v občini Laško, v glavni pisarni Občine Laško ter na internetni strani Občine Laško www.lasko.si (novice). Kontaktna oseba je Jasna Kermelj na tel. št. 03 733 87 20 ali na jasna.kermelj@ lasko.si. OBČINSKI SVET LAŠKO 5. seja občinskega sveta je bila 1. aprila 2015. Svetniki so za leto 2014 obravnavali zaključna poročila Policijske postaje Laško, Uredniškega odbora Laškega biltena, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Laško, Centra za socialno delo Laško, Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, Glasbene šole Laško - Radeče, Zdravstvenega doma Laško, Vrtca Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Primoža Trubarja Laško, Knjižnice Laško, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Laško in Medobčinskega inšpektorata in re-darstva Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec na območju Občine Laško. Na področju družbenih dejavnosti sta bila sprejeta Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško in Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture. Občinski svetniki so sprejeli Okvirni program dela Občinskega sveta Laško in rokovnika za leto 2015 in realizacijo programa dela Občinskega sveta Laško za leto 2014. Potrdili so Zaključni račun Občine Laško za leto 2014, Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Laško za leto 2015 ter se seznanili z informacijo o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2014. Potrdili so tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih oziroma sejninah občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Laško. Na področju okolja, prostora in gospodarskih javnih služb so bili obravnavani Novelacija lokalnega energetskega koncepta v občini Laško, Letno poročilo JP Komunale Laško, d. o. o., za leto 2014 in Gospodarski načrt JP Komunale Laško, d. o. o., za leto 2015, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu ureditve reke Savinje na odseku ovinek Marija Gradec - vključno z ovinkom Udmat, Odstop od izvedbe javnega naročila »Razširitev hodnika za pešce skozi Laško ob cesti G1-5/0328 od km 10+515 do km 10+995«, Poročilo o porabi sredstev stalne proračunske rezerve v letu 2014/2015 ter Zaključno poročilo o izvedbi operacije »Kanalizacija Laško«. Sklep o znižanju subvencije omrežnine za neprofitno dejavnost ni bil sprejet, do naslednje seje naj bi bil pripravljen nov osnutek sklepa. Na področju gospodarstva so občinski svetniki sprejeli Pravilnik o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v občini Laško, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o splošnih pogojih pri dodeljevanju stanovanj, oddajanju poslovnih prostorov in ostalih nepremičnin ter določanju najemnin ter Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov na območju občine Laško. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili v Svet zavoda STIK Laško kot predstavniki ustanovitelja imenovani Štefanija Pavčnik, Klemen Grešak in Dimitrij Gril, kot predstavniki zainteresirane javnosti pa Nuša Koro-taj (Thermana, d. d.), Saška Omah-na (Rimske terme, d. o. o.) in Dragica Čepin (Pivovarna Laško, d. d.). Občinski svet je na predlog komisije podal tudi pozitivno mnenje k imenovanju treh kandidatk za ravnateljico Vrtca Laško. Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Tanja Grabrijan upravna enota/poslanska pisarna REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO POROČILO O DELU UE LAŠKO Iz pregleda Poročila o delu Upravne enote Laško je mogoče zaključiti, da so bile naloge na področju upravnega dela opravljene v celoti kakovostno in v okviru predvidenih in določenih rokov, saj roki v nobeni zadevi niso bili pretečeni. Poudariti je potrebno, da so restrikcije pri nadomestnem zaposlovanju povzročile bistveno zmanjšanje števila zaposlenih (od začetka l. 2012 do konca l. 2014 se je število zaposlenih zmanjšalo za 5 javnih uslužbencev, soglasje za nadomestno zaposlitev pa smo prejeli le v enem primeru). Za primerjavo obremenjenosti zaposlenih je primerno primerjati število opravljenih zadev v letih 2010 in 2014, saj so podatki za leti 2011 in 2012, zaradi izteka veljavnosti osebnih izkaznic in potnih listov, neprimerljivi. Glede na število prebivalcev sodi Upravna enota Laško med manjše upravne enote, zato je potrebno delo porazdeljeno tako, da posameznik opravlja upravne naloge iz raz- ličnih delovnih področij, kar zahteva še dodatno usposobljenost in obvladovanje večjega obsega znanj. Št. zad./zap. - število zadev po zaposlenem iz prikaza v tabeli št. 1 je ugotoviti, da se je obremenjenost zaposlenih iz 762 zadev po zaposlenem povečala na 1.134,84, kar je za 32,79 % več. Ob natančnejšem pregledu lahko ugotovimo, da je št. zadev vodenih v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku nekoliko upadlo glede na leto 2013. Povečalo se je število opravljenih drugih upravnih nalog. Tako je bila dejanska obremenitev zaposlenih večja tudi iz razloga obremenjenosti s svetovalno funkcijo v primeru Zakona o davku na nepremičnine. Poudariti je potrebno, da stranke tudi v drugih primerih večkrat predhodno povprašajo o možnostih rešitve svoje zahteve in nemalokrat do vložitve vloge (predvsem na področju graditve objektov) niti ne pride, kajti skozi presojo obstoječih dejstev se že ob razgovoru ugotovi, da želja stranke zaradi obstoječih zakonskih določil ni uresničljiva. Ob vsem zapisanem je potrebno posebej poudariti, da kvaliteta strokovnega dela nedvomno obstaja, saj so naše odločitve ob vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih na instančnem nivoju in v sodnih postopkih v pretežnem delu po- trjene in da bistvenih procesnih ali materialnih pomanjkljivosti ni bilo ugotovljenih ter da smo v ponovnih postopkih po izpopolnjenem ugotovitvenem postopku odločili enako kot v prvi odločbi. Nenazadnje potrjujejo nivo kvalitete strokovnega dela tudi ugotovitve opravljenih strokovnih nadzorov, saj iz poročil izhaja, da ni bilo ugotovljenih napak, ki bi pri vodenju postopkov spremenile odločitev. Iz zapisanega je mogoče zaključiti, da so bile naloge v letu 2014 opravljene odlično, za kar gre zahvala zaposlenim, ki so z medsebojnim sodelovanjem in nenehnim pridobivanjem informacij o dogajanju na strokovnem področju delo tudi opravili. V potrditev zapisanega lahko navedemo tudi rezultat analize odgovorov strank v zvezi z zadovoljstvom glede pridobljene storitve, ki znaša 4,71 točke od 5 možnih, kar je za 0,19 točke bolje od rezultata v letu 2012 (anketo izvajamo vsake dve leti) in kar za 0,84 točke bolje kot so stranke pričakovale. Realizacija finančnih stroškov je bila glede na realizacijo v letu 2013 96,84 %, k čemur je največ prispevalo znižanje investicijskega vzdrževanja in znižanje materialnih stroškov. Mag. Andreja Stopar, načelnica UE Laško Tabela št. 1: Število zadev (ZUP + DUN) po zaposlenem v letih 2010 - 2014 2010 2011 2012 2013 2014 2014 2014-2010 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 Št. zad./zap. Št. zad./zap. 22.883 30 30.297 30 35.591 28 28.728 26 28.371 25 1.134,84 % 32,79 Legenda: 1 - število zadev 2 - število zaposlenih SD POSLANSKA PISARNA MATJAŽA HANA Matjaž Han, poslanec v DZ, in Občinska organizacija Socialnih demokratov Laško obvešča krajane občine Laško, da je poslanska pisarna odprta vsak drugi ponedeljek v mesecu na občini Laško, od 9. do 12. ure. Vse, ki želite pogovor z Matjažem Ha-nom vabimo, da si zagotovite termin v času poslanske pisarne na način, da se dogovorite s tajnikom Občinske organizacije Socialnih demokratov Laško, Mar- janom Kozmusom. Dosegljiv je na številki 031 379 906. S takšnim načinom dela smo pričeli v marcu. 5 poslanska pisarna POSLANKA JANJA SLUGA O DELU V DRŽAVNEM ZBORU Spoštovane Laščanke in Laščani!_ Kako hitro mineta dva meseca. Ponovno sedim za računalnikom in razmišljam, kako bi, izmed vseh raznolikih in pomembnih tem, ki smo jih v tem času obravnavali v državnem zboru, izluščila tiste, ki so drugačne, bolj zanimive (namenoma ne želim uporabiti besede pomembnejše) od vseh ostalih in bi vam jih želela predati v svojem tokratnem razmišljanju. Pa začnimo tokrat s kulturo, saj je vendarle komaj minil mesec februar in kulturni praznik. Na pobudo Nacionalnega sveta za kulturo smo se, tik pred tem praznikom, člani Odbora za kulturo sestali na posvetu, na katerem smo izpostavili splošno problematiko financiranja kulturnih programov na občinskih ravneh. Žal smo v široki razpravi ugotovili, da je v številnih občinah ravno kultura tista, ki je očitno najbolj pogrešljiva. Tu se seveda navezujem na dogajanja v Mestni občini Maribor, kjer smo konec meseca na povabilo župana sejo tudi nadaljevali. Odbor je izrazil zaskrbljenost nad negotovo usodo kulturnih programov v Mestni občini Maribor in pozval občino in Ministrstvo za kulturo, da skupaj proučita možnosti za reševanje nezavidljivega položaja, v katerem se znašla kulturna dejavnost v Mariboru. Odbor je hkrati pozval občino, da čim prej sprejme lokalni program za kulturo in z njegovo vsebino seznani tudi odbor. V luči teh razprav in z mislijo na slabo financiranje kulture tudi v Mestni občini Celje, sem na prvi uradni obisk v Celje pripeljala ministrico za kulturo, mag. Julijano Bizjak Mlakar. Skupaj so naju sprejeli predstavniki MOC, nato pa sva obiskali Pokrajinski muzej, Muzej novejše zgodovine, Osrednjo knjižnico in delovni dan zaključili v Slovenskem ljudskem gledališču. Na ta način se je ministrica iz prve roke seznanila z delovanjem in težavami posameznih zavodov. Upam, da bo tak pristop v prihodnosti obrodil tudi konkretne rezultate, vsekakor pa se bom sama seveda najbolj trudila. Narod brez kulture propade. Vsak narod pa poleg kulture zaznamuje tudi njegova zgodovina. S to mislijo smo sprejeli spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero smo določili, da bo odslej 25. oktober državni praznik. Dan, ki je pomenil konec dogajanj osamosvojitvene vojne leta 1991, odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja. To naj bi bil za državljanke in državljane prazničen in slavnosten dan, ko smo si po stoletjih boja izborili suvereno državo, dan ponosa enotnosti in samozavesti za vse, kar je ohranilo naš narod skozi sto- letja. Dan suverenosti naj nas spominja na to, da moramo tisto, kar nas je ohranilo skozi stoletja, v današnjem času ohranjati in negovati bolj zavzeto, kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Z veseljem povem, da je državni zbor pozornost posvetil tudi otrokom s posebnimi potrebami. Na skupni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbora za zdravstvo smo se celovito seznanili s to problematiko. Problematika je široka, težave velike. Bistvo pa je po mojem mnenju v tem, da ne gre le za otroke, gre za družine, družine s posebnimi potrebami. Vsi člani take posebne družine potrebujejo posebno varstvo, posebno pozornost in skrb. Odbora sta sprejela sklepe, ki vladi nalagajo povezovanje posameznih ministrstev in sprejem konkretnih rešitev ter tudi umestitev potrebnih ukrepov v proračun za naslednji dve leti. Poslanci SMC smo se, mogoče tudi zato, ker imata kar dva naša kolega otroke s posebnimi potrebami, zavezali spremljati in spodbujati vladne ukrepe na tem področju, ter jih, če bo to potrebno, tudi zahtevati. V javnosti je v tem obdobju gotovo najbolj odmevala obravnava sprememb ZZZDR. V poslanski skupini SMC smo na to temo opravili več dolgih razprav. Kljub številčnosti naše poslanske skupine vedno stremimo k temu, da vsak od nas izrazi svoje mnenje, svoje dvome, svoje poglede. In te smo ob koncu debate poenotili in dokazali, da bomo v primeru, ko gre za tako pomembne stvari, kot so človekove pravice, vedno stopili skupaj. Novela odpravlja protiustavno in sistematično diskriminacijo istospolnih partnerjev. 14. člen ustave je jasen in prepoveduje diskriminacijo pri zagotavljanju, uresničevanju oziroma varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O diskriminaciji lahko govorimo takrat, ko država različno obravnava posameznike v enakih situacijah. Pri istospolnih in raznospol-nih partnerjih gre, kot ugotavlja tudi ustavno sodišče »za v bistvenem enake dejanske in pravne podlage življenjske skupnosti.« Glede na to, da gre za enako situacijo, je potrebno vsakršno diskriminacijo in razlikovanje glede na osebno okoliščino spola in spolne usmerjenosti, obravnavati točno tako kot diskriminacijo. Stanje, ki ga imamo trenutno, je zato v nasprotju z ustavo in postavlja istospolne pare v neenakopraven položaj. Tako zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb istega spola imata po noveli ZZZDR enake pravne, ekonomske in socialne posledice, kot zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. V dneh razprave na to temo me je vedno znova pretresalo dejstvo, koliko zavajanj, manipulacij in neresnic se pojavlja v javnosti. Vem, nekaj vas se na tem mestu z mano verjetno ne strinja. Ne strinja predvsem zato, ker nimate tako podrobnih informacij in tako popolnih podatkov. Sama sem se tem informacijam, podatkom, statistikam, primerjavam in pravnim mnenjem natančno in celovito posvetila. In moj zaključek je jasen: trenutno stanje je nesprejemljivo. Menim, da je čas, da pokažemo, da smo napredna, kulturna in tolerantna družba, v kateri lahko vsakdo najde svoj prostor pod soncem. Naj vas, tudi zato, še enkrat povabim v prostore moje poslanske pisarne na Ljubljanski 3a v Celju vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu med 10. in 12. uro. Vsak 2. ponedeljek v mesecu ob istih urah pa tudi v prostore občine Laško, kjer sem vam z veseljem na razpolago. Zaključila pa bom tokrat takole: »Nisem resnično svoboden, če kratim svobodo nekomu drugemu, prav tako kot nisem svoboden, kadar sem prikrajšan za lastno svobodo.« (Nelson Mandela) Janja Sluga, poslanka PS SMC v Državnem zboru RS 6 krajevne skupnosti KS REČICA Z aprilom smo dodobra že zakorakali v spomladanski čas in s tem tudi naša opravila postajajo drugačna in bolj radoživa. S 15. marcem, ko smo uradno zaključili s tako imenovano zimsko sezono in opravili pregled vseh stroškov, ki zajemajo dobavo posipnega materiala (sol, gramoz), posip in pluženje javnih poti, je strošek zimske službe znašal 6.700 evrov. Kot smo vas v prejšnjih številkah našega Biltena obveščali o aktivnostih, ki jih vodi podjetje Telekom Slovenije pri posodobitvi njihovega omrežja, smo na osnovi naših pobud prvič dosegli, da smo pri izgradnji omrežja vključili različne upravljavce in tako posledično z enim ustreznim izkopom na eni trasi zamenjali določene komunalne vode. V danem primeru se iskreno zahvaljujemo podjetjema Telekom Slovenije in Pivovarni Laško (slednja je na osnovi naše ponudbe namestila nov hidrant, ki v naselju Spodnja Rečica - Kurji graben omogoča večjo požarno varnost) in seveda ne smemo pozabiti na konkretno sodelovanje Občine Laško in lastnikov zemljišč. Po nekajletnih vlogah posameznih občanov, ki se nanašajo na novo kategorizacijo cest, smo s strani Občine Laško pridobili ustrezne dokumente, ki bodo na osnovi medsebojnega sodelovanja med lastniki zemljišč, uporabnikom javnih poti, KS Rečica in občino točno navedla medsebojne obveznosti. V kolikor bo prišlo do KS SEDRAŽ Nova energija v Sedražu_ Konec lanskega leta smo prevzeli vodenje krajevne skupnosti kot svet KS v naslednji sestavi: J. Miša Alešovec - pre-desednica, Drago Podreberšek - podpredsednik, Mateja Sotlar Cvikl - tajnica, Aleš Jerman - nadzornik za ceste in komunalo, Saška Nemec - odgovorna za spletno in družbeno urejanje ter Simon Lutar - blagajnik. Časa in priložnosti za uvajanje ni bilo, treba je bilo poprijeti za kar nekaj zadev hkrati, toda danes se že lahko ozremo nazaj in vidimo svoje sledi. medsebojnega soglasja, se bodo na novo kategorizirale javne poti; Krašek - Maček - Lah, LC Šmohor - Brečko, Sindikalni dom - Huda Jama 3 - Šmauc in Lah - Podkoritnik. Dokončno se je uredilo zemljiško stanje na javni poti Ferme - Zak-rišek, na slednji poti pa bomo še uredili zadnja potrebna opravila, ki so se pokazala pri posodobitvi dela poti v jesenskem času. Ob tej priliki pa moramo priznati, da določeni postopki pri dokončni uskladitvi dejanskega stanja trajajo občutno predolgo in posledično pri ljudeh terjajo slabo voljo, ki se na koncu velikokrat prenese na KS kot nosilcu, ki pa v konkretnih primerih nima nobenega vpliva na izvajanje postopkov. Vsem društvom na območju KS je bil posredovan razpis za podelitev priznanj ob krajevnem prazniku (za občane je razpis na voljo na www.recica.si, pod rubriko aktualno). Do prve polovice meseca maja bomo dokončno uredili avtobusno postajo pri Jager in upajmo, da bo Občina Laško čim prej izvedla izbor izvajalca za dokončanje parkirišča pri mrliški vežici in slednjega dokončala. KS je pristopila k izvedbi začasne rešitve na pokopališču, kjer bomo zagotovili uporabnikom grobov v letnem času pridobitev vode iz ustrezne vodovodne napeljave (vodna pipa) in tako začasno rešili velik problem, ki so ga izpostavljali krajani in uporabniki. Društva so opravila s svojimi občnimi zbori, si zastavila nove naloge, za katere želimo, da jim v čim večji meri uspejo, posebna zahvala pa KO Rdečega križa Rečica, ki je po 25 letih ponovno pripravilo srečanje žena ob 8. marcu in s polno dvorano navdušila vse zbrane, ki so takšno srečanje pohvalile in upajmo, da se drugo leto še v večjem številu zberejo. Pred nami je čas, ko se že intenzivno pripravljamo na naše prireditve, in sicer v okviru KS, društev in posameznikov pripravljamo: Pohvalimo se lahko z enakomerno zastopanostjo ženskega in moškega spola ter s štirimi različnimi starostnimi generacijami, zato s svojo raznolikostjo predstavljamo vse kategorije naše skupnosti. Verjamemo, da bomo tako še bolje povezovali krajane in še bolj učinkovito zastopali interese vseh. Na svoji prvi redni seji smo sprejeli okvirni mandatni plan dela in se zavezali k strategiji povezovanja. Prepričani smo, da bomo lahko uresničili marsikatero željo in pobudo krajanov, če se bomo znali povezovati in združevati. Prvi namig za skupno delo vseh aktivnih društev smo podali na decembrski slavnostni seji, kamor smo povabili župana Občine Laško in vse • 18. april med 8.00 in 12.00 čistilna akcija s pomočjo domačih gasilcev, društev in posameznikov. Podrobnejše informacije so na voljo na www.recica.si; • 18. april, tradicionalna salamijada pri kmetiji Brili (vzorci se dostavijo tega dne, do 17. ure z razglasitvijo rezultatov ob 20. uri); • 25. april ob 15. uri tradicionalna postavitev mlaja na Planinskem domu na Šmohorju skupaj s pevskim zborom Laško in najemnico doma, ki bo pripravila kakšno dišečo presenečenje (vabljeni vsi, ki vas veseli druženje, domača pesem in želja po pomoči pri postavitvi); • 30. april s pričetkom ob 20. uri, športno igrišče Huda Jama, ŠD Rečica pripravlja kresovanje; • 1. maj ob 11. uri, Planinski dom Šmo-hor, tradicionalno družabno srečanje ob zvokih Godbe na pihala Laško, pozdravom župana Občine Laško g. Franca Zdolška, za najmlajše bo poskrbel klovn Žare, komik Vrlič pa nas bo nasmejal s pridihom koroškega dialekta. Do poznega popoldneva bo za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Simply bend, najemnica pa za odlično postrežbo. Spoštovani, pridružite se našim prireditvam, bodite del nasmejane ekipe in SREČNO! Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica predsednike delujočih društev v Sedražu. Udeležba je bila pohvalna, toplo so sprejeli našo vizijo in nam zaželeli uspešen mandat. Izkoristili smo predpraznični čas in poslali letake v vsa gospodinjstva naše krajevne skupnosti, s katerimi smo jim zaželeli vse dobro v novem letu ter jih seznanili s kontaktnimi številkami in časom uradnih ur. Odziv krajanov je pozitiven, beležimo namreč dober obisk. Hkrati smo morali zadostiti vsem bolj ali manj uradnim zahtevam s strani občine, kot njihova podaljšana roka do občanov, oddali smo nekaj pobud v nadaljnje postopke, pobrali nekaj odpisane pisarniške opreme s podstrešja občinske uprave 7 krajevne skupnosti in dobili rabljeno računalniško opremo s strani Komunale Laško, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo. Tako smo zasilno uredili tudi naš pisarniški prostor. Udeležili smo se vseh dogodkov, na katere so nas povabili, posebej bi izpostavila srečanje starejših občanov v organizaciji krajevnega odbora Rdečega križa, praznovanje svete Barbare v organizaciji iniciativnega odbora pri Društvu upokojencev Sedraž, šolski bazar in prednovoletni koncert Vaške gasilske godbe Sedraž. Krajevnemu odboru RK Sedraž in iniciativnemu odboru za praznovanje svete Barbare smo v znak spoštovanja do njihovega aktivnega dela podelili plakete - zahvale za ohranjanje tradicije ter za udejanjanje gesla »sodelovati in pomagati«. Naj jim bo hkrati vzpodbuda za nadaljevanje v prihodnosti, mi se veselimo sodelovanja z njimi. Prva resna preizkušnja povezovanja z društvi je bila naša organizacija skupne čistilne akcije v kletnih prostorih doma krajevne skupnosti v februarju 2015 in prvi, ki KS RIMSKE TOPLICE Ruska steza v očiščeni podobi Zadnja marčevska sobota je obetala prijeten pomladni dan, ki jo je okoli 50 domačinov in prebivalcev okoliških krajev preživelo z grabljami in motornimi žagami v rokah. Krajani so združili prijetno s koristnim in se pridružili čistilni akciji Ruske steze, ki so jo organizirali Turistično društvo Rimske Toplice in Rimske terme v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Razdeljeni v skupine so se prostovoljci porazgubili po celotni dolžini steze in njeni okolici, jo pometli, pograbili odpadlo listje in odstranili naj- KS VRH NAD LAŠKIM Obnovljena večnamenska dvorana Sreda, 8. april, je bila za krajane Vrha nad Laškim zelo pomemben dan. Po letu 1984, ko so krajani z udarniškim delom zaslužijo vse naše pohvale kot tudi iskrene zahvale so gasilci - člani PGD Sedraž. Vsem pridnim in zanesljivim udeležencem akcije smo podelili posebne zahvale na njihovem občnem zboru, 6. 3. 2015 v Sedražu. Za preizkušnjo povezovanja s krajani pa smo si omislili praznovanje dneva žena in v kratkem času izvedli vse aktivnosti, da smo lahko povabili krajane v strelski dom, jim pripravili kratek kulturni program, skromno pogostitev in pozornostni cvet za ženske obiskovalke. Nastopajočim, to je našim najmlajšim in njihovim učiteljicam - mentoricam iz OŠ Sedraž, Moškemu bolj nagajive veje dreves. Z udeležbo in rezultati akcije so bili zadovoljni tudi organizatorji. »Mislim, da so krajani Rimskih Toplic pokazali solidarnost in pomoč ter prizadevanje k temu kompleksu in pokazali, da nismo tukaj sami. Dejansko nas je premalo, da bi sami počistili park. Zbralo se nas je preko 50 in naredili smo res veliko. Dela je še dosti, ampak in prostovoljnimi prispevki ter deležem sredstev požarne skupnosti pod vodstvom Stanka Seliča zgradili prostore Gasilskega doma na Vrhu nad Laškim je venčnamen-ska dvorana na interni otvoritvi zažarela v novi podobi. Pod okriljem Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim in Občine Laško ter sodelo- pevskemu zboru Sedraž in Vaški gasilski godbi Sedraž, se tudi na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in upam, da bomo skupaj še velikokrat naredili takšna in podobna praznovanja. Odziv krajanov je bil presenetljivo dober, naše pridne gospodinje so prinesle s seboj sladke dobrote in tako postavile piko na i čudovitemu popoldnevu. Vsem še enkrat hvala! S sončnimi in toplimi dnevi prihaja tudi čas, ko bomo vse aktivnosti usmerili v našo infrastrukturo, poskrbeli za sanacijo zaradi zime in pluženja poškodovanih cest, javnih poti in zamašenih prepustov ter se seznanili z odprtimi ali novo nastalimi težavami krajanov, za katerih reševanje smo pristojni in ki jih lahko pomagamo razrešiti. Hkrat pa že načrtujemo tudi veliki krajevni praznik ter se veselimo vnovičnega povezovanja in sodelovanja tako društev kot vseh krajanov. J. Miša Alešovec, predsednica KS Sedraž namen akcije je bil dosežen in tudi rezultati dela so vidni,« je po dopoldanskem delu bil zadovoljen tehnični vodja v Rimskih termah Maks Tramšek. Nad akcijo in odzivnostjo domačinov je bil pozitivno presenečen tudi predsednik TD Rimske Toplice Samo Lah: »Vračamo se v čas, ko smo znali stopiti skupaj, si pomagati. Tudi to, če bomo ponosni na sam kraj, je na nek način pomoč.« Triurna čistilna akcija se je zaključila ob druženju in zvokih harmonike, z akcijo pa so bili zadovoljni tudi prostovoljci. Ruska steza je tako pripravljena na novo sezono sprehodov, rekreacije in uživanja v naravi. Nika Košak vo novi oder z gledališkimi zavesami in ustrezno razsvetljavo celotnega prostora. Tudi tokrat je bil gonilna sila projekta prenove predsednik KS Vrh nad Laškim, Stanko Selič. Ob zaključku je izrazil zahvalo županu Občine Laško, Francu Zdol-šku in vodji urada za družbene dejavnosti, Dimitriju Grilu. Prav tako se je zahvalil tudi vsem izvajalcem in krajanom. Interno otvoritev dvorane je popestrila Vaška godba Vrh in Ljudski pevci Šentlenartčani. Predstavljen je bil del razstave 30 let laškega Možnarja. Dvorano pa je blagoslovil tudi župnik pri Sv. Lenartu nad Laškim, gospod Iztok Hanžič. Vljudno vabljeni na kulturne prireditve in dogodke v našem kraju. Stanka Jošt PUKrZ, iS EShhOZP 1 l^lfffl 1 TSjiJbP iY J U JM my jbjf . JLI j { vanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Vrh nad Laškim je bila dvorana v dveh mesecih popolnoma prenovljena. Energetsko sanirani in v mavčne plošče oblečeni stropi. Prenovljene elektroinštala-cije. Vgrajeno ozvočenje, projekcijsko platno in projektor. Največja pridobitev je zagoto- 8 kmetijstvo PRVI KORAKI DO NARAVNEGA ORGANSKEGA VRTA Vse več se odločamo za vrtnarjenje iz preprostega razloga, ker ne zaupamo zelenjavi, ki je v trgovine prišla iz oddaljenih krajev. Zelenjava, ki se industrijsko pridela, je navadno polna ostankov pesticidov, težkih kovin in ne nazadnje ni več sveža in po dolgem transportu ji drastično pade vitaminska in uporabna vrednost. Veliko boljša rešitev je izbira lokalnih pridelkov na ekoloških kmetijah oz. preverjenih proizvajalcih varne hrane. Najboljša rešitev pa je seveda, da si ustvarimo naravno okolje kar doma na vrtu ali v bližnji okolici, kjer lahko dobimo nekaj površine za obdelovanje, ki ni bila prej preveč onesnaževana z agroke-mikalijami ali umetnimi gnojili. Navadno za takšne industrijske kmetovalne površine velja, da se nekje po treh letih že dobro očistijo po tem, ko začnemo izvajati organski trajnostni sitem za rastline, ki temelji na organskih naravnih gnojilih - t.i. organski izbor za rastline in naravnih krepilcih za rastline - t. i. lekarna za rastline. V prihajajočem mesecu se bomo na vrtu ukvarjali največ z setvijo ali sajenjem rastlin. Čim več rastlin si pridelaj-mo kar iz semena in si sami pripravimo sejančke. Semena si lahko tudi shranjujemo sami tako, da del rastlin na vrtu pustimo, da osemenijo in enostavno poberemo semena in jih posušimo in shranimo. Tako bomo kmalu prišli do svojih domačih semen, ki so naravna in tudi prilagojena okolju, v katerem je rastlina zrastla. Če kupujemo semena, posežemo po semenih, ki so bila pridobljena v ekološki pridelavi. Enako se dobijo tudi ekološke sadike vseh vrst vrtnin, če smo zamudili, da bi vzgojili svoja lastna iz semena. Semena ali sadike lahko pred setvijo ali sajenjem namočimo v naravne krepilce za krepitev vrtnih zelenjadnic ali plodovk, za povečevanje odpornosti paradižnika, za zdrave začimbnice in dišavnice ali uspešno presajanje, lahko pa z njimi tudi rastline zalijemo, ko že posejemo ali posadimo rastline. Tako bomo povečali energijo kaljenja semen ali hitrejši razvoj korenin po zasaditvi. Ob sajenju, presajanju ali setvi vedno uporabljajte organsko zemljo, ki je rahla, dobro zadržuje vlago v območju korenin in je pripravljena brez umetnih gnojil. Ko se tla v vrtu pripravljajo, nikoli ne lopatajte takrat, ko so pre-mokra, saj tako lahko porušite strukturo tal in zemljo še bolj zbijete. Zemlja v vrtu naj bo primerno suha. Pred sajenjem ali setvijo dobro pognojite. Lahko uporabite domači kompost ali organska gnojila, ki imajo dodan leonardit - naravni izbolj-ševalec rasti ali mikorizo - za ojačanje koreninskega sistema, da zagotovite rodovitnost tal, hitro naravno začetno rast rastlin in tako ustvarite domači organski vrt. Čas je tudi za sajenje sadnega drevja, trajnic in jagodičevja. Pri trajnih rastlinah je vedno dobro skrbno pripraviti dovolj velike sadilne jame in vanje primešati organsko zemljo in jih založno pognojiti. Vse trajnice potrebujejo ob začetku rasti več hranil, saj jih vgradijo v svoj rastlinski sistem, da imajo zalogo hranil za dlje časa. Uporabljamo lahko enaka gnojilo kot za organski vrt, ki vsebuje leonardit ali tudi naravne alge. Ob sajenju ne pozabite na voluharje, zato rastline zalijmo z naravnimi pripravki na bazi ricinuso-vega olja in recimo voluharjem »stop« že takoj, preden pojejo korenine mladih sadik. S pripravki na bazi ricinusovega olja lahko odženemo voluharja tudi z vrta, kjer si zelo rad postreže s korenovkami ali solatnicami, pa tudi z različnimi čebulnicami okrasnih rastlin. Tudi proti krtu lahko uporabimo enake naravne rešitve. Organski sistem trajnostnega vrtnarjenja se prične z ustrezno pripravo tal z organsko zemljo, temeljnim gnojenjem za vzpostavitev organskega vrta. Sledi naravna krepitev rastlin z lekarno za rastline in dognojevanjem z organskim izborom za rastline, kjer rastline organsko dognojujemo, da dobimo zdrave organske plodovke, jagode, borovnice itd. Marko Hočevar, univ.dipl.inž.agr. PERMAKULTURA V VRTU, NA KMETIJI IN V BLOKU Permakulturni vrt je podoben rajskemu vrtu, pa naj bo to okoli stanovanjske hiše, na balkonu ali samo na okenski polici. Vedno izhajamo iz tega, kar imamo: podnebja, mikroklime, prsti, oskrbe z vodo. Šele nato izberemo rastline in živali, ki bodo v takšnem okolju uspevale. Zelo pomembno je dobro sosedstvo med rastlinami, živalmi in objekti, ki naj se med seboj harmonično dopolnjujejo. Tla naj bodo vse leto pokrita z rastlinami ali vsaj z rastlinsko zastirko, saj je nepokrita površina izpostavljena vremenskim vplivom: sončni pripeki in vetru, ki izsušujeta, in nalivom, ki zaskor- jijo. V živih tleh je veliko deževnikov in drugih drobnih bitij, ki delčke iz zastirke prenašajo pod zemljo in jih presnavljajo, dokler se ne spremenijo v humus. Prekopavanje zastirke ni priporočljivo. Prekopavanje vrtne prsti uničuje mikroskopske strukture, ki jih ustvarjajo mikorizne glive, ki so ene od najbolj koristnih gliv, ker rastlinam olajšujejo dostop do hranil. Pogosto redno jesensko globoko oranje ali prekopavanje in z njim povezano zmrzovanje tal uničuje življenje v tleh ter naravno slojevitost in tvorbo humusa. V prsti, ki je nismo obrnili, se nemoteno razvijajo in množijo deževniki, koristne bakterije in glive ter drugi člani vrtne flore in favne. Vrt načrtujemo tako, da bomo z njega pobirali pridelke vse leto. Najboljši so mešani posevki in zasaditve z mnogo cvetočih rastlin, ki privabljajo veliko ži- vali, ki skrbijo, da so naravni cikli v ravnovesju. Raznovrstnost pridelka zmanjšuje tveganje za pojav bolezni in povečuje verjetnost, da bomo kaj pridelali, če ena vrsta pridelka zataji. V monokulturah imajo škodljivci hrane na pretek, v polikulturah pa škodljivci predstavljajo vir hrane za njihove plenilce. Kadar enaka rastlina dolgo raste na 9 kmetijstvo istem mestu, pritegne škodljivce ali zboli. Zato je pomemben kolobar na zelenjavnem vrtu, njivi, sadovnjaku in povsod drugod, tako kot je to v naravi, ko staro drevo prepusti mesto novi rastlini. Tudi jagode se v naravi vedno selijo. Močni in trdovratni pleveli so znak, da vrt še ni v ravnovesju, a hkrati na vrt prinesejo hranila, ki jih na vrtu ni nikoli dovolj. Pleveli z globokimi koreninami iz globin prinesejo minerale, do katerih druge rastline ne morejo. Mnogi pleveli so užitne rastline, polne vitaminov in mineralov ali celo zdravilne. Če imamo možnost, zasadimo drevo ali vsaj grm z užitnimi sadeži, kar je možno tudi na večjih balkonih in terasah, seveda v posodah. Pod to trajnico pa nasadimo zelišča, zelenjavo, cvetlice. Narcise okoli jablan odganjajo voluharja, pa še lepo cvetijo. Temu se reče gozdni vrt. Drevesa so najpomembnejše trajnice na vrtu. Globoke korenine razgrajujejo kamnine in sproščajo minerale, ki so potrebni za to, da je vrhnja plast zemlje primerna za druge rastline. Drevesa iz- birajmo tako, da se bodo medsebojno opraševala in nas zalagala s pridelki vse leto. Obrezovanje jeseni in pozno pozimi spodbuja rast lesenih delov, s poletnim obrezovanjem pa spodbujamo popke, iz katerih se bodo razvili sadeži. Na vetrovnih legah zasadimo vetro-brane iz rastlin. Najboljši vetrobran prepušča veter in ga upočasni. Čez zimo pustimo visoke odmrle rastline, da upočasnijo hitrost vetra pri tleh. Temperatura zraka tik nad tlemi se lahko zelo razlikuje od tiste v višini obraza. Grmovje in plezalke, ki rastejo ob zgradbi, varujejo pred vetrom, vmesni prazen prostor pa igra vlogo izolatorja. Goste plezalke zmanjšajo sončno pripeko do 70% in izgubo toplote do 30%. Ne bojte se miši in ostalih plezalcev, ker po goli steni še lažje plezajo. Če ptički naredijo gnezdo, ste lahko le veseli. Na strmini naredite terase, da boste lažje hodili. Tudi na strmih pašnikih naredijo živali stezice, da se lažje pasejo. To pa ne velja za strojno obdelavo v vertikalni smeri. Zelo pomembni naši pomočniki so domače živali. Kokoši v sadovnjaku pobirajo ličinke in žuželke sadnih škodljivcev, race imajo rade polže, potrebujejo pa posode z vodo za namakanje kljunov, ovce in koze skrbijo za zelenice, koze pod nadzorom zelo kvalitetno obrezujejo žive meje in grmičke. Dobro je, če si lastniki stanovanjskih hiš zgradijo lastno rastlinsko čistilno napravo in jo zasadijo z močvirskimi rastlinami, od katerih nekatere prav lepo cvetijo. Če je RČN pravilno zgrajena, prav nič ne smrdi. Lastniki stanovanj pa naj na balkone postavijo lepe kompostnike in vanje naselijo deževnike, ki jih hranijo z ostanki iz kuhinje. Tako bodo dobili zelo kvaliteten kompost za rastline v loncih in koritih. V soboto, 30. maja 2015, vas ob 10. uri vabim v Šentrupert pri Laškem na brezplačno predavanje »Permakulturni elementi na kmetiji Kapl«. Pod strokovnim vodstvom si bomo v slabih treh urah na strmi kmetiji Kapl ogledali gozdni vrt, zastiranje, mešane zasaditve, dvignjene grede, terase, obraščene stene, vetrobra-ne, živali, uporabo lesne biomase in ogrevanje s soncem. Permakultura spremeni človeka. S prihodom občutka obilja odpade občutek pomanjkanja. Odpade negotovost. Narava je popolna, prav nič ne moremo izboljšati. Narava je popolna, napake delamo le ljudje. Erika Klančnik, inženirka kmetijstva in krajine DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA ROSA 25. marca je društvo kmečkih žena ROSA priredilo redni letni občni zbor. Zbrale smo se v gostišču Bezgovšek, kjer smo si počastile svoj praznik - materinski dan, malce poklepetale in nato prisluhnile predavanju Jagodičevje za vrt. Predavateljica Andreja Bremec nam je povedala veliko zanimivosti o vzgoji borovnic, malin, jagod, ribeza in še drugih različnih vrst. Po predavanju je sledil uradni del občnega zbora, kjer nam je predsednica Marjanca Deželak podala poročilo o delovanju društva v preteklem letu, sledila so poročila blagajnika in nadzornega odbora. Katarina Pražni-kar je podala predlog programskega načrta za leto 2015. Svojo besedo so dobile tudi gostje. Na naše povabilo so se odzva- 10 le članice društva Mavrica iz Šentjurja. V svojem društvu so zelo aktivne in so v lanskem letu izvedle srečanje slovenskih kmetic Celjsko-Koroške regije, ki je potekalo na Ponikvi. Udeležile smo se ga tudi me, za organizacijo pa jim iskreno čestitamo. Letošnje srečanje bo organiziralo društvo Arnika iz Radeč in bo 19. junija, kamor pa vas vse tudi vljudno vabijo! Po uradnem delu je sledilo kosilo, deležne pa smo bile presenečenja, saj je vsaka članica ob plačani članarini prejela majico, ki je nekaj posebnega, saj jo sestavljajo štiri barve, ki nosijo svoj pomen. Vsaka predstavlja določen letni čas. Bela predstavlja zimo, ko narava počiva in si tudi me vzamemo čas za počitek. Zelena predstavlja pomlad, ko vse ozeleni, vzcveti, zaživi in vzbrsti. Modra predstavlja poletje, sinje nebo in spominja na morje. Rumena nas spominja na jesen, ko listje orumeni, plodovi se obarvajo in dozorijo. Na sredini majice je sijoči logotip kot sonce, ki oddaja svojo toplino. Rade pa bi k sodelovanju v društvu »ogrele« in privabile tudi nove članice, saj smo vsakega novega obraza, sodelovanja in druženja zelo vesele! V kolikor se nam želi katera pridružiti, naj pokliče na telefonsko št. 040 554 677 (Marjanca). Društvo kmečkih žena ROSA salamijada/energetsko svetovanje 3. ZIDANMOSKA SALAMIJADA V Zidanem Mostu smo letos organizirali že tretjo prireditev »Zidanmoška salamijada«. Prireditev je potekala v Gostišču Krivec, kjer je bilo več kot 20 ljudi -krajanov Zidanega Mosta in izdelovalcev domačih dobrot t.j. salam, na sami prireditvi pa je bilo letos veliko več obiskovalcev in obiskovalk. Mojstri domačih izdelkov so se pokazali v dobri luči odličnih izdelovalcev različnih mesnih dobrot - salam. Letošnja novost na prireditvi je bila pripravljenost gospodinj, katere so spekle domači kruh ter potico in to dokazuje, da imamo v okolici kar veliko izdelovalcev predvsem domačih dobrot in to smo v preteklih dveh letih tudi dokazali. Ker pa hočemo ohraniti to tradicijo, smo letos ponovno organizirali skupno srečanje izdelovalcev oziroma mojstrov. Prireditev oziroma srečanje temelji na izdelovanju domačih izdelkov brez kakršnih koli kemičnih primesi! Na prireditev smo vabili tudi vse krajanke ob njihovem prazniku dneva žena, tako da smo počastili vse dame na prireditvi z nageljčkom ob dnevu žena. Prireditev je potekala 7. 3. 2015 v gostišču Krivec. Tričlanska komisija v sestavi g. Dušan Veršec, g. Ajdič Drago in g. Zalo-kar Bojan se je ustanovila na sami prireditvi, kjer je ocenjevala domačnost, strukturo, izgled, vonj, obliko samega izdelka. Po končanem delu komisije je bila slovesna razglasitev zmagovalcev oziroma vseh udeležencev na tekmovanju-srečanju. Prve tri najboljše salame smo simbolično nagradili. Letošnji zmagovalci so bili Vodišek Matjaž, Jurgl Niko in Guček Marjan. Z uradno razglasitvijo se je zaključil uradni del prireditve »Zidanmoška salamijada« in se pričel zabavni del vseh obiskovalcev, krajanov, krajank in poizkušnja vseh izdelkov. Za dobro glasbo so poskrbeli mladi fantje (Mekše Matej, Mek-še Urban, Žiga Kališnik, Tadej Tihole, Flis Jernej ). Posebna zahvala pri finančni pomoči organizacije prireditve namenjamo Slovenskim železnicam d. o. o., g. Matjažu Hanu, Cementarni Lafarge, Občini Laško, Hotelu Aqua Roma Rimske Toplice, Turističnemu društvu Rimske Toplice, g. Borisu Kališniku MKB, g. Janezu Krivcu, Gašo s.p. Bevc Gašperju, g. Bojanu Zalokarju, g. Igorju Tovorniku in Krajevni skupnosti Zidani Most. Hvala tudi vsem gospodinjam pri peki. Zahvaljujemo se vsem izdelovalcem salam za udeležbo in upamo, da se bomo drugo leto zopet srečali še v večjem številu in da nadaljujemo tradicijo prireditve. Damjan Cigole, Janez Krivec Foto: Benjamin Bohorč SUBVENCIJE ZA ENERGETSKO SANACIJO STANOVANJSKIH STAVB t ( SO}i Eko sklad j. s. bo tudi letos, v aprilu 2015, objavil poziv za dodeljevanje {§IMBV£T nepovratnih finančnih hh»miww spodbud oz. subvencij za nove naložbe občanov v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. V letu 2015 bodo v eno- ali dvostano-vanjski stavbi predmet subvencioniranja naslednji ukrepi: UKREP A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema in sistema za samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov energije na stanovanjski stavbi. Pravica do nepovratne finančne spodbude se bo dodeljevala za termične solarne sisteme s ploščatimi ali vakuumskimi sprejemniki sončne energije in kot novost tudi za toplozračne sprejemnike sončne energije (SSE), ki se bodo uporabljali kot neposredna podpora sistemu ogrevanja prostorov. Predvideno je tudi dodeljevanje spodbud za manjše fotonapetostne sisteme na stanovanjskih stavbah do 11 kW, ki bodo namenjeni samooskrbi z električno energijo in tudi ogrevanju in pripravi tople sanitarne vode. UKREP B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Pravica do nepovratne finančne spodbude se bo dodeljevala za kurilne naprave na lesno biomaso in sicer na sekance, pelete in polena ter za kamine oziroma peči na pelete za centralno ogrevanje stavb. Izkoristek pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 90%. Vrednost emisij celotnega prahu mora biti manjša od 40 mg/m3, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manjša od 400 mg/m3. UKREP C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Pravica do nepovratne finančne spodbude se bo dodelila za toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in za ogrevalne toplotne črpalke tipa voda-voda, zemlja-voda in zrak-voda. Kriterij ustreznosti sanitarnih toplotnih črpalk je mejna vrednost grelnega števila COP. UKREP D - priključitev starejše eno ali dvostanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije. Pravica do nepovratne finančne spodbude bo dodeljena le v primeru zame- njave obstoječih kurilnih naprav z novo toplotno postajo sistema daljinskega ogrevanja na obnovljiv vir energije. UKREP E - vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi. Pravica do nepovratne finančne spodbude se bo dodelila za energijsko učinkovito zunanje stavbno pohištvo iz lesa, npr. za okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve, ki na stanovanjskih stavbah zamenjujejo obstoječe. Leseno zunanje stavbno pohištvo bo moralo imeti toplotno prehodnost Uw = 1.1 W/m2K, vgrajeno trojno zasteklitev in energijsko učinkovit distančnik. Tesnjenje med konstrukcijo in okvirjem mora biti izvedeno po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL za izvedbo vgradnje zunanjega stavbnega pohištva. UKREP F - toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe. Pravica do nepovratne finančne spodbude se bo dodelila za toplotno zaščito zunanjih sten starejših stanovanjskih stavb. Fasadni sistem bo moral izpolnjevati razmerje toplotne prevodnosti in debeline uporabljene toplotne izolacije, \/ d=0,25W/m2K. 11 energetsko svetovanje/podjetništvo Glede na zahtevano razmerje bo tako potrebna debelina toplotne izolacije, npr. z belim stiroporom 16 cm (A=0,04 W/ mK) ali s ploščami iz kamene volne 14 cm (A=0,035 W/mK) ali z grafitnim stiroporom 13 cm (\=0,032 W/mK) ... Možno bo tudi sofinanciranje izvedbe dodatne toplotne izolacije na že izoliranih fasadah. V primeru, da je na eno- ali dvostanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijo, lahko vlagatelj izvede to naložbo samo za razliko do zahtevane debeline. UKREP G - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi Pravica do nepovratne finančne spodbude se bo dodelila za toplotno zaščito strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru starejših stanovanjskih stavb. Izvedba tega ukrepa bo morala izpolnjevati razmerje toplotne prevodnosti in debeline uporabljene toplotne izolacije, A./d = 0,15 W/m2K. Glede na zahtevano razmerje bo tako npr. potrebna debelina toplotne izolacije 24 cm, v primeru uporabe toplotne izolacije z A=0,035 W/mK. Obstoječa, ne-odstranjena toplotna izolacija se pri tem ukrepu ne upošteva. UKREP H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi Pravica do nepovratne finančne spodbude se bo dodelila za eno od oblik cen- tralnega sistema prezračevanja ali lokalnih naprav za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperaci-jo). Naprave za centralno prezračevanje morajo izkazovati vsaj 80% energijsko učinkovitost vračanja toplote odpadnega zraka, naprave za lokalno prezračevanje pa morajo dosegati vsaj 65% energijsko učinkovitost pri vračanju toplote odpadnega zraka. UKREP I - gradnja ali nakup skoraj nič-energijske stanovanjske stavbe Pravica do nepovratne finančne spodbude se bo dodelila za gradnjo ali nakup nove eno- ali dvostanovanjske stavbe, katere raba energije za ogrevanje, izračunane po metodi za pasivne stavbe »PHPP«, bo manjša ali enaka 15 kWh/m2 na leto. UKREP J - celovita obnova starejše stanovanjske stavbe Energijska učinkovitost obnovljene stavbe bo morala imeti rabo energije za ogrevanje, izračunane po metodi za pasivne stavbe »PHPP«, manjšo ali enako 35 kWh/m2 na leto. Zgoraj zapisani ukrepi in zahteve zanje so informativno že znane, višine subvencij pa bi po pričakovanju naj bile, vsaj v višini kot so bile preteklo leto. Tako je lani subvencija za fasado enodružinske hiše lahko znašala do 2400 €, za fasado dvodružinske hiše do 3600 €, subvencija za vgradnjo izolacije v streho ali strop do 1500 €, za menjavo oken do 3000 €, za vgradnjo kurilne naprave na biomaso do 2000 € in za vgradnjo toplotne črpalke do 2500 €. To pa so že subvencije, ki občutno zmanjšajo končni strošek investicije, zato priporočam občanom, da v kolikor razmišljajo o tovrstnih investicijah, prilagodijo investicijo tehničnim zahtevam za pridobitev subvencije in zaprosijo zanjo. Ker pa bo poleg subvencije mogoče dobiti tudi zelo ugoden kredit Eko sklada, se lahko odločijo tudi za to varianto. V večstanovanjskih stavbah pa bodo spodbude predvidoma le za toplotno izolacijo fasad in streh (ukrep F in G). Več informacij pa lahko občani dobite v Energetski pisarni Laško, kamor ste vabljeni. Robert Seme, energetski svetovalec ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LAŠKO Lokacija: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 LAŠKO Delovni čas pisarne: Vsak petek od 13.00 do 15.00 Prijave za svetovanje: tel. 03 733 87 26 (sprejemna pisarna) ali tel. 041 759 347 (svetovalec Marjan Grešak) ali tel. 031 622 441 (svetovalec Robert Seme) NA DOLGO IN NA KRATKO O START:UP-IH OZ. ZAGONSKIH PODJETJIH Počasi in hkrati hitro se je tudi v naši bližini začelo nekaj premikati. V petek, 20. februarja, je v Celju, na Gregorčičevi ulici 6 (nasproti zdravstvenega doma), potekala otvoritev Inkubatorja Savinjske regije (http://www.inkubatorsr.si/). V Savinjsko regijo seveda spada tudi naša občina in na novo odprti inkubator je trenutno našim občanom najbližji. To je za mlade podjetnike ter iskalce zaposlitve pomembna in vzpodbudna informacija! Podjetniški inkubator vsebuje »coworking« prostore in pisarne za zagonska podjetja. Članstvo v inkubatorju omogoča mesečno souporabo delovnih prostorov ali pa najem svoje pisarne, ki vam je na voljo 24 ur na dan. Prav tako v prostorih potekajo delavnice in izobraževanja, ki jih organizira Inkubator Savinjske regije in so brezplačna. Delavnice in izobraževanja so praktično šola podjetništva v malem, kjer se lahko učite na konkretnih primerih in to od ljudi, ki so začeli ustvarjati »iz ničle« in so sedaj uspešni podjetniki. 12 podjetništvo Kaj pa sploh je »coworking«?_ Coworking je odprt prostor, ponujen na souporabo posameznikom in kolektivom, ki delujejo na področju kreativnih industrij (raziskovalne dejavnosti), umetnosti in socialnih inovacij. Spodbuja sodelovanje ter deljenje znanja. Je sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali za stalno delijo »sodelavni« prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog. Coworking pa je več kot le skupen prostor - je filozofija, ki vzpodbuja spontano mreženje nadarjenih posameznikov najrazličnejših profilov. Tako se profesionalci glede na trenutne želje in potrebe povezujejo na projektih, si izmenjujejo izkušnje, si med seboj pomagajo in skupaj ustvarjajo. Tovrstno okolje spodbuja razvoj inovacij in predstavlja obetavno rešitev za ponoven zagon gospodarstva in ustvarjanje boljše družbe. Coworking je vedno bolj popularen način dela, ki se ga poslužujejo predvsem mladi na začetku karierne poti. Coworking odgovarja predvsem samozaposlenim in tistim, ki zaradi fleksibilne narave svojega dela niso vezani na točno določen čas in prostor (novinarji, programerji, grafični oblikovalci itd.). Prednost takšnega načina dela - sodelovanja - je tudi v tem, da formalna izobrazba ni tako zelo pomembna. Sodeluje lahko vsak, saj se ni potrebno prijavljati na razpise in opravljati razgovorov za delo. Pomembne so konkretne lastnosti oz. kompetence posameznika. Nekdo je dober v marketingu, drugi spet v grafičnem oblikovanju, tretji pa ima na zalogi kopico idej, ki jih bo sam v realnosti težko uresničil mu bo pomoč somišljenikov še kako koristila. Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada (http://www.podjetniskisklad.si/ razpisi.html), kjer so objavljeni razpisi. Kako pa se stvari premikajo v Laškem?_ Na zadnji seji občinskega sveta, 1. aprila, je bil poleg tega sprejet nov Pravilnik o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini Laško. Ukrepi za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma so: • promocija izdelkov in storitev podjetja • pospeševanje odpiranja novih delovnih mest • izobraževanje in usposabljanje • sofinanciranje inovacijske dejavnosti Poleg teh ukrepov je bil sprejet sklep o znižanju vrednosti najemnine za poslovni prostor: • do 50% ocenjene vrednosti najemnine za posamezni poslovni prostor, ki se nahaja v območju starega mestnega jedra Laško. • do 70% ocenjene vrednosti najemnine za posamezni poslovni prostor, ki se nahaja izven območja starega mestnega jedra. • Namen ukrepa je spodbujanje poslovne dejavnosti, zlasti dejavnosti domače in umetnostne obrti, kulturnih dejavnosti ter turizma. Kaj še čakate?_ Prednosti mikro in malih podjetij pred velikimi_ Svetovne razmere so vedno bile in vedno bodo usmerjene v razvoj, v napredek in predvsem v prilagoditve. Še iz živalskega in rastlinskega sveta se lahko naučimo, da ne preživijo vedno tisti, ki so največji in najmočnejši - preživijo tisti, ki se najhitreje in najbolje prilagodijo. Enako velja v krutem svetu iskanja zaposlitve. Iskanje dela žal ne poteka tako, da ponudniki zaposlitve pridejo do iskalcev. Ne, žal morajo iskalci zaposlitve večkrat prehoditi trnovo pot in včasih še to ni dovolj, da bi dobili zanesljivo službo s plačilom, ki bi si ga zaslužili. Kdo se najlažje prilagodi? Velika, okorna družba z veliko zaposlenimi ali mikro podjetje z majhnim številom zaposlenih? Preden velika družba posodobi svoje proizvodne linije, postavi nove hale oz. tovarne, obnovi in posodobi predpise ter se prilagodi na novo zakonodajo, lahko pretečejo meseci ali celo leta. Pri mikro podjetjih z majhnim številom zaposlenih pa to poteka v dnevih oz. morda tednih. Pisarno, ki jo imajo v najemu, brez težav prestavijo v drugo mesto, svoj produkt začnejo tržiti na drugačen način itd. Majhnost, okretnost in predvsem prilagodljivost trgu je zato njihova velika prednost. Kako se zagonska podjetja financirajo?_ Slovenski podjetniški sklad zagotavlja finančno podporo razvojnim in poslovnim projektom malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, vključno s finančnimi sredstvi za zagon podjetij, mikro in lastniškim financiranjem. Podjetja lahko prejmejo različno obliko podpore in sicer: • lastniško financiranje • subvencije za Start up-e • garancije o z. kredite Iskalci zaposlitve, osebe s podjetniško žilico in mladi, polni idej - počasi se vam kvote dvigujejo. Pogoji za razvoj malega gospodarstva se izboljšujejo. Potrudite se in izkoristite priložnost sedaj, ko je na dosegu roke. Zagonska podjetja so v redkih primerih način stalne zaposlitve, s katerim boste obogateli in se preskrbeli do konca svojega življenja. So pa odličen način za nadaljevanje vašega šolanja in nekakšen preskok v fazo zaposlovanja, nabiranja konkretnih delovnih izkušenj, povezovanja in navezovanja stikov, ki vam bodo v prihodnje še kako koristili. Z vztrajnostjo in trdim delom ste tako kar nekaj korakov bližje uspehu. Na svetovnem spletu lahko najdete ogromno osnovnih informacij o zagonskih podjetjih, o načinih za ohranjanje in pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Na voljo so različni viri financiranja, ki vam lahko pomagajo, da začnete s svojo poslovno potjo in delovnim ustvarjanjem. Za vse informacije pa se lahko obrnete tudi na nas preko spletne ali facebook strani. Z veseljem vam bomo odgovorili in vam pomagali po svojih najboljših močeh! Marko Šantej, Mlada moč občine Laško info@mmol.si Foto: Rok Deželak RD2.si www.mrnol.si MMOl 13 Problematika pasjih iztrebkov in lastnikov štirinožcev Pasji iztrebki, ki vsevprek ležijo po javnih površinah, so vedno večji problem, saj kazijo izgled javnih površin, povzročajo smrad in nesnago ter so leglo za različne bolezni. Problematike bi se morali zavedati vsi, še posebej lastniki štirinožcev, med katerimi je precej takih, ki jim to ni mar in sploh ne čistijo iztrebkov za svojimi štirinožci. V Laškem je nameščenih deset smetnjakov z vrečkami za pasje iztrebke, v Rimskih Toplicah pa trije. Ocenjujemo, da število smetnjakov v Laškem in v Rimskih Toplicah ne zadošča povsem, zato jih bomo v bližnji prihodnosti dodatno namestili še nekaj. Zavedamo se, da samo s tem ne bomo rešili problema, zato pozivamo lastnike, da za svojimi štirinožci iztrebke pospravljajo in tako s svojim vedenjem pokažejo, da jim je mar za ljudi in okolje. Marjan Salobir Plazovi na lokalnih cestah_ Lanskoletno deževje in zimsko obdobje je še poslabšalo stanje na vseh plazovih, ki ogrožajo prevoznost občinskih cest. Na cestah, ki jih vzdržuje Komunala Laško je evidentiranih že 39 plazov. Stanje je najbolj kritično na treh lokacijah. Plaz na LC Mala Breza - Trobni Dol, ki se je sprožil po neurju septembra 2014, ogroža prevoznost ceste na dolžini 20 m. Zemljina pod cesto še vedno drsi in samo vprašanje časa je, kdaj bo odneslo tudi cesto. Plaz na LC Lahomno - Reka je posledica povodnje iz septembra 2014. Gre za ponovno aktiviran plaz. Prevoznost zagotavljamo s sprotnim nasipovanjem gramoza. Plaz na LC Tevče - Vrh nad Laškim (Slemenšek) je vseskozi aktiven in počasi drseč. Drsna ploskev je na globini več kot 10 m. Sanacija takega plazu je zelo zahteven in drag poseg. Z razpoložljivimi sredstvi lahko le lajšamo posledice nagubanosti ceste. Skupaj z Občino Laško si bomo prizadevali, da se bo k sanaciji plazov pristopilo čim prej. Brane Trkulja Akcija zbiranja nevarnih odpadkov_ Zadnji vikend v marcu je ob sodelovanju s podjetjem Simbio iz Celja potekala vsakoletna akcija zbiranja nevarnih odpadkov. V akciji smo zbrali 3.832 kg nevarnih odpadkov, v njej pa je sodelovalo 194 občanov. Vsem občanom se zahvaljujemo za sodelovanje v tej akciji. Iz spodnjega grafa je razviden trend rasti zbranih odpadkov, medtem ko je število občanov, ki sodelujejo v akciji, ves čas približno enako. število oseb količina nevarnih odpadkov v kg 2010 2011 2013 2014 2015 Problematika (ne)ločevanja odpadkov_ V zadnjem času se na ekoloških otokih vse pogosteje pojavljajo primeri slabega oz. napačnega ločevanje odpadkov. Nekateri občani še vedno namenoma ustrezno ne ločujejo odpadkov in kljub vidnim označbam na zabojnikih, vanje odlagajo vse drugo, samo tistega ne, kar tja sodi. Vse naše občane ponovno pozivamo, da odpadke pravilno ločujejo in da koristijo zbirni center Strensko, kjer lahko oddajo vse vrste odpadkov. 14 komunala Tudi letos bomo v spomladanskih mesecih na pobudo krajevnih skupnosti sodelovali pri izvedbi čistilnih akcij, v okviru katerih bomo izvajali predvsem logistično podporo ter izvajali končni prevzem vseh odpadkov. Akcija na področju Rimskih Toplic pa se je že odvijala. Pri izbiranju in odvozu komunalnih odpadkov se naši zaposleni srečujejo s povečanim tveganjem za njihovo zdravje. Gre predvsem za odpadke, ki se nahajajo v prašnem stanju (pepel, prah idr.) in jih občani odlagajo v posode za mešane komunalne odpadke. Prosimo vse občane, da te odpadke pred odlaganjem v posodo vsaj deloma navlažijo ter s preprečijo prašenje. V skrbi za naše zaposlene se vsem že vnaprej zahvaljujemo. Andrej Ilijevee Izgradnja osebnih dvigal v večstanovanjskih objektih Že nekaj let se dogaja, da se v nekaterih objektih, ki so v našem upravljanju, etažni lastniki zanimajo za izgradnjo osebnega dvigala, saj imamo le pet večstanovanjskih objektov, ki imajo dvigala že na voljo. Predvsem pa je ta investicija zanimiva tam, kjer so že bila izvedena večja nujna obnovitvena dela, kot je menjava strešne kritine in toplotna izolacija fasade. Najtežji del pri izgradnji osebnega dvigala v večstanovanjski hiši je pridobivanje soglasij, saj je po zakonodaji potrebno pridobiti soglasja od več kot 75 % etažnih lastnikov oz. od 100 % etažnih lastnikov, kjer se zahteva gradbeno dovoljenje. V objektih, kjer smo upravniki, so se do sedaj za izgradnjo osebnega dvigala odločili v dveh objektih in sicer na Poženelo-vi 5 in Poženelovi 1, kjer izgradnja trenutno še poteka. Investicija osebnega dvigala pomeni strošek na stanovanje v višini od 1.200 € do 2.500 €, odvisno od zahtevnosti izgradnje in želje etažnih lastnikov, ter približno 5 € dodatnih mesečnih obratovalnih stroškov. Dvigalo danes ne pomeni več luksuza, ampak se marsikje izkaže za nujno potrebo, saj se s tem olajša vsak dan predvsem starejšim stanovalcem in tudi uporabnikom s polnimi rokami. Dragica Levstik Obvestilo občanom o izvedbi priključkov na javno kanalizacijsko omrežje_ Lastnike objektov na območju, predvidenem za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo obveščamo, da morajo po pridobitvi odločbe izvesti priklop objekta na kanalizacijsko omrežje v roku treh mesecev. Priključek lahko lastniki izvedejo v lastni režiji ali pa izvedbo naročijo pri up-ravljalcu kanalizacije Komunali Laško. Vsak priključek pa mora biti tudi prevzet s strani upravljalca, za kar se sestavi ustrezen primopredajni zapisnik. Vsem tistim, ki se še niso priključili na kanalizacijsko omrežje v roku, ki je bil predviden z odločbo, bo medobčinski inšpektorat izdal ureditvene odločbe z izrekom denarne kazni, zato vse lastnike pozivamo, da čim prej pristopijo k izvedbi priključka na javno kanalizacijsko omrežje. Bojana Mastnak Roki in napotki za vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav_ Časa za vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) je vse manj, saj Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) določa prehodne roke za lastnike obstoječih stavb na območjih brez javne kanalizacije. Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v MKČN ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do: • 31. 12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju in • 31. 12. 2017, če obstoječa stavba ni na območjih iz prejšnjega odstavka. Nekaj koristnih napotkov za pred nakupom in vgradnjo MKČN: • Pri izbiri velikosti MKČN je potrebno upoštevati število oseb, ki stalno živijo v objektu, saj prevelika ali premajhna naprava ne bo delovala optimalno. • Pred pričetkom del je s strokovnjakom potrebno določiti lokacijo vgradnje MKČN in preveriti oddaljenost od stavbe, ki naj ne bo prevelika. • Preveriti je potrebno, če ima MKČN ustrezne certifikate, kar se lahko preveri na seznamu odobrenih MKČN, ki ga vodi Zbornica komunalnega gospodarstva in je dostopen na spletnih straneh zbornice. OPOZORILO: Na seznamu se nahajajo vsi tisti proizvajalci oz. dobavitelji MKČN, ki so na zbornico podali vlogo za preverjanje, na osnovi katere je strokovna komisija zbornice pregledala, če za to MKČN obstaja ustrezna dokumentacija po predpisih o gradbenih proizvodih. Ta dokumentacija predstavlja zgolj dokazilo, da se MKČN lahko prodaja na slovenskem trgu, ne predstavlja pa dokazila, da MKČN izpolnjuje tudi zahteve glede predpisov na področju varstva okolja. • MKČN naj ima ustrezni rezervoar s certifikatom o stabilnosti in vodotesnosti. • MKČN naj ima čim manj elektronskih delov ustrezne kakovosti, ki naj bodo dostopni in zaradi lažjega vzdrževanja po možnosti zamenljivi, kar se bo kasneje odražalo pri samih stroških za vzdrževanje. • Preveriti je potrebno tudi, da je MKČN tudi sicer sestavljena iz sklopov, ki so lahko dobavljivi na prostem trgu. S tem se lahko izognite tveganju, če proizvajalca vaše MKČN čez leto ali več ne bo več na tržišču. • MKČN, ki jo kupujete, naj bo kakovostna, saj gre za nakup na daljše časovno obdobje, zato se pred nakupom pozanimajte pri več preizkušenih in preverjenih proizvajalcih ter se posvetujte z občani, ki tako MKČN že uporabljajo. Kupujte pri priznanih in uveljavljenih proizvajalcih in dobaviteljih in upoštevajte dejstvo, da poceni nakup ni vedno najboljši nakup. Motnje v delovanju MKČN, pogosto čiščenje, ponovni izkopi in prekopi ter včasih celo zamenjava MKČN vam lahko povzroči veliko težav in nepotrebnih dodatnih stroškov. • Pred nakupom obvezno preverite garancijske pogoje pri posameznih proizvajalcih in dobaviteljih ter jih med seboj primerjajte. Preverite tudi časovne roke, znotraj katerih vam zagotavljajo menjavo posameznih sklopov MKČN, še posebej, če niso tipski in niso prosto dostopni na tržišču. Tomaž Novak, direktor 15 turizem DOŽIVETJA IN RAZVAJANJA ZA VSE OKUSE V THERMANI Prispevek družbe dobrega počutja začenjamo z dogodkom, ki smo ga pripravili ob dnevu žena - 8. marcu. V goste smo povabili vizažistko Matejo Pozeb Očko, ki je nanizala koristne nasvete o ličenju in negi kože. Mednarodna konferenca RiSK 2015 je v Thermani potekala 11. in 12. marca. Jubilejne 10. obletnice konference se je udeležilo rekordno število udeležencev, razstavljavcev in predavateljev. V Veliki dvorani Kongresnega centra smo v sodelovanju z JSKD OI Laško in koordinatorjem Ivanom Medvedom 17. marca pripravili revijo vrtčevskih pevskih zborčkov. Tako otroci kot njihovi starši in ostali obiskovalci prireditve so nov ambient pohvalili. Veselimo se, da s skupnimi močmi pripravimo še kakšen tak dogodek. Le nekaj tednov nazaj se je pri nas odvijala predstavitev poštne znamke »Laško - sotočje dobrega«. Poštno znamko Laškega je »v obtok« pomagalo pognati lepo število Laščanov, ki živijo s turizmom ter ljubiteljskih filatelistov. Ob tej priliki je filatelist Tone Petek v preddverju Kongresnega centra pripravil manjšo razstavo o zgodovini znamke, ki sicer letos praznuje 175 let obstoja. Sezona predavanj je na vrhuncu. Po februarskem predavanju o demenci, ki ga je gostilo društvo Spominčica, in predavanju o zdravi hrbtenici, kjer je mnogo koristnih nasvetov podala Darja Šoštarič, Thermanina diplomirana fizioterapevtka, je sledil tudi v predavateljskem smislu zanimiv marec. Prisluhnili smo predavanju o diabetesu in ustrezni prehrani diabetikov, termalni vodi Laško, Zadruga Konopko pa nam je predstavila industrijsko konopljo in številne izdelke, ki jih lahko pridobimo iz te rastline. Udeležence je izjemno zanimala pridelava te rastline in predpisi, ki jih je potrebno pri tem upoštevati. Prav tako je bilo zanimivo izvedeti, da je bila prva knjiga, torej tista Gutenbergova, natis- njena na papir iz konopljinih listov, prve kavbojke, ki jih je naredil Levi, pa iz konopljinih vlaken, ki so izjemno trpežna. Veseli smo, da je v marcu s čisto svojim literarnim večerom pri nas gostovala Osnovna šola Primoža Trubarja Laško. Pripravili so večer, poln glasbe, pesmi in krajših zgodb. V nabito polnem Bidermajer salonu smo prisluhnili Mladinskemu pevskemu zboru Trubadurji pod vodstvom prof. Mateje Škorja in literarnim ustvarjalkam Evi Kodrin, Ajdi Kostevc in Sari Sakič. Bilo je čudovito. V okviru kvalifikacijskega turnirja za Evropsko prvenstvo v futsalu, ki bo 2016 v Srbiji in je marca potekal v športni dvorani Tri Lilije, smo v hotelu Thermana Park poleg slovenske gostili še francosko, norveško in češko futsal delegacijo. Pred nekaj dnevi smo s strani Nogometne zveze Slovenije prejeli pohvalo za omenjeno delo. Športni tempo se bo nadaljeval. Že takoj po prvomajskih praznikih se namreč v Laškem obeta Odprto prvenstvo »Thermana Open« v namiznem tenisu za invalide. Organizatorji zaradi paraolimpijskih iger v prihodnjem letu za letošnji »Thermana Open« napovedujejo rekordno udeležbo tekmovalcev, ki bodo v Laško prišli iz več kot 50 držav. Vabljeni, da ta namiznoteniški utrip podoživite tudi vi in si tekme, ki se bodo odvijale v dvorani Tri Lilije, ogledate tudi sami. V sodelovanju s Knjižnico Laško in Stikom laško pripravljamo Knjižnico na trati, ki bo v poletnem času na voljo pri Grajskih igralih v Zdraviliškem parku. Podrobnosti vam izdamo v naslednji številki Biltena. Že sedaj pa vabljeni, da se knjigam v poletnem času prepustite na trati. Urbani gladiatorji in mali »gladiatorčki«, pripravite se na julijske gladiatorske preizkušnje. Predvidoma 11. in 12. julija se bo v Laškem, v bližini Zdraviliškega parka, odvijal Urbani gladiator 2015 in prvič tudi Mini otroški gladiatorček, ki bo namenjen vsem najmlajšim. Začnite nabirati kondicijo , o podrobnostih vas bomo še obvestili ... V naslednjih tednih vas vabimo na naslednja dogajanja: - Četrtek, 16. april, ob 19.30 v Bidermajer salonu hotela Zdravilišče Laško: Literarni večer KD Antona Aškerca Rimske Toplice; - Sobota, 18. april, od 9. ure dalje delavnica »Spremeni svoje telo pred poletjem« z osebnim trenerjem Tomažem Ku-clarjem; - Sobota, 2. maj: NOČNI TEK LAŠKO (v sodelovanju s ŠD Slovenc; podrobnosti najdete na www.fatburn.si) - Nedelja, 3. maj: 5. KOLESARSKI VZPON NA SVETINO (v sodelovanju s ŠD Slovenc; podrobnosti najdete na www. fatburn.si) - Četrtek, 7. maj, ob 18. uri, v Gala dvorani hotela Thermana Park Laško predavanje Mance Cvetko z naslovom »Okusno in zdravo prehranjevanje s pomočjo super živil«. Podrobnosti najdete na www.thermana.si. Nina Pader NASVETI ZA ZDRAVJE NA ENEM MESTU - FITNESS CENTER RIMSKE TERME Glede na današnji tempo življenja vam Wellness center in medicinski center v Rimskih termah ponujata storitve za sproščanje in regeneriranje telesa. Posebnost je zagotovo unikaten bazen, grajenem v stilu starih Rimljanov, hišne masaže, kopeli v dvoje in paketi za ohranjanje 16 in izboljšanje zdravja. V kolikor imate težave s pomanjkanjem moči, energije, gibljivosti in koncentracije, vam priporočamo obisk Fitness centra v Rimskih termah. Naberite si moči na sodobnih fitnes napravah v 5. nadstropju Hotela Rimski dvor****, ki so namenjene začetnikom kot tudi vrhunskim športnikom. Domen Pušnik, licenciran fitnes inštruktor v Rimskih termah, meni: »Fitness ni le dvigovanje uteži. Je vadba za razvijanje gibalnih in krepitev srčno-žilnih sposobnosti, uravnavanje telesne teže in oblikovanje telesa, rehabilitacija po poškodbah turizem in preventiva pred njimi. Z prilagojenim programom je vadba primerna za vsakogar.« Če želite spremeniti svoj življenjski stil in se v svojem telesu počutiti dobro, ste vabljeni, da se oglasite v Fitness center, kjer bomo prisluhnili vašim željam in vam pokazali pravo pot do njihovih uresničitev. Poleg osebnega trenerstva so vam v Fitness centru v Rimskih termah na razpolago nasveti o zdravi in pravilni prehrani, saj je le to s športno aktivnostjo kombinacija, ki prinaša rezultate na dolgi rok. Reden obisk fitne-sa se priporoča zlasti vsem, ki opravljajo pretežno sedeča dela ali pa so zaradi narave dela v prisiljeni drži. Poskrbite za vaše zdravje že danes. Več o nasvetih za zdrav življenjski slog, popustih za bralce v prihodnji številki Laškega biltena. Informacije T: 03 574 2033 ali na fitness@ rimske-terme.si. Najdete nas na facebo-ok strani (Fitness Rimske terme). SVEŽ VETER V JADRIH TURISTIČNEGA DRUŠTVA LAŠKO Turistično društvo Laško je v lanskem letu praznovalo 125 let delovanja. V vseh tem času je pomembno prispevalo k razvoju turistične ponudbe v kraju, njene prepoznavnosti v Sloveniji in izven ter hkrati ustvarjalo pogoje za prijetno bivanje obiskovalcev našega mesta. Priznanja, ki smo jih dobili v tem času, jasno pričajo o tem. Kljub prelomnim trenutkom v zadnjih letih je poslanstvo društva enako: Skrb, da Laško ostane prijazen in privlačen kraj z vrhunsko turistično ponudbo ter urejeno okolico. 30. marca je v Thermani Laško potekal občni zbor Turističnega društva Laško, na katerem je bil za predsednika imenovan Boštjan Vrščaj, prav tako je bil imenovan nov upravni odbor za obdobje 2015 - 2019. Glavna naloga društva v tem obdobju bo zagotavljati prijetne okolje za člane društva, prebivalce Laškega in obiskovalce našega mesta ter skrbeti za izobraževanje mlade generacije na področju turizma. V nadaljevanju pa se bo društvo povezovalo in sodelovalo s STIK-om ter ostalimi nosilci turizma v občini. Aktivno se bo vključevalo v delo z mladimi pri osnovnih šolah in vrtcih, sodelovalo pri projektu »Moja dežela - lepa in gostoljubna«, pripravljali bomo tematska izobraževanja na temo turizma ipd. Trudili se bomo ohraniti zaupanje v tradicijo turističnega društva in s svojim delovanjem vsako leto k sodelovanju pritegniti čim več ljudi. V svoje vrste vabimo čim več članov, ki želijo sodelovati pri ustvarjanju turizmu predane občine. Članarina za leto 2015 znaša 8 evrov. Člani Turističnega društva Laško boste deležni ugodnosti v Thermani Laško, in sicer 20-odstotnega popusta na kopališke in wellness storitve. Članstvo se izkazuje s podaljšano člansko izkaznico, zato se po plačilu članarine oglasite v TIC-u Laško, kjer vam jo bomo podaljšali. Članarino lahko plačate osebno v prostorih TlC-a, Valvasorjev trg 1, Laško ali na naš transakcijski račun. Rada bi zaključila z besedami, ki jih je Vlado Marot, nekdanji predsednik našega društva, izrekel ob 110-letnici našega društva: »Podajmo se na pravo pot, pot lepih in bogatih spominov na preteklost in povezanosti, pot dobrih želja za skupno dobro v prihodnje. Brez razumevanje občine, pivovarne, zdravilišča in vas, dragi Laščani, ki v srcu dobro mislite tudi za vaš kraj in ste zanj pripravljeni tudi kaj storiti, si ne znamo predstavljati nadaljnjega uspešnega dela društva.« Nina Pader hortiku Itumo društvo HORTIKULTURNO DRUŠTVO LAŠKO Z NOVIM VODSTVOM V Hortikulturnem društvu Laško je prišlo do sprememb. Po dolgotrajnem in uspešnem predsedniškem mestu Antona Vodiška je bila na občem zboru 30. 3. 2015 izvoljena nova predsednica Metoda Benedek. V zahvalo za zaupanje novi, mlajši moči v društvu, je upravni odbor HD postavil v Laškem na Aškerčevem trgu okrasje z namenom, da vse občane razveseli in obenem polepša praznično vzdušje. Hortikulturno društvo je namenjeno povezovanju vseh ljudi, ki cenijo lepo, urejeno in zdravo bivalno okolje. Član društva lahko postane vsak občan, ki je zainteresiran za razvoj hortikulture, zato Vas vabimo, da se nam pridružite! Hortikulturno društvo Laško 17 st;tK STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO IAŠKO Laško - sotočje dobrega na sejmu POROKA v Celju Poroka je prav gotovo eden najpomembnejših dogodkov v življenju, obenem slavnosten in simbolen, paru pa ostane v spominu za celo življenje. Laško z različnimi lokacijami za izvedbo poročnega obreda, tako civilnega kot cerkvenega, ter slavja ponuja številne možnosti za izpolnitev poročnih sanj. Poroka na gradu, v parku, na Mostu želja, med starodavnimi sekvojami ali v poročni dvorani ... na SOTOČJU DOBREGA. V mesecu marcu se je na celjskem sejmišču štirinajstič zapored odvijal sejem POROKA. Destinacija Laško - sotočje dobrega, Evropska destinacija odličnosti, je tokrat nastopala enotno. Pod okriljem STIK-a so se predstavili ponudniki poročnih obredov in slavij v občini Laško: Thermana Laško, Rimske Terme, Grad Tabor Laško - Pavus in Aquaroma Rimske Toplice. Za dekoracijo je poskrbela Katarina Drobež Vrščaj - Katarina za Dom in Vrt, naša prikupna hostesa Sabina pa je nosila obleko iz Poročnega salona Pronuptia Arclin pri Celju. Vse informacij o porokah in ponudnikih v Občini Laško najdete na spletni strani: www.lasko.info/poroke. Janja Urankar Berčon Pustna povorka_ Laško so na pustno soboto, ravno na dan zaljubljencev - 14. februarja, zopet obiskale maškare in na ulice privabile številne obiskovalce. Kljub temu, da sta od zadnje povorke minili dve leti, se je prijavilo 15 pustnih skupin, ki so imele letos še dodaten izziv. Tema letošnje povorke je bila namreč 190 let Pivovarne Laško. Pingvini iz Trobnega Dola, KD Trobni Dol, Rojstvo Zlatoroga, Strelsko društvo Celjska četa Mala Breza ter Klavdija Simler z masko Vse najboljše Pivovarni Laško za 190 let so ta izziv tudi sprejeli. Sicer pa so se povorke udeležile še naslednje skupine oziroma maske: Male čarovnice in Orkester iz Šentlenarta, Vaška godba Vrh nad Laškim, Snežaki in Miške iz Vrtca Laško, Likovno društvo Laško z masko Pod eno streho, Prijazni strašili je zamaskirala Klavdija Simler, Gasilska brigada Prostovoljnega gasilskega društva Laško, valentinovo so obeležili Valentinčki iz KUD An- ton Tanc, Lutke in Miške so vrtele mažoretno palico, iz Kekčeve dežele pa je prišla Laška pihalna godba. Skupinam velja zahvala za njihovo sodelovanje in vse pohvale za izvirnost pri oblikovanju, pripravi in izdelavi mask. Glavno nagrado so prejeli Pingvini iz Trobnega Dola, nagrado Pivovarne Laško je prejela maska Rojstvo Zlatoroga, nagrajeni pa sta bili tudi maski Vse najboljše Pivovarni Laško za 190 let ter maska dveh Minjonov. Nagrade so poleg Pivovarne Laško in STIK-a Laško prispevale tudi Rimske terme. Pri izvedbi povorke so nam bili v veliko pomoč zaposleni Komunale Laško, ki so uredili zaporo ceste in prireditveni prostor ter člani Prostovoljnega gasilskega društva Laško, ki so poskrbeli za varnost. Za vse pustne maske so krofe pripravili v Ther-mani Laško, poskrbeli pa so tudi za brezglutenske miške. Tako je bil pust takšen kot se spodobi - mastnih ust. Tina Belej Foto: Rok Deželak Zakaj bi plesal/a, četudi ne znam?_ Se kdaj soočite s tem, da sami sebe sprašujete, zakaj bi plesali? Ali pa želite plesati in se bojite, da boste izpadli čudno pred drugimi? Navedli bomo nekaj razlogov ZA ples. Ples ima velik vpliv na motorične in gibalne sposobnosti posameznika. Pomaga nam izboljšati fizično in psihično pripravo. In kar je zelo pomembno, ples nas združuje, socializira, z njim rastemo in se veselimo. Kljub kakšni fizični utrujenosti se ure plesnih tečajev vedno končajo z dobro, pozitivno energijo. Dokazano je, da ples krepi naše možgane in s tem zmanjšuje tveganje za pojav demence v kasnejšem življenjskem obdobju. Vpliva na fizično, psihično, mentalno in duševno stanje. 18 Pozitivno vpliva na srce in pripomore k okrepitvi srčno-žilnega sistema, krepi mišično moč, izboljša našo kondicijo in vzdržljivost. S plesom naše telo postane lahkotnejše in fleksibilnejše, tako v fizičnem kot tudi psihičnem smislu. Pomaga nam pri sproščanju tako fizične kot tudi psihične napetosti. Ples prispeva k boljši samopodobi ter krepitvi samozavesti. S plesom se iz nadledvične žleze izloča hormon serotonin, zaradi česar smo po plesu srečnejši in bolj zadovoljni. Pridružite se nam in zaplešite z nami! Prijave za nadaljevalni plesni tečaj odraslih pošljite na: info@stik-lasko.si ali info@lukec.net ali pokličite na: 070 708 808 (Plesni klub Lukec). Zapomnite si: Vedno, ko plešete, ple-šite zase in ne za druge. Plešite, kot da vas nihče ne gleda! Janja Urankar Berčon Vokalna ekstaza v Treh lilijah_ Na predvečer dneva žena smo Tri lilije spremenili v koncertni prostor, vokalna skupina Perpetuum Jazzile, prepoznavna tudi izven meja Slovenije, pa je poskrbela za pravi spektakel. Dvorana je bila tokrat napolnjena do zadnjega kotička, obiskovalcev je bilo namreč več kot 1500. Nestrpno vzdušje in pričakovanje pred začetkom koncerta so razbili zvoki njihovega avtorskega komada, pevci pa so nas skozi cel večer navduševali z nji- hovimi najbolj znanimi priredbami in svojevrstno izvedbo skladb kot so ven-ček Abba uspešnic, Jovano Jovanke, Rosanna, Footlose, Conga, Titanium, Gota 19 stik ... navdušili pa so tudi z Golico, Srajco in se na koncu poslovili s slovensko ljudsko Pastirče. Publika v koncertu ni zgolj sodelovala z bučnim ploskanjem, topotanjem ob tla in prepevanjem, pridružili so se tudi skupini na odru, ko so bodisi nadomeščali mesta posameznih pevcev bodisi dirigirali posameznim sekcijam. Navdušena publika je Perpetuum Jazzile ob koncu koncerta nagradila z stoječimi ovacijami, pevci pa so se obiskovalcem pridružili tudi po koncu koncerta v avli, kjer so podpisovali CD-je in se z najbolj zvestimi poslušalci fotografirali. Tina Belej Foto: Boris Vrabec Pomladno-velikonočna dogajanje na vrtu Savinje_ Zadnjo soboto v marcu, 28. 3., smo dopoldan tradicionalno namenjen Garažni razprodaji, tokrat namenili še Domačemu kotičku in Art tržnici. Skupaj se je tako na vrtu Savinje predstavilo več kot 20 ponudnikov, ki so privabili številne obiskovalce. Najštevilčnejši »art« ponudniki so ponujali raznolike ročno izdelane izdelke za vsakdan, številne povezane s prihajajočo Veliko nočjo, manjkal ni seveda niti nepogrešljiv nakit. V okviru Garažne razprodaje je kar nekaj izdelkov našlo nove lastnike, ponudniki v okviru Domačega kotička pa so nas razvajali z raznovrstnimi domačimi dobrotami. Tokrat se je prvič predstavila tudi čokoladnica Sladko sotočje iz Zidanega Mosta z ročno narejenimi čokolad-nimi izdelki, ki vam, kot pravijo sami, naredijo poseben trenu-tek še slajši! Na vrtu Savinje pa je potekala tudi Otroška sobota, ki se je preselila iz Otročjega centra. Otroci so navdušeno uživali v prijetno urejenem prostoru na prostem in ustvarjali skupaj z ani-matorji. Zadnjo soboto v aprilu pa se nam med 9.00 in 12.00 ponovno pridružite na Garažni razprodaji in Domačem kotičku na vrtu Savinje. Tina Belej Zaključek abonmajske sezone 2014/15_ V marcu smo v Kulturnem centru Laško zaključili z abonmajskimi predstavami. V okviru Gledališkega abonmaja je gostovalo pet gledaliških predstav, prav tako je bilo pet narodno-zabav-nih večerov v sklopu Abonmaja Mavrica polk in valčkov ter trije glasbeno kulinarični večeri v sklopu istoimenskega abonmaja. Zaključil se je tudi abonmajski program za najmlajše, v katerem so sklopi petih predstav namenjeni otrokom različnih starostnih skupin. Program predstav je oblikovan posebej za vrtčevske otroke ter osnovnošolske otroke posameznih triad in zajema raznolike žanrske predstave - od glasbenih, plesnih, gledaliških, lutkovnih ... V ABC abonmajček je vsako leto vključenih več kot 1000 otrok, ki se na tak način spoznavajo z umetnostjo in kulturo. Do začetka poletja vas v Kulturni center Laško vabimo na ogled revij in ostalih prireditev. Veselimo pa se že nove sezone, z aktualnimi predstavami in gosti ter druženja z vami. Tina Belej Mednarodni sejem Place2go, Zagreb_ V marcu se je odvijal mednarodni sejem Place2go v Bočan-skem domu v Zagrebu. Že tretje leto zapored se je tam predstavljala Regionalna turistična destinacija Dežela Celjska, v okviru katere smo se predstavljali tudi mi kot destinacija LAŠKO -SOTOČJE DOBREGA. Na sejmu, ki vsako leto privabi več obiskovalcev in predstavlja preko 170 različnih ponudnikov, smo sodelovali v petek, 13. 3. 2015. Sejem je otvoril hrvaški minister za turizem, Darko Lorencin. Svojo predstavitev v okviru RDO so imele tudi Rimske terme. Thermana se je predstavljala na samostojnem razstavnem prostoru. Promovirali smo destinacijo Laško - sotočje dobrega, ponudbe iz letaka Pomlad in poletje v Laškem ter prireditev Pivo in cvetje 2015. Obiskovalci so povpraševali po aktivnem oddihu, programih dobrega počutja ter kulinaričnih doživetjih. Zanimanje za Laško je bilo veliko, saj je od Zagreba oddaljeno le dobro uro vožnje. Naše promocijske aktivnosti bodo v prihodnosti še naprej usmerjene na ta velik in neizkoriščen trg. Polona Zorko 20 Destinacija »Laško - sotočje dobrega« bogatejša za novo znamko V petek, 27. marca, je v organizaciji Pošte Slovenije, Stika Laško, Therma-ne Laško in filatelista Toneta Petka v Kongresnem centru Thermane potekala predstavitev nove poštne znamke desti-nacije Laško - sotočje dobrega. Predstavitve se je poleg župana občine Laško Franca Zdolška, predstavnice Pošte Slovenije - vodje oddelka prodaje na PE Celje Mojce Rančigaj, direktorice STIK--a Laško Janje Urankar Berčon, predstavnice Thermane d. d. Mojce Leskovar in predstavnika Filatelistične zveze Slovenije Toneta Petka udeležilo tudi veliko s turizmom povezanih ljudi v občini in ljubiteljskih filatelistov. Kot je v svojem nagovoru dejal filatelist Tone Petek, ki je za to priložnost v preddverju kongresnega centra Thermane pripravil razstavo na temo kratke zgodovine znamke, je znamka majhen, a izjemno vpliven ambasador. Ambasador, ki ga po novem premoremo tudi v Laškem. Znamka je odslej v obtoku in je na voljo na Pošti Slovenije pa tudi v TIC-u Laško. Vabljeni k nakupu! Znamka destinacije Laško - sotočje dobrega prikazuje dostopni turizem ali turizem za vse. Motiv znamke je v fotografski objektiv ujel Laščan Boris Vrabec. Etnološko obarvani Muzej Laško V preteklih dveh mesecih je v Muzeju Laško vladalo etnološko vzdušje. Večji del dejavnosti je bil namenjen pripravi in odprtju razstave posvečene trideseti obletnici Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi kulturnih društev občine Laško »Možnar«. Zaradi obilice arhivskega gradiva, ki se je nabral tekom delovnih in uspešnih tridesetih let, je bil zalogaj postavitve razstave zelo konkreten. Najtežja odločitev je bila, kako bogato in raznoliko dejavnost dostojno predstaviti na zaradi prostorske stiske skopo odmerjenem prostoru, ki smo ga v Muzeju Laško lahko namenili tej prireditvi. Na srečo ni bilo težav z zbiranjem gradiva, saj je arhiv Zveze in Odbora, po zaslugi njunega dolgoletnega predsednika Vlada Marota, vzorno urejen. Na razstavi je bilo na enaindvajsetih slikovnih, s kratkim pojasnjevalnim tekstom obogatenih, panojih predstavljenih vseh dvanajst društev združenih v Zvezo, ter Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, ki aktivno z Odborom sodeluje že vrsto let. Posebej so bili nanizani številni dogodki in prireditve, izvedene pod okriljem Etno odbora, ki si je ob ustanovitvi za svojo nalogo smelo zadal oživljanje, predstavljanje in ohranjanje žive dediščine, kateri je kasneje priključil še skrb za snovno, nepremično kulturno dediščino. Obiskovalci, med katerimi je bilo, pohvalno, veliko osnovnošolske mladine, so se na razstavi podali na potep po okolici Laškega, kjer domujejo in delujejo prizadevna kulturna društva, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno ponudbo naše občine. Kljub zgoščeni predstavitvi njihovih aktivnosti so gostje Muzeja Laško zagotovo začutili tudi vse tisto, kar je v predstavitvenem govoru ob odprtju razstave nanizal zdaj častni predsednik Etno odbora Vlado Marot, ko je dejal: »Koliko ur, koliko truda, koliko ljubezni in vneme je v slehernem liku, ki ste ga društva in posamezniki oblikovali, da ste nam s prikazi, šegami, plesi, pesmimi, pripovedmi, domačo govorjeno besedo, godčevskimi vižami, stanovskimi običaji, likovnim ustvarjanjem, izdelki, pričarali podoživljanje preteklosti. Ponosen sem na vas in ponosni smo lahko vsi skupaj, da smo kdaj, kdaj kljub napornim trenutkom rasli skupaj trideset let in marsikaj nepozabnega, lepega in vrednega shranili v skrinjo z bogatimi zakladi. Vanjo smo položili devetindvajset letnih prikazov starih ljudskih šeg in 21 stik delovnih opravil, vsakič z najmanj desetimi prikazi šeg in opravil, opravili šestindvajset podelitev Zlatih možnarjev osemintridesetim prejemnikom, sodelovali na štirinajstih pustnih karnevalih, pri organizaciji petindvajsetih Jurjevanj po ulicah Laškega, pripravili štiri prireditve »Druženje ob ročni košnji«, deve-tindvajsetkrat sodelovali v prireditvah Piva in cvetja, od začetka sodelovanja nekajkrat s samostojnimi večeri po domače, devetindvajsetkrat v paradi, ose-mindvajsetkrat smo pripravili Ohcet po stari šegi in poročili trideset parov, pripravili trinajst prireditev »Lepo je res na deželi«. Za nami je že osmi pohod po Anzekovih poteh z druženjem pihalnih godb na Svetini, bili smo soorganizatorji osemnajstih tridnevnih prireditev Martinovo v Laškem, sedemnajstih prireditev obeleževanja rudarske šege ob sv Barbari v Sedražu, sedemnajstih žegnanj konj na Štefanovo v Laškem, pripravili več terenskih snemanj za T V in radijske oddaje, izdali avdio kaseto »Od laške fare bom zapel«, dve brošuri ob jubilejih, dve samostojni razstavi ob 10. in 20. obletnici našega delovanja in še in še. V tem obdobju smo sodelovali s številnimi društvi, institucijami, kraji, strokovnjaki, študenti, ki jih zanima naše početje in z marsikom izmed naštetih navezali zelo pristne stike.« V etnološkem slogu in povezanosti z jubilejem, je bila tudi predstavitev v Vitrini meseca Muzeja Laško. Na ogled je bil postavljen možnar. Streljanje z mož-narji je star običaj, katerega Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev opisuje kot izraz moškega, še posebej fantovskega prazničnega veselja. Vsakršen glasen trušč so nekdaj uporabljali za odganjanje zlih duhov. Ti so bili še zlasti nevarni ob prelomnih letnih dobah, ob prehodu zime v pomlad, nekdanjem novem letu. Nekdanja poganska verovanja so se prenesla na krščanske praznike. K tem poganskim verovanjem med drugim sodi tudi pokanje. Pokali so nekdaj zlasti na Štajerskem in Gorenjskem. Možnarji so se oglasili že na veliko soboto dopoldne, ko so odvezali zvonove, popoldne pa so oznanjali blagoslavljanje velikonočnih jedi. V klasični možnar, kovinsko cev, so na dno najprej nasuli smodnik in ga prekrili s čepom iz filca. Čez ta čep so nabili plasti žaganja in zemlje ali zdrobljene opeke, da so tvorile nekakšen pokrov, ki je pritiskal na smodnik. Možnarje se prižiga z ognjem, ki gori na koncu 3 metre dolgih palic. Obstajajo pa tudi drugačni možnarji za streljanje in en takšen, prav poseben, je bil predstavljen v Vitrini meseca v našem muzeju. V enakem etnološkem ritmu v muzeju nadaljujemo tudi z Vitrino meseca aprila. V njo smo postavili lončene piščalke v obliki konjičkov in kokošk, takšne kot so se pojavile v srednji Evropi že v 17. stoletju. Res priljubljena igrača in izdelek lončarjev pa je takšen »žvrgolavček« postal konec 19. stoletja. Med prvimi so jih izdelovali lončarji iz Dolenje vasi, Nemške vasi, Prigorice in Blata v okolici Ribnice. V času, ko so se lončene figuralne piščalke pojavile v srednji Evropi, je bilo v teh vaseh že razvito lončarstvo, ribniški krošnjarji, ki so trgovali po Evropi vse od 1492. leta, pa so očitno prinesli piščalke v domače vasi. Izdelava le-teh se je kasneje širila tudi med druge slovenske lončarje. Konec 19. stoletja so jih že izdelovali šentjernejski lončarji, po prvi svetovni vojni pa tudi brežiški in ptujski, pa tudi v Slovenskih Goricah. V Prek-murju se je izdelava figuralnih glinastih piščalk udomačila v obdobju med obema vojnama. Moderne »žvrgolavčke« lahko kupite v TIC-u Laško. Etnološko obarvana pa je bila tudi predstavitev Muzeja Laško na letošnjem Kulturnem bazarju v Ljubljani. Zaradi našega velikega vsakoletnega prispevka na Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD) nas je k sodelovanju povabil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V okviru njihove stojnice smo predstavljali letošnjo temo DEKD, ki bo posvečena praznovanjem. Takšnim in drugačnim. In ker so pri vsakršnem praznovanju (veselem ali žalostnem) bile nekoč prisotne tudi rože, narejene iz papirja, smo v Ljubljano popeljali gospo Marico Lesjak, katere umetnost izdelovanja papirnatega cvetja je vpisana v Register žive dediščine naše države. Tako je gospa Lesjak spet, kot že velikokrat do sedaj, navduševala s svojimi spretnimi prsti, izpod katerih so prihajale najrazličnejše rožice, kot tudi s svojo umirjeno potrpežljivostjo pri učenju radovednih obiskovalcev. Istočasno smo predstavili na Kulturnem bazarju tudi del razstave o kranceljpintu, ki je pred nekaj leti bila postavljena v našem muzeju. Tomaž Majcen 22 Intervju z Matejem Jazbinškom, direktorjem Knjižnice Laško intervju KNJIŽNIČNE KNJIGE KOT SKRIVNOSTNE POVEZOVALKE BRALCEV Dobila sva se v premišljeni hiši z veliko domišljije. Matej Jazbinšek je lani v Knjižnici Laško nasledil dolgoletno direktorico Metko Kovačič in delo med knjižnimi policami zamenjal za strokovno in poslovno vodenje zavoda. Vendar je še vedno, v največji meri kot vodja nabave, v stiku s knjigami, še vedno so del njegovega vsakdana, so pa z delom direktorja nastopile tudi številne druge obveznosti. Pravi, da mu je knjiga že od nekdaj blizu. Zanimajo pa ga tudi teme povezane z družbo in kulturo. Diplomant primerjalne književnosti in sociologije kulture je že v času študija občasno poprijel za delo v knjižnici v Laškem. Pojasnjuje, da mu je to delo z leti zlezlo pod kožo in da je z leti ugotovil, da je to pravi poklic zanj: »Danes si ne predstavljam, da bi bil kaj drugega kot knjižničar.« Kaj vas pri knjigah najbolj navdušuje? Zagotovo to, da te prestavijo v nek drug svet. Pri tem ne mislim samo na leposlovje in fikcijo, ampak tudi če bereš neka razmišljanja ali strokovno literaturo. Zelo pomembna se mi zdi sposobnost empatije, vživljanja preko drugih zgodb, preko drugačnih pogledov na svet, predvsem pa to, da ti branje poganja razmišljanje bodisi o zunanjih stvareh in o svetu okoli sebe bodisi o samem sebi in da ti vsaka knjiga, leposlovna ali strokovna, odpre še en dodaten svet. Če bi izbirali med e-knjigo in knjigo v tiskani obliki - katero bi izbrali in zakaj? Izbral bi seveda knjigo. Če bi pustil ob strani bolj romantične zadeve kot to, da je knjiga vendarle nek predmet, da diši, da imaš vizualen občutek in da je pri e-knji-gi prisotna elektronika, se mi zdi stvar, ki se je pri e-knjigi najtežje navadim, občutek, kje se nahajaš. Knjigo lahko v trenutku prelistaš 15 strani nazaj. V knjigah v knjižnici so pripisane kakšne misli prejšnjih bralcev, so označeni kakšni odlomki, konec koncev je narejen tudi zavihek na papirju. Zdi se mi, da je to neka skrivnostna komunikacija med bralci, ki se pri e-knjigi izgubi. Pomemben dejavnik je tudi, da pri e-knjigi ni mogoč takšen odmik od drugih stvari kot pri knjigi. Pri knjigi, sploh pri leposlovju, velikokrat uporabljamo frazo, da te posrka vase. E-knjiga že zaradi samega koncepta tega ne omogoča v takšni meri, saj so še drugi dražljaji - na primer, priklopljen si na internet. Zagotovo pa ima e-knjiga svoje prednosti, česar se zavedamo tudi v knjižnici. Našim uporabnikom želimo ponuditi tudi e-knjigo. Situacija na tem področju pa v Sloveniji ni dobra, ker portal Biblos razpolaga z zelo malo knjigami in še to s takšnimi, ki niso najbolj brane. V letu 2013, ko smo nudili dostop do portala, je bil odziv slab, pri nas in po celotni Sloveniji. Te knjige je uporabljalo nekaj članov naših knjižnic, predvsem nekateri, ki so bili v tujini. To npr. je situacija, ko se mi e-knjige zdijo zelo koristne. Pred kratkim ste v Knjižnici Laško izdali knjigo o delovanju in zgodovini knjižnice. V februarju je izšla knjiga o 40-letnem rednem delovanju naše knjižnice z naslovom Premišljena hiša z veliko domišljije. Knjiga ima v prvi vrsti domoznanski značaj. V njej je popisana zgodovina knjižnice, njen razvoj, razvoj njene dejavnosti, razvoj na prostorskem in kadrovskem področju, v manjšem obsegu pa gre tudi za predstavitveni namen, da se predstavijo naše enote, kakršne so sedaj, naša dejavnost v tem trenutku in kako knjižnica funkcionira danes. V njej smo dali besedo tudi našim uporabnikom, tako da je v prvi vrsti namenjena lokalnemu okolju. Kot ena izmed zanimivosti je tudi popis vseh prireditev za odrasle, ki se jih je v naši knjižnici od leta 1985 naprej zvrstilo okrog 550, tretjina teh prireditev je opremljenih tudi s fotografijami in ta del se je izkazal za najbolj zanimivega za naše uporabnike. Poleg upo- rabnikov je namenjena ustanoviteljem, strokovnim službam v naših okoljih, s katerimi sodelujemo, ustanovam, društvom, posameznikom. Tistim, s katerimi veliko sodelujemo, smo knjigo podarili, sicer pa je na voljo za nakup v naši knjižnici po ceni 15 EUR. Ocenjujemo jo kot lep izdelek, kot dobro narejeno knjigo, smiselno organizirano in glede na to, da o ustanovah v naši občini takšne knjige še ni, verjamem, da se bo za nami še kdo opogumil in izdal kakšno publikacijo o svojem delu. Kateri je za vas največji izziv na delovnem mestu direktorja knjižnice? Izzivov je več. En je sigurno ohraniti obstoječ nivo in številčnost naše dejavnosti, kakršen je bil dosežen v preteklih letih, hkrati pa vpeljati še nove zadeve, nagovoriti še druge ciljne publike. Izziv je vsekakor tudi to, da v našem kolektivu, za katerega mislim, da brez njega knjižnica ne bi funkcionirala tako dobro, kot posamezniki in kot celota še napredujemo. Največji izziv pa so seveda prostori v osrednji knjižnici v Laškem. Že več let si prizadevamo za prizidek in nujna rešitev v doglednem času je pridobitev dodatnih prostorov za knjižnico. Kakšni so vaši načrti in vizija knjižnice v času vašega mandata? Razširitev dejavnosti, tudi vključenost v kakšne večje projekte, delo s ciljnimi skupinami, kot so npr. upokojenci, seveda pa razširiti našo dejavnost na področju informacijske in bralne pismenosti. Nadaljevati želimo razvoj naše mreže - tu mislim predvsem na naša izposo-jevališča. Kot ideja iz preteklosti, ki še ni čisto opuščena v prihodnosti, je tudi možnost bibliobusa, saj je teren velike občine, s tako razdrobljeno poselitvijo, težaven tudi za našo dejavnost. Sicer pa moramo spremljati tehnološki razvoj in na tem področju čim bolj iti v korak s časom. Ampak to je vse povezano s finančnimi sredstvi. Kot vodja nabave, na podlagi česa se odločate za nabavo gradiva? Na kaj ste pri izbiri najbolj pozorni? Pri nas nabava poteka komisijsko, v prvi vrsti pa se odločamo na podlagi kvalitete. Ves čas je treba slediti nekaterim s strani stroke določenim standardom, recimo koliko nabavimo gradiva za otroke, koliko za odrasle, koliko leposlovja, ko- 23 intervju/knjižnica liko strokovnega gradiva. Ves čas moraš imeti v mislih tudi, kakšne so že obstoječe zbirke gradiva po enotah in kje so primanjkljaji, kaj se potrebuje, kakšne so potrebe okolja, ki so povsod specifične, torej da slediš tistemu, kar je v tvojem okolju aktualno. Pri nas so turizem, kmetijstvo, malo gospodarstvo, podjetništvo takšna področja, ki jim dajemo več pozornosti, kar se tiče strokovne literature. Hkrati pa spremljamo tudi želje uporabnikov in njihove potrebe. Mi smo tu, predvsem pri kakšni lahkotnejši literaturi, kar strogi, malo bolj zadržani. Tudi zdaj v teh izostrenih finančnih razmerah dajemo prednost kvaliteti oz. tistemu, za kar presodimo, da je koristno in potrebno. Nabava je zelo odgovoren del našega delovanja, se pa zavedamo, da je knjižnično gradivo osnova, s katerim delamo, zato si kljub zmanjševanjem ves čas prizadevamo za finančna sredstva, ker vemo, da je ažurna nabava in nabava gradiva v zadostnih izvodih nujna. Knjižnica ni več le stavba, kjer bi si ljudje le izposojali knjige, temveč je zelo vpletena v lokalno skupnost z organizacijo različnih predavanj, delavnic. Kako pomembna je ta dejavnost za knjižnico in njeno delovanje? Ta dejavnost je seveda vitalnega pomena za knjižnico. Laško kot okolje predvsem po 2. svetovni vojni ni imelo večje knjižničarske tradicije. Po letu 1976, ko so zaposlili Metko Kovačič kot prvo profesionalno knjižničarko, si je knjižnica pot do ljudi utirala najbolj intenzivno in prepričljivo preko prireditev in preko domoznanske dejavnosti. Tako je promovirala svoje osnovno poslanstvo, torej izposojo knjig in svetovanje. Še vedno so te dejavnosti ključne za našo prepoznavnost, promocijo in veliko ljudi spozna knjižnico preko njih. Se pa sploh v zadnjem času govori o knjižnicah kot o tretjih prostorih, za domom kot prvim in službo ali šolo kot človekovim drugim prostorom. Zato je poleg izposoje, različnih dejavnosti, prireditev, pomembno tudi preživljanje časa v knjižnici, zadrževanje in srečevanje. Tu, ob tem, da ne moremo pregledno namestiti knjig, najbolj pride do izraza naša prostorska stiska. Nimamo ene prave velike čitalnice ali prostora, kjer bi lahko ljudje samo posedeli, nimamo primernega velikega otroškega oddelka. Tu zaradi objektivnih razlogov najbolj zaostajamo po funkciji knjižnice in si želimo, da bi lahko našim obiskovalcem nudili tudi to. Na predstavitvi knjige Premišljena hiša z veliko domišljije ste rekli, da Knjižnica Laško spada med povprečne slovenske knjižnice, vendar da izstopa na nekaterih področjih. Kje torej izstopa iz povprečja? Od teh številčnih kazalcev je to članstvo. Mi dosegamo 28,5 % vključenost, se pravi, da so bili to aktivni člani v letu 2014, kar je za skoraj 5% nad slovenskim povprečjem. Tudi prireditvena dejavnost, tako za odrasle kot za otroke, je krepko nad slovenskim povprečjem. Zagotovo sem štejemo tudi področje do-moznanstva, kjer je bila skozi zgodovino naša knjižnica nadpovprečna, tako pri domoznanskih predavanjih kot z izdajateljskim delom, kar je bolj izjema kot pravilo, sploh pa v takšnih manjših knjižnicah, kot je naša. Knjižnica Laško je izdala oba Laška zbornika, Znane Laščane, zdaj knjigo o knjižnici in je poleg tega sodelovala pri nekaterih pomembnih knjižnih publikacijah z našega področja. Glede na našo velikost izstopamo tudi v tem, da kar precej pozornosti namenjamo stroki, kvaliteti pri nabavi in naših dejavnostih, da se tudi precej vljučujemo v stroko na državni ravni in da po svojih močeh in znanjih želimo sooblikovati razvoj knjižničarske dejavnosti pri nas. Omenili ste močno tradicijo do-moznanstva. Kako pomembno je to področje za knjižnico in lokalno skupnost? Domoznanstvo je ena izmed naših zakonsko določenih nalog, se pa knjižnice različno usmerjamo pri tem, čemu dajemo poudarek. Do zdaj smo nekoliko manj pozornosti posvečali pridobivanju, zbiranju domoznanskega gradiva, ampak to do neke mere tudi zato, ker tega gradiva, predvsem kakšnega obsežnejšega in tehtnejšega, ni veliko ali ga praktično ni. Z vsemi izdajami knjig in predavanji je knjižnica v precejšnji meri pokrila primanjkljaj na tem področju. Domoznan-stvo postaja v zadnjem času pomembno tudi v e-okolju. Knjižnice imamo kar nekaj tovrstnih projektov - naj omenim Digitalno knjižnico Slovenije dLib.si, Kamro, spletni portal, kamor vnašamo domoznanske vsebine, in spletni biografski leksikon pomembnih osebnosti z naših območij. Knjižnica si prizadeva imeti povezovalno funkcijo na domoznanskem področju tako z nagovarjanjem domačinov in drugih predavateljev, ki imajo o naših krajih kaj zanimivega povedati, kot pri kakšnih izdajah, publikacijah, sodelovanju z različnimi društvi, posamezniki, ki delujejo na tem področju. Skozi zgodovino delovanja knjižnice se je izkazalo, da je domoznanstvo nekaj, s čimer se prebivalci v našem okolju lahko zelo dobro poistovetijo. Te dejavnosti so bile pri nas vedno lepo sprejete in obiskane, tudi ustanovitelj in financer, torej Občina Laško, pričakuje aktivnost in uspešnost na tem področju, ker je za občino kot vodjo razvoja lokalnega okolja tudi pomembna ta plat - da z različnih vidikov spoznavamo naše okolje in zgodovino. Zagotovo je bilo domoznanstvo zelo pomembno področje za knjižnico in tudi v prihodnje ga želimo v takšni meri izvajati še naprej. Nika Košak Foto: Boštjan Colarič Predstavitev knjige o knjižnici v Kulturnem centru V februarski številki biltena smo napovedali izid knjige o 40-letnem rednem delovanju Knjižnice Laško z naslovom Premišljena hiša z veliko domišljije in na kratko spregovorili o njeni vsebini. Knjigo pa smo slavnostno predstavili v petek, 27. februarja, v Kulturnem centru Laško. Osrednja govornika na prireditvi 24 sta bila prof. dr. Tomo Korošec, častni občan Občine Laško, in znana bibliotekarska strokovnjakinja dr. Silva Novl-jan. Z besedami zahvale za knjigo in razmisleki o knjižnični dejavnosti sta polno dvorano obiskovalcev pozdravila župan Občine Laško, g. Franc Zdolšek, in Občine Radeče, g. Tomaž Režun. V osrednjem delu večera pa se je gospa Jožica Hafner, arhivistka na TV Slovenija, pogovarjala z urednikoma zbornika, Metko Kovačič, dolgoletno direktorico knjižnice, ki je s svojo strokovnostjo, odgovornostjo in predanim delom pripeljala zavod do visokega nivoja, in zdajšnjim direktorjem Matejem Jazbinškom. Beseda je tekla o nagibih za pisanje knjige, o njenem nastajanju, prizadevanjih pišočih, predvsem pa o vsebini in namenu knjige. V programu smo prisluhnili tudi izbrani glasbi Petra Napreta (violina), Janje Br-lec (citre) in Lare Hrastnik (harfa), skozi knjižnica prireditev pa nas je z vodenjem popeljala ga. Jožica Škorja. Večer je bil lep, poln topline, čestitk in zavedanja, da je Knjižnica Laško v preteklih letih odlično opravljala svoje poslanstvo in da ima dobre temelje za prihodnje kakovostno delo. Prijetno druženje se je nadaljevalo v avli in tako na lep način zaokrožilo proslavitev izida knjige, na katero smo v knjižnici ponosni. Ob tej priložnosti vas vse obiskovalce knjižnice, pa tudi druge občane, ki ste z našim zavodom na kakršen koli način povezani ali pa ste bili v preteklosti, vabimo, da si zagotovite svoj izvod knjige, ki je pomemben dokument o 40-letnem delovanju naše ustanove, s krajšim prispevkom pa tudi o starejši zgodovini knjižničarstva v občini Laško. V publikaciji ste mogoče celo omenjeni ali pa se boste našli na eni izmed 450 fotografij iz delovanja knjižnice, predvsem prireditev. Knjigo, ki je po mnenju naših občanov in strokovne javnosti zelo zanimiva, raznolika in lepa, lahko kupite v knjižnici po ceni 15 eur. Avtorji smo jo napisali in uredili brezplačno, stroške tiska in oblikovanja je v večinskem deležu plačala Občina Laško, z nakupom pa nam boste pomagali pokriti še del preostalih stroškov. Simbolično pa boste pokazali tudi, da se zavedate pomena našega delovanja. Matej Jazbinšek Tudi člani knjižnice finančno podpirate naše delovanje_ Razvejane storitve splošnih knjižnic, od nabave in izposoje knjižničnega gradiva, bibliopedagoške, informacijske, prireditvene in domoznanske dejavnosti ter še marsikaj, kar knjižnice počne- mo, so javna storitev. Določene so z zakonom, namenjene vsem občanom in financirane iz javnih sredstev, ki pa jih ni nikdar dovolj in se moramo zanje vedno boriti. Poleg tega lahko knjižnica od svojih članov pridobiva tudi denar od članarin, zamudnin ipd. V teh težkih časih se proračunska sredstva krčijo, s strani naših obiskovalcev pa imamo večkrat težave s plačili. Zato bi radi apelirali na vas ter na vaš odnos do knjižnice kot ustanove in do njenih storitev. Seveda smo hvaležni vsem, ki s svojim bolj ali manj rednim obiskovanjem knjižnice krepite pomen naše dejavnosti. Radi pa bi poudarili še, da s podaljšanim članstvom in plačano članarino, ki za zaposlenega ne znaša niti polovico zneska, potrebnega za nakup ene same knjige, do neke mere vendarle podpirate naše delovanje. V zaostreni finančni situaciji pa nam vsak dodaten evro pride prav. Zato prijazno prosimo vse, ki imate do knjižnice morda kakšne neporavnane obveznosti, da jih čim prej poravnate. Občasno pa naletimo na uporabnike, ki se izogibajo plačilu članarin in zamudnin ali pa si neupravičeno podaljšujejo rok izposoje gradiva in s tem slabijo delovanje knjižnice. To je nedopustno, še posebej, ker gre po navadi za ljudi, ki niso finančno ogroženi. Tiste, ki uporabljate samo kakšno izmed naših storitev, npr. obiskujete prireditve, pa vabimo, da se včlanite v naše knjižnice. Prav tako vabimo k vpisu in obiskovanju knjižnice, ki je odprta in namenjena vsem prebivalcem območja, tudi vse občane. S tem boste podprli naša prizadevanja, da bo knjižnica kljub zaostrenim finančnim pogojem dobro delovala še naprej. Matej Jazbinšek Zaključek Bralne značke za odrasle s pisateljem Tonetom Peršakom V aprilu praznujemo Andersenov dan knjig za otroke, slovenske dneve knjige in svetovni dan knjige, v naši knjižnici in enotah pa se izteka 7. sezona Bralne značke za odrasle. Z njo promoviramo kvalitetne knjige domačih in tujih avtorjev ter želimo doseči rast izposoje domačih del in izboljševati poznavanje slovenskih avtorjev. Ob slovenskih dnevih knjige bomo v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri v laški knjižnici gostili pisatelja Toneta Peršaka, po izobrazbi gledališkega režiserja in literarnega komparativista, ki je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev (200103) in Slovenskega centra Pen (2005-09). Bil je soavtor t. i. pisateljske ustave, deloval je v Demosu, bil poslanec skupščine RS oz. državnega zbora in član ustavne komisije za pripravo ustave RS 1991 ter soustanovitelj in predsednik Demokratske stranke Slovenije. Več kot deset let je bil župan Občine Trzin, zdaj pa deluje v vodstvu ministrstva za kulturo. Deloval je tudi kot kritik in gledališki režiser, na AGRFT je bil zaposlen kot docent za gledališko režijo. Piše kratko prozo, romane, radijske in gledališke igre ter eseje. Prejel je nagrado Borštnikovega srečanja za gledališko publicistiko in več nagrad na literarnih natečajih. Osrednji del pogovora bo namenjen Peršakovemu zadnjemu romanu Usedline, ki je bil nominiran za nagrado kresnik in je tudi vključen v seznam letošnje bralne značke. Gre za avtobiografski roman o njegovem najzgodnejšem otroštvu in mladosti, prežet z zaznamo-vanostjo, bolečino pa tudi oblikovanjem lastne identitete in življenjskega smisla. Pogovarjali se bomo še o njegovem drugem literarnem in publicističnem delu, njegovih številnih funkcijah ter širšem družbenem in kulturnem stanju pri nas. Prijazno vabljeni, tako sodelujoči pri bralni znački, kot tudi vsi obiskovalci naših prireditev, saj bo pri nas v gosteh priznan pisatelj, kulturnik in pomemben Slovenec. Gabrijela Pirš Razstava Knjigoveštvo skozi čas Od 15. marca do 15. aprila je prostore knjižnice v Laškem krasila imenitna razstava Knjigoveštvo skozi čas. Njen avtor je tudi v tujini poznani umetniški restavrator in knjigovez Igor Kužnik, ki se ukvarja z restavriranjem in konzerviranjem knjig, izdelavo specialnih kn-jigoveških izdelkov, ročno izdelavo papirja, kaligrafijo in še čim. V vitrinah je bilo razstavljeno staro ročno knjigo-veško orodje, materiali, ki se uporabljajo v knjigoveštvu ter različne knjigoveške in tiskarske tehnike. Poleg tega so nas navdušili tudi številni izdelki, nastali v restavratorjevi delavnici: različni kodeksi in miniaturne knjige, ročno izdelani fo-toalbumi, knjige in mape ter ročno izde- 25 knjiznica/domoznanska kamra lane šatulje. Izpostavimo samo repliko faksimil Brižinskih spomenikov, minia-turko o Valvasorju in miniaturko koledarčka iz l. 1415. V torek, 31. marca, je Igor Kužnik izvedel tudi voden ogled s krajšim predavanjem, ki mu je sledil praktični prikaz šivanja knjige in izdelave platnice, pri čemer je sodelovalo tudi nekaj obiskovalcev. Po razstavi, na katero smo ponosni, da smo jo gostili v naši knjižnici, smo popeljali tudi veliko predšolskih otrok in učencev. Upamo, da bomo z g. Kuž-nikom še kdaj sodelovali in pripravili kakšno zanimivo delavnico za naše obiskovalce. Gabrijela Pirš Računalniški tečaj za starejše v Knjižnici Laško_ V marcu smo v laški knjižnici pripravili dva začetna računalniška tečaja za starejše. Spoznavali smo osnove računalnika in dela v okolju Windows, program za pisanje Word, spletno stran knjižnice in nekatere povezave, s pomočjo katerih lahko najdemo razne nasvete in koristne informacije. Nekaj vtisov je zapisala udeleženka gospa Irena Flis: »Ja, res sem zadovoljna s tečajem, s pristopom, načinom podajanja novih informacij, s prijaznostjo in pogoji dela. Res, da sem že prej bila na tečaju tudi v Hiši generacij, vendar znanja ni nikoli preveč. Sploh mi starejši ga mora- mo večkrat obnavljati. Hvala vam, da nam omogočate tovrstno izobraževanje. Priporočam ga vsem, ki jih delo na računalniku veseli. Pridobili boste ogromno novega znanja in informacij.« Prijazno vas vabimo tudi k nadaljevalnemu računalniškemu tečaju. Prijavite se lahko v Knjižnici Laško na tel. številki 734 4304 ali po e-pošti: info@ knjiznica-lasko.si. O pričetku tečaja vas bomo obvestili takoj, ko bo zadosti prijav. ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Spomini in legende, povezani s Humom_ Hum s svojo mikavnostjo, pa tudi nemilostjo, je večkrat vplival na to, da so se zgodbe ljudi, ki so živeli ob njegovem vznožju, odvile drugače, kot bi se sicer. Poleg tega je s svojimi posebnostmi in skritimi kotički že od nekdaj v ljudeh prebujal domišljijo in porodil zamisli o njegovem vulkanskem izvoru, ideje o postavitvi koče in poseku gozda ali pa je bil navdih za legendo o Divjem farovžu. Ena najbolj tragičnih zgodb na pobočjih Huma se je dogodila 9. aprila 1950. Željko Hudohmet, 13-leten fant, je na VOi. _T__jm t - i^El Veliko noč, ko je v stenah nad Divjim fa-rovžem želel utrgati avrikelj za izbranko svojega srca, Eriko Drofenik, omahnil in se pri padcu v globino tako poškodoval, da je čez tri dni, 12. 4. 1950, umrl. O nesreči še vedno pričuje napis na njegovem grobu na laškem pokopališču: »Planinska roža kriva s teboj odšla v pokop.« in osmrtnica v Celjskem tedniku z dne 22. 4. 1950. Legenda o Divjem farovžu (v skrajšani obliki) pa pravi, da je bil na mestu, kjer je danes jama, nekoč farovž. V njem je živel župnik z ženo in hčerko, ko je prišla prepoved iz Rima, da se duhovniki ne smejo ženiti, že poročeni pa ne več živeti pri svojih družinah. Humski župnik pa se je na to požvižgal, dokler mu ni zmanjkalo živeža. Ko je odšel v trg poizvedet, kaj se dogaja, ga je vikar obvestil, da je izobčen iz katoliške cerkve. Ves nesrečen je na poti domov »Divji farovž« . Foto: Boris Vrabec Pogled iz »Divjega farovža«. Foto: Andrej Gobec srečal tujca v lovski obleki in žarečih oči. Ko mu je župnik razodel svojo žalostno zgodbo, mu je le-ta predložil: »Jaz sem zelo bogat. Dam vam zlata, da boste z njim napolnili tri kadi, če mi daste svojo hčer za ženo.« Župniku se je zdela ta ponudba zelo vabljiva, čeprav je že takoj razmišljal, da temu tujcu ne bi dal svoje hčerke za ženo. Vseeno pa sta se dogovorila, da bo menjava na kresni večer in da bo tujec zlato poslal vnaprej. Ko pa je na kresni večer potrkal na župnikovo okno in zahteval obljubljeno mu ženo, mu je župnik odgovoril, da so hčerko ugrabili roparji. Tujec je takoj začutil, da je to prevara, zabrlizgal je na svojo piščal in iz gozda so začeli prihajati njegovi tovariši - hudiči. Tedaj je župnik uvidel, s kom je sklenil kupčijo. Pred vragom je padel na kolena in prosil boga in vse svetnike na pomoč. Tedaj pa je v zemeljskih globinah silovito zagrmelo, hrib se je stresel, farovž pa se je s prebivalci in zlatom vred pogreznil v zemeljske globine. Naslednjič pa o starih upodobitvah in razglednicah Laškega z motivom Huma. Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s Knjižnico Laško. 26 album laškega/kultura PEVKE ŽPZ NA SREČANJU ŽENSKIH PEVSKIH ZBOROV V SLOVENSKIH KONJICAH ALBUM LAŠKEGA Laški gasilci leta 1953 Člani Prostovoljnega gasilskega društva Laško, ki ima letos 145 let, so se leta 1953 udeležili republiškega tekmovanja v Šoštanju. Udeleženci od leve: Franc Paj (šofer), Alojz Vale, Jože Seme, Lenči Mlakar, Rudi Cestnik, Albina Knez, Franc Puh (s kapo), Karel Križnik, Dora Mlakar (por. Križnik), Franc Kolšek, Anica Kolšek in Franc Flander. Prispeval: Janez Kolšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Na »črni petek, 13.« v marcu smo se pevke Društva ŽPZ Laško udeležile tradicionalnega, že kar 40. po vrsti, srečanja ženskih pevskih zborov v Slovenskih Konjicah, ki pa je bil vse prej kot črn. Bil je vesel, pevsko obarvan čudovit marčevski večer. Srečanje, ki bi ga lahko imenovali kar »ženske za ženske«, vsako leto v mesecu marcu priredijo pevke iz Konjic. Kako tudi ne bi, saj v tem pomladnem mesecu ženske praznujemo kar dva praznika. Na letošnjem srečanju je sodelovalo 11 ženskih pevskih zborov iz cele Slovenije, celo iz Ajdovščine so se pripeljale na druženje. GODBENI VETERANI TUDI V LAŠKEM V vse bolj živahnem delovanju starejše populacije v t. i. III. življenskem obdobju, je moč opaziti tudi veteransko gibanje v slovenskem godbeništvu. Pri Zvezi slovenskih godb deluje sedaj že sedem godb veteranov po posameznih regijskih območjih Slovenije. Pri vseh teh veteranskih godbah se velja vprašati, kaj je tisto, kar nas združuje? Morda je to vitalnost, najverjetneje pa predvsem veselje do muziciranja in družabnega življenja v družbi svojih sočlanic in sočlanov. Godba veteranov GAMBRINUS LAŠKO je začela z delovanjem 23. 3. 2015, ko smo se godbeniki na pobudo Ivana Medveda - »Medota« in Jožeta Ojsterška sešli na prvi vaji, ki je potekala v prostorih Glasbene šole Laško - Radeče. Sedež godbe je v Laškem in zajema godbene veterane iz krajev celjske regije - Celja, Štor, Šentjurja, Radeč, Zidanega Mosta, Laškega, Svetine in Vrha nad Laškim. Spodbudo pri ustanavljanju nam je nudila lokalna skupnost, in sicer Občina Laško, STIK Laško, Zveza kulturnih društev Možnar Laško, JSKD OI Laško in Glasbena šola Laško - Rade- Me, pevke iz Laškega, se povabilu na srečanje že vrsto let zelo rade odzovemo, saj organizatorke resnično poskrbijo za čudovit, s pesmijo prežet večer in druženje. Vsako leto, ko se posamezno predstavijo vsi zbori, se uradni del konča s skupno pesmijo, kjer iz naših grl zadoni čudovita pesem, ki jo zapojemo prav vse sodelujoče. Zabava se nadaljuje v bližnjem gostišču, kjer se ob jedači, pijači in plesu še malo poveselimo, seveda pa tudi tam ne manjka petja - kakšni zbori bi pa bili, če ne bi peli! Naš zbor v letošnjem letu čaka še več nastopov, druženj in tudi jubilejev. Začne se že v aprilu, ko naša zborovodkinja, gospa Vida Bukovac, v Narodnem domu v Celju praznuje svoj osebni častitljiv jubilej, za kar ji ob tej priložnosti iskreno čestitamo in se ji hkrati zahvaljujemo za njeno požrtvovalnost. Brez nje naš zbor ne bi bil to, kar je. V mesecu maju, mesecu ljubezni, pa pevke v Kulturnem centru Laško prirejamo letni koncert ob 35. obletnici delovanja zbora, zato 22. 5. 2015 ob 19.30 prav prisrčno vabljeni vsi ljubitelji petja. Obljubimo, da vam ne bo žal in da se vam bo ta večer še za dolgo vtisnil v spomin. Mateja Ben Ali, foto: Verena Ribič če, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo. Informacija o ustanovitvi je bila podana tudi na občnih zborih godb, od koder prihajajo člani. Pri Godbi veteranov GAMBRINUS LAŠKO smo si poleg rednih vaj zastavili tudi plan pomembnejših nastopov v letošnjem letu. Program predvidenih nastopov je sledeč: 6. junij 2015 »Živ-žav« na laškem sejmu, 19. julij »Ohcet po stari šegi« 27 kultura PRIHAJAJOČA RAZSTAVA LAŠKIH LIKOVNIKOV V poeziji, glasbi in plesu so nastajala dela članov Likovnega društva Laško, ki jih bomo razstavili 12. 5. 2015, ob 18. uri, v Kulturnem centru Laško. Veselilo nas bo, če se nam na zanimivem dogodku pridružite. LD Laško na prireditvi Pivo cvetje Laško, v septembru »Anzekov pohod« in druženje godb na Svetini, 26. september 9. festival veteranskih godb Slovenije v Mengšu, v začetku oktobra županova trgatev na Občini Laško in decembra novoletno druženje. V svojem repertoarju pa bomo imeli tudi skladbe za drugačno nastopanje in še, in še, kolikor bo volje in interesa za nastope. Vabljeni, da prisluhnete Godbi veteranov GAMBRINUS LAŠKO - sedmi slovenski veteranski godbi. Jože Ojsteršek Foto: Jaka Teršek KD TROBNI DOL Bil je dan pustnih norčij_ V letošnje pustne aktivnosti so se s strani Kulturnega društva Trobni Dol s svojo jato vključili tudi »Pingvini iz Trob- * I _ ^ ' nega Dola«, ki so se pridružili ostalim »preganjalcem zime«. To so hibridna in posebej udomačena vrsta pingvinov, ki se je iz svoje pradomovine Madagaskarja razvila in prilagodila na življenje v naših krajih in naših razmerah, saj so odporni na vse vremensko klimatske razmere in letne čase. So izredno vzdržljivi, trpežni in nezahtevni, hkrati pa zaradi visoke umske razvitosti ter inteligence imuni na vse družbeno politične turbulence, slabe gospodarske razmere, krize, predvsem pa na vse vrste pomanjkanja, kot so delo, denar, zdravje, zdrava pamet, itd. Glede na vse te odlike so v današnjih neprijaznih časih upravičeno prepoznani KD MIKLAVŽ O delu kulturnega društva Miklavž v letu 2014 Delovanje društva kot celote je zbor članov KD Miklavž obravnaval 31. 1. 2015. Prisotni smo ugotavljali, da je bilo leto 2014 zares prelomno, ne samo zaradi številnih visokih obletnic, ki smo jih v avgustu praznovali, ampak predvsem 28 za bitja prihodnosti, česar se tudi zavedajo, zato dobro skrbijo za svoj naraščaj, ki se je za nekaj nadobudnih pingvinčkov povečal celo na samih pustnih nastopih, pri čemer je bila izvalitev mladičev iz posebnih pingvinovih jajc prava atrakcija. Ta mladi rod pa ima jasno vizijo in pomembno nalogo potegniti deželo iz krize in ustvariti nov, lepši, prijaznejši in boljši jutrišnji svet. Tako so se ob nedavnem pustovanju pingvini iz Trobnega Dola udeležili velike pustne povorke v Laškem, več pustnih prireditev v Celju, Šentjurju, Dobju in manjših okoliških krajih, kjer so vsepovsod pobirali nagrade za izvirne ideje in maske ter bili deležni številnih pohval, odobravanj in aplavzov. Marija Oprešnik Pomladno praznovanje v Trobnem Dolu_ Mesec marec poleg pomladi prinaša tudi dva lepa ženska praznika, to sta 8. marec - mednarodni dan žena in 25. marec - materinski dan. Če pa upoštevamo še 10. marec - dan mučenikov, je razlogov za praznovanje tako z ženske kakor z moške strani več kot dovolj. Tudi pri Kulturnem društvu Trobni Dol se ti prazniki vsako leto primerno obeležijo s skupno proslavo. Letos je bila zaradi vse težjih razmer delovanja kulturnih društev zaradi staranja generacij, ki so nekoč znale in hotele pokazati svoje znanje. Pri tem je mišljena predvsem skupina za obujanje in ohranjanje starih običajev na podeželju. Pri pripravi razstave o 110-letnem delu kulturnega društva kot tudi 130-letnici šole v Lažišah je bilo toliko materiala, da za sedanje delo sekcij skoraj ni bilo prostora. Poleg tega smo se spomnili 160-letnice od prihoda gospo- prireditev 20. marca 2015 v kulturnem domu v Trobnem Dolu. V bogatem kulturnem programu so nastopili najmlajši z recitacijami, petjem, plesom in igranjem ter kratko otroško igrico z naslovom Pikapolonica išče mamico. Dramska skupina pa je za to priložnost pripravila kratek, šaljiv skeč Potujoča trgovina, v katerem je predstavila današnjo novo obliko trgovinske dejavnosti, ki je s svojo raznoliko ponudbo in prodajo na terenu aktualna predvsem izven mestnih središč in na podeželju. Na proslavi so kot gostje sodelovali tudi pevci iz Šentruperta, ki so zapeli dve pesmi. Prireditev, ki so se je v polnem številu udeležili krajani Trobnega Dola, Curnov-ca in okolice, se je nadaljevala z zakusko in družabnim večerom, kjer ni manjkalo dobre volje ter prijetnega vzdušja pozno v noč. Marija Oprešnik Foto: Jasmina Salobir da župnika Dragotina Ferdinanda Ripšla, ki je živel pri nas od leta 1854 do 1859, v tem času pa nam je ohranil toliko zanimivega z vpisom običajev v kroniko sv. Miklavža. Pri nas smo praznovali tudi 30 let delovanja Etno odbora Jureta Krašov-ca Možnar Laško, kar je verjetno ostalo mnogim v lepem spominu. Na koncu pa je prišla na vrsto tudi analiza dela v kulturnem društvu. Vodstvo je pred dvema letoma sprejela mlada ekipa, od ka- kultura tere smo veliko pričakovali. Morda smo se preveč veselili, da bo odslej vse lažje. Kljub pomoči ostalih članov je vodstvo obupalo in tik pred zborom članov podalo svoj nepreklicni odstop. Spet je bilo vse na začetku in odvisno od dobre volje starejših, ki vedo kaj kulturno društvo pomeni za kraj. Delovanje društva je bilo usmerjeno predvsem v delo, ki je določeno v statutu, vendar je bilo leto 2014 zares specifično prav zaradi praznovanja obletnic. Pevski zbor deluje v standardni obliki (trenutno je 12 pevcev, ki redno hodijo na vaje). Vodi ga prof. Mojca LUKMAR. Zbor je sodeloval na praznovanju materinskega dne, na reviji pevskih zborov v KC Laško, poleg tega je zbor pripravil samostojni koncert v tednu ljubiteljske kulture, ki je bila vzpodbujena s strani JSKD Slovenije. KD JURKLOŠTER Jurkloštrski kulturni utrip_ Novo leto se je v našem društvu začelo delovno. Že januarja smo, takoj po ponovitvi igre Babji žur, začeli s pripravami in potem na predvečer kulturnega praznika tudi izvedli 3. kulturni večer. Na večeru so se predstavili različni domači kulturni izvajalci, tako otroci iz šole in vrtca kot tudi recitatorji mladinske gledališke skupine, ljubiteljski pesniki, instrumentalisti in pevci. Tako je bilo v dogajanje zajetih več zvrsti, kar je doprineslo k pestrosti dogodka. Po končanem kulturnem programu so se nastopajoči in obiskovalci družili ob prigizkih, pa tudi grla niso os- KD SVOBODA Kulturni praznik v Zidanem Mostu KD Svoboda sledi svoji tradiciji in tako so se člani tudi letos ob kulturnem prazniku potrudili in pripravili proslavo z naslovom Prešernove muze. Sam France Prešeren nas je popeljal v svoj čas in predstavil posamezne ženske, katere so imele nanj močan vpliv. Dramska skupina je v preteklem letu delovala z nastopi Burke o jezičnem doktorju, ki je bila predstavljena tako v TLK kot na praznovanju obletnice KD. Obujanje starih običajev - bila so kre-sovanja, sodelovali smo na paradi PIVO CVETJE, kjer je naša skupina prikazala peko domačih dobrot iz kmečke peči. Mladi smo v Šmiklavžu organizirali Valentinov ples, pripravili otroški pro- tala suha, za kar je poskrbelo naše društvo. Skupaj smo preživeli lep večer in dostojno obeležili slovenski kulturni praznik. Člani gledališke skupine smo v nadaljevanju meseca februarja odšli na gostovanja in zaigrali na odrih izven našega kraja. Marca smo se udeležili tudi revije odraslih gledaliških skupin v Laškem. Nasmejali smo mnoge obiskovalce in bili zadovoljni z odzivom. Na pepelnično sredo smo po stari navadi pokopavali pusta. Obiskali smo veliko domačij, a še vedno ne vseh, saj je popoldne prekratko za toliko obiskov. V poznih večernih urah smo pusta tudi zažgali in z njim vse neumnosti preteklega leta. Vsem krajanom se zhvaljujemo za prejete dobrote za sedmino. Po zboru članov, ki smo ga izvedli v prvi polovici marca, pa so se člani otroške folklorne skupine pripravljali in udeležili revije otroških folklornih skupin v Laškem in se tudi tam predstavili z izvirno predstavitvijo kulturne dediščine. Vmes so seveda nastopali še v domačem kraju. gram za srečanje osnovnošolcev in srečanje članov KD ob zaključku leta. Za leto 2015 želimo obnoviti članstvo za vse redne člane in vabimo vse, ki vas veseli takšno sodelovanje, da se nam pridružite in skupaj lahko ustvarimo marsikaj lepega na vseh področjih. Zato ne čakajte, oglasite se na šoli Lažiše in skupaj bomo našli to, kar vas mogoče veseli ali lahko kulturno zadovolji (pokličite tel. 031 200 433)! Na koncu naj se vsem sodelujočim tako iz društva kot ostalih v občini ali sosednjih društev najlepše zahvalimo za razumevanje. Posebej še zahvala vsem članom IO in NO za njihovo delo in pomoč. Predsedniku Juriju AŠKERCU pa želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu! KD Miklavž Največ časa smo namenili pripravam na našo vsakoletno prireditev Marca praznujemo. Tudi letos je prireditev minila v veselem razpoloženju, zlasti starši so razneženi občudovali svoje malčice in malčke, ki so jim pokazali najlepše, kar znajo. Poleg otrok iz vrtca in šole, s katerimi je sodelovala tudi članica gledališke skupine, so nastopili tudi člani Društva mladih, Fantje z vseh hribov, moški pevski zbor in posebej tudi otroška folklorna skupina. V goste je prišla tudi Vesela Rozika, ki nas je nasmejala s svojimi domislicami. Po proslavi se je druženje nadaljevalo ob hrani in pijači ter poskočnih ritmih, ki so zveneli v zgodnje jutranje ure. Finančno sta prireditev podprli tako Občina Laško kot Krajevna skupnost Jurklošter, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Veseli nas, da so naše prireditve dobro obiskane in da imamo v kraju ljudi, ki jim ni žal časa in energije za delovanje v korist vseh nas. Ponosni pa smo tudi na dvorano in na dejstvo, da ne sameva. Magda Stopinšek Skozi Prešernovo poezijo so nas popeljali odlični recitatorji. Dogajanje na odru so popestrili najmlajši člani KD in prijetni zvoki harmonike, flavt in kitar, ki so jih izvabili učenci glasbenih šol ter vedno dobrodošel Mešani pevski zbor Spev. Vsem nastopajočim iskrena hvala in upam na nadaljnje sodelovanje, da sku- paj oblikujemo kulturno podobo našega kraja. 29 kultura Dan žena in čudežna cvetlica Meri-li-en v Zidanem Mostu_ Pod okriljem KD Svoboda že vrsto let deluje gledališka skupina. Letos smo se odločili, da z najmlajšimi člani uprizorimo gledališko predstavo za otroke Čudežna cvetlica Meri-li-en. Premiera se je zgodila 8.marca. Tako so se otroci lahko z igrivostjo na odru zahvalili in čestitali za praznik svojim mamam, tetam, babicam ... Trema, ki se je kazala med otroki pred predstavo, je izginila, ko se je dvignila zavesa. Kot profesionalni igralci so sproščeno odigrali pravljico o neubog ljivi in nergaški deklici Katki, ki se s pomočjo živali v gozdu in čudežne cvetlice spremeni v prijazno in veselo dekletce. S postavitvijo razstave »Naših 30 let« v Muzeju Laško sredi marca, ki odstira predstavitev društev, skupin in Etno odbora Jureta Krašovca Možnar pri oživljanju in predstavljanju žive dediščine Laškega in njegove okolice s prikazi starih ljudskih šeg in delovnih opravil skozi 30-letno delovanje, smo pri Zvezi kulturnih društev občine Laško Možnar skleni- Premiera je čudovito uspela in tako smo se z veseljem odzvali vabilu KD Vrhovo in tam 21. 3. ponovno odigrali. Tako dobro pripravljeni smo nastopili tudi na območnem srečanju gledaliških skupin v Radečah 28. 3., kjer nas je ocenjeval gledališki igralec Gorazd Žilavec. li obeleževanje 30-letnega jubileja. Razstava je bila odprta do 6. aprila. Nekaj dni po njej pa je Zveza kulturnih društev občine Laško Možnar s Skupščino, ki je bila 16. marca v dvorani Kozolec na Slogih v Tevčah pri Laškem zaokrožila svojo pot še uradno. Predstavniki iz trinajstih kulturnih in drugih društev laške občine ter Kot najmlajša skupina smo si prislužili vse pohvale in spodbudo z njegove strani. Iskreno se zahvaljujem vsem staršem za pomoč, potrpljenje in dobro voljo. Zahvaljujem se tudi KS Zidani Most, ki nam je prijazno odstopila toplo dvorano v času vaj. Dragim igralcem pa želim, da bi jim izkušnje, ki jih pridobivajo na odru, koristile kasneje v odraslem življenju. Kadar nam zmanjka volje in energije, poiščimo v sebi tisto otroško iskrivost, preberimo kakšno pravljico in svet se bo za trenutek čudežno polepšal. Urška Zupanc, podpredsednica KD Svoboda Ob imenovanju za častnega predsednika sta si čestitala Ivan Medved in Vlado Marot Zafante in dekleta Organizacijski odbor 51. prireditve Pivo&Cvetje in ZKD občine Laško »MOŽNAR« pripravljata in organizirata » Oheet po Stari šegi« v okviru 51. prireditve Pivo&Cvetje. Za njeno izvedbo iščemo nov, 47. par, ki bi se želel poročiti na omenjeni prireditvi, in sicer: v nedeljo, 19. julija 2015 v Laškem. Pari, ki se imate namen poročiti, prijavite se! Zadnji rok za prijavo je 30. april 2015. Izbor para opravi ZKD občine Laško »Možnar« na podlagi izoblikovanih kriterijev. Prijavite se na posebnem obrazcu, ki ga dobite osebno ali ga vam po navadni oz. e-pošti pošlje ZKD občine Laško »Možnar«, če jih pokličete po telefonu na številko: 030 659 374 ali jim posredujete vaše želje na e-naslov: ohcetpc@gmail.com. Izpolnjeni obrazec oddate v zaprti kuverti, oz. pošljete na naslov: ZKD občine Laško »Možnar«, Trg svobode 6, Laško, s pripisom »Za ohcet - ne odpiraj«. Lansko ohcet so omogočili: Zlatarstvo Milan Gajšek s. p. iz Šentjurja, Pivovarna Laško d. d., Občina Laško, THERMANA d. d. Laško, KOMPTUR d. o. o. Celje, Kmetijska zadruga Laško z. o. o., Penzion Pago d. o. o. Laško, Šiviljstvo Unikat - Stanka JURGELJ s. p., ZLATI REZ - Janez BENEDEK, JZ STIK Laško, Monting SK d. o. o., EEA Danijel Medved s. p. Laško, Demit d. o. o., Picerija Špica - Jože SADAR s. p. Laško, Cvetličarna in darilni butik PROTEA Bojana Deželak s. p., Gostilna ČATER Sabina Ča-ter s. p., Gostinstvo HOCHKRAUT Danijel Hochkraut s. p., JZ Knjižnica Laško, Komunala Laško d. o. o., ENGROTUŠ d. d. Celje, Turistično društvo Laško, Turistična kmetija Koz-mus iz Paneč, Lekarna Cizej, OPTIKA Damjan Poljanšek s. p., Frizerski atelje BRIGITA Brigita Veber s. p. Laško, gostinstvo Pavus Marko Pavčnik s. p., Terme resort d. o. o., Gostilna Bezgovšek Denis Bezgovšek s. p., KUD Lipa Rečica, KS Rečica, KS Šentrupert, Marjanca Deželak, Marica Lesjak, Foto Fleš Maja Štih s. p. in ZKD občine Laško »Možnar«. Vsem iskrena hvala! ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE LAŠKO MOŽNAR IMA NOVO VODSTVO IN ČASTNEGA PREDSEDNIKA 30 tVJOJ till?371 kultura iz dveh javnih zavodov - STIK Laško in OŠ Primoža Trubarja Laško, ki oblikujejo Skupščino Zveze in Programski svet - Etno odbor Jureta Krašovca so najprej sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta, s katerimi se med drugim ureja Status Etno odboru Jureta Krašovca in Zvezi. Obravnavali so tudi predlog pro- grama dela in programskih smernic za leto 2015. Posebej pa je pomembno, da je Skupščina na veliko željo dosedanjega predsednika izvolila novo vodstvo Zveze. Tako je predsednik Zveze postal Ivan Medved, za predsednico Programskega sveta - Etno odbora je bila izvoljena Urša Knez, za tajnico Irena Plevnik in za bla- gajničarko Silvija Oštir. Skupščina in njeni člani so se dosedanjemu, dolgoletnemu predsedniku Vla-du Marotu oddolžili z imenovanjem za prvega častnega predsednika Zveze. Zvezi pa želimo uspešno krmarjenje v novo desetletje. VM MEJNIKI LAŠKEGA PASIJONA Pasijoni so se v Laškem uprizarjali že pred več stoletji in imajo bogato zgodovino. Letos mineva kar 370 let od prve pasijonske procesije, ki se je odvijala na Šmihel, takrat še imenovanem Oljska gora. Pred 80. leti, v 30. letih 20. stoletja, je bilo uprizarjanje Gregorinovega pasi-jona pred kaplanijo znano daleč naokoli in še danes so spomini živi med starejšimi domačini. Pasijon je bil množično obiskan, ljudje so prihajali od blizu in daleč ter prenočevali pod kozolci okoliških kmetij. Letos obeležujemo še 30 let od prve uprizoritve pasijona v povojnem času. Prav ti okrogli mejniki so botrovali k odločitvi, da se Laški pasijon tudi letos ponovno postavi na oder. V zadnjih treh desetletjih so pasijone v Laškem uprizarjali ob večjih, prelomnih dogodkih - v počastitev nove maše, prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in v svetem letu oz. sinodi. Laški pasijon bo v organizaciji Župnije Laško v sodelovanju s KD Koral uprizorjen v mesecu aprilu kar šestkrat. Po pripovedovanju Magdalene Hrastnik, scenaristke in režiserke Laškega pasijona, s katero smo se pogovarjali še pred premiero pasijona v začetku aprila, je prvi scenarij zanj napisala Ljudmila Treven, roj. Turnšek. »Prebrale smo vse, kar se je na tem področju dalo dobiti, tudi Škofjeloški pasijon, ki še ni bil tran-skribiran. Nikakor se v takratni veroučni skupini nismo mogli odločiti za enega izmed njih, zato je že takrat prva scenaristka Ljudmila sledila evangelskim zapisom,« se začetkov spominja Hrastnikova. Takratnim desetim stranem scenarija se je danes pridružilo še najmanj enkrat toliko. Scenarij se je tako z vsako novo uprizoritvijo pasijona spreminjal in bogatil. »Prikazujemo več slik kot smo jih takrat. Pasijon je rastel, predvsem na izraznosti in sporočilnosti za današnji čas in današnjega človeka. Največja sprememba je, da sem vse like iz prologa vključila v cel pasijon - duše, angela, luciferja in smrt. Ti liki imajo v pasijonu izredno sporočilno moč in nagovorijo posameznika,« pojasnjuje Hrastnikova. Že lani je pri Handlovi Ale-luji v živo sodeloval orkester, letos so sodelovanje še poglobili in ga vpletli v celoten pasijon. »Tudi prolog je podprt z glasbo skladatelja Janija Goloba, ki jo je napisal za radijsko izvedbo Škofjeloškega pasijona in nam jo je leta 1996 dovolil uporabiti v prvih dveh slikah (raj in smrt), ki jih imamo še danes iz Škofjeloškega pasijona.« Pasijon je aktualen za vsakega človeka, pravi Hrastnikova in nadaljuje: »Naj bo veren ali neveren, vsak se enkrat sreča z bolečino in trpljenjem, zato lahko v pasijonu vsak človek najde tisto, kar potrebuje in kar ga nagovori.« Aktualnost se vidi tudi v likih duš na Oljski gori, ki trpijo skupaj z Jezusom in trpijo zaradi današnjih največjih težav, pojasnjuje režiserka. »Na drugi strani duše ponazarjajo tudi duše iz naše Hude Jame, ki prosijo Jezusa, naj jih reši bremen, tudi za svoje preganjalce, in on odvzema to bolečino in trpljenje vsake duše. Duše iz hvaležnosti potem potujejo po križevem potu z Jezusom za križem in z njim umrejo na križu ter so nato preko Marijinega lika, skozi njeno milino, odrešene. Hkrati je Marijina roža lilija, ki je ponazorjena tudi v laškem grbu, kar je res zelo lep simbolni pomen.« Laški pasijon bo tudi letos upodobljen v atriju Župnišča Laško, ki uprizoritvi daje poseben čar. Ambient atrija ustvar- jalci pasijona tudi s pridom izkoriščajo. Hrastnikova sicer pravi, da je atrij že sam po sebi tako lep, da ne bi nič primanjkovalo, če scene sploh ne bi bilo. Vendar so tudi letos pripravili in poslikali sceno, ki obogati ambient. Za uprizoritev izkoristijo tudi spodnje in zgornje arkade, ki so »čudoviti prostori za vizualno podobo. S poslikavami razširimo prostor, sploh pa po tem, ko v večeru prižgemo luči, se prostor odpre in razširi,« pojasnjuje Hra-stnikova. Tudi glasba, ki je vsekakor pomemben del pasijona, dobi nove razsežnosti. »Ambient atrija župnišča je zelo akustičen. Je nekakšna resonančna votlina, v kateri se vse sliši čudovito.« Laški pasijon je vstajenjski pasijon, zato je njegova uprizoritev postavljena po Veliki noči. Ima sporočilnost skozi celoten pasijon, ki teži k praznemu grobu in vstajenju. »Zato je mogoče ta vstajenj-ska aleluja res tista, s katero hodijo gledalci domov,« zaključuje Hra-stnikova. Pasijon si lahko do konca aprila ogledate še trikrat, in sicer v petek, 17. aprila, v nedeljo, 19. aprila in v soboto, 25. aprila. V primeru slabega vremena bodo razpisani tudi nadomestni datumi. Vse dodatne informacije so dostopne na spletni strani Župnišča Laško in na Facebook strani Laški pasijon, kjer si lahko ogledate fotografije z letošnjih vaj in s pasijonov prejšnjih let. 31 literarni kotiček Stik Laško, Thermana Laško in Knjižnica Laško smo konec preteklega leta organizirali literarni natečaj na temo pravljice, ki bi govorila o turističnih znamenitostih Laškega, njena glavna protagonista pa bi bila princ Vodomec in Vodna vila. Odziv učencev OŠ Primoža Trubarja Laško in POŠ Debro ter OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice je bil zares velik. Prejeli smo veliko pravljic, ki so jih napisali učenci različne starosti. Nekaj tednov nazaj se je sestala komisija v naslednji sestavi: Janja Urankar Berčon (Stik Laško), Romana Juvan (učiteljica slovenščine), Gabrijela Pirš (Knjižnica Laško) in Nina Pader (Thermana Laško) in določila zmagovalce literarnega natečaja: 1. mesto LJUBEZENSKA PRAVLJICA VODNE VILE ODE IN PRINCA VODOMCA, avtorice Veronika Novakovic, 6.a - Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, mentorica Janja Holcer, 2. mesto VODOMEC IN ODA, avtorice Ane Belej Kovačič, 9. A - Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, mentorica Irena Mlakar, 3. mesto POTOVANJE PRINCA VODOMCA avtoric Ajde Klepej in Sare Sa-kic, 8. a, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško - POŠ DEBRO, mentorica Dragica Brinovec. Pomembno je poudariti, da so zmagovalci pravzaprav vsi, ki so na natečaju sodelovali, zato bodo tudi vsi nagrajeni. Nagrade bosta prispevala STIK Laško in Thermana Laško. Nagrade bodo izročene na proslavi ob dnevu državnosti, ki bo predvidoma 25. junija, ob 11. uri, v Kulturnem centru Laško. V aprilski številki Laškega biltena objavljamo pravljico, ki je bo kriterijih komisije dosegla najvišjo oceno. To je pravljica Veronike Novakovic iz Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice. Nina Pader Ljubezenska pravljica Vodne vile Ode in Princa Vodomca V prelepi kotlini, ob neokrnjenem porečju reke Savinje, je pred nekaj leti živel Princ Vodomec. Njegov dom, Grad Tabor v Laškem, se je že v tistem času ponosno dvigal nad mestnim jedrom Laškega. Kraljestvo princa je bilo obdano z različnimi griči, vzpetinami in hribi, od koder se je razlegal prelep razgled po okoliških krajih. Princ je v zelo mladih letih postal vladar kraljestva, kajti njegov oče je umiral in ni zmogel več sam opravljati svojega poslanstva. Vodomec je bil dobrega srca. Rad je pomagal ljudem v stiski. S svojimi idejami je pomagal rešiti mnoge težave meščanov, zato je bil med ljudmi nadvse priljubljen. Že njegova zunanjost je izkazovala njegovo moč, bistroumnost in odgovornost. Bil je visoke postave. Njegovi kodrasti in temno rjavi lasje, ki si jih je večkrat urejal kar s svojimi nežnimi rokami, so še bolj izžarevali njegovo zunanjo lepoto. Vodomec je imel zelo rad naravo in živali, zato se je večkrat povzpel na Hum in Šmohor ter občudoval lepoto narave. V Rimskih Toplicah, ki se nahajajo nedaleč stran od Vodomčevega kraljestva, pa je na svojem koščku neokrnjene narave tik ob izviru bistre studenčnice pri cerkvici v Lur-du živelo prav posebno dekle. Bila je vila. Vodna vila z imenom Oda. Rodila se je na povsem običajen dan. Ob njenem rojstvu ji je vila rojenica v zibelko položila čudežno moč, s katero je Oda zdravila in ozdravila bolne ljudi. Njeno otroštvo ni bilo ravno srečno, kajti njen oče je umrl še pred njenim rojstvom, mati pa ravno na dan, ko je Oda dopolnila rosnih sedem let. Skrb zanjo sta prevzela teta in njen mož. Kljub vsemu je Oda postala in ostala preprosta deklica, vsem enaka. Njena mirna duša in prijaznost je ljudem nadvse ustrezala, vendar sama ni vzpostavljala pretiranega stika z ljudmi. Najraje je prepevala, se pogovarjala z rastlinami in skrbela za svoj košček narave ter ga negovala. Na prvi dan tradicionalne prireditve Pivo in cvetje, katero so že v tistem času obiskovali ljudje s celega sveta, je usoda posegla v življenji Ode in Vodomca. Vodomec se je odločil, da se bo sprehodil med obiskovalci prireditve. Do mostu, ki povezuje levi in desni breg mestnega jedra, je Vodomca pripeljal njegov zvesti kočijaž s tremi konji. Dogajanje v samem mestu je bilo veselo. Zaljubljeni pari so se sprehajali po romantično okrašenem parku, obiskovali so koncerte pevcev in glasbenih skupin ter pili pivo pod šotori različnih gostincev. Družine z majhnimi otroki so se zabavale na svoj način. Medtem ko so se otroci podili po vrtiljakih, vrteli kolesa sreče in vozili z avtomobilčki, so njihovi starši posedali pri mizah. Okušali so sveže pečene krače in ostale dobrote, narejene izpod spretnih rok okoliških kmečkih gospodinj. Nihče drug, le Princ Vodomec se je sam sprehajal med množico in nemo opazoval vesele ljudi, ki so se s prijatelji in družino zabavali na prireditvi. Kar naenkrat pa se mu je pogled odprl in zagledal je Vodno vilo Odo. Nekaj časa jo je samo opazoval. Ni se mogel nagledati njene lepote, zato je stopil do nje in se ji predstavil. Njuna pogleda sta povedala vse. Rodila se je ljubezen na prvi pogled. Vendar je bila to prepovedana ljubezen, kajti med njunimi sorodniki je vladalo sovraštvo. Razlog zanj je bila zgolj pretirana nevoščljivost. Oda in Vodomec sta se zadržano in z nasmeški na obrazu sprehajala po mestnem jedru in opazovala različne stojnice, polne izdelkov domače obrti. Okušala sta dobrote, za spomin pa je Vodomec Odi podaril srce iz medenega testa. Noč se je počasi prevešala v jutro, zato sta se Oda in Vodomec poslovila in drug drugemu obljubila, da se še srečata. Naslednji dan sta se odločila, da odideta na mirnejši kraj. Odšla sta na Rusko stezo v Rimskih Toplicah. Občudovala sta naravo, živali, brcala kamenčke ter se smejala drug drugemu. Ko sta postala utrujena, sta sedla na hrastov štor ter drug drugemu prepevala pesmi. Ker sta bila oba ljubitelja poezije, se jima je porodila ideja. Obiskala sta doma- čijo enega izmed naših največjih pesnikov, Antona Aškerca. Po ogledu njegove domačije in pokušini ovčjega sira tamkajšnjega kmeta sta se zaljubljenca odpravila domov. Na poti v dolino sta kovala načrte za njuno prihodnost. Sklenila sta, da se bosta v prihajajočih praznikih udeležila prireditve v Kulturnem centru Laško ter raziskovala kulturne in naravne znamenitosti Laškega in Rimskih Toplic. Z ogledom Knjižnice Laško, Knjižnice Rimske Toplice, Muzeja Laško in Pivovarne Laško ter opuščenega rudnika Polhova jama sta zaljubljenca združila prijetno s koristnim. Čas je hitro tekel. Njuni življenji sta postajali vse bolj nerazdružljivi. Lepega sobotnega popoldneva sta Oda in Vodomec odšla na Kopitnik. Pot je bila strma, a sta drug drugemu pomagala in se uspešno povzpela na sam vrh. Napor se je poplačal. Na cilju sta sedla za eno izmed miz in popila kavo. Zabavala in lovila sta se po prelepem zelenem travniku. Bila sta povsem brez skrbi in presrečna, da za njuno razmerje ni vedel nihče. Toda njuno srečo je skalila Odina zla slutnja. Njena zaskrbljenost ni bila odveč, saj ju je opazoval eden izmed kraljevih pomočnikov. Ta je brž stekel h kralju in mu povedal vse, kar je uspel videti. Umirajoči kralj je sinu prepovedal poročiti se z Odo. Vodomca je pod prisilo poslal na šolanje v tujino. Oda je od žalosti zapustila svoj dom in odšla v Kartuzijan-ski samostan v Jurklošter, kjer je opravljala delo negovalke. Po očetovi smrti se je Vodomec vrnil iz tujine odločen, da bo poiskal ljubljeno Odo. Naposled jo je le našel. Kmalu za tem sta se princ Vodomec in vila Oda poročila na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. Poroka na ta dan je bila hkrati lep spomin na njuno prvo srečanje. Na poročno razvajanje sta mladoporočenca odšla kar v Thermano Laško in se tam prepuščala prijetnemu razvajanju. Vila Oda je tako postala ponos Laškega in Laščanov, saj je z vsem srcem ves čas zdravila bolne ljudi, ki so pili vodo z njenega izvira, vodo Odo. a -o I Veronika Novakovic, 6. A, .a OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ^ Mentorica: Janja Holcer I 32 zdravstvo MOTNJE HRANJENJA MED MLADIMI Motnje hranjenja so duševne motnje v porastu. Problematika je najbolj razširjena med mladostniki. Ima eno izmed najvišjih stopenj umrljivosti med vsemi duševnimi motnjami. Zaskrbljenost vzbujajo statistični podatki, ki kažejo, da se starostna meja obolelosti niža v obdobje otroštva. V Svetovalnici za motnje hranjenja INTROSPEKTA se zavzemamo za čim zgodnejše prepoznavanje in preprečevanje razvoja motnje hranjenja pri otrocih in mladostnikih. Poudarjamo, da je zgodnje prepoznavanje razvoja motnje hranjenja ključnega pomena za proces okrevanja. Razvite motnje hranjenja največkrat prepoznavamo v življenjsko ogrožajo-čih skrajnostih kot anoreksijo, bulimi-jo, kompulzivno prenajedanje, bigore-ksijo in ortoreksijo. A zametki motnje hranjenja se vedno skrivajo v manj izrazitih situacijah. Pogosto oseba ne kaže vidnih znakov, a ima težave s hranjenjem in z doživljanjem sebe. Ravno prepoznavanje problematike motenj hranjenja v začetni fazi razvoja je bistvenega pomena zamladega človeka. Prepoznane težave omogočijo začetek razreševanja stanja in preprečitev nadaljnjih škodljivih posledic. Včasih je oseba zmožna sama razrešiti neugodno stanje, ki poganja razvoj motnje hranjenja. Velikokrat to ni mogoče. V slednjih primerih je nujna strokovna pomoč. Pri tem je potrebno vedeti, da dokler celovito ne razrešimo problematike motenj hranjenja, se težave lahko prenašajo tudi na druga področja človekovega doživljanja. Oseba lahko uredi svoj način hranjenja, a jo še vedno obdaja nezadovoljstvo in nelagodje. To se lahko med drugim izraža v nezmožnosti reševanja konfliktov v medosebnih odnosih, v razvoju kakšne fobije ali v ponavljajočih neprijetnih razpoloženjih, ki osebi onemogočajo spontano in sproščeno bivanje. Pri problematiki motenj hranjenja tudi ne smemo pozabiti, da bistveno okrni kakovost življenja. Predvsem je pomembno zavedanje, da imajo mlade osebe pred seboj še veliko let ustvarjanja in udejstvovanja v vsakdanjem življenju. Zato je smiselno ob začetnih znakih prepoznavanja težav ustrezno poskrbeti zase ali v primeru nemoči poiskati strokovno pomoč, ki bo to omogočila. Pri prepoznavanju otrokovih težav staršem priporočamo, da so pozorni na kakršnekoli znake otrokovega doživljanja in vedenja, ki se ponavljajo in vzbujajo zaskrbljenost. To so lahko spremembe na področju hranjenja, samopo-dobe, samozavesti in samospoštovanja. V obravnavi otroka z motnjo hranjenja pogostokrat opažamo, da so starševski ponavljajoči občutki in slutnje, ki opozarjajo, da nekaj ni v redu, izjemno dragocen in zanesljiv vir prepoznavanja otrokove stiske. Pri tem je tudi pomembno zavedanje, da prej kot prepoznamo, da je otrok ujet v stisko, hitreje mu lahko pomagamo in preprečimo nadaljnje škodljive posledice. Dodatne informacije o procesu okrevanja in prepoznavanju razvoja motnje hranjenja pri otrocih ter pri odraslih osebah so dostopnena naši spletni strani www.introspekta.si. Imate vprašanje v povezavi z razvojem motnje hranjenja in procesom okrevanja? Svoje vprašanje postavite na info@introspekta.si. Brezplačen odgovor dobite najkasneje do drugega delovnega dne. Aleksandra Rožman, univ. dipl. socialna delavka Svetovalnica za motnje hranjenja INTROSPEKTA Kladezna ulica, 1000 Ljubljana GSM: 040 202 695 e - naslov: info@introspekta.si spletna stran: www.introspekta.si DEPRESIJA Glede na to, da se je začela pomlad, ki bi naj v nas zbudila veliko sreče in veselja, ni najbolj primerno govoriti o težjih temah. Pa vendar me je spodbudilo, da napišem nekaj o depresiji, ker opažamo, da tega v našem okolju ni malo. Pri ženskah je depresija pogosto povezana s hormonskimi in biološkimi spremembami (menopavza, ob menstruaciji, po porodu). Do nje lahko pride tudi zaradi preobremenjenosti in je posledica kombinacije stresa, delovnih obveznosti in skrbi za družino. Vzrok je lahko tudi hormonsko zdravljenje. Pogosteje pa so depresivne tudi ženske, ki so bile psihično ali fizično zlorabljene. Pri moških se depresija kaže kot pretirana utrujenost, razdražljivost, nespečnost, brezvoljnost, žalost. Značilna je izguba zanimanja za delo, šport in dejavnosti, ki jih sicer veselijo. Nekateri pogosto pretiravajo s pitjem alkoholnih pijač ali jemanjem drog, drugi pretiravajo z delom. Pri moških je de- presijo tudi veliko težje prepoznati. Med moškimi z depresijo je dva do trikrat več samomorov kot pri ženskah, vendar pa je sama depresija bolj pogosta pri ženskah. Depresija se lahko pojavi kot samostojna motnja (depresija brez ali z znaki psihoze, bipolarna motnja, distimija, poporodna depresija ...), v kombinaciji z drugimi oblikami motnje (anksio-zno-depresivna motnja) ali kot simptom drugih motenj in bolezni (izgorelost, postravmatska stresna motnja, telesne bolezni ...). Kako torej ravnati?_ Začnimo bolje skrbeti zase, postanimo bolj »egocentrični«. Trudimo se prepoznati in izražati svoje potrebe in želje in SAMI POSKRBETI ZANJE. Dovolimo si čutiti in izražati občutke in čustva, tudi »negativne«. Naši občutki niso ne pravi ne napačni, so le - naši. Tudi jeza, strah in žalost. Namesto da te občutke skrivamo, odrivamo, »potlačimo«, se jih naučimo prepoznavati in izražati na družbeno spre- jemljiv način. Tako se ne bodo več nabirali v nas in nas vodili v depresivne odzive. S tem, ko bomo prepoznavali in izražali svoje potrebe in občutke, bomo tudi lažje prepoznavali in izražali svoje meje krepiti svojo samopodobo. Če bomo prepoznavali sebe (kdo sem), bomo lahko prepoznali in izražali svoje interese, želje (kaj želim biti, postati). Svojo dejavnost bomo zato usmerjali v doseganje lastnih ciljev, zato bomo lažje rekli NE in zmanjševali svoje obremenitve, ki k temu ne vodijo. Tako bomo postali bolj učinkoviti pri doseganju svojih ciljev, s tem pa gradili svojo bolj stabilno in pozitivno samopodobo. Ta pa je zagotovo najboljša preventiva pred depresijo. Življenje si predstavljamo kot čolni-ček, ki pluje po vodi. Življenjski dogodki so kot valovi, ki lahko zamajejo ravnovesje posameznika. Tako čoln včasih pluje mirno, včasih pa se na obzorju pojavijo nevihte, iz oblakov se trgajo strele in visoki valovi čoln močno zamajejo. Takrat bi lahko rekli, da je posameznik pod stresom. Stres lahko sprožijo tako pozitivni 33 zdravstvo kot negativni dogodki, ki zamajejo posameznikovo ravnotežje. Stres in dejavniki niso za vse ljudi enaki in enako težko rešljivi, pač pa ju določajo posameznikova osebnost, njegove izkušnje, energetska opremljenost, okoliščine, v katerih se pojavijo ter širše in ožje okolje, v katerem živi posameznik. Problem nastane tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne in predolgo trajajo. V tem primeru lahko le to vodi v depresijo in različne druge motnje naše osebnosti. Depresivni ljudje mislijo, da ne zmorejo celo osnovnih del, ki so jih prej opravljali z veseljem. Mislijo, da so vsi proti njim, da vsi pritiskajo nanje. Ob tem se zelo slabo počutijo, preveč imajo vsega ali pa končno - dovolj imajo vsega. Čustveno so potrti, napeti, jezni, občutljivi, razdražljivi in nekateri celo zelo prepirljivi in agresivni. Ljudje, ki so depresivni, imajo cel kup telesnih bolečin, od tega, da jih lahko neprestano boli glava, križ, mišice, težave imajo tudi z dihanjem, razbijanjem srca, slabostjo, prebavnimi motnjami. Do sebe in okolice se vedejo jokavo, zelo veliko ali skoraj vsi imajo težave s spanjem, predvsem, da ne morejo zaspati in se ponoči budijo kakor sredi dneva, se jočejo in nimajo nobene volje. S tem se pri hujših oblikah kaže tudi zanemarjenost do sebe, se ne umivajo, ne jejo ali pa pretirano, ne pospravljajo, kopičijo stvari, niso organizirani v nobeni zadevi. Depresija ni znak slabosti ali nesposobnosti človeka, je znak bolezni, ki je taka kot vse ostale. Najbolj zanimivo pri tej bolezni pa je, da doleti po navadi zelo pridne, marljive, ubogljive in zelo delovne ljudi. Kar naenkrat pa ničesar več ne zmorejo. Signale v okolico dajejo ves čas, pa na žalost okolica s težavo prepozna depresivnega svojca ali bližnjega. So pa ravno družina in vsi bližnji najpomembnejši pri zdravljenju te bolezni, ki je taka kot vse ostale, le da si v današnjih časih še vedno zakrivamo oči in jo na vsak način želimo prezreti. Strokovna pomoč je za te bolnike tudi nujno potrebna, posvetovati se je potrebno z osebnim zdravnikom, na novo pa imamo tudi v ZD Laško Delavnice »PREPOZNAJMO IN PREMAGAJMO DEPRESIJO«. V teh delavnicah se poučimo o vzrokih in simptomih depresije, pomenu zdravljenja, vplivu misli na čustva, vedenju in telesu in nazadnje preprečevanju poslabšanj in ponovitev bolezni. Na delavnice so vabljeni tudi svojci, delavnice so brezplačne. Delavnice trajajo 1-krat tedensko en mesec. Če ste se prepoznali v omenjenih znakih depresije, ne oklevajte, ampak si dovolite pomagati. Tomislava Kordiš, mag. man. in vzg. za zdr. V LAŠKEM DELUJE PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA POSVET - TU SMO ZATE V pritličju občinske stavbe Občine Laško deluje od začetka aprila Psihološka svetovalnica Posvet - Tu smo zate. Svetovalnica je namenjena posameznikom, parom in družinam v duševni stiski. Svetovalnica bo delovala enkrat na teden po tri ure, in sicer ob četrtkih, od 15. do 18. ure ali od 16. do 19. ure. Svetovalne storitve bodo do aprila 2016 brezplačne. K temu je prispevala tudi Občina Laško, saj je omogočila brezplačen najem prostora svetovalnice. Občani se lahko naročijo po telefonu 031 778 772, vsak delovni dan, od 8. do 15. ure, ali po e-pošti svetovalnica@nijz. si. Zainteresirani posamezniki za svetovanje ne bodo potrebovali napotnice. Čakalne dobe na pogovor v svetovalnici bodo predvidoma kratke, do največ treh tednov. Pogovor s strokovnjakom traja od 45 do 60 minut. V svetovalnici v Laškem bodo svetovali usposobljeni strokovnjaki - psihologinje in psihoterapevtke. S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo se lahko posamezniki ob opori strokovnjaka učijo uspešnih strategij za razreševanje težav, za izboljšanje komunikacije, za premagovanje stresa, izgub ter stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah. Občani Laškega in okolice lahko obiščejo svetovalnico, ko so v stiski zaradi: • študija, službe ali upokojitve; • težav v partnerskem odnosu; • odnosov v družini; • težavah z vzgojo; • občutka izgorelosti, osamljenosti, brezvoljnosti; • razmišljanja, da življenje nima več smisla; • izgube bližnje osebe; • pomembnih življenjskih odločitev. Program svetovalnice bo vseboval tudi možnost vključitve v skupine (izkustvene skupine za starše, za žalujoče in za ločene posameznike). Svetovalnica v Laškem bo delovala pod okriljem projekta MOČ (Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom), ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Projekt je financiran iz virov programa Norveškega finančnega mehanizma 2009 - 2014. Mreža psiholoških svetovalnic MOČ je usmerjena v izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja v Sloveniji. V okviru projekta bo tako delovalo devet psiholoških svetovalnic v različnih krajih Slovenije (Ljubljana, Kranj, Celje, Laško, Postojna, Sevnica, Murska sobota, Nova Gorica in Slovenj Gradec). Nuša Konec Juričič /O/ norway grants REftjSLIKA Slovenija SLUŽBA VLADE REPU BLIKE SLO VEN I JE Z A RAZVOJ IN EVHOP5KO KOHEZIJSKO POLITIKO 34 sociala in humanitarna dejavnost OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO Brez članov ni organizacije_ Lani je Območno združenje Rdečega križa Laško skupaj združevalo 4.868 članov s plačano članarino, v okviru 12 krajevnih organizacij Rdečega križa. Plačana članarina je dokaz pripadnosti organizaciji in s tem po Statutu dana pravica in dolžnost članom, da sodelujejo pri aktivnostih Rdečega križa ter pomagajo oblikovati delo vsake Krajevne organizacije RK. Prihodek od članarine v celoti ostane Krajevni organizaciji Rdečega križa in je namenjen za njeno dejavnost: srečanja starejših, zdravstveno vzgojna predavanja, pozornosti članov in krajanov ob jubilejih, za srečanja krvodajalcev, pomoč socialno ogroženim članom, sodelovanje v akciji »Za čiste zobe ob zdravi prehrani«, za zbore članov Rdečega križa in druge organizacijske zadeve -tudi organizacijo preventivnih pregledov dojk, doplačila pri merjenju osteoporoze, za delo krožkov RK, propagandni material, praporščino, pakete pozornosti za starejše in bolne, takojšnjo pomoč članom ob elementarnih nesrečah, prispevek k solidarnostnim akcijam sosednjih Krajevnih organizacij RK, Območnega združenja RK in Rdečega križa Slovenije za letovanja otrok in starejših »Peljimo jih na morje«, za pakete prehrane »Lepo je deliti« in še bi lahko naštevali. Glede na to, da je najvišji organ Rdečega križa Slovenije - zbor članov že leta 2013 določil novo višino članarine, in sicer v višini 5 EUR in enako tudi v letih 2014 in 2015, smo se tudi pri Območnem združenju RK Laško odločili, da po petih, ko je bila članarina 4 EUR, višino le te prilagodimo sklepu. Tako sedaj letna članarina za člana znaša 5 EUR. Gre za pomemben prispevek vsakega člana, zato Krajevne or- ganizacije Rdečega križa še toliko bolj s skrbjo ravnajo z njim. Vsem članom se zahvaljujemo za razumevanje in vas vabimo k sodelovanju. 21. Mesec dejavnosti organizacij Rdečega križa laške in radeške občine_ Približuje se mesec maj. To je mesec, ko se še posebej v organizacijah Rdečega križa spomnimo Henrya Dunanta, velikega človeka za boljši svet, kakor je bil naslov tematskim knjižicam, ki jih je izdajala Mohorjeva družba. Letos mineva že 152 let, ko je bil pod njegovim okriljem ustanovljen Rdeči križ. 8. maj je dan njegovega rojstva. Zato njemu v spomin takrat v 187 državah sveta obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca. V Sloveniji se s tem dnem prične Teden Rdečega križa, pri Območnem združenju Rdečega križa Laško pa bomo skupaj s Krajevnimi organizacijami Rdečega križa laške in radeške občine v mesecu maju njemu in članom v čast pripravili že 21. Mesec dejavnosti organizacij Rdečega križa. V tem času bo še posebej dana možnost in priložnost vsem članom, da sodelujete v dogodkih, s katerimi se predstavljamo tudi ostalim občanom. V vsakem kraju, kjer uspešno deluje organizacija Rdečega križa, bodo pripravili kakšen dogodek, na katerega vas bomo še posebej povabili. S tem želimo na najbolj neposreden način ohranjati in razvijati idejo ustanovitelja za jutrišnje in prihodnje rodove. V teh dneh že zbiramo informacije o vsem, kar bo letos zaznamovalo omenjeni mesec dejavnosti. Po napovedih sodeč jih bo veliko, bodo privlačne in zanimive, zato ste še posebej vsi člani prisrčno vabljeni, da se jih udeležujete in sodelujete v njih. Tudi letos bomo tekmovali v znanju prve pomoči_ Tudi letos se ekipe učencev osnovnih šol laške in radeške občine že vneto pripravljajo na tekmovanje v znanju iz prve pomoči. Državno tekmovanje je razpisal Rdeči križ Slovenije na podlagi dogovora z Ministrstvom za izobraževanje, znanost, in šport v okviru Evropske listine o varnosti v cestnem prometu, katere podpisnik je tudi Rdeči križ. Na omenjeni razpis smo kar dolgo čakali in še sreča, da so se mentorice s svojimi marljivimi člani že pričeli seznanjati z vsebinami prve pomoči. Na podlagi državnega razpisa je Območno združenje Rdečega križa Laško razpisalo 8. Območno tekmovanje ekip prve pomoči osnovnih šol laške in ra-deške občine, smo že izpeljali v soboto, 11. aprila, na Osnovni šoli Marjana Nemca Radeče. Za letošnje tekmovanje se je prijavilo 7 ekip s po šestimi člani in dvema rezervnima članoma, kar je zelo lepo. Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem in Debru sta prijavili 4 ekipe, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice pa eno ekipo, medtem ko bodo gostitelji letos sodelovali z dvema ekipama. Kako uspešni so bili letos tekmovalci in vse o njihovih uvrstitvah na regijsko ter morebiti na državno tekmovanje pa vas bomo seznanili v naslednji številki biltena. Vlado Marot Prejeli smo bronasti znak Civilne zaščite Regijska izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Celje je skupaj s Štabom civilne zaščite za Zahodno Štajersko in v sodelovanju z Občino Šentjur ob dnevu Civilne zaščite pripravila prireditev s slovesno podelitvijo priznanj. Prireditev je potekala v obnovljenem Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Na njej je vodja izpostave Silvester Šrimpf med drugim podelil bronasti znak Civilne zaščite Vladu Marotu na predlog Rdečega križa Slovenije. Prejemnik meni, da je prejeto priznanje zahvala vsem članicam in članom Rdečega križa, ki si prizadevajo in pomagajo občanom pri odpravljanjih posledic naravnih in drugih nesreč. Silvester Šrimpf, vodja Izpostave Celje izroča bronasti znak CZ Vladu Marotu. MM 35 sociala in humanitarna dejavnost Križem in počez po krajevnih organizacijah RK_ Zbor članov in predavanje v Jurkloštru Z zborom članov Rdečega križa so tokrat pohiteli v Jurkloštru. Člani so se zbrali sredi marca v dvorani Kartuzije Jurklošter. Pregledali so opravljeno delo in se dogovorili za vsebino dela v tekočem letu. Med drugim so si v plan zapisali, da bodo vodili aktivnosti za nabavo defibrilatorja in izvedli izobraževanje za uporabo le tega, prav tako pa želijo, da bi se pri njih nabavil zabojnik za oblačila. Zbor članov je s svojo prisotnostjo popestril pater Karel Gržan s predavanjem na temo »Za srečo v sobivanju« in Miha Hliš s kitaro in pesmimi, tematsko usklajenimi s predavanjem. Zaključili so ga v prijetnem druženju z gosti. V Rimskih Toplicah pozornost do krvodajalcev in zbor članov_ Lep in bogat zbor članov je pripravila tudi Krajevna organizacija Rdečega križa Rimske Toplice. Po uvodnem nastopu članov KD Rimljan in mladih glasbenikov je vodstvo organizacije poročalo članom o njihovem delu v preteklem letu, finančnem poslovanju in načrtih v prihodnje. Nato pa so s podelitvijo priznanj pozornost izkazali vsem tistim krvodajalcem, ki so v obdobju zadnjih dveh let dosegli eno od novih stopenj darovane krvi za prejem priznanja. Podelili so 12 priznanj za 5-krat darovano kri, 12 priznanj za 10-krat, 5 priznanj za 15-krat, 10 priznanj za 20-krat, tri priznanja za 25-krat, 6 priznanj za 30-krat, 4 priznanja za 35-krat, eno priznanje za 40-krat in dve priznanji za 45-krat darovano kri. Še posebej sta si tokrat priznani zaslužila Jolanda Sojč, ki je kri darovala 50-krat in Martin Skerbiš, ki je tokrat prejel priznanje že za 60-krat darovano kri. Pozornost pa je organizacija namenila tudi vsem tistim krvodajalcem med ženskami, ki so kri doslej darovale več kakor 30-krat in moškim, ki so kri darovali več kakor 50-krat pa sedaj niso bili prejemniki enega od rednih priznanj za darovano kri. Martin Skerbiš prejema priznanje in plaketo za 60-krat darovano kri Vlado Marot Po dolgem času v Rečici obnovili srečanje ob 8. marcu, dnevu žena ... Na pobudo nekaterih članic odbora Krajevne organizacije Rdečega križa Rečica smo se odločile in pripravile srečanje žena in deklet, naših članic ob Dnevu žena. Z mnogo energije smo začeli s pripravami in bili zelo veseli, ker je bil odziv zares odličen. Zanje smo pripravili bogat kulturni program. Nastopili so naši otroci iz Podružnične OŠ Rečica skupaj z marljivimi mentoricami, z igranjem na harmoniko pa sta nas razveselila mlajši Nik Alauf Fantinatto, ki harmoniko igra le eno leto, pripravil je venček narodnih pesmi, in nekoliko starejši Miha Senica, ki se je prav tako odzval našemu vabilu. S prispevkom Silve Starc smo obnovili pomen praznika in pravic, ki smo jih ženske pridobile, predvsem enakopravnost v družbi. Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica, je vse prisotne pozdravil in nam čestital ob prazniku. Mentoricam, vsem nastopajočim in njihovim staršem se zahvaljujemo, zahvala pa tudi KS Rečica in predsedniku, ki nam je dal dvorano v brezplačni najem. Srečanje se je nadaljevalo z druženjem ob prigrizku. Ob tem nas je s šalami spravila v smeh Jožica iz Čeč. Hvala za dobro voljo in brezplačen nastop. Za ples in prijetno vzdušje je v nadaljevanju poskrbel Dejan Kušer in njegov trio. £ •¿-i V tem mesecu pa so se odvijale še druge aktivnosti: delili smo prehrambne pakete, sicer s precejšno zamudo, saj je nastala težava zaradi nepravilno označenih testenin, ki so bile vzete iz delitve. Nado- mestili smo jih z nakupom živil, za katera smo porabili denar iz naših sredstev. Dvema starejšima krajanoma smo omogočili enotedensko letovanje na Debelem Rtiču preko akcije RKS »Peljimo jih na morje« (delno tudi iz naših sredstev); ob bližajočih se praznikih smo kot vsako leto izvedli ustvarjalne delavnice, na katerih so nastali izdelki, ki smo jih prodali na stojnici v supermarketu TUŠ v Laškem, kjer nas vsakič prijazno sprejmejo. Pohvaliti moram članice odbora, ki so v vse akcije vložile ogromno truda in prostega časa. Hvala tudi vsem, ki ste z nakupom izdelkov pripomogli k temu, da lahko pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. Marija Šmauc PRI NAŠIH SLAVLJENCIH_ Marija ŠKRUBA Na njen 90. rojstni dan smo obiskali Marijo Škruba, rojeno Habič, iz Zidanega Mosta. Gabrovčeva Mici je bila najstarejša od 7 otrok. Pri njenih 13 letih so dobili mačeho, ki na srečo ni bila slaba. Sicer pa Marija izhaja iz Besnice pri Jančah nad Litijo. Po vojni se je zaposlila v Škofjeloški predilnici, kjer je spoznala svojega bodočega moža Ludvika, s katerim se je 1950 tudi poročila. Zaradi moževe službe (bil je policist) in njegovih pogostih premestitev, so se kar nekajkrat selili iz enega v drug kraj. Denimo v Savinjsko dolino, pa v Radeče, pa v Žiri. Meseca maja 1970 leta so prišli v Zidani Most, kjer so si kupili parcelo s starejšo hišo, si zgradili novo in potem tukaj tudi ostali. Marija ima tri otroke, dve hčerki Maro in Olgo ter sina Srečka, sedaj pa že tudi 8 vnukov in 9 pravnukov. V Žireh se je naučila klekljati, saj sta obe hčerki takrat hodili v klekljarsko šolo. Rada gleda šport, skrbi zase, si sama kuha, dela na vrtu, ko so bili otroci še zaposleni, je tudi pazila na vnuke. Spomini na mladost so težki. Če se samo spomni, da so imeli do prve trgovine v Litiji 3 ure hoda, kamor so hodili seveda peš in s košem na rami. Nazaj si ga je oprtala še s 30 kg »fasnge«. Sicer pa meni, da človeka gor drži le trdo delo. Tega se vedno najde, zato ji dolgčas niko- 36 sociala in humanitarna dejavnost Marijo Škruba so na njen rojstni dan poleg župana obiskali še predsednik KS Zidani Most Uroš Lukič, predsednica Društva upokojencev Pavla Prestor, Helena Terzič in predstavnik Območnega združenja RK Laško. li ni, saj se ji dan tako hitro zavrti, da ga naenkrat ni več. Čeprav je še vedno samostojna, je srečna, ker ima svoje najbližje vsak trenutek ob sebi. Jožef ZAVŠEK je bil rojen v številni družini 10 otrok v Tovstem. Od vseh sedaj živita le še brat Martin, ki je s svojimi 97. leti že nekaj let najstarejši občan laške občine in Jože iz Spoštovani občanke in občani, v društvu Vesele nogice smo se lotili velikega, perspektivnega in družbeno koristnega projekta, in sicer postavitve terapevtskega centra za osebe s posebnimi potrebami. V našem terapevtskem centru bo vsakodnevno na voljo skupina terapevtov (fi-zioterapevti, delovni terapevti, logopedi, maserji, specialni pedagogi ...), ki bo-do otroku nudili celostno obravnavo, staršem pa bodo olajšali vsakdan. Naš center bo narejen po meri uporabnika, v njem bomo lahko pomagali številnim osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam, hkrati pa združili znanje, mlado moč in inovativnost. Vse z enim samim namenom: pomagati najšibkejšim v naši družbi. Za bolj odmaknjene kraje, kjer osebe s posebnimi potrebami ravno tako potrebujejo vsakodnevno obravnavo in so bile do sedaj zapostavljene s strani javnega zdravstva, bodo na voljo manjše regijske enote z dobro usposobljenimi terapevti. Pot do uresničitve bo naporna in težka, zato potrebujemo vašo pomoč. Zavedamo se, da bomo lahko le s skupnimi močmi izpolnili zastavljeni cilj. Zakaj terapevtski center?_ Nenehno izpostavljanje otrok s posebnimi potrebami v javnosti z namenom, da bi dobili potrebno pomoč, ni dolgo- Sela nad Laškim, ki je 2. marca dopolnil svoj 90. rojstni dan. Ob priliki njihovega družinskega praznovanja pri družini Knez smo za trenutek tudi mi z voščilom zmotili njihovo slavje in tako dodali naš delček k jubileju. Jože je bil mobiliziran v nemško vojsko 18. februarja 1943. Od tam se je 12. aprila 1945 leta vrnil kot invalid, saj je bil hudo ranjen v glavo in tudi drugod. Po pripovedovanju je imel srečo, da se končalo le pri tem. Marsikdo je žalostno končal. Potem je spoznal Tišlarjevo Pavlo na Selu nad Laškim in se 1955 poročil. Rodili sta se jima hčerki Milena in Nada, a kaj ko se je pri Nadinih 8 mesecih njihova družinska sreča prehitro končala s smrtjo mame in žene. Nekaj časa se je trudil sam gospodariti, potem pa je imel srečo, ker je našel pridno in veselo Treziko iz Paneč, ki mu je bila potem naprej in mu je še vedno veliko oporo, pa čeprav je sama že tudi pred štirimi leti naložila deveti križ na svoje rame. Kljub letom še vedno rada opravlja različna zunanja dela. Jože je zadnja leta bolj ali manj vezan na posteljo, pogosto ga mučijo ročna rešitev. Predvsem si želimo, da bi bilo za vse otroke enako poskrbljeno, saj prav vsak potrebuje možnost za napredek. Vsaka oseba s posebnimi potrebami potrebuje tedensko terapevtsko obravnavo večkrat, kot jim to trenutno pripada na stroške javnega zdravstva. • Ker je otrok, ki do terapevtskih obravnav ne pridejo po več tednov, preveč. • Ker želimo osebam s posebnimi potrebami dati možnost za kvalitetno življenje brez bolečin. • Ker smo se sami prepričali, da le večje število terapevtskih obravnav prinaša napredek. Potrebno je vedeti tudi, da je za osebe s posebnimi potrebami včasih napredek tudi to, da se njihovo stanje ne poslabšuje. • Ker je vsakemu otroku ali odrasli osebi s posebnimi potrebami potrebno omogočiti možnost za razvoj. • Ker ne smemo dovoliti, da se osebam s posebnimi potrebami že v otroštvu postavljajo meje in se v njih ne vidi možnosti za napredek. • KER VEMO, DA SE DA IN DA ZMOREMO. In kako lahko pomagate?_ Društvo Vesele nogice zbira sredstva za svoje delovanje med drugim tudi z zbiranjem odpadnega papirja. Naš terapevtski center bi lahko postavili že samo s tem, da bi zbrali 50,000.000 kg papirja. To lahko zdravstvene težave. Zato jima sedaj veliko pomeni pomoč njunih skrbnikov, ki jima jo izkazuje družina Knez. Pri njih so Jožetu tudi pripravili praznovanje in se prijetno imeli v družbi najožjih sorodnikov. Jože Zavšek iz Sela nad Laškim v družbi s soprogo Tre-ziko in gosti. V tem času pa je praznovala svoj okrogli jubilej tudi Marija KLENOVŠEK iz Lokavca, ki sicer prebiva v Domu Nine Pokorn Grmovje pri Žalcu, vendar so nam obisk zaradi njenega slabega stanja odsvetovali. Vsem še enkrat iskrene čestitke ob njihovem 90. rojstnem dnevu! Vlado Marot uresničimo tako, da pol milijona ljudi prispeva vsak po 100 kg odpadnega papirja. Prepričani smo, da Slovenci to zlahka zmoremo. Papir bosta v našem imenu zbirali podjetji Dinos in Surovina, kjer je potrebno navesti samo, da ste dostavili papir za društvo VESELE NOGICE. Zbiranje odpadnega papirja za naš center se je pričelo, pri tem pa ste pomagali vsi, ki že zbirate papir za društvo Vesele nogice ali pa ste nam dostavili papir 28. marca ob Dnevu za spremembe na zbirno mesto pod občino Laško. Na naš poziv za sodelovanje v akciji se je odzvalo tudi nekaj podjetij iz Laškega in njegove okolice. Iskrena hvala vsem za podporo in izkazano zaupanje. Vsak kilogram šteje. In vsak kilogram je kamenček na poti do našega terapevtskega centra. Sredstva za terapevtski center se bodo zbirala tudi preko naših SMS-donacijskih linij NOGICE5 ali NOGICE na telefonski številki 1919. Vabljeni, da naš projekt podprete in nam tako pomagate uresničiti zastavljeni cilj. S skupnimi močmi spremenimo življenje otrok s posebnimi potrebami! Društvo vesele nogice 37 POL MILIJONA LJUDI PO 100 KG PAPIRJA hisa generacij/vzgoja in izobraževanje MRNDRLR - PREPLET NITI, DflN Zfl l/l SPREMEMBE_ "SSSS Med 16-in 22-3- f15 smo v,dvora- ni Hiše generacij Laško pripravili 9. samostojno razstavo klekljarske skupine Hiše generacij Laško - KITICE, katere rdeča nit je letos bila posvečena mandalam - rožam življenja. 43 ljubiteljskih klek-ljaric je razstavljalo umetelne klekljane izdelke, ki so upodabljali preplet niti in motivov iz živalskega in rastlinskega sveta ter seveda človeškega vsakdana. Kot vsako leto, je tudi letos razstava imela humanitarni kotiček, kjer so obiskovalci lahko kupili ročno narejene izdelke po simbolični ceni. Izkupiček 300 evrov bodo klekljarice namenile socialno ogroženim družinam občine Laško, vsem obiskovalcem pa se zahvaljujejo za obisk in darovani dar, saj ste verjeli v geslo: »Skupaj zmoremo več«. V soboto, 28. 3. 2015 smo s pletenjem butaric sodelovali na vseslovenskem 6. dnevu za spremembe, ki ga pripravlja Slovenska filantropija. Teden dni pred tem so naše mesto Laško preplavile velike rumene ribice, ki so mimoidoče nagovarjale k druženju s prostovoljci v Hiši generacij Laško in v Medgenera-cijskem društvu za kakovostno starost Laško, ki imata oba sedež na Savinjskem nabrežju 6 v Laškem. Vsi, ki bi se želeli pridružiti kot prostovoljec v našem med-generacijskem centru, ste prisrčno vabljeni, da se zglasite v Hiši generacij Laško. Pri nas lahko prostovoljec: - se druži s starejšimi ljudmi v našem centru ali na njihovem domu, - ustvarja v ustvarjalnih delavnicah in/ ali jih tudi vodi, - prispeva s svojim znanjem, spretnostmi, voljo k dobremu delovanju naše Hiše generacij Laško, ne glede na svoja leta, kraj bivanja ipd. Hiša generacij prostovoljcem nudi: - strokovno vodenje in podporo pri izvajanju aktivnosti, - usposabljanje, - medgeneracijsko druženje v obliki piknikov in izletov, - strokovni seminar in ekskurzija. Več informacij dobite pri koordinatorki aktivnosti v Hiši generacij Laško - Petri Šuster, na Savinjskem nabrežju 6 v Laškem, na center.starejsih@siol.net in na spletni strani Centra za socialno delo Laško: www.csd-lasko.si. Center za socialno delo Laško ima sedaj svojo spletno stran. Vabljeni k ogledu na: www.csd-lasko.si. POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško) na telefonsko številko 03/734-18-80 ali 041-415-021. Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih. Miške in snežaki v pustni povorki_ Povabili so nas, da sodelujemo v pustni povorki po mestnih ulicah Laškega. Seveda smo se takoj odzvali. Otroci in vzgojiteljice smo strnili glave in se odločali, v kaj bi se našemili. Odločali smo se med miškami in snežaki ter se na koncu odločili,da bodo otroci iz skupine Veveric snežaki, otroci iz skupin Metulji in Zajci pa bomo miške. Začeli smo s pripravami, nabavo materiala ter z izdelovanjem mask. Vsi smo bili navdušeni in v pričakovanju. Kmalu so bili kostumi gotovi, vsi smo jih pomerili in se dogovorili, kako jih bodo starši doma pred prihodom še namazali. Končno je prišla sobota in zbrali smo se na parkirišču pod šolo. Vsi otroci so bili našemljeni, zelo prisrčni ter lepi. Odšli smo na parkirišče pivovarne, kjer so se že zbirale druge maske in se jim pridružili. Že, ko smo prihajali, smo kljub enostavnim in cenovno ugodnim kostumom, občutili občudovanje in smo nad svojo odločitvijo, da se udeležimo povorke, bili navdušeni. Kmalu smo bili vsi zbrani in smo odšli po mestnih ulicah. Pot nas je vodila mimo šole, pošte, trgovin, proti prostoru pred cerkvijo, spre- 38 vzgoja in izobraževanje mljali sta nas dve godbi, ki sta poskrbeli za prijetno vzdušje mask in prisotnih obiskovalcev. Le-teh je bilo veliko in so navdušeni nad maskami ploskali vsem, predvsem pa najmlajšim. Pred cerkvijo so se maske predstavile, zaplesale, nato pa se je prireditev prestavila na vrt hotela Savinja. Tam nas je pričakala glasba in krofi. Sledil je izbor najboljših mask in nagrajevanje mask, nato pa še žrebanje listkov, ki so jih otroci dobili, da so lahko dobili krof. Kljub temu, da je prireditev bila prijetna, zanimiva in je trajala precej časa, so starši zapuščali prizorišče zadovoljni in veseli, ot- OSNOVNA ŠOLA PRImOŽA TRUBARJA LAŠKO Za pohvalo ni nikoli prepozno_ V četrtek, 22. januarja 2015, je bilo na Ljubnem ob Savinji področno tekmovanje iz materinščine, ki je v tem šolskem Gospa Marica in njene rože iz papirja_ Ker smo želeli razveseliti mamice ob materinskem dnevu, smo v 5.a razred PŠ Debro povabili gospo Marico Lesjak, da bi nam pokazala, kako se izdelujejo rože iz krep papirja. Z veseljem je prišla k nam. Zahvaljujemo se ji za to lepo izkušnjo in želimo, da bi njene pridne roke še dolgo ustvarjale ter da bi svoje izkušnje še naprej predajala mladim. Irena Plevnik Učenci so zapisali: K nam je prišla gospa Marica in nas naučila delati rože iz krep papirja. Vsak je dobil svoj material. Gospa Marica nam je pomagala, če smo imeli težave. Naredili smo šopke in jih podarili mamicam ob materinskem dnevu. Danaja Verbovšek, 5. a Gospa Marica Lesjak nam je pokazala, kako se delajo papirnate rože. Bilo mi je všeč in kar dobro mi je šlo. Matej Iršič, 5. a Hvaležen sem gospa Marici, da me je naučila delati rože iz krep papirja. Bhimasena Naglič, 5. a V torek, 24. marca 2015, smo imeli obisk. Obiskala nas je gospa Marica Lesjak in nam pokazala, kako se izdelujejo roci pa polni lepih vtisov, o katerih so pripovedovali še kasneje v vrtcu. Otroci iz skupine METULJI Jana, Janja in David Pevski utrinki iz vrtca Debro_ Spet je prišla pomlad, mesec marec in v vrtcu so se zaslišali otroci in harmonika, saj smo pridno vadili za nastop na pevski reviji vrtčevskih zborčkov. Letos smo nastopili v veliki dvorani Thermane Laško in se predstavili s tremi pesmicami. Vse tri so nas vodile v naravo, v planine, kjer je najlepše. Tam nikoli ne manjka letu imelo naslov Izročilo knjige. Osmo-šolci in devetošolci so prebirali Finžgar-jev zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Tekmovanja sta se udeležili tudi osmošolka Eva Kodrin in devetošolka Anja Stopar, obe iz PŠ Debro. Obe sta osvojili srebrno Cankarjevo priznanje in tako zasedli peto in šesto mesto v regiji. Dragica Brinovec, mentorica rože iz krep papirja. Vsak je izdelal šopek za mamico in rožo zase. Julija Pristovnik, 5. a Gospa Marica nam je povedala, da je imela že veliko učencev in zna izdelati 58 različnih vrst rož iz papirja. Nik Ojsteršek, 5. A Osnovnošolci opazovali delni sončni mrk V petek, 20. marca 2015, smo se zbrali na igrišču Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, da bi opazovali delni sončni mrk. Zbrali smo se ob 9.45. Gospod Silvo, ki se ukvarja z astronomijo, je prišel že zjutraj in postavil teleskope za gledanje sončnega mrka. Prinesel je tudi varnostna očala. Prvi stik Lune in Sonca je bil ob 9.31. Največja stopnja mrka je nastopila ob 10.40. Takrat je Luna zakrila 68 odstotkov sonca. Mrk se je končal ob dobre volje, petja pesmic in zvokov harmonike. Zapelo je kar 21 otrok, s harmoniko jih je spremljala gospa Hermina Li-par, ki se vsako leto z veseljem odzove na moje povabilo. Kljub veliki količini vloženega truda in skrbi, da se bomo dobro odrezali, sem na koncu vesela, da sem lahko zborovodkinja našemu zborčku, saj sem s ponosom sprejela pohvalo in čestitke s strani organizatorja, vodstva in seveda staršev. Največje zasluge pa si pripišejo otroci, saj brez njihovih glasov in veselja do petja revije ne bi bilo. Bravo vsem! Brigita Lončar, dipl.vzg. Eva Kodrin in Anja Stopar 11.50. Ob tej priložnosti smo šolski novinarji učiteljico Slavico Šmerc, mentorico dejavnosti za nadarjene na naravoslovnem področju, zaprosili za kratek intervju. Izjemno zanimanje učencev za delni sončni mrk Pri dejavnostih za nadarjene se ukvarjate z zanimivimi zadevami. Ena takšnih je tudi današnji dogodek. Kje ste dobili idejo zanj? Na spletnih straneh astronomskih društev so objavljene vse novosti. Tudi moj mož se ukvarja s tem, tako da smo to načrtovali v sodelovanju z astronomskim društvom. To je en takšen dogodek, ki se ga nekateri udeležijo prvič in nekateri zadnjič. Takšen dogodek zahteva določeno organizacijo in sodelovanje. Kdo in kako vam je pomagal pri pripravi opazovanja? 39 vzgoja in izobraževanje Pri pripravi in izvedbi so pomagali astronomsko društvo in učiteljici, ki tudi delata pri delavnicah za nadarjene. To sta Darja Polšak in Petra Delakorda. Zato sem tudi jaz danes tu, v Laškem, medtem ko sta omenjeni učiteljici v šoli v Debru, saj smo opazovanje organizirali v obeh šolah. V preteklih šolskih letih ste takšno opazovanje že pripravljali v debrski šoli. Letos ste se za ta dogodek odločili tudi v Laškem. Kakšen je ponavadi odziv učencev? Odziv je vedno odličen, ker to učence vedno zanima. Je pa res, da podnevi še nismo imeli priložnosti opazovati sončnega mrka. V Debru pa vsako leto organiziramo aprila nočno opazovanje neba. Tudi letos imamo to v načrtu. Glede na uspeh in zanimanje učencev predvidevam, da boste še kdaj organizirali kaj takšnega? Ste zadovoljni z današnjim opazovanjem? Seveda sem zadovoljna. Zelo. Tudi zato, ker nam je vreme naklonjeno. Pri dejavnostih za nadarjene se ukvarjate tudi z drugimi temami. Katere so za učence najbolj zanimive? Zakaj? Delate kaj tudi na prostem oziroma praktično? Vse tisto, kar učenci sami delajo, eksperimentirajo, je zanje najbolj zanimivo. Letos smo še posebej dali poudarek tekmovanju Kresnička, ki je prvo organizirano tekmovanje iz naravoslovja za osnovne šole. Hvala za pogovor. Želimo vam še veliko uspehov na tem področju. Hvala tudi vam. Nataša Grešak, Eva Vujasinovič Foto: Jakob Pirš Regijsko tekmovanje iz angleščine Ste že kdaj slišali za Davida Copperfi-elda? Pa ne govorim o slavnem čarodeju, ampak o glavnem junaku Dickensovega romana iz 19. stoletja. Učenci, ki so se uvrstili na regijsko tekmovanje iz angleščine, so morali roman dobro poznati, saj so o njem pisali sestavek v angleščini. Pokazati so morali tudi dobro poznavanje zgodovinskega ozadja romana in ustroja angleščine. Regijsko tekmovanje iz angleščine smo letos gostili v Laškem, in sicer v Podružnični šoli Debro. V sredo, 28. januarja, se je 62 učencev iz celjske regije pomerilo v znanju angleščine in upalo, da bodo osvojili srebrno priznanje in se uvrstili še na državno tekmovanje. Za njih je držalo pesti približno 25 mentorjev, ki so pomagali tudi pri izvedbi tekmovanja in naknadnem vrednotenju. Tudi 4 učencem naše šole, šole Primoža Trubarja Laško, pod mentorstvom Otilije Dremel in Katarine Pinosa, se je uspelo uvrstiti na regijsko tekmovanje. To so bili Januš Suša, Matija Podbreznik in Jan Zorko iz 9.a Laško ter Gašper Funda Povše iz 9.b Laško. Vsem je dobro šlo, najbolj pa ste se izkazala Gašper Funda in Matija Podbreznik, ki sta osvojila srebrno priznanje, Matija pa se je uvrstil tudi na državno tekmovanje. Regijsko tekmovanje je bilo v Laškem prvič, zato smo veseli, da so se tekmovalci in njihovi mentorji v šoli počutili prijetno. Za to se moramo zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji tekmovanja. Posebna zahvala tudi Ticu Laško in Thermani Laško, ki sta prispevala darila za mentorje ocenjevalce. Tina Košak, organizatorka regijskega tekmovanja Druženje in učenje - prijetno s koristnim V petek, 13. marca 2015, so se učencem prilagojenega programa pridružile gospe Slavica, Lidija in Marija iz Rimskih Toplic, ki rade ustvarjajo. Pomagale so izdelati prtičke za mame učencev. Druženje se je prehitro končalo, zato smo sklenili, da bomo gospe v prihodnje ponovno povabili medse in se česa novega naučili. Valentina Gartner NA VALOVIH DOMIŠLJIJE -LITERARNI VEČER V THERMANI V sredo, 11. marca 2015, ob 19. uri so se mlade književne ustvarjalke - osmo- šolke Eva Kodrin, Ajda Kostevc in Sara Sakic iz PŠ Debro - predstavile na literarnem večeru v Birdermajer salonu Zdravilišča Laško, ki je svečani dogodek ovil v tančico čarobnosti ... Dekleta so večer poimenovala Na valovih domišljije, saj je bila ravno domišljija tista, ki jim je pomagala oblikovati besede v verze in pesmi ter povedi v zgodbe. Vsi literarni prispevki so nastali v šolskih letih 2013/14 in 2014/15 v okviru dejavnosti za nadarjene Bodi pisatelj/ pesnik. Mentorici omenjene dejavnosti sva bili v PŠ Debro Dragica Brinovec in Mojca Povše. Dejavnost enako kot vse ostale dejavnosti za nadarjene v OŠ Primoža Trubarja Laško financira Občina Laško. Ker se je nabralo res veliko literarnih prispevkov, smo jih zbrali v literarnem glasilu, ki nosi isto ime kot literarni večer - Na valovih domišljije. V e-obliki je dostopno na šolski spletni strani. Glasilo je uredila Sara Sakič in ga tudi opremila s svojimi izvirnimi risbami. In kdo so mlade ustvarjalke? Eva Kodrin »Moji literarni začetki segajo v četrti razred, ko sem napisala pesem z naslovom Če misliš na ... Takrat se mi je pesem zdela nekaj vrhunskega in neprimerljiva s katerimkoli drugim delom. Že takrat sem v okviru krožka za nadarjene pri gospe Renati Kolšek predstavila to delo. V petem in šestem razredu sem nehala pisati pesmi (razen za rojstne dneve sorodnikov). Pobudo in zagotovilo, da imam res nekaj talenta za iskanje rim, sem dobila od gospe Dragice Brinovec. Tako sem se v preteklem šolskem letu udeležila 19. natečaja poezije osnovnošolcev Naj pesem pove. Moje ljubezenske pesmi so bile uvrščene v zbornik, povabljena pa sem bila tudi na zaključno prireditev v Prebold, kjer sem recitirala svojo pesem Break up. Zaenkrat mi je pisanje pesmi še nekako najbližje, saj navdih v trenutku spremenim v verze in jih povežem v kitice. Pogosto se postavljajo 40 vzgoja in izobraževanje/glasbena šola vprašanja, kako naj sestavim rime na določeno temo, in podobno. Potem se zgodi, da enostavno ne znam odgovoriti, ker ne poznam odgovora. To je nekaj, česar se ne da opisati. V tem preprosto uživam. Eva se ves čas spogleduje tudi s prozo. Kot prvo prozno delo, poslano na natečaj, je kot soavtorica napisala obširnejšo pravljico z naslovom Izgubil sem se v gozdu. Tudi letos se je preizkusila v pisanju proznega dela, in sicer najprej kot so-avtorica zgodbe Tri lilije, ki sta jo z Ajdo Kostevc napisali za Thermanin natečaj. Da je zelo dobra v pisanju proze, je dokazala tudi, ko je pod vodstvom mentorice Dragice Brinovec osvojila bronasto in srebrno Cankarjevo priznanje. Sara Sakic. »Navdih za pisanje dobivam iz knjig, ki sem jih prebirala, ko sem bila še mlajša. To so bile predvsem knjige, katerih teme so se vrtele okoli živali ali nadnaravnih dogajanj. V drugem ali tretjem razredu sem želela napisati pravo knjigo, katere naslova se ne spomnim. Pripovedovala naj bi o nekakšnih volkovih, ki so si skupno življenje delili v gozdu. Nad pisanjem sem kmalu obupala in zgodb na splošno nisem pisala. V prostem času sem raje risala.« Sara se je preizkusila tudi kot urednica in ilustratorka. Tako je uredila in s svojimi risbami opremila literarno glasilo Je bela cesta, ki je bilo poslano na Dar-sov natečaj, uredila in opremila pa je tudi glasilo, ki je bilo izdano za literarni večer Na valovih domišljije. Prav tako je prispevala tudi risbe za vabilo. V letošnjem šolskem letu se je že drugič udeležila vseslovenskega literarnega natečaja Bodi pisatelj, prav tako je kot soavtorica z daljšim proznim delom Potovanje princa Vodomca sodelovala na literarnem natečaju, ki ga je razpisala Thermana. Ajda Kostevc »Težko mi je govoriti o začetkih, ker jih ni, lahko govorim o začetku, ki bi ga verjetno radi vedeli, ne pa tudi o popolnem začetku začetka. Zagotovo je prelomen dogodek v mojem življenju predstavljala smrt mojega dedka. To je eden pomembnejših pečatov, ki je zelo zaznamoval moje življenje. Pisanja potem nisem opustila in sem se v šestem razredu po štirih letih spet prijavila na tekmovanje iz materinščine. Drugi velik nasmejan razlog je gospa Brinovec, ki je vse skupaj začela skoraj pred menoj, ona me je spodbujala, dokler niso nastale prve zgodbe. Navdihe črpam iz vsakdanjih dogodkov, veliko opazujem. Pravijo, da včasih prehitro obupam, a jim komentarjev sploh ne zamerim, to je dejstvo, če nimam navdiha, ne pišem. Težko pišem »brezpomen-ska« dela, to je zame največja groza, da bi napisala brezdušno. Ko pa imam navdiha preveč, pozabim na vse, kar je okoli, in se popolnoma predam idejam.« Nekaj Ajdinih del je nastalo tudi lani, med njimi je najbrž najbolj odmevno besedilo Japonska češnja. V začetku letošnjega leta sta z Evo soustvarjali pravljico. Nastalo je še nekaj drugih del. Literarni večer je bil vse tisto, kar si nastopajoči, starši, obiskovalci in mentorji želimo: zelo dobro obiskan, prežet s čustvi, z besedami, energijo in obogaten s pesmijo mladinskega pevskega zbora OŠ Primoža Trubarja Laško Trubadurji pod vodstvom zborovodkinje Mateje Škorja. Zbor so spremljali mladi inštrumentali-sti Teja Ulaga (klavir), Miha Senica (harmonika), Manja Leskovar (cajon), Sofija Hrastnik (violina), Barbara Lokovšek (flavta). Prav posebno obarvano noto so druženju dodale mlade solistke Manja Plahuta in Nina Teršek in še zlasti Nina Charli Melin in Ajda Kostevc s povsem samostojnimi solističnimi točkami. Prireditev je pod vodstvom mentorice Mojce Povše povezovala Tjaša Gradišnik iz MŠ Laško. S fotografijami sta literarni večer ovekovečila učenec Jakob Pirš iz MŠ Laško in njegov mentor Andrej Gobec. Neizbrisljivo pa je tisto, kar smo domov odnesli v srcih . Eva Kodrin »Vseje nekako izginilo - slišala sem samo sebe po mikrofonu, občasno pa sem se zavedala, da se mi leva noga močno trese, kar je verjetno povzročila trenutna trema. Zbor je celoten večer čudovito popestril, pesmi so bile enkratno odpete in ustvarjeno je bilo prijetno vzdušje, ki je še trajalo med branjem naših prispevkov. Vse izrečene pohvale in čestitke so se mi vsadile globoko v srce, kjer bodo ostale za vedno, tista vrtnica pa je bila zame najlepša pozornost tega pravljičnega večera.« Sara Sakic »Zame je to bilo nekaj res posebnega, saj si nikoli nisem upala javno nastopati. Seveda me je bilo tudi tisti večer strah in sram, a sem se skozi to prebila brez hujših posledic. Literarni večer je bil nepozabni dogodek v mojem življenju in srčno upam, da so gledalci prav tako uživali.« Ajda Kostevc »Vsakič, ko sem pomislila na večer, me je zvilo v želodcu, ampak sem si rekla, da je to moj večer in da moram biti takšna, kot sem, ter pokazati vse, kar znam. S to mislijo sem se nekako mirila. Vse se je dogajalo tako hitro, da sem komaj shranjevala vse občutke in jih nekaj na žalost tudi izgubila. To je bila, sklepam, posledica velike zaposlenosti s petjem, z branjem ... Ampak bilo je fantastično, sploh nisem verjela, da bo prišlo toliko ljudi. Ko na koncu dobiš toliko pohval, je to res nekaj, za kar lahko rečem samo hvala, hvala in še enkrat hvala.« Dragica Brinovec in Mojca Povše GLASBENA ŠOLA LAŠKO-RADEČE v srcu z glasb« Z glasbo v srcu tudi na glasbena tekmovanja_ Glasbena šola Laško - Radeče v letu 2015 obeležuje 65 let glasbenega šolstva v Radečah in 40 let v Laškem. V namen praznovanja smo skozi vse leto pripravili program tematskih prireditev, ki ga lahko spremljate na naši spletni strani. Poleg omenjenega pa naši učenci sodelujejo na različnih tekmovanjih doma in v tujini. Glasbena tekmovanja so vsekakor specifična, saj imajo posebno noto vznemirjenja in pričakovanja, ki spremlja vsakega tekmovalca, njegovega mentorja, kore-petitorja ter seveda tudi starše. Njihovi občutki so po zaključku tekmovanja kot pisana paleta barv, v katerih odseva zadovoljstvo, včasih tudi razočaranje, nepričakovano navdušenje in zaveza, da učenci v nadaljevanju šolanja nadgradijo Tjaša in Jaka že pridobljeno znanje. Vsem učencem, njihovim učiteljem in korepetitorjem ob tej priložnosti izrekamo čestitke, staršem pa se zahvaljujemo za podporo. 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjske in koroške regije je po- 41 glasbena šola/mladi Ida in Neža Marija Terezija Kolman tekalo 10. in 11. februarja 2015 v Celju in Velenju. Rezultati so bili sledeči: Maja Knez, citre, zlato priznanje, Klara Sonc, citre, srebrno priznanje, Monika Stefan-ciosa, citre, bronasto priznanje, učiteljica Janja Brlec; Tjaša Ulčnik, kitara, zlato priznanje, Jaka Rožej, kitara, srebrno priznanje, učitelj Matjaž Piavec; Ida Pintar, violončelo, zlato priznanje, Neža Vi-čič, violončelo, srebrno priznanje, učitelj Erian Karlovič, korepetitorki Nina Mole in Mojca Lukmar; Lea Čeč, violina, srebrno priznanje, Val Jelenski, violina, zlato priznanje, učiteljica Maja Glavač, korepetitor Dejan Jakšič; Marija Terezija Kolman, violina, zlato priznanje, učiteljica Lucija Kovačič, korepetitorka Mojca Lukmar. Prejemniki zlatih priznanj so se uvrstili na 44. državno tekmovanje. Od 27. februarja do 9. marca 2015 je v Beogradu potekalo 12. mednarodno tekmovanje pihalcev in trobil cev Davorin Jenko. Udeležili so se ga naslednji učenci in prejeli: David Polanc, klarinet, zlata plaketa - Laureat, Neja Lapornik, Helena Jeretina Daniela Kovač klarinet, zlata plaketa, učitelj Primož Razboršek; Žiga Kmetič, trobenta, srebrna plaketa,učitelj Boštjan Župevc; Daniela Kovač, trobenta, zlata plaketa,uči-telj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič; Helena Jeretina, flavta, srebrna plaketa, učiteljica Antonija Germ, korepetitorka Brigita Mlakar; Teja Starina in Lucija Mlakar, obe saksofon, srebrni plaketi, učiteljica Neva M. Hafner, korepetitorka Nina Mole. Od 9. do 20. marca 2015 je na glasbenih šolah primorske regije potekalo 44. državno tekmovanje mladih glasbenikov (TEMSIG), ki so se ga udeležili in na tekmovanju prejeli: Maja Knez, citre, srebrno priznanje, učiteljica Janja Brlec; Val Jelenski, violina, srebrno priznanje, uči- Monika Stefanciosa in Maja Knez Manca Knez teljica Maja Glavač, korepetitor Dejan Jakšič; Marija Terezija Kolman, violina, srebrno priznanje, učiteljica Lucija Kova-čič, korepetitorka Mojca Lukmar; Tjaša Ulčnik, kitara, bronasto priznanje, učitelj Matjaž Piavec; Ida Pintar, violončelo, bronasto priznanje, učitelj Erian Karlo-vič, korepetitorka Nina Mole. Od 13. 3. do 15. 3. 2015 je v Munch-nu potekalo 6. mednarodno tekmovanje citrarjev. Udeležile so se ga Maja Knez, Manca Knez, Monika Stefanciosa. Njihova učiteljica je Janja Brlec. Od 22. marca do 12. aprila 2015 je potekalo 7. mednarodno tekmovanje Svirel, ki so se ga udeležile Manica Slapšak, viola, učiteljica Lucija Kovačič, korepetitorka Mojca Lukmar, klavirski trio TriAngels v sestavi Nace Naj Slakonja, Tjaša Kosem in Val Jelenski, mentorica Maja Glavač, učenke citer Maja Knez, Klara Sonc in Monika Stefanciosa, učiteljica Janja Brlec in učenka flavte Helena Jeretina, učiteljica Antonija Germ, korepetitorka Brigita Mlakar. EBNE!_ »Zakaj Možganovadba? Ker je v današnjem tempu, tako v službi kot doma, zahteva po vsakodnevnem prilagajanju spremembam in razmišljanju »out of the box« nuja, se je potrebno dnevno izobraževati, iskati nove načine, orodja, odgovore na vprašanja. Izobraževanje, ki te premakne iz cone udobja v aktivno razmišljanje, hkrati pa predstavlja sprostitev in prijetno druženje, izmenjavo mnenj, pogledov na različne teme je vsekakor odlična izbira. Dnevni izzivi terjajo, da postanemo del sprememb.« (Simona, vodja blagovne znamke) V Otročjem centru Kino Laško, pod ŠMOCL-ovo streho in v družbi Ode, ambasadorke miselnih procesov, od 10. 2. 2015 poteka urjenje v učinkovitem usmerjanju pozornosti (CoRT 1) za odrasle. Udeleženci so do sedaj spoznali slabo polovico orodij in znajo uporabljati najmanj PNZ, UVD ter P&N. Najmanj pravim zato, ker na podlagi novoprido-bljenih veščin tudi »Pridobivamo znanje in moč razmišljanja. Nadgrajujemo svojo kreativnost, pozitivno naravnanost, upravljanje s samim sabo in okolico, sa-monadzor, potrpežljivost in najbolj pomembno notranje zadovoljstvo.« (Monika, 38 let, po Možganovadbi 23 let) Ko se lotevamo različnih stvari, največkrat v roke jemljemo orodja (škarje, žago ...). Kadar želimo razmišljati, nimamo česa vzeti v roke, zato se ODZIVAMO. Namen orodij CoRT 1 je, da se nehamo odzivati in da začnemo RAZMIŠLJATI! Kadar ne razmislimo, običajno odreagi-ramo čustveno in impulzivno, na podlagi 42 mladi preteklih izkušenj, prepričanj, navad. To pa lahko deluje rušilno na odnose, tim-sko delo, ustvarjalnost. Kako to preseči? S tehnikami Edwarda de Bona. Tako, da se naučimo nadzorovati svoje misli in jih usmerjati, četudi nas vodijo v nasprotju s stališči. In tako, da se naučimo razlikovati med informacijami in čustvi, med pozitivnimi in negativnimi stališči ter med idejami in usmerjati svoje misli tako, da zadevo najprej raziskujemo, šele potem se odločamo. »Možganovadbo obiskujem, da raz-migam svoje možgane. Všeč mi je voditeljica Sonja, ki znanje podaja na enostaven način, tako da ga lahko razume vsakdo. Všeč mi je skupina, ki je sproščena. Te tehnike bi priporočil vsakomur, v vseh starostnih skupinah. Nova spoznanja pri spoznavanju de Bono-vih orodij: Življenje je lepo, če ga lahko poenostaviš.« (Jože, poštar) »Možganovadba je malo drugačno učenje, ki je resnično združeno z zabavo. Ko spoznavaš druge ljudi, drugačno razmišljanje, podkrepljeno z argumenti, da moramo pogledati ne samo pozitivne in negativne strani situacij, ampak tudi zanimive plati življenja (metoda PNZ), bi lahko same odločitve postale enostavnejše.« (Ta- tjana, predavateljica ekonomskih predmetov na Višji strokovni šoli) Razmišljanje je še vedno preveč usmerjeno v preteklost, namesto v prihodnost. Pračlovek v nas se odloča zgolj glede na pretekle izkušnje in glede na zakoreninjene vzorce. V praksi to pomeni, da zadeve/ ideje sprejemamo, dokler so nam poznane. Egocentrični in kratkoročni »čudak« v nas ne poskuša narediti ničesar novega, neznanega, drugačnega, saj ga je strah spremembe. Novih stvari se izogiba, saj ne ve, kaj zamuja. Gospa, ki ve, česa ne zamuja, pravi: »Za Možganovadbo sem prvič slišala, ko sem dobila vabilo in že samo ime me je pritegnilo, da grem vsaj na prvo srečanje in vidim, za kaj gre. Od takrat naprej so torki rezervirani za uro druženja, razmišljanja o sebi in z drugimi. Osebno mi je pri de Bonovih orodjih všeč to, da so le-ta preprosta in zanimiva, le uporabljati jih je potrebno, saj so nam lahko v veliko pomoč že ob manjši zadevi.« (Mihaela Razboršek) V naslednji sezoni se bo CoRT-u 1 (širina, moč zaznavanja) ob bok postavil še CoRT 4 (kreativnost, spreminjanje vzorcev in konceptov, z namenom iskanja novih rešitev, idej, pristopov). Vpliv uporabe de Bonovih orodij, tehnik in konceptov je mogoče opaziti skoraj povsod. V gospodarstvu, javnih službah, športu in nenazadnje tudi v umetnosti. » ... Zanimivo, da moje metode najbolj uporabljajo glasbeniki. Pet Shop Boys, Eurythmics in Peter Gabriel, vsi ti poznajo moje delo.« (Edward de Bono o uporabi njegovih orodij v praksi: http://aljatasi.com/2012/10/dr-edward-de-bono-humor-je-najbolj-gotov-znak-da-mozgani-delajo/). Če se želite učiti tehnik razmišljanja po dr. Edwardu de Bonu ali želite, da se jih nauči vaš podmladek (10 - 12 let), pišite na dstrojna@gmail.com in spremljajte FB profil Naučimo se razmišljati - Mo-žganovadba s Sonjo. Sedanji udeleženci pridobljeno znanje že s pridom uporabljajo v praksi: »Všeč so mi vse de Bonove tehnike razmišljanja in tudi jaz jih sedaj večkrat uporabim pri delu z otroki. Enostavno, res je super zadeva.« (Sabina, mati štirih otrok) In naslovni EBNE? De Bonova beseda, s katero je mogoče na kratko označiti stanje, ki zahteva premik na bolje. »Excellent, But Not Enough« (Odlično, ampak ne dovolj). Od EBNE do E(xcellent) z Možgano-vadbo! Mag. Sonja Dernjač Novice ŠKRATA LENARTČKA »Ura je ena, medved še spi«, »Potujemo v Jeruzalem, kdo gre z nam'?«, »Jazpa pojdem na Gorenjsko«, »Abraham 'ma sedem sinov«, »Ob bistrem potoku je mlin«, so bile rajalne pesmi, ki so na februarski škrat Lenartovi delavnici odzvanjale. Plesali smo tudi rašplo. Nick in Miha sta raztegnila meh, tako da je bilo slišati tisto popoldne ob petju otrok in njihovih staršev še harmoniko. Ga. Brigita Kovač nas je popeljala od lažjih gibalnih in rajalnih iger do preprostih ljudskih plesov. Najprej smo s ploski in petjem pridobivali ritem in se usklajevali ob petju, da je bilo potem ob glasbi lepše in slajše. Tudi tempo se je stopnjeval, tako da smo ob koncu že bolj močno dihali. Na marčevski delavnici so nas obiskale mentorice Likovnega društva Laško. Spoznali smo akvarelne barve in tehniko slikanja akvarel. Slikali smo s pravimi slikarskimi čopiči na pravo slikarsko podlago. Nastali so čudoviti travniki, polni cvetočih trobentic, mačic, zvončkov, žuborečih potočkov in pomladno zaljubljenih ptičk. Hvala vsem mentoricam za prijetno preživeto popoldne. Vaš Škrat Lenartček. Jasna Lapornik Napovednik: APRIL: Od čebele do medu (g. Anton Krivec) MAJ: Glasbila se predstavijo 43 mladi/šport Veselo v pomlad Tudi letos smo na bele strmine peljali cel avtobus navdušencev smučanja. 21. februarja smo obiskali našo severno sosedo in preizkusili smučišče Katschberg. Čeprav jo je z vetrom malo zagodlo vreme, nam ni pokvarilo dobre volje in odlične smuke, veselo razpoloženje pa se je nadaljevalo tudi ob okusni slovenski večerji. Da smo proslavili uspešno zaključeno izpitno obdobje, smo se s člani zabavali na poizpitnem žuru, ki smo ga izvedli najprej v Mariboru, naslednji dan pa še v Ljubljani. Tudi adrenalina v februarskih dneh ni manjkalo, saj so se naši fantje pomerili v hitrosti, in sicer na turnirju kartinga v Celju. Prav posebej si bomo zapomnili 6. marec, ko smo v Kulturnem centru Laško predvajali dokumentarni film Laški akademski klub skozi desetletja, katerega avtorica je Nika Košak in ga je posnela v sklopu njene magistrske naloge. Skozi film so nam bivši predsedniki, Zeleni carji in aktivisti Laškega akademskega kluba predstavili njegov razvoj in prelomne dogodke, spoznali smo tradicijo akademskega plesa, s pomočjo arhiva in fotografij pa se sprehodili skozi čas kluba. Po filmu je sledilo tudi prijetno druženje in obujanje spominov, kjer je nastala tudi ideja o ustanovitvi Sekcije starih bajt, EEšEEEEEHi ki pa je imela že tudi svoje prvo srečanje. Na petek trinajsti smo imeli tudi redno sejo občnega zbora LAK, skočili pa smo tudi navijat za naše orle v Planico, kjer so se naši člani naužili sončnega vremena ter pozitivne energije. Zaključili smo s fotografskim natečajem kLAK in že razglasili zmagovalce na 11. otvoritvi m razstave, ki si jo lahko ogledate v Muzeju Laško do konca meseca. Ne smemo pozabiti na naš najbolj tradicionalen dogodek, na katerega smo tudi najbolj ponosni, in sicer Akademski ples, ki smo ga letos organizirali že 57. leto zapored. Tradicija, ki veleva, da dvakrat na leto bruce postavimo na preizkus, se nadaljuje in tako je za nami po- novno večer, ki bo zapisan z mnogo lepimi spomini. Po lanskoletnem uspešno organiziranih večdnevnih športnih aktivnostih za vas tudi letos konec meseca pripravljamo dogodek LAK-ih nog naokrog, kjer bosta imela glavno besedo šport ter zdrav način življenja. Da boste na tekočem z vsemi dogodki, ki prihajajo, nas spremljajte na spletni strani www.drustvo-lak.si ter Facebook profilu (Društvo LAK). LAK ŠPORTNO DRUŠTVO RECICR Letna občinska liga v futsalu 2015 X Športno društvo Rečica vas tudi letošnjo . ........ sezono vabi na ogled zanimivih tekem letne občinske lige v futsalu. V letošnji sezoni se je v občinsko ligo Laško prijavilo kar 19 ekip, ki so razdeljene v prvo in drugo občinsko ligo. V prvi občinski ligi se bodo v dvokrožnem sistemu (pomlad-jesen) pomerile ekipe: ŠK Breze, Športno društvo Rečica, Bako' Team Hajek, ŠD Vrh nad Laškim 1, Baumax, Nogometni klub Pivovar, Lipov List, Cinkarna Celje in AS Kačičnik. V drugi občinski ligi bodo tekmovali: Zagrad, Sharks Rečica, Jurklošter, Amaterji, ŠD Vrh nad Laškim 2, Play Off Debro, PGD Laško, Sisha Bar, Kolegi in Barbara Team. Tekme bodo potekale na igrišču Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, vsak petek, med 16.00 in 22.30 (razen praznikov), od 3. aprila do 19. junija in od 28. avgusta do 16. oktobra. Zahvaljujemo se Občini Laško, ki je ligo omogočila. Posebna zah- vala gre pokroviteljema nagrad najboljšim tekmovalcem - Pivovarni Laško ter Gostišču in Pizzeriji Bezgovšek. Zimska občinska liga 2014/2015_ Sedmega marca 2015 se je zaključila zimska občinska liga v futsalu, ki je potekala pod okriljem Športnega društva Rečica v telovadnici Osnovne šole Debro. Letošnje zimske lige se je udeležilo 14 ekip. Po trinajstih sobotnih kolih se je izkazalo, da so zasluženo najboljše ekipe v zimski ligi naslednje ekipe: ŠD Vrh 1 (3. mesto), ŠD Rečica (2. mesto) in Gostišče Hochkraut (1. mesto). Za uvrstitev med najboljše tri je malo zmanjkalo ekipama Bako Team Hajek (4. mesto) in Borove Iglice (5. mesto). Za naj igralca lige je bil izbran Rok Osojnik iz ekipe Gost. Hochkraut, naj vratar je bil Damjan Deželak iz ŠD Vrh 1, naj strelec pa David Goluh iz ŠD Rečice. Vsem prejemnikom pokalov iskreno čestitamo! Organizator se zahvaljuje vsem ekipam, tudi tistim z malo manj izkušnjami, da so se pogumno preizkusili v zimski ligi in vas hkrati že vabimo na naslednjo zimsko ligo, ki se prične v novembru 2015. Kresovanje v Rečici_ Tudi letošnje leto se boste lahko (30. april) do zgodnjih ur zabavali na tradicionalnem kresovanju v Rečici. Kot je sedaj že v navadi, bomo najprej pripravili prijeten kulturni program za naše najmlajše. Med 20.00 in 21.00 bomo izvedli slavnostni prižig naše mini izvedbe kresa. V nadaljevanju bomo poskrbeli za zabavo z dobro plesno glasbo, postrežbo prijetnega videza in vzdušjem, ki ga ne boste zlahka pozabili. Športni pozdrav! Bojan Šipek 44 šport NOGOMETNI KLUB LAŠKO TUDI V DRŽAVNEM PRVENSTVU LIGE FUTSAL Nogometni klub Laško ima dolgoletno tradicijo, saj njegovi začetki segajo že v leto 1927, v sedanji organizacijski obliki pa klub deluje od leta 1993. Je eno izmed prvo ustanovljenih društev v občini Laško. Aktivnosti kluba se izvajajo na področjih otroške nogometne vzgoje in šole nogometa po osnovnih šolah. Selekcije imamo organizirane v vseh starostnih skupinah: mlajši cicibani U-9, starejši cicibani U-11, mlajši dečki U-13, starejši dečki U-15, kadeti U-17 in mladinci U-19. Z vsemi selekcijami tekmujemo v okviru ligaškega tekmovanja Medobčinske nogometne zveze Celje in sodelujemo na različnih nogometnih turnirjih. V letu 2014 pa smo z dvema selekcijama U-15 in U-19 pričeli še z igranjem v državnem prvenstvu lige FUTSAL. Se- lekcija U-15 se je v vzhodni konferenci uvrstila na končno 5. mesto. Selekcija U-19 pa je v centralni konferenci zasedla odlično 2. mesto in se kot prva selekcija v zgodovini kluba uvrstila med osem najboljših v državi ter s tem v četrt finale državnega prvenstva. Iz selekcije U-19 sta bila v državno reprezentanco neposredno uvrščena naša igralca Arjan Topra in David Sevšek. Iz nabora dodatnih petih igralcev pa se za uvrstitev v državno reprezentanco poteguje še nekaj naših igralcev. Na našem nogometnem igrišču v Hudi Jami tekom cele sezone poleg treningov potekajo tudi različni nogometni turnirji. Igrišče je v primerjavi z ostalimi v regiji infrastrukturno podhranjeno, a se stanje iz leta v leto izboljšuje. Tako smo v letu 2014 iz naslova sredstev za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Laško in donatorskih sredstev naredili nov betonski podporni zid, stopnice za dostop do igrišča, postavili novo ograjo ob sindikalnem domu ter obnovili drogove za zastave. V letu 2014 smo bili aktivni tudi na področju humanitarnih dejavnosti. Organizirali smo 10. jubilejni Gašijev memorial v spomin na Gašperja Podkoritni-ka in medijsko odmevno akcijo zbiranja športnih dresov in delov opreme znanih slovenskih športnikov. Izkupiček iz prodaje, ki se je vršila preko spletne dražbe, smo namenili socialno ogroženim družinam ter posameznikom v občini Laško. Naše članske vrste pa si želimo še povečati, zato v našo sredino vabimo čim več mladih dečkov in tudi deklic, saj želimo vzpostaviti tudi dekliške selekcije. Več informacij iz tega naslova lahko starši dobijo na upravi kluba, preko šol ali pa se obrnejo direktno na sekretarja kluba Stanka Grbiča (070/860-079). Nogometni pozdrav. Vabljeni! Tomaž Novak, predsednik Nogometnega kluba Laško DRŽAVNE PRVAKINJE IZ MALE BREZE Da se tudi v manjših krajih rojevajo pravi športniki, so dokazale mlade strelke iz Male Breze, ki so na državnem prvenstvu na Rogli v soboto, 28. marca, premagale vso konkurenco in osvojile naslov državnih prvakinj v streljanju z zračno puško v kategoriji cicibank. S tem so potrdile, da lanskoletni naslov dosežen na prvenstvu v Laškem ni bil slučaj, ampak je plod dobrega dela nadarjene generacije strelk. Dosežek je z naslovom med posameznicami potrdila Pia Privšek, ki je z odličnim dosežkom 182 krogov le za en krog zaostala za državnim rekordom in zmagala v najmlajši kategoriji pri cicibankah. Zmagovalno ekipo cicibank iz SD Celjska četa Mala Breza sestavljajo: Pia Privšek, Petra Žumer in Simona Kristanšek. Verjamemo, da ta dosežek ni bil zadnji in da bodo uspešno nastopale tudi v prihodnje, ko se nekatere strelke selijo v starejšo skupino mlajših pionirk. Cvetko Privšek POKAL SPAR ŽE TRETJIČ V TREH LILIJAH_ Košarkarski klub Zlatorog je v februarju že tretjič v zgodovini kluba organiziral finalni turnir Pokala Spar. Veseli in ponosni smo, da sta nam KZS in Spar zaupala organizacijo tako pomembnega športnega dogodka. Smo klub s 45-letno tradicijo delovanja z vidnimi uspehi tako v Sloveniji, kot tudi z igranjem v evropskih pokalih, Euro ligi in Jadranski ligi. Eden največjih uspehov je gotovo osvojitev Pokala Spar leta 2004. Zavedamo se, da je dobra organizacija tekmovanja pogojena z dobrim rezultatom domače ekipe. Zato smo si seveda želeli ponoviti uspeh izpred 11 let ter osvojiti Pokal Spar v Laškem, v naši dvorani, ki predstavlja pomemben segment pri vseh uspehih našega kluba. Poleg vsega pa letos Tri lilije praznujejo jubilejnih 20 let. Žal tega uspeha nismo ponovili, smo pa zato osvojili drugo mesto, ko smo v finalu izgubili proti Krki. Vseeno smo veseli tudi tega rezultata, prav tako številnih obiskovalcev, ki so si ogledali turnir in dokazali, da lahko Tri lilije tudi danes napolnimo, kot so bile polne v časih »zlate laške košarke«. Mojca Knez Jovan, foto: Jaka Teršek 45 šport in rekreacija KK ZLATOROG DRŽAVNI PODPRVAK Če je bil za članske košarkarje KK Zlatorog zelo pomemben februar (ko so gostili in osvojili drugo mesto v finalu turnirja Pokala Spar), potem je bil za njihove precej mlajše kolege pomemben marec. Takrat so namreč košarkarji stari do 13 let postali podprvaki Slovenije. Finale državnega prvenstva za košarkarje do 13 let se je odvijalo v Kopru. Laščani, ki so se tja odpravili v organizaciji KK Zlatorog in svojih zvestih navijačev, staršev, so se v polfinalu merili z Vojnikom in ga premagali s 55:50. Fantje so tekmo sicer začeli neučinkovito in ne dovolj napadalno, a so se v drugem delu zbrali in začeli z agresivnim napadom in obrambo. Na to so podobno odgovorili tudi Vojničani, posledica tega pa so bili trije poškodovani Laščani. A kljub krajši klopi so se zmage veseli mladi »Zlatoro-geci«. Sledil je finalni obračun, v katerem se je KK Zlatorog meril z LTH Castingsom. Pod vplivom čustev in evforije, ki so še ostali iz polfinalne tekme in sanjam, da so se uvrstili v finale, je bila tekma težka. Škofjeločani niso popuščali, bili so bolj zbrani od Laščanov, ki so se sicer prebudili v zadnji četrtini, a žal ni bilo dovolj za zmago. Kljub temu se je KK Zlatorog veselil drugega mesta v državnem prvenstvu, saj so dosegli izjemen rezultat. Uspeh sta še dopolnili priznanji za najboljšega skakalca - dobil ga je Jon Bezgovšek, ter za člana najboljše peterke - to pa si je priigral Anže Medved. Poleg fantom gredo čestitke še trenerju Žigi Jugu in njegovemu pomočniku Dominiku Sojču. Žiga, ki je večini fantom prvi trener, se zaveda, da je njegova vloga več kot pomembna. Je pravi mentor, zaupnik in vzornik, ki fantom pušča pečat, ki jih bo vedno spominjal na njihove uspehe že v rani mladosti. Eva Medved Mojca Knez Jovan i KK ZLATOROG: trener Žiga Jug, pomočnik Dominik Sojč, igralci: Jan Kranjc, Tilen Pasarič, Rok Pajk, Filip Pirš, Sebastjan Baš, Tilen Fon, Dominik Klezin, Anže Medved, Tilen Šraj, DeshaunVranc, Valentin Gartner, Nace Korošec, Jon Bezgovšek, Jaka Glušič, Aleksander Arsenič LAŠKI KROG SE PREBUJA 94 km dolga trasa pričakuje kolesarske navdušence_ Pomlad in prvi sončni žarki zvabijo na kolo najbolj zagrete kolesarske navdušence, medtem ko nekateri še vedno raje počakamo, da se otopli za dodatnih 5, 10 stopinj. Kakorkoli, na Laški krog, po obronkih laške občine, ne boste mogli skočiti ravno za podaljšan vikend ob velikonočnih praznikih, razen tistih največjih navdušencev, ki so v letošnji zimi preskočili samo nekaj zasneženih dni. Morebiti pa bi lahko s 94-kilometrsko potjo z 2650 metri višinske razlike opravili za prvomajske praznike, 20. junij pa bo ravno pravšnji za obračun z drugimi kolesarji. Takrat namreč Kolesarski klub Laško v sodelovanju s STIK-om in Občino Laško pripravlja že 2. druženje na trasi Laškega kroga. Lani se je na njem zbralo 15 kolesarjev, letos so želje nekoliko večje, dolgoročno pa naj bi to postala dirka, ki bi se lahko postavila ob bok naj- 46 bolj ekstremnim dirkam v deželi tej. Za to idejo garantirajo tudi tekmovalci, ki se bodo tudi letos odpravili na 1205-kilo-metrsko traso Okoli Slovenije. Ne glede na razdaljo, ki skupaj z višinsko razliko pripelje do ekstremne proge, pa si lahko poljubno oblikujete etape, po katerih se da priti do zadostne kondicije, v kateri lahko potem opravite s celotnim krogom. Start je v Laškem, pot nas najprej vodi na Svetino. Roko na srce, nikamor, kamor se odpravimo iz Laškega, ni ravno © in Svetina je le prvi izmed vzponov. Prva etapa bi se tako lahko končala v Jurkloštru. Od tam po Lahovem Grabnu proti Lisci, katera nam je »prišparana«, saj ne sodi v laško občino, zato sledi s Sel razgiban teren proti Lovrencu, potem pa še divji spust v dolino Gračnice proti Rimskim Toplicam. To bi lahko bil konec druge etape, ob gostinski ponudbi kraja pa si lahko kolesar še pošteno oddahne in se, v kolikor je startal recimo iz Laškega, za Savinjo odpelje nazaj. Ena izmed naslednjih faz urejanja poti je opremljanje s primernimi mesti za počitek, saj je želja, da bi pot, ne glede na svoje tekmovalne ambicije, k sebi čez leto privabila tudi številne rekreativce, ki bi v njej videli dostojen izziv. Že letošnjo sezono pa se bo poti lotiti veliko lažje, saj je v celoti označena. No, pedala boste morali vendarle poganjati kar sami ©. V mesecu decembru lani je bila namreč izvedena postavitev prometne kolesarske signalizacije in označitev poti. Postavljenih je bilo kar 64 usmerjevalnih tabel. Sledila bo dodatna označitev najbolj nevarnih odsekov poti, postavitev prometnih znakov KOLE- SARJI NA CESTI ter tabel POZOR, KOLESARJI NA CESTI in POZOR, KOLESARJI IMAJO PREDNOST. Se vidimo 20. junija_ Tretja »etapa« nas pelje iz Rimskih Toplic po levem bregu Savinje v Zidani Most. Tukaj se lepo ognemo prometu glavne ceste in se dodobra nadihamo svežega zraka, preden nam začne le-te-ga zmanjkovati, ko se začnemo dvigovati v Marija Širje. Ta najstrmejši klanec na celotni trasi je res za »Marija, pomagaj«. Še posebej v vročih poletnih dneh zna ubiti še tiste zadnje atome moči v tebi. A vzpon je nagrajen, saj sledi razgiban teren s krajšimi vzponi in spusti po trasi Aškerčeve poti nazaj do Rimskih Toplic. Ob spustu do Rimskih term vam bo zapelo srce, a le za kratek čas, saj nas čaka naslednji vzpon po načelu »kratko, a sladko« - na Lurd in Jesenovo Raven. Le od kod tej ravni to ponesrečeno ime, ko pa je potrebno pošteno zagristi v klanec? Naslednjič se s klancem srečamo ob vzponu na Zavrate, vmes pa nas cesta vodi kar po glavni cesti do Belovega. To je eden od treh odsekov cest na celotni trasi poti, kjer se spopadamo s prometom državne ceste, drugje kakšnih večjih izzivov s prometom ni. Kljub temu bo organizacijski zalogaj tekme nekje v prihodnosti kar pošten zalogaj, sploh glede na to, da je proga zelo dolga. Vzpon na Zavrate nas kljub dejstvu, da je to predzadnje sopihanje v klanec, ne tolaži kaj posebej, saj nas čaka še najdaljša pot navkreber - Šmohor. Tu je tudi največ makadama in tu gorsko kolo pride šport in rekreacija najbolj do izraza, medtem ko lahko drugje brez težav uporabimo treking kolo. Gre torej za načelo »najboljše na koncu« in ko smo 787 metrov visoko sledi samo še spust v dolino, na izhodišče. Najhitrejši si za to pot vzamejo 5 ur oziroma manj, 9 ali 10 ur pa bo za rekreativca kar v redu. Sploh, če je iz drugod, da bo lahko v miru vase vsrkal lepoto naših krajev. Če vas pot zamika, najdete podrobnejši zemljevid spletni strani www.lasko.info (http://www.lasko.info/sl/kolesarjenje/ laski-krog) ali pa si naložite kar mobilno aplikacijo Laško2go (https://play.google. com/store/apps/details?id=si.monolit. topo.lasko&hl=sl)... in označite si datum - 20. junij, ob 6. uri na parkirišču Hotela Zdravilišče Laško. Kopanje v Ther-mani po tem podvigu bo več kot dobrodošlo! Urška Kustura Foto: Dean Muhovec, Stik OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA LAŠKO_ Planinsko društvo Laško je imelo 7. 3. 2015 svoj redni letni občni zbor. Udeležila se ga je četrtina članov, ki jih je bilo preteklo leto 237. Prav konstantnost članstva odraža po oceni občnega zbora dobro delo društva za članstvo samo in širše. Zlasti je dobro ocenjeno delo na področju vzgoje kadrov tako za vodnike, mar-kaciste kot naravovarstvenike, še posebej je bilo izpostavljeno dobro delo z najmlajšimi - Klinčki. Dobro je dela pohvala gostov, da zavidajo izjemno število tako vodnikov kot markacistov, kar potrjuje pravilno usmerjenost društva, da se maksimalno investira v nenehno izobraževanje teh kadrov. Izobraževanje je relativno drago, brez soprispevka Planinske zveze Slovenije, na katero je poleg tega potrebno odvesti 45 % zneska pobrane članarine. Realiziran je bil ves zastavljen programa dela, vodniki so bili opremljeni s potrebno opremo, nabavljeni pa so tudi varnostni kompleti za člane in nečlane, ki si jih lahko najamejo pri društvu. Dolgoletni vodnik Tone Šterban je prejel priznanje častni vodnik, ki ga podeljuje PZS. Markacisti imajo na skrbi preko 75 km planinskih poti, ki so ustrezno vnesene v kataster planinskih poti pri PZS in delo na vzdrževanju, obnavljanju ter označevanju poti so izjemno dobro in ažurno opravili na zadovoljstvo vseh planincev, ki jih pot zanese na naše območje. Zanese pa jih, ker so to poti, ki so vključene v slovensko planinsko transverzalo. Pohvalno je bilo ocenjeno vključevanje društva v aktivnosti Planinske zveze Slovenije, kjer v organih deluje kar nekaj naših članov in enako pohvalno vključevanje društva v lokalno skupnost. Na drugi strani je društvo zelo zadovoljno s sodelovanjem tako občine, krajevnih skupnosti, STIK-a Laško, LAK-a in številnih društev, družin ter gospodarskih družb in podjetnikov pri izvedbi aktivnosti društva. Nadzorni odbor je zelo dobro ocenil skrbno vodeno poslovanje društva, ki se odraža v transparentnosti in dobrem likvidnem položaju društva. Po taki oceni je občni zbor brez zadržkov potrdil opravljeno delo v preteklem letu in bilanco stanja ter poslovni izid za leto 2014. Občni zbor je kot novega vodjo odseka za planinska pota potrdil Jureta Vidica in izrekel zahvalo dosedanjemu vodji Joco-tu Krašeku. Sprejet je bil program dela za leto 2015 in finančni načrt za leto 2015. Program dela nadaljuje kontinuiteto dela iz preteklega leta, ki temelji na delu vodnikov, markacistov, skrbi za varstvo narave in delu z mladimi. Načrtovanih je precejšnje število izletov, zlasti je pohvalna izletniška aktivnost planinske sekcije upokojencev. Kot novost se ob 50-letnici prvega orientacijskega pohoda v izvedbi društva želi organizirati spominski orientacijski pohod, ki naj bi prešel v stalno aktivnost. Društvo upa, da število članov ne bo drastično padlo, kar se lahko zgodi, ker se je predpisana članarina za leto 2015 dvignila kar za 14 % pri članstvu B, ki je tudi v večini tako pri našem društvu kot pri ostalih društvih. Stalna naloga ostaja skrb za vzdrževanje planinskega doma na Šmohorju, ki terja veliko finančno angažiranje. Želja je, da oskrbnica nadaljuje z dobrim delom na domu in da ustrezno skrbi za dom ter seveda nudi planincem vse, kar ti pričakujejo, ko pridejo na planinski dom. Za leto 2015 se, če bo zagotovljeno finančno pokritje, predvideva izgradnja čistilne naprave. Društvo si bo prizadevalo, da bo vključeno v Strategijo razvoja in trženja turizma v občini Laško, pri čemer s strani pripravljavca ne bi smelo biti zadržka, če vemo, koliko planinskih poti, za katere skrbi društvo, teče po občini Laško in so na razpolago vsem planincem in poho-dnikom. Planinske poti so del turistične ponudbe in del turistične ponudbe so tudi pohodi in izleti, ki jih organizira planinsko društvo. Občni zbor so prav prisrčno popestrili naši klinčki Jure Maček, Samo in Beno Čibej z glasbenim nastopom. Planinsko društvo Laško, Odsek za varstvo gorske narave v sodelovanju z Odsekom za pota v okviru plana čistilnih akcij Krajevne skupnosti Rečica vabi planince in ostale ljubitelje čiste in neokrnjene narave na ČISTILNO AKCIJO v soboto, 18. aprila 2015 - zbor udeležencev ob 8. uri :>ri Gasilskem domu v Debru. Udeležencem akcije bomo razdelili rokavice in vreče ter določili smeri in lokacije čiščenja na poteh, ki vodijo do Planinskega doma na Šmohorju, kjer bomo zaključili akcijo s toplo malico. Pridružite se nam v vsakem vremenu! 47 šport in rekreacija 30. MARČEVSKI POHOD NA ŠMOHOR Uspelo nam je, smemo reči organizatorji in udeleženci. Samo skupaj smo lahko oblikovali in še oblikujemo tako lepo zgodbo, ki je pripeljala do jubileja z zavidljivo številko. Planinsko društvo Laško je v nedeljo, 22. marca 2015, organiziralo in izvedlo že 30. Marčevski pohod na Šmohor. Jubileju se je poklonilo tudi vreme, ki se je pokazalo v svoji sončni podobi in pospremilo na pot zares množico pohodnikov. Večina je stalnih udeležencev, vsako leto pa se nam pridružijo novi, med njimi je vedno več najmlajših ljubiteljev planin in gora. Za najmlajše je vzpon na 784 metrov visok Šmohor gotovo pravi podvig, ki dolgo ostane v spominu in spodbuja k ponovitvi, za tiste malo manj mlade pa je pohod postal obvezna stalnica v letnem pohodniškem koledarju. Na cilju pri Planinskem domu na Šmohorju se je zadovoljstvo nad še enim uspešnim pohodom kazalo v žarečih obrazih, prijateljskem klepetu in siceršnjem veselem razpoloženju. Izneverili se nismo tradiciji, saj so tisti, ki so prvič opravili 10 pohodov, prejeli praktično darilo, Jožice in Jožete, ki so nedavno godovali, pa je nagradila oskrbnica Helena. Za posladek in največji užitek pa sta poskrbeli otroški folklorni skupini KUD Lipa Rečica pri Laškem, ki sta nam odplesali nekaj plesov. Navdušenje se je izrazilo v zasluženem aplavzu. Že tako lep pomladanski dan so vsem pohodnikom še popestrili odločni plesni koraki najmlajših folkloristov. Zdenka Pešec, predsednica PD Laško Planinsko društvo Rimske Toplice MLADINSKI ODSEK o Za naš prvi letošnji pohod smo na predlog mentorice Anje izbrali pohod po Oglarski učni poti. V petek, 6. 3. 2015, sva z Marijo opravila ogledno turo in se odločila, kateri del poti bo za nas primeren. Po posvetu z mentoricama smo določili soboto, 21. 3. 2015 za dan pohoda. Prijavilo se je 20 mladih planincev, 4 starši in 3 spremljevalci: Nuša Ocvirk, Marija Mastnak, Bogomir Mastnak. Skupaj nas je bilo 27 pohodnikov. Malo čez 7:30 so začeli prihajati prvi pohodniki. Zelo tekoče smo opravili začetno proceduro (dovolilnica, prispevek za prevoz, hitri pregled obleke in obutve). Prispel je tudi naš prevoz, zložili smo nahrbtnike v prtljažnik in se posedli na svoje sedeže. Pridružil se nam je tudi predsednik planinskega društva Jure Potokar, nas pozdravil, spomnil na poslanstvo planinske organizacije, nam zaželel veliko užitkov na pohodu, varen in trden korak. Zahvalili smo se mu za lepe želje in ga povabili, da se nam na katerem naslednjem pohodu pridruži. Pot nas je vodila mimo Zidanega Mosta, Radeč, po dolini Sopote do lovske koče Dole pri Litiji. Pričakalo nas je jasno, vendar kar močno vetrovno vreme. Na glave smo poveznili kape in kapuce, si ogledali fazane in jerebice pri lovski koči in nadaljevali pot po lepo označenem kolovozu. Ob poti smo videli več prostorov kopišč, kjer oglari kuhajo oglje. Na domačiji Medved pa se je iz kope močno kadilo, se pravi, da se je oglje v resnici kuhalo. Označbe so nas usmerile desno na lepo vidno gozdno stezo. Ob stezi smo si ogledali ostanke stare apnenice in se po strmem hribu spustili do domačije Brinovec. Pričakala nas je skoraj cela družina. Gospodar Mirko nas je lepo pozdravil in nas pozval, da se posedemo po lesenih klopeh in ker nam je v očeh videl, da nas lakota že pošteno zdeluje, nas je povabil, da si postrežemo s pravim oglarskim kruhom in domačim čajem. Pogled na čisto črn kruh je v nas prebudil nejevero in le najpo-gumnejši so previdno odgriznili košček: »O, kako je dober, svež, mehak in dišeč!« Iz peharjev je kar hitro izginil ves črn kruh, poizkusili smo tudi naše inovacije (oglarski kruh s poliko,oglar-ski kruh s sirom) skratka, kar koli smo položili na kruh, je bilo odlično. Gospodinja nam je razložila, da je v kruhu resnično fino zmleto oglje. 48 Po izdatni malici nam je gospodar pripravil predavanje o tem, s čim se ukvarjajo na njihovi kmetiji, ki ima poudarek na oglar-stvu. Ogledali smo si tudi oglarsko kopo v pripravi in spoznali celoten postopek pridelave oglja. Seveda smo napravili tudi nekaj gasilskih posnetkov pohodnikov. Zahvalili smo se gospodarju Mirku in se poslovili z lepimi doživetji in kopico novih znanj. Na spodnji strani kmetije nas je čakal naš avtobus in kar prijalo nam je prijetno toplo zavetje. Pot nas je vodila naprej do naselja Polšnik. V OŠ v Polšniku poučuje naša mentorica Tanja in prav veselili smo se, da nam bo malo razkazala šolo. Bolezen njenega sina Filipa je preprečila, da bi bila z nami. Po ozki cesti smo nadaljevali do naselja Preveg. Tu je izhodišče za vzpon na goro Ostrež, na katero smo se povzpeli po krajši vendar dokaj strmi poti. Pri cerkvici svete Katarine so razporejene klopi, da smo si lahko malo odpočili in pospravili iz nahrbtnikov še zadnje zaloge hrane, ki nam je ostala. Vpisali smo se tudi v vpisno knjigo. Čisto na vrh smo se povzpeli v skupinah po pet pohodnikov, da na vrhu ne bi zmanjkalo prostora. Z vrha je bil čudovit razgled na okoliške hribe, med katerimi kraljuje naš »zasavski Triglav« KUM. Spust je potekal previdno in se srečno končal. V vasi Preveg je žig ZPP, požigosali smo planinske dnevnike in kartončke ZPP in se hitro umaknili z močnega vetra v avtobus. Preden je avtobus odpeljal proti našemu domu smo glasno in ubrano zapeli naši mentorici Nuši pesem: »Vse najboljše za te«, saj je pred kratkim praznovala rojstni dan. Vračali smo se mimo Trbovelj, kjer nas je zapustila Nika, mimo Hrastnika, Dola, Marnega. Na odcepu za Čreto je izstopil Matevž, ostali pa pred OŠ Rimske Toplice. V Rimske smo se vrnili ob 14:20. Lep planinski pozdrav. Nuša Ocvirk, mentorica Bogomir Mastnak, načelnik MO GASILSKA ZVEZA LAŠKO GASILCI OPRAVILI PREGLED OPRAVLJENEGA DELA V LETU 2014 Z občnimi zbori prostovoljnih gasilskih društev smo začeli 7. februarja, ko je imelo občni zbor PGD Vrh nad Laškim in zaključili 7. marca z občnim zborom PGD Laško. Skupščina Gasilske zveze Laško pa je bila 27. marca 2015. Na vseh zborih in tudi skupščini je bila podana ocena, da je leto 2014 terjalo od prostovoljnih gasilskih društev in gasilskih enot precejšnjo aktivnost tako na organizacijskem kot operativnem področju. Požari, naravne nesreče in druge nesreče tudi tokrat niso obšle naše občine. Gasilske enote so mo- rale posredovati v 56 primerih in sicer pri - gašenju gospodarskih in stanovanjskih objektov 12-krat - gašenju požarov v naravi 5-krat - nudenju tehnične pomoči 25-krat - reševanju ob naravnih nesrečah 11-krat - prometnih nesrečah 2-krat - nesrečah z nevarnimi snovmi 1-krat Zavedajoč se pomembnosti strokovne usposobljenosti operativnega članstva je bila posebna pozornost namenjena izobraževanju in zagotavljanju pogojev za usposabljanje. V ta namen je inštruktorska ekipa Gasilske zveze Laško ob pomoči članov posameznih prostovoljnih gasilskih društev aktivno izvajala dela pri izgradnji vadbenega poligona »EHO« na Breznem. Opravljenih je bilo več kot 1200 ur prostovoljnega dela. Vsi gasilci Občine Laško se ob tej priliki zahvaljujemo družbi EHOPAN, proizvodnja, trgovina in inženiring, d. o. o., in njenima lastnikoma g. Janezu PUŠNIKU in ga. Zdenki PUŠNIK, da dovoljujeta na njihovem območju izgradnjo tega poligona in nemotena izvajanja usposabljanj gasilskih enot. Iz programa izobraževanja in usposabljanja operativnega sestava gasilskih enot so bila v letu 2014 izvedena izobraževanja, ki so v pristojnosti Gasilske zveze Laško, prav tako pa so se operativni člani gasilskih enot udeleževali izobraževanj, ki so v pristojnosti Gasilske zveze Slovenije predvsem za posamezne specialnosti v Izobraževalnem centru RS Za zaščito in reševanje na Igu. Skupaj se je v letu 2014 izobraževanj in usposabljanj udeležilo 189 operativnih članov gasilskih enot. Konec leta 2014 je bilo v Gasilski zvezi Laško oziroma v osmih prostovoljnih gasilskih društvih 988 članov in članic. Od tega je 305 članov operativnega sestava gasilskih enot. Po sprejetem programu pa so potekale tudi aktivnosti komisije za mladino, komisije za članice in komisije za veterane. Posebej naj izpostavimo tabor gasilske mladine na Kopitniku, izvedbo operativne gasilske vaje za članice v Širju ter srečanje starejših gasilk in gasilcev v Rečici. Gasilska zveza Laško je v letu 2014 razpolagala z sredstvi v višini 110.692,50 evrov za sofinanciranje rednih stroškov društev, izobraževanje, vzdrževanje gasilske tehnike in vozil, nabavo osebne zaščitne opreme in gasilske opreme, tekmova- nja, delovanje mladih in komisij ter plačilo zavarovalnih premij in zdravniških pregledov. Poleg sredstev proračuna občine pa je bilo za sofinanciranje nabave gasilskih vozil in gasilske opreme namenjeno tudi 46.907,00 evrov namenskih sredstev iz naslova požarne takse. Od tega je bilo tekočih sredstev v višini 35.786,00 evrov in neporabljenih sredstev iz leta 2013 v višini 11.121,00 evrov. Porabljenih pa je bilo 30.364,00 evrov za sofinanciranje nabave gasilskih vozil in osebne zaščitne opreme operativnih gasilscev. Ostanek v višini 16.543,00 evrov se kot namenska sredstva prenesejo v leto 2015. Leto 2015 je jubilejno leto, saj Gasilska zveza Laško praznuje 60. obletnico in PGD Laško 145. obletnico delovanja. Obletnici obeh jubilantov bomo proslavili skupaj na svečanosti in prireditvah konec junija. Vse ostale aktivnosti, sprejete s programom dela za leto 2015, pa bodo potekale po terminskih načrtih s posebnim poudarkom na izobraževanju in usposabljanju operativnega članstva, delu z gasilskim podmladkom, na tekmovanjih in opremljanju z osebno zaščitno opremo operativnega članstva gasilskih enot in gasilsko tehniko. V Gasilski zvezi Laško se zavedamo, da je osnovna dejavnost gasilskih enot opravljanje javne gasilske službe. Za opravljanje te dejavnosti pa potrebujemo dobro usposobljene in opremljene operativne gasilske enote in ustrezno gasilsko tehniko. V gasilski zvezi smo na dobri poti, kar se tiče izobraževanja in usposabljanja. Uspešnost opremljanja pa je odvisna od razpoložljivih sredstev. Na to dejstvo smo tudi tokrat opozorili, da s sedanjim obsegom razpoložljivih finančnih sredstev ne bomo mogli slediti normativom in standardom gasilske tehnike in zagotavljati opremljanje v skladu z Uredbo o organiziranju in opremljanju gasilskih enot. Zavedamo se splošne situacije in krize financiranja tudi naše dejavnosti, vendar pa moramo poudariti, da društva prejeta sredstva večinoma dodatno oplemenitijo, da lahko pokrivajo redne stroške in nekaj namenjajo tudi nabavi gasilske opreme, kar pa nedvomno ni primer za nekatere druge proračunske porabnike. Gasilci pričakujemo, da nam bo pri opravljanju nalog javne gasilske službe, glede na to, da jo opravljamo prostovoljno, zagotovljena varnost z zagotavljanjem ustrezne osebne zaščitne opreme in zagotovljena gasilska tehnika in vozila, s katerimi bomo lahko učinkovito in varno posredovali ob posameznih nepredvidljivih nesrečah ter s tem zagotavljali učinkovito varnost in požarno varnost občank in občanov. Gasilci se zahvaljujemo vsem občanom in občankam, gospodarskim družbam in podjetnikom, ki so kakor koli s prispevki in donacijami prispevali k uspešnemu delu naše organizacije v preteklem letu, prav tako pa tudi županu občine g. Francu Zdolšku za njegovo razumevanje in podporo pri organiziranju in delovanju gasilcev. Z gasilskimi pozdravi Na pomoč. Jožef RAJH, predsednik 49 društva PODELJENA PRIZNANJA ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV Predsedstvo OZSČ Laško je na svoji 7. redni razširjeni seji sprejelo sklep: - da se večletno požrtvovalno delo in predstavljanje našega združenja, ki pač ne more biti poplačano s finančno nagrado, nagradi s podelitvijo priznanj našim članom, ki si po merilih statuta OZSČ Laško to zaslužijo. Poimenskih obrazložitev ne bomo navajali, ker nas večina ve, kaj smo med leti počeli -in kaj ne - je pa to prva spodbuda za nadaljnje delo. Priznanja v tej obliki niso zadnja, na seji je bilo istočasno dorečeno, da jih bomo letos še podelili, v prihodnje pa bo po merilih, ki so zapisana, priznanja prejelo še več aktivnih članov, tudi z možnostjo stopnjevalnega sistema priznanj. O podeljenih priznanjih se vodi oštevilčena evidenca na sedežu združenja. - na Zboru častnikov smo 13. 2. 2015 tako podelili (predsednik OZSČ Laško stotnik Zvonko Zorec): - Priznanje z grbom OZSČ Laško: Predsedstvu Zveze slovenskih častnikov, OZSČ Štore, Občini Laško, Občini Radeče, 20. PEHP SV Celje - Pisna priznanja z bronasto medaljo OZSČ Laško: stotnik Drago Zupanc, stotnik Milan Knapič, štabni vodnik Mladen Soltič, višji vodnik Jožef Krajnc, višji vodnik Milan Breški, - Zahvala OZSČ Laško: Moški pevski zbor Laško, Egal d. o. o. Laško, dr. Alojz Šteiner in Gostišče Čater Marija Gradec, - Knjižno priznanje: polkovnik Miha Butara in višji vodnik Nestl Kladnik. Na zboru častnikov OZSČ Laško pa je predsedstvo Zveze slovenskih častnikov prav tako podelilo republiška priznanja ZSČ našim članom, ki so s svojim delom prispevali k uspešni realizaciji programov dela v zadnjem mandatu. Priznanja je podelil predsednik Zveze slovenskih častnikov generalmajor dr. Alojz Šteiner. - Plaketa Zveze slovenskih častnikov za sodelovanje: - Občina Laško, Prejemniki Bronaste medalje ZSČ so: - višji štabni vodnik Andrej Mlakar, štabni vodnik Ludvik Knap, višji vodnik Milan Klenovšek, vodnik Ivan Vu-drag in naddesetnik Milan Guček. Novim zastavonošem OZSČ Laško, ki so opravili tečaj in pridobili certifikat ZSČ za opravljanje dolžnosti, je sekretar OZSČ Laško stotnik Konrad Zemljič podelil položajne oznake ZASTAVONOŠA ZSČ, ki so ga prejeli: - štabni vodnik Mladen Soltič, desetnik Branko Pušnik, višji vodnik Viljem Hladin, višji vodnik Milan Breški in stotnik Zvonko Zorec. Višji praporščak Rudolf Pavčnik in stotnik Zemljič sta oznaki prejela že na prejšnjih usposabljanjih. Prejemnikom iskrene čestitke in obilo dobre volje in pripravljenosti za delo v združenju tudi v prihodnje. Konrad Zemljič LAŠKE ČASTNICE IN ČASTNIKI ODLIČNI NA 21. DRŽAVNEM PRVENSTVU ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV IN SLOVENSKE VOJSKE 7. februarja je na Golteh potekalo 21. državno prvenstvo Zveze slovenskih častnikov in Slovenske vojske v duatlonu - smučarskem in strelskem tekmovanju (prevoziti je bilo potrebno progo - zahtevnejšo veleslalomsko - in v izteku streljati z malokalibrsko puško na 30 m). Že vrsto let se tekmovanja udeležujejo tudi ekipe našega združenja in dosegajo vidne uspehe, letos pa je ženski ekipi v postavi Jožica Kranjc Romih, Katarina Pražnikar in Nevenka Turnšek uspel podvig in so ponovno (že drugič) postale državne prvakinje (z odličnimi rezultati, ki so presegli tudi kar nekaj moških dosežkov). Andrej Mlakar, Bogdan Vidic in Vido Romih za I. ekipo ter Jernej Šipek, Alojz Škorjanc in Boris Lapornik za II. ekipo OZSČ Laško so se po najboljših močeh potrudili in dosegli dobre rezultate, ki pa so v poostreni konkurenci zadostovali za uvrstitvi v sredino nastopajočih. Vsem sodelujočim gre pohvala za udeležbo in doseženo, saj so bile še dan prej vremenske razmere nemogoče in so skoraj preprečile izvedbo tekmovanj. Vsa pohvala za organizacijo in izvedbo gre tudi OZSČ Velenje in veteranski organizaciji iz Velenja ter 20. Pehotnemu polku Slovenske vojske iz Celja. Odlična spodbuda za prihodnje leto, ko bo Fortuna namenila nasmeh tudi moškemu delu ekipe, potem pa bo, kar bo. Čestitke vsem! Konrad Zemljič Kaj bomo počeli_ Območno združenje slovenskih častnikov je do konca marca tega leta izpeljalo vse naloge iz letnega načrta, ki smo ga predstavili na zboru članov. Pred vami pa je kratek pregled dogodkov, ki jih bomo organizirali tekom naslednjih štirih mesecev in za katere menimo, da bi vas utegnili pritegniti in vas spodbuditi k udeležbi na njih: APRIL 2015: 11. 4. - usposabljanje zastavonoš društev Občine Radeče pri Ribiškem domu Radeče - pričetek ob 10. uri 50 17. 4. - usposabljanje zastavonoš društev Občine Laško na ob- činskem dvorišču - pričetek ob 15. uri 18. 4. - udeležba na pohodu in slovesnosti »Po poteh brani- teljev Slovenije« od Gomile pri Kogu do Središča ob Dravi - odhod prevoza iz Laškega ob 7. uri z avtobusne postaje 24. 4. - udeležba na slovesnostih ob dnevu upora proti okupa- torju v občinah Laško in Radeče 25. 4. - spominski pohod ob dnevu upora proti okupatorju (or- ganizator - ZB NOB bo lokacijo in časovnico še sporočil) V aprilu se bomo udeležili tudi tekmovanja v streljanju z MK puško v Brežicah - datum in ura bo s strani organizatorja še sporočena društva MAJ 2015: 1. 5. - udeležba na slovesnostih ob prazniku dela 9. 5. - udeležba na slovesnosti ob dnevu Evrope in ob 70-le- tnici zmage nad nacifašizmom v Ljubljani 9. 5. - dan odprtih vrat Vojašnice Franca Rozmana - Staneta v Celju in sodelovanje v programu s predstavitvijo združenja in sodelovanjem v kuharskem tekmovanju 16. 5. - sodelovanje na svečanosti ob zaključku II. svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom na Poljani na Koroškem 23. 5. - sodelovanje na VI. Memorialu »Štefana Šemrova« v Rečici - organizator OZVVS Laško bo podrobnosti še sporočil 23. 5. - predvojaško mladinsko usposabljanje s predstavitvijo poklica vojaka na Kopitniku 30. 5. in 31. 5. - dvodnevni tematski tabor s področja obram-boslovja na Šmohorju (alternativa ob slabem vremenu je 13. in 14. 6. 2015 JUNIJ 2015: 6. 6. - sodelovanje na »Golažijadi« v Rimskih Toplicah 20. 6. - pohod na Kum in sodelovanje na tamkajšnji slovesnosti 24. 6. - sodelovanje na slovesnostih ob dnevu državnosti v občinah Laško in Radeče 27. 6. - organizacija slovesnosti ob dnevu državnosti pri spomeniku osamosvojitveni vojni pod občinsko zgradbo v Laškem JULIJ 2015: 4. 7. - usposabljanje članov v uporabi protipožarnih sredstev 11. 7. - delovno srečanje s prijateljskimi domoljubnimi organizacijami Zgornje-posoške (Tolmin) 19. 7. - sodelovanje na spominskem pohodu po poteh NOB Rečica. Aktivnosti bodo podrobneje predstavljene tudi na Facebo-ok strani (Območno združenje slovenskih častnikov Laško), na spletni strani ZSČ, razvidne pa so tudi v oglasni omari na Kidričevi ulici v Laškem nasproti Centra za socialno delo Laško, udeležijo pa se jih lahko tako naše članice in člani kot tudi članice in člani drugih domoljubnih in veteranskih organizacij ter ostali zainteresirani. Po potrebi bo program dopolnjen. Za podrobnejše informacije o aktivnostih, ki bi se jih želeli udeležiti, smo vam na voljo na tel. št.: 041-405-113 (Zvonko Zo-rec) ali 070-394-150 (Konrad Zemljič). Prijetne dni! Ijjf^' ZVEZA VETERANOV VOJNE Zfl SLOVENIJO OBMOČNO SBSÜ8E ^SSa ZDRUZENJE LflSKO Pozdravljeni, tokrat se veterani oglašamo v našem lokalnem glasilu zato, ker doseže vsako gospodinjstvo v naši občini in upamo, da bo tudi prebrano. Poskusili bomo naše člane po tej poti obveščati o naših aktivnostih, katere bomo izvedli v času do izida naslednje številke biltena. Smo kar aktivni, vendar obveščati vsakega posamezno je povezano z veliko dela in seveda denarnimi stroški za material in poštnino. Imamo tudi oglasno okence na stavbi v Kidričevi ulici, nismo pa prepričani, da si kdo to pogleda. Radi bi vas obvestili, da se pri nas v pisarni nahaja kar nekaj veteranskih članskih izkaznic, za katere smo upali, da jih bomo lahko razdelili na občnem zboru OZVVS, ki je bil v petek 27. 2. 2015 v hotelu Aqua Roma v Rimskih Toplicah. Prav tako je pri nas še večje število poimenskih spominskih znakov »Vojašnice 1991«. Veseli bomo, če se oglasite v naši pisarni in stvari prevzamete. V soboto, 18. 4., bomo sodelovali na pohodu med Kogom in Središčem ob Dravi. 23. 5. bomo na strelišču »Dušan Poženel« v Hudi Jami 1 izvedli tekmovanje za memorial Štefana Šemrova v streljanju z malokalibrsko pištolo. Seveda bomo sodelovali tudi pri organizaciji in izvedbi proslave ob dnevu državnosti, ki bo 25. 6. Za kontakt pokličite sekretarja Vilija Hladina na 041 682 421. Veteranski pozdrav. OZVVS Laško. VREDNOTE SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE-VSO zdmjOehje IV VPtONOTC smvrNSdr DSAMOSVbnTVt Kadar si nekdo nekaj zelo želi, najprej zastavi vse moči in vso energijo v to, da se mu želja uresniči, potem pa ta dosežek ceni, ga čuva in je nanj zelo ponosen. Zanj je to vrednota, ki jo neguje in nikoli ne pozabi, saj se zaveda velikega napora, ki je bil potreben za njegov dosežek. To velja tako za posameznika kot tudi za narod. Vrednote so lahko različne, npr. materialne, duhovne, politične. Lahko so pov- Odbor VSO tudi v občini Laško sem osebne ali pa se z njimi poenoti večji krog ljudi. Govorimo o skupnih vrednotah, če gre za to, da se z njimi poistoveti večje število ljudi, večina naroda, celo človeštva, zato take vrednote imenujemo tudi temeljne, univerzalne in praviloma izbor-jene na težji način, včasih celo s številnimi človeškimi žrtvami. Slovenski narod ima pestro zgodovino in skozi njo veliko iskanj sebi lastnega po- ložaja, mnogo razočaranj, prevar in neuresničenih ciljev. Že bežno pregledovanje dogodkov vse od pričetka naseljevanja Slovanov na današnje slovensko ozemlje sredi 6. stoletja razkriva dolgo obdobje nadvlade več drugih večjih narodov (Bavarcev oz. Frankov, Ilirov ...) in vključenost v različne politične oblasti in združbe tujih vladavin. V vseh teh različnostih tujih nadvlad pa je v sicer številčno majhni vso 51 društva skupnosti obstajala neka prazavest o ohranjanju določene skupne - narodove identitete, ki se je izražala v jeziku, kulturi, veri, kar je krepilo postopoma politično zavest in hotenja po lastni politični ureditvi. Ta zavest je omogočala, da se je vsaj deloma sledilo pomembnim zgodovinskim spremembam, ki so se dogajale v širšem prostoru in so se tako razvijali in uveljavljali slovenski jezik, književnost, kultura, družbena povezanost pa tudi politična samozavest. Slednja se je izražala in utrjevala skozi pridobivanje pravic do ustoličeva-nja karantanskih knezov, dalje do sodelovanja v volitvah, organiziranja političnih zborovanj, ustanavljanja slovenskih društev in kasneje že tudi političnih strank (prva npr. leta 1894 - Narodna stranka za Krajnsko).Vključenost v velike politične skupnosti (npr. Habsburško ) je seveda bila ovira za še večjo narodovo samoor-ganiziranost, zato je razumljivo, da so se vedno bolj izražale zahteve po ožjih političnih povezavah. Te zahteve so zelo nazorno izražene leta 1918 v Majniški deklaraciji, rezultat teh zahtev je tudi razglasitev Države SHS in ustanovitev prve slovenske nacionalne vlade, ki pa je bila kratkega veka (do 1921). Slovenci so se zatem za daljše obdobje znašli v politični povezanosti z drugimi narodi znotraj Kraljevine Jugoslavije in v SFRJ po drugi svetovni vojni. Tudi za to zadnje obdobje politične povezanosti v SFRJ, ki nam je bližje, se je izkazalo, da Slovenci nismo mogli docela uveljavljati lastnih političnih in tudi ne ekonomskih in kulturnih hotenj. Dodatno se je z razvojem blaginje v večjem delu Evrope in zahodnega sveta vedno bolj razvijala demokracija s polnim uveljavljanjem temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V SFRJ, ki je nastala na temeljih komunistične ideologije in prakse, se demokracija in izvajanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso mogle razvijati. Gotovo je k temu prispeval tudi revolucionarni prevzem oblasti po 2. svetovni vojni, ki je izključeval svobodno izražanje volje ljudi, poleg tega pa je bila oblast komunistične partije obremenjena s številnimi, dolgo časa povsem prikritimi zločini proti človeštvu - proti lastnemu narodu. V slovenskem narodu je konec 80. let 20. stoletja ponovno vrelo nezadovoljstvo zaradi položaja znotraj SFRJ in tudi znotraj ožje domovine, saj je nedemokratični sistem preprečeval, da bi lahko postajali del ekonomsko in politično razvitega sveta, ki smo ga opazovali blizu naših mej in ga je živel velik del Evrope in sveta. Z drugo Majniško deklaracijo v letu 1989 so zahteve po demokraciji in samostojni državi prišle močno do izraza in v Sloveniji se je za te zahteve navduševalo vedno več prebivalstva. Spremembe so se pričele dogajati, cilji so se izrazili in ljudska volja se je večinsko poenotila. Sledile so volitve na demokratičnih osnovah z več strankami (1990), zatem plebiscit o slovenski samostojnosti (udeležilo se ga je 88,5% vseh volivcev, od tega 95 % za samostojnost) in oblikovanje samostojne države Slovenije z mednarodnim priznanjem. Več kot tisočletni sen Slovencev je bil tokrat prvič in pravno formalno v celoti izpolnjen. Pri doseganju tega so bile, žal, zopet potrebne človeške žrtve, kajti prehod v samostojnost in izhod iz skupne države ni bil civilizacijsko in demokratično omogočen. Na pravno formalen način smo dosegli bistvene cilje, v vsebinskem prehodu k demokraciji in k popolnemu spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter k vladavini prava za vse državljane, pa bo potrebno še veliko postoriti. Vzvodi starega sistema še niso prekinjeni, praksa se prepočasi prilagaja novim pravnim normam, dosežki pravne samostojnosti in sprememba v drugačno ekonomsko in politično ureditev niso sami po sebi zagotovljeni. Ostanki starega se krčevito prizadevajo za ohranitev vpliva na več področjih življenja, vezi s preteklostjo niso v celoti pretrgane, še več, vedno bolj se oživljajo. Simboli komunističnega totalitarnega sistema se vedno pogosteje pojavljajo v javnosti. Pridobitve samostojnosti se skušajo razvrednotiti, da bi se čim dlje ohranjali stari vplivi in prakse. Ljudem se skuša prikazovati, da je bilo nekoč bolje in da bi nam bolj ustrezal demokratični socializem, ki se zavzema za državni vpliv na vseh področjih. Težave v družbi želijo mnogi prikazati kot posledico družbeno ekonomskih sprememb, ki pa jim niti ne pustijo, da bi se v praksi docela uveljavile. Nekateri pomembni družbeni podsistemi se niso spremenili, tudi miselnost se še ni povsod spremenila. Torej, kaj je vzrok in kaj je posledica razmer v današnji družbi? Želimo res nazaj, komu je v interesu, da se nič ne spremeni? Majniška deklaracija iz leta 2014 opozarja, da za resnično spremembo nismo naredili še vsega, obtičali smo na vmesni točki, med pravnimi in dejanskimi spremembami. Zastoj je nevaren, potrebno je naprej in ne nazaj. Vsega, kar smo si želeli in kar druge narode dela boljše, še nismo dosegli, pa bi že šli nazaj, v čas, kjer je bilo pravosodje in kazenski zakonik v službi zaščite edinega političnega razreda in posameznikov, ki so bili izbrani privilegiran-ci. Zakaj še ne moremo biti pred zakoni vsi enaki? Tudi zato je potrebno obujati vrednote, ki so bile navdih za slovensko samostojnost, saj bomo le tako dobili potrebno narodovo moč in odločnost, da cilje osamosvojitve do konca dosežemo. Izidi plebiscita iz leta 1990 in energija iz tistih časov nas obvezujeta, da prekinemo s staro miselnostjo in prakso ter ne dovolimo poti nazaj. V Sloveniji je organizirano in deluje Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Tudi v občini Laško je oživel odbor VSO, ki do sedaj ni bil dovolj aktiven. Na občnem zboru 11. 2. 2015 je bilo imenovano novo vodstvo občinskega odbora VSO Laško. Vodi ga predsednik Srečko Javornik, člani predsedstva pa so še: Jože Senica, Dani Ulaga, Jože Slapšak, Pavel Teršek, Roman Tušek in Jože Pu-šnik. Pomembno je izpostaviti iz statuta združenja, da je Združenje VSO domoljubno društvo, ki združuje vse, ki imajo pozitiven odnos do svoje domovine in slovenske osamosvojitve. Združuje vse, ki so sodelovali pri ustvarjanju političnih, kulturnih in gospodarskih temeljev osamosvojitve Slovenije, pri sami osamosvojitvi ter pri obrambi domovine v vojni za Slovenijo ali nudili pomoč slovenskim obrambnim silam. Združuje tudi vse, ki delijo vrednote slovenske osamosvojitve in ni politična oz. strankarska organizacija. Zaradi tako zasnovanega namena je Združenje VSO privlačno za vse, ki čutijo odnos do domovine in se zavedajo vrednot, ki so skozi stoletja bile sanje naših prednikov, sedaj pa so postale skoraj resničnost in obveza, da jih do kraja dosanja-mo - to je, da si prizadevamo za njihovo popolno uveljavitev in tako tudi sledimo vsem Majniškim deklaracijam. VSO torej ni strankarsko usmerjeno društvo, je odprto za vse domoljube, tako kot so bili tudi volivci na plebiscitu za samostojnost domoljubno orientirani. V programu dela bo Odbor VSO na občinski ravni težišče usmeril na ohranjanje zgodovinskih izročil in na širjenje domoljubja, zbiranje zgodovinskega gradiva iz obdobja tik pred osamosvojitvijo in med njo v občini ter si prizadeval za širitev članstva. Odbor bo organiziral različne okrogle mize in predavanja ob pomembnih zgodovinskih dogodkih in si prizadeval za širjenje resnice in pomena teh dogodkov. 52 društva/policija Dejstvo je, da so mnogi iz naše občine tudi prispevali svoj delček k dogodkom pred in ob osamosvajanju Slovenije, pa se to nikjer niti ne omenja. Gre za prispevke posameznikov, skupin in podjetij iz tistega časa. Prispevek je bil tako na politični kot gospodarski ravni in tudi s sodelovanjem mnogih v takratni nastajajoči slovenski državi in v vojski. Prav v tem času mineva 25 let od prvih večstrankarskih volitev po 2. svetovni vojni. Iz občine Laško sta bila v še takratno Skupščino izvoljena 2 delegata, eden v ZZD in eden v Zbor občin. Tista Skupščina je sprejemala vse ključne zakone za popolno slovensko osamosvojitev in vsak glas je bil usodnega pomena. Nekateri pomembni državotvorni zakoni so se sprejemali z minimalno večino. Torej še zdaleč ni šlo vse z lahkoto, vendar se danes na to le redko kdo spomni. Odbor VSO se bo trudil, da se vse to ne pozabi, saj je to del pomembnega dogajanja, ki je bilo prav gotovo enkratna zgodovinska izkušnja in pridobitev. Ustvarjanje lastne države je pač enkraten in zato izjemen zgodovinski dogodek, na katerega je vredno biti ponosen. Na dan občnega zbora je bila za odprti krog udeležencev v kulturnem domu v Laškem organizirana predstavitev zgodovinskih izsledkov o delovanju UDBE v Sloveniji in ožje (knjiga: Speča UDBA) ter predstavljeni arhivski dokumenti v knjižni izdaji z naslovom Zločini slovenskega Kajna. Oboje je napisal avtor Roman Leljak, ki je tudi predstavil vsebino. Na dogodku je bilo veliko udeležencev, ki so z zanimanjem sledili predstavitvi, še posebej, ker je veliko odkritega povezano z usodami nedolžnih, ki so bili pobiti in pometani v rudniške jarke Barbarinega rova v Rečici. Žal imamo v občini kričeč dokaz nerazumnega zločinskega dela bivših oblastnih in političnih struktur. Naj bo to opomin, da se nikoli več ne zgodijo podobni zločini proti človeštvu, hkrati pa tudi spodbuda sedanjim rodovom, da dostojno uredijo posmrtne ostanke žrtev. Prikri- vanje zločinskega delovanja iz polpretekle zgodovine nima nobenega opravičila, nasprotno, če ne poznamo te trpke ure zgodovine, smo v nevarnosti, da se kdaj kaj podobnega še ponovi. Varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter s tem zagotavljanje dostojanstva človeka so bili temeljni navdih, izražen v Majniški deklaraciji in potrjen na plebiscitu za osamosvojitev. Vse, ki bi se želeli pridružiti delovanju VSO, vljudno vabimo. Podrobnosti o delovanju, namenu in ciljih društva, kot tudi o načinu včlanitve vanj, vam lahko predstavijo člani vodstva osebno ali pa si to pregledate na spletni strani Združenja VSO www.vso.si S tekočimi aktivnostmi društva bodo občani lahko seznanjeni tudi z informacijami, ki jih bo društvo objavljalo na stenskem informatorju na ustrezni lokaciji v mestu. Jože Pušnik, član predsedstva VSO Laško POLICIJSKA POSTAJA LAŠKO Pazljivo v pomladnih mesecih! Pri varnosti udeležencev v cestnem prometu, govorimo predvsem o voznikih enoslednih vozil (motoristi, kolesarji), je prehod iz zimskega v spomladanski letni čas zelo pomemben, saj za njih predstavlja več nevarnosti, več »kritičnih« dejavnikov, ki vplivajo na njihovo vožnjo, kar pogosto privede do prometne nesreče, največkrat s hujšimi posledicami. Z lepim vremenom se na cestah v večjem številu pojavijo vozniki motornih koles, kolesarji in tudi pešci, kar zahteva od njih samih in seveda tudi od drugih udeležencev v cestnem prometu to, da prometni varnosti namenimo še več pozornosti. Vsaka družina ima pri hiši kolo, motor ali drugo podobno prevozno sredstvo, katerega želi po dolgi zimi čim prej preizkusiti. Pri tem se velikokrat pozablja na tehnično brezhibnost vozil in tudi na samo opremo, ki jo morajo vozniki uporabljati. Policisti v tem obdobju obravnavamo večje število prometnih nesreč. Prometne nesreče, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih vozil, praviloma terjajo telesne poškodbe, na žalost je vsako leto tudi preveč takšnih, katerih posledica je smrt. V ta namen vse voznike, predvsem pa voznike enoslednih vozil pozivamo, da v največji možni meri najprej poskrbite za svojo varnost. Nekaj nasvetov najdete v naslednjih točkah: 1. Pripravite svoje vozilo na vožnjo (zamenjajte dotrajane pnevmatike, preverite tehnično brezhibnost vozila - zavore, svetila ... in drugih pomembnih delov vozila in ne odlašajte z zamenjavo, če ugotovite, da je le ta potrebna). 2. Ker smo vozniki prikrajšani za izbiro kraja in časa prometne nesreče, se nikoli ne obotavljajte in si vedno pred premikom vozila, pred pričetkom vožnje (tudi če je ta le nekaj metrov), pravilno namestite varnostno čelado, ki naj bo ustrezno pripeta in priporočljivo svetle (odsevne) barve. 3. Oblecite ustrezna zaščitna oblačila, ki naj bodo prav tako odsevne barve. 4. Pri vožnji bodite pozorni na pesek na vozišču, zlasti v ovinkih, kjer je možnost zdrsa toliko večja. 5. Pri vožnji bodite pozorni na poškodbe vozišča in prometne znake, ki opozarjajo na te nevarnosti (udarnine, izbokline, oster ovinek). 6. V prometu se obnašajte nezaupljivo do prvih prijetnejših sončnih žarkov in toplega vremena, da ne dobite »lažnega« občutka varnosti in zaradi tega vozite hitreje in pogumneje, kar je navadno nevarneje za vas in druge udeležence v cestnem prometu. 7. Upoštevajte tudi dejstvo, da hladna vozna površina vozišča ne omogoča zadostnega oziroma tolikšnega oprijema, kot segreta površina v poletnih mesecih. Reakcijski čas voznika v idealnih razmerah v povprečju znaša med 0,6 in 0,8 sekunde. Pri nezbranem vozniku pa se ta čas v povprečju lahko podaljša za dve sekundi ali več. Prevedeno v primer: Zavorna pot do ustavitve pri hitrosti 100 kilometrov na uro, ko vključimo še reakcijski čas, znaša 40 metrov. Prometne nesreče s hudimi (najhujšimi) posledicami za vedno zaznamujejo same udeležence v cestnem prometu, kot tudi njihove svojce, prijatelje in znance. Od vseh udeležencev v cestnem prometu zato pričakujemo še več spoštovanja, strpnosti in pozornosti. Policisti bomo še naprej izločali najbolj nevarne voznike in pri voznikih ugotavljali spoštovanje, zlasti tistih prometnih pravil, katerih kršitve povzročajo največ oziroma najhujše posledice (hitrost, alkohol, vožnja po levi, izsiljevanje prednosti . ). Pri tem vam predlagamo tudi, da v času vožnje opustite telefoniranje, kajenje in vse ostalo, kar zmanjšuje vašo pozornost pri vožnji. Če bo vsak udeleženec v cestnem prometu prispeval svoj največji delež k varnosti in spoštovanju prometnih pravil, bomo vsi udeleženci varnejši. Vodji policijskih okolišev Bojan Šipek in Robert Bezamovski 53 razno V KURETNEM NAD LAŠKIM 1. APRILA 1945 SESTRELJENI AVSTRALSKI PILOT BARNABY D. DAVIES S tem zapisom želim iz pozabe potegniti dogodek, ki se je med drugo svetovno vojno pred sedemdesetimi leti zgodil v Kuretnem nad Laškim. O dogodku, ki se je zgodil v neposredni bližini doma mojega starega očeta, sta mi že v mojem otroštvu pripovedovala moj stari oče Franc in njegova sestra Marija. To pripovedovanje pa je pri meni vzbudilo zanimanje za letala in letalstvo. Še posebej pa zanimanje za usode zavezniških pilotov, ki so bili med drugo svetovno vojno sestreljeni nad Slovenijo. Pred nekaj leti sem dogodek dokaj podrobno raziskal. Veliko podatkov so mi posredovali očividci dogodka, sorodniki avstralskega pilota in muzej avstralskega letalstva iz Avstralije. Prvega aprila 1945 je iz svoje letalske baze v Italiji poletela formacija šestih lovskih letal Mustang P51. Bojni skupini je poveljeval avstralski letalski poročnik Barnaby D. Davies. Njihova bojna naloga je vključevala priložnostno uničenje vojaških objektov in infrastrukture nemške vojske v okupirani Jugoslaviji. Namen pa je bil oslabiti moč in streti moralo nemške vojske. Bojno letalsko skupino so sestavljala naslednji piloti in letala: 1. Barnaby D. Davies z letalom Mustang P51 z oznako KH.851 (vodja bojne skupine) 2. Clark A. z letalom Mustang P51 z oznako KH.723 3. Taylor J. B. z letalom Mustang P51 z oznako KH.716 4. Redenbach I. M. z letalom Mustang P51 z oznako KH.632 5. Lane A. F. z letalom Mustang P51 z oznako KH.593 6. Martin P. J. z letalom Mustang P51 z oznako KH.677 Letala so pripadala avstralskim kraljevim letalskim silam RAAF (Royal Australian Air Force) in sicer 3. letalskemu polku (3rd Squadron) RAAF, ki so nad Evropo letela pod poveljstvom angleških kraljevih letalskih sil RAF (Royal Air Force). Avstralija je ena izmed držav t.i. Commonwealtha oz. skupnosti narodov Velike Britanije in njenih bivših kolonij. Letalska skupina je opravljala bojne naloge na relaciji Ljubljana-Radeče-Ce-lje-Ptuj-Maribor-Dravograd-Celje-Ra-deče. Južno od Radeč so naleteli na kolono več kot sedemdesetih vojaških vozil, ki so se po cesti vozila v skupini po pet- 54 najst do dvajset vozil. Kolono so bombardirali iz višine 450 metrov ter tako neposredno zadeli in uničili pet vozil (vsako izmed letal je nosilo po dve 227 kg težki bombi). Z nadaljnjimi napadi pa še dvanajst vojaških tovornjakov in oklepnikov, iz katerih se je po napadu vil dim ali pa so gorela. Nekaj nemških vojakov je bilo mrtvih, ostali pa so uspeli zbežati v gozd. Barnabyevo letalo je bilo zadeto s strani protiletalskega topa, ki je bil na enem izmed vozil, in sicer v predel motorja in pilotske kabine, medtem ko je v nizkem preletu napadalo gorečo kolono. Naglo se je dvignil na višino cca. 1200 metrov, kjer mu je odpovedal motor, iz katerega se je valil dim. Ostalim je sporočil, da se mora izstreliti, odstranil si je kisikovo masko ter s komandno ročico usmeril nos letala navpično proti zemlji, odprl pokrov kabine in izskočil. Padalo se je odprlo in uspel je varno pristati kakšnih 10 metrov stran od mesta, kjer se je zrušilo njegovo letalo, ki je močno gorelo. Ko ga je skupina nazadnje videla, je na kolenih pospravljal svoje padalo, da bi pred sovražnikom zakril sled, da je pristal. Padalo je odvrgel v goreče letalo, da je zgorelo. Ko so letala iz njegove skupine ponovno preletela mesto, kjer je pristal, ga niso več videli, domnevali so, da se je skril v bližnjem gozdu. Po izgubi letala, ki ga je pilotiral vodja skupine Barnaby, je skupino prevzel Taylor in skupina je poletela v smeri Celja proti Mariboru, kjer so napadali kolone nemške vojske in uničili nekaj vozil s prikolicami in nekaj oklepnikov. Poleteli so do Ptuja vzdolž ceste Maribor - Dravograd in nato nazaj do Celja, kjer niso opazili nobenih premikov vojske, zato so se vrnili v svojo letalsko bazo. Letalo je strmoglavilo v sadovnjak družine Zdovc nedaleč stran od družinske kapele in domačije v Kuretnem (Kuretno 21). Podrlo je nekaj dreves in zgorelo. Pilot je potrkal na okno hiše, kjer so mu odprli vrata. Takrat so bili doma mati Angela, oče Franc in hči Marija (sinova Franc in Stanko pa sta bila v partizanih). Iz žepa letalskega kombinezona je potegnil zemljevid, ga raztegnil in vprašal, če je tukaj Laško, Jugoslavija (nemško Tüffer), kar so mu pritrdili. Vprašal je za partizane (»Tito«, »Partisans«) in pokazal na uro ter povedal, da ima kakšnih 15-20 minut časa, preden iz Laškega pridejo Nemci. Domači so razumeli, kaj hoče. Vedeli so, da pilota ne morejo skriti pri njih, saj bodo Nemci vse preiskali. Zavedali so se, da mora nemudoma oditi na varno. Ker je bil oče Franc rudar, med rudarji pa velja tovarištvo in zaupanje, je vedel, kje mu bodo pomagali zanesljivi ljudje. Da je bilo najmanj sumljivo, sta ga k Sadarje-vim v Hudo Jamo odpeljali deklici Marija Zdovc in Danica Žnidaršič (dve deklici omenja tudi Barnaby v poročilu, ki ga je moral podati, ko se je vrnil v svojo letalsko bazo). Pilota je v hišo k Sadarjevim pripeljala Danica, ki je bila njihova soro-dnica. Takrat so pri Sadarjevih bili doma oče Jože in mati Antonija, hči Bojana ter sinova Marjan in Jože. Ko sem leta 2012 v Laškem obiskal Marjana Sadarja, ki je bil dober prijatelj in sodelavec mojega starega očeta je povedal, da se pilota, ki so ga pri njih skrivali, dobro spominja. Še posebej mu je ostala v spominu njegova letalska jakna. V Hudi Jami so Sadarje- vi pilota skrili v podzemni bunker, ki je bil nedaleč stran od njihove hiše. Takrat pa se je v bunkerju pri Sadarjevih skrival tudi ranjeni partizan Frido Hočevar - Danilo, ki je do tedaj že dobro okreval, imel je namreč prestreljene noge. Na srečo Avstralca je Frido znal angleško. Avstralec je s Fridom in partizani čez nekaj dni po kurirski liniji odšel v Kamniško-zasavski odred. Z odredom je sodeloval v mnogih bojih z Nemci, večkrat so prečkali reko Savo ter z njimi doživljal bridke in lepe trenutke. Ob koncu vojne je z njimi vkorakal v osvobojeno Trbovlje, nato pa je odšel v Ljubljano. Iz Ljubljane pa se je z vlakom odpeljal v Trst, od koder se je vrnil v svojo letalsko enoto. Iz Trsta pa z ladjo nazaj domov v Avstralijo. Podatke o pilotu in njegovi letalski karieri, ki so razvidni iz njegovega letalskega bojnega dnevnika, mi je posredovala njegova sestra Dorothy Parkinson. Barnaby David Davies je bil doma v Wellar-du v zahodni Avstraliji. Rojen je bil 16. avgusta 1922 v mestu Naroggin, kjer je obiskoval osnovno šolo. Nato se je družina preselila v mesto Wellard, kjer je nadaljeval šolanje. Višjo izobrazbo je opravil z dopisnim tečajem. Bil je peti izmed osmih otrok družine Davies. V kraljeve letalske sile je vstopil 26. maja 1941 v mestu Perth. Njegova vojaška številka je bila 406924. Pilotske izkušnje je nabiral na zastarelih dvokrilnih letalih de Havil-land Tiger Moth v mestu Cunderin. Po uspešno končanem šolanju je septembra 1941 v Geraldtonu v zahodni Avstraliji diplomiral in prejel letalska krila. V mesecu oktobru 1941 je letel na angleških dvomotornih bombnikih Avro Anson. Bil je lovski pilot na Novi Gvineji. Že pri 19 je letel na lovcih P40 Kittyhawk in si Slika: Pilot Barnaby D. Davies (slika je last družine Davies) prislužil vzdevek ,'The Kid''. Na teh letalih je letel meseca novembra in decembra 1941. Januarja 1942 je bil premeščen v Nhill v Viktorio, kjer je letel na letalih Wirraway (kar v jeziku aboriginov pomeni »izziv«). Nato so ga poslali v ameriški 9. prestrezni letalski polk v mesto Wil-liamstown, kjer je letel na lovcih P40 E Kittyhawk in letalih Gypsy Moth. V mesecu marcu 1942 je bil dodeljen 75. letalskemu polku v mesto Townswille v Queensland. 13. marca 1942 je imel nesrečo z letalom P40 E Kittyhawk, vendar jo je na srečo odnesel brez poškodb. 1. julija so ga dodelili 24. letalskemu polku. 3. avgusta 1942 je letel na letalih P39 Aircobra. 31. marca 1943 je letel na letalih Wirraway in Kittyhawk. 23. maja na lovcih Beaeufort. 31. januarja je bil dodeljen 77. letalskemu polku, kjer je letel na letalih P40 K Kittyhawk. Junija 1944 je prestavljen na Pacifik v zaliv Milne in otok Goodeno-ugh. Tam so bombardirali japonske položaje in večkrat pobirali ameriške vojake na različnih obalah širom Pacifika. Od novembra 1944 pa je letel na letalih P51 Mustang. 15. septembra 1944 je prišel v letalsko bazo v Foiano v Italijo. 15. januarja 1945 je bil povišan v letalskega poročnika ter bil dodeljen enoti, ki je opravljala bojne polete. Barnaby se je 3. letalskemu polku pridružil 1. februarja 1945, v katerem je služil vse do dne, ko je bil sestreljen. Na dan sestrelitve je letel na letalu ameriške proizvodnje tipa P-51K-5-NT Mustang IVa, z oznako KH.851, serijska številka letala: 44-11839. Barnaby pa je pred tem že imel izkušnjo s sestrelitvijo, saj ga je nemška protiletalska obramba enkrat že sestrelila in je moral strmoglaviti s svojim letalom v Jadransko morje blizu mesta, kjer se reka Pad izliva v Jadransko morje. Splezal je iz letala in na napihljivem raftu počakal, da ga je iz morja rešila posadka amfibijskega letala SMS Walrus. V eni izmed priložnosti pa so potopili jahto egiptovskega kralja Farouka, ki je bila zasidrana zunaj beneškega zaliva. Bomba, izpuščena iz njegovega letala, je zadela jahto skozi ladijski dimnik in jo v trenutku potopila. Ko je bil odpuščen iz vojske, se je vrnil v domovino. 15. januarja 1949 se je v mestu Rockingham poročil s svojo izvo-ljenko Mary Booth, s katero sta imela 5 otrok (Dorinda, John, Robert, Bruce in Helen) in skrbel za njihovo kmetijo. Ko se je upokojil, je ogromno posestvo in kmetijo zapustil svojim otrokom. Z ženo pa sta se preselila v manjše priobalno mestece Rockingham. Tam je umrl 13. avgusta 1998, star 75 let. Pokopan je na pokopališču East Rockingham v mestu Rockingham. 9. septembra 2012 so me v Sloveniji obiskali sorodniki sestreljenega pilota, in sicer njegov sin Bruce, njegova hči Amanda in njen mož Mark ter njun sin Joshua. Seveda smo si ogledali Vojnik, Celje ter Laško in mesto padca letala v Kuretnem. V 60. letih prejšnjega stoletja so pri urejanju sadovnjaka motor sestreljenega letala izkopali in razbitine iz zemlje odstranili ter odpeljali na odpad. Nekaj delov tega letala pa hranim v svoji zbirki. Za podatke se zahvaljujem vsem, ki so mi pri raziskovanju pomagali. To so člani družine Davies, Dorothy Parkinson, Peter Few, Chris Goddard, Jessie Webb, Cvetka Oblak, Andrej Mavri, pokojni Sa-dar Marjan in drugi. Članek posvečam mojemu pokojnemu staremu očetu Zdovc Francu - borcu in partizanu II. grupe odredov, njegovi sestri Mariji (Mimiki) Zdovc (poročeni Oblak), Zdovc Stanku, ki se je 16. februarja 1962 smrtno ponesrečil v rudniku Laško, družini Sadar in vsem zavednim slovenskim ljudem in partizanom, ki so v hudih časih nesebično stali ob strani sestreljenim zavezniškim pilotom in jim pomagali na svobodo. Med drugo svetovno vojno je bilo v Sloveniji rešenih 806 zavezniških vojakov in pilotov, ki so jim na poti v svobodo pomagali zavedni slovenski ljudje in slovenski partizani. Vendar je pri tem pomemben tudi prispevek zavezniških pilotov, ki so z svojimi dejanji pripomogli, da je bil sovražnik premagan in da je v našo domovino lahko prišla svoboda. Naj njihova dejanja ne bodo nikoli pozabljena. Kdor je pomagal enemu, je pomagal vsem! Naj še dolgo živi prijateljstvo med Slovenijo in Avstralijo. Če bi kateri izmed bralcev imel še kakšen podatek ali informacijo o predstavljenem dogodku, pa naj me pokliče na gsm 041 216 882 ali pa mi piše na elektronski naslov: marko_zdovc@hotmail. com ali na naslov: ZDOVC Marko, Par-mova 1, 3212 Vojnik. Zdovc Marko, Vojnik pri Celju V Muzeju Laško bomo v torek, 5. maja, ob 18. uri odprli razstavo, na kateri bodo predstavljeni dokumenti, predmeti in pričevanja izpred 70 let. Vabljeni, da v pogovoru s pričami dogodka ter s tistimi, ki so jim o strmoglavljenem letalu in usodi vojaških pilotov pripovedovali sorodniki, skupaj odkrijemo še kakšno podrobnost ali skrivnost. 55 živali VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO O rabi zdravil proti zunanjim zajedavcem psov in mačk Bolhe nam v minulem letu niso prizanašale. So znana nadloga, prisotna v okolju skozi vse leto. S pričetkom pomladi in toplejših dni pa je spet v porastu število klopov. Bolhe so najpogostejši vzrok nastanka alergijskih vnetij kože tako psov kot mačk, so prenašalci trakulj, povzročajo resne bakterijske infekcije, povzročajo srbež in nemirnost živali, poleg naštetega pa so predvsem pri živalih, ki sobivajo v stanovanjih, nočna mora vsakega lastnika. Klopi poleg lokalnih reakcij na mestu vboda resno ogrožajo zdravje živali s prenosom povzročiteljev življenjsko nevarnih okužb. Številna farmacevtska podjetja so na področju boja proti zunanjim in nekaterim notranjim zajedavcem v preteklem letu ponudila kar nekaj novih preparatov. Ker ostaja večno prisotno vprašanje lastnika mačka ali psa, kaj uporabiti v boju proti zajedavcem, se nam je zdelo smiselno nekaj besed nameniti tej temi. Vsakemu lastniku je pomembno, da je preparat, ki ga kupi, čim bolj in čim dlje učinkovit ter cenovno ugoden. Večkrat je prisotna slaba volja, ker so že kupili več preparatov v trgovinah, pa niso bili učinkoviti. Ob prihodu stranke v ambulanto, vedno povprašamo za katero žival zdravilo potrebuje. Veliko preparatov, namenjenih psom, ni dovoljeno uporabljati pri mucah, zanje so lahko usodni. Zanimata nas starost (mladiči) in teža živali, okolje, v katerem žival živi (hišna ali zunaj živeča žival, ali potuje z nami na morje - pomembno zaradi večje možnosti okužbe s srčno glisto, katere prenašalec je peščena muha, po novih dognanjih tudi komar) ter vrsta zajedavca, proti kateremu se borimo (klopi, bolhe, uši, tekuti, garje). Običajno imajo farmacevtski pripravki učinkovit spekter delovanja proti klopom in bolham, se pa posamezni preparati med seboj razlikujejo. Delimo jih na kožne polive (ampule), pršila, ovratnice, po novem tudi žvečljive tablete. Preparati proti bolham se ločijo tudi po tem, ali uničijo samo odrasle bolhe ali tudi njihove razvojne oblike v okolici, preparati proti klopom pa po tem, ali jih tudi odganjajo ali pa povzročajo samo njihovo smrt, ko so na živali že prisesani. Večina preparatov nudi enomesečno zaščito, najnovejše žvečljive tablete pa kar 12 tednov. Tablete so v prednosti tudi takrat, ko je žival potrebno večkrat kopati ali pa ob slabem prenašanju ostalih preparatov za zunanji nanos. Po dolžini zagotavljanja zaščite so favoriti ovratnice farmacevtskih proizvajalcev, pod pogojem, da so pravilno nameščene. Omenili bi še nov preparat v obliki kožnega poliva za muce, ki istočasno deluje proti klopom, bolham, glistam in traku-ljam, kar je pri mucah več kot dobrodošlo posebej takrat, ko je vnos tablet proti notranjim zajedavcem skoraj ali popolnoma nemogoč. Pri psih izpostavljamo še žvečljive tablete, ki ob mesečni uporabi hkrati nudijo zaščito proti bolham, črevesnim glistam in srčni glisti, le-ta zaradi načina prenosa najbolj ogroža živali v toplih mesecih. Za vsa dodatna vprašanja in individualno svetovanje smo vam vedno na razpolago! Kolektiv Veterinarske postaje Laško ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve 07 81 60 210 vet.post.sev@siol.net MOKSI Prijazen mešanček nizke rasti. Je miren, rad gre na krajše sprehode in bi bil primeren za starejše skrbnike. Uživa v čohljanju. Približna starost: 3 leta ali več. MEDA Prijazna, razigrana in zelo poslušna mešanka z nemškim ovčarjem. Obožuje sprehode in kot mladostniško razigrana psička potrebuje aktivne skrbnike. Ne oddaja se na verigo! Približna starost: 1 leto. ŠREK Prijazen kosmatinček, nižje srednje rasti, v zavetišču je že od januarja. Zaradi svoje plahosti ostaja venomer spregledan. Išče razumevajočega in umirjenega skrbnika ali družino s starejšimi umirjenimi otroki, ki bodo razumeli Šrekove potrebe in mu tako povrnili zaupanje v ljudi. Približna starost: 1 leto. 56 napovednik APRIL_ Sreda, 15. april • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 - 13.00) • Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let), informacije: 070 708 808, info@lukec.net (17.00) • Kulturni center Laško: Zavrtimo se - Območna revija plesnih skupin (17.00) Četrtek, 16. april • Bidermajer salon, hotel Zdravilišče Laško: Literarni večer s KD Anton Aškerc Rimske Toplice: Naš kraj v pesmi in besedi ( 19.30). Petek, 17. april • Večnamenski dom Rimske Toplice: Večer z Robertom Friškovcem, zaporniškim duhovnikom in mediatorjem (18.00) • Atrij župnišča Laško: Laški pasijon 2015 (20.00) Sobota, 18. april • Parkirišče pri gradu Tabor Laško: Pohod na Hum, akcija Po laških poteh 2015 (9.00) • Gala dvorana, hotel Thermana Park Laško: Delavnica hujšanja z osebnim trenerjem Tomažem Ku-clarjem (od 9.00 dalje). Program na www.therma-na.si. Prijave na 080 81 19 ali info@thermana.si. • Dvorana Tri lilije Laško: Liga Telemach, KK Zla-torog Laško : KK Grosbasket (19.00) Nedelja, 19. april • Kulturni center Laško: Kje so tiste stezice - Območno srečanje odraslih folklornih skupin (17.00) • Atrij župnišča Laško: Laški pasijon 2015 (20.00) Ponedeljek, 20. april • Center starejših - Hiša generacij: Prikaz pletenja košar pod mentorstvom Vilija Vidca (9.00 -11.00) Torek, 21. april • PŠ Vrh nad Laškim: Delavnica škrata Lenarta, Od cvetlice do medu (17.00) Sreda, 22. april • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 - 13.00) • Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let), informacije: 070 708 808, info@lukec.net (17.00) • Bidermajer salon, hotel Zdravilišče Laško: »Naučimo se srečnega in zdravega življenja« - predavanje Simone Šket (19.00) Četrtek, 23. april • Knjižnica Laško: Pogovor s pisateljem Tonetom Peršakom ob slovenskih dnevih knjige in noči knjige ter zaključku 7. sezone Bralne značke za odrasle (19.00) Petek, 24. april • Ulice Laškega, Občinsko dvorišče: 26. Jurjevanje po ulicah Laškega (9.30 - 10.30) • Rimske Toplice - Škofce,»pri Sušniku«: »Jurjeva-nje« - običaji ob Sv. Juriju (17.00) • Rimske Toplice, »pri Purgu«: Filmska projekcija: KD Rimljan (19.00) Sobota, 25. april • Vrt Savinje: Domači kotiček in Garažna razprodaja, informacije in prijave: TIC Laško, 03 733 89 50 ali tic@stik-lasko.si (9.00 - 12.00) • Kulturni center Laško: Proslava od dnevu upora proti okupatorju (11.00) • Planinski dom na Šmohorju: Postavitev mlaja na tradicionalen način (15.00) • Rimske Toplice, Laziše: Srečanje godcev ljudskih viž, pevcev in drugih glasbenikov (talenti iz Šmiklavža; 18.00) H • Atrij župnišča Laško: Laški pasijon 2015 (20.00) £ Ponedeljek, 27. april fe • Rimske Toplice: 6. tradicionalni pohod s piknikom na Kopitnik (zbirno mesto: Turist biro Rim™ ske Toplice, Turje; 9.00) Torek, 28. april • Dvorana Tri lilije Laško: Liga Telemach, KK Zla-torog Laško : KK Krka (17.00) Sreda, 29. april • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 - 13.00) • Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let), informacije: 070 708 808, info@lukec.net (17.00) Četrtek, 30. april • Zlata dvorana, hotel Zdravilišče Laško: Milena in Maks Felser, dipl. terapevta: Zdravljenje z bioe-nergijo po metodi Zdenka Domančiča, predavanje (19.00) • Rimske Toplice, »pri Turist biroju«: Kresovanje (20.00) • Laziše: Kresovanje (20.00) MAJ Petek, 1. maj • Kopitnik: Prvomajsko srečanje na / v planinski koči in njeni okolici Sobota, 2. maj • Most želja pri hotelu Thermana Park Laško: Nočni tek Laško (21.00). Organizator: ŠD Slovenc. Prijave na www.fatburn.si. Nedelja, 3. maj • Most želja pri hotelu Thermana Park Laško: 5. kolesarski vzpon na Svetino (11.00). Organizator ŠD Slovenc. Prijave na www.fatburn.si. Sreda, 6. maj • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 - 12.00) • Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let), informacije: 070 708 808, info@lukec.net (17.00) Četrtek, 7. maj • Gala dvorana, hotel Thermana Park Laško: »Okusno in zdravo prehranjevanje za vsak dan s pomočjo super hranil« Predavanje Mance Cvetko z degustacijo (19.00). Kotizacija 8 evrov. Prijave na 080 81 19, info@thermana.si. Petek, 8. maj • Občinsko dvorišče: Laški sejem (8.00 - 14.00) Sobota, 9. maj • Laziše: Pohod po nekdanjih stezah Torek, 12. maj • Knjižnica Laško: Marjan Knez: Zakon ljubezni do sebe in bližnjega (strokovno predavanje; 19.00) Sreda, 13. maj • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 - 12.00) • Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let), informacije: 070 708 808, info@lukec.net (17.00) Petek, 15. maj • Rimske Toplice: Tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici za Pokal Aqua Roma • Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Koncert rimskih ljudskih pevcev in godcev (19.00) • Velika dvorana hotela Thermana Park Laško: Straussov ples s skupino The Moonlightning Orchestra (19.30). Več na www.thermana.si. Prijave na 080 81 19 ali info@thermana.si. Sobota, 16. maj • Reka pri Laškem: Permakulturna delavnica (9.30; prijave: 031 601 621) • Hiša generacij Laško: Predavanje in predstavitev revatilizatorja vode - REVITAN, produkt slovenskega izumitelja (16.00) • Sreda, 20. maj • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 - 12.00) • Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let), informacije: 070 708 808, info@lukec.net (17.00) Četrtek, 21. maj • Gala dvorana, hotel Themana Park Laško: »Koža in pravilna nega obraza« -predavanje Mateje Jančar (19.00) Petek, 22. maj • Kulturni center Laško: Koncert ob 35. obletnici ŽPZ Laško (19.30) Sreda, 27. maj • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 - 12.00) • Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let), informacije: 070 708 808, info@lukec.net (17.00) Četrtek, 28. maj • Knjižnica Laško: Irena Cerar: Pravljične poti Slovenije (strokovno predavanje; 19.00) Sobota, 30. maj • Vrt Savinje: Domači kotiček in Garažna razprodaja, informacije in prijave: TIC Laško, 03 733 89 50 ali tic@stik-lasko.si (9.00 - 12.00) • Pri cerkvi v Šentrupertu: Predavanje Erike Klanč-nik z ogledom „Permakulturni elementi na kmetiji Kapl v Mačkovcu» (10.00) • Laziše: Koncert Mo PZ KD Miklavž in zaključek sezone (18.00) • Cerkev Lurd pri Rimskih Toplicah: Glasbeni večer v Lurdu v izvedbi Janje Brlec (citre) in Izidorja Erazma Grafenauerja (kitara; 20.00) JUNIJ Torek, 2. junij • Rimske Toplice: Tradicionalno srečanje v nordijski hoji Rimske Toplice - Laško (9.00) Sreda, 3. junij • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 - 12.00) Četrtek, 4. junij • Gala dvorana, hotel Thermana Park Laško: »Poletje in nega kože« (19.00). Predavanje Mateje Jančar. Petek, 5. junij • Občinsko dvorišče: Laški sejem (8.00 - 14.00) • Rimske Toplice: Pokal Aqua Roma v balinanju Sobota, 6. junij • Rimske Toplice, Aqua Roma: 8. tradicionalno kuhanje »Naj golaža« (14.00) in večerna zabava (od 18.00 dalje) Sreda, 10. junij • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 - 12.00) • Rimske Toplice: Dan kraja (obletnica Aškerčeve smrti) Četrtek, 11. junij • Gala dvorana, hotel Thermana Park Laško: Predavanje Lilijane Vrtačnik o naravnem pomlajevanju obraza (18.00). Vsaka udeleženka je deležna mini pomlajevanja. Petek, 12. junij • Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Rimski večer - Proslava ob krajevnem prazniku oz. »Pokaži, kaj znaš« (19.00) Sobota, 13. junij • Laziše - igrišče Gaj: Turnir ulične košarke (14.00) • Zidani Most, Aškerčeva domačija na Senožetah: 20. pohod po Aškerčevih poteh (od 7.00 - 14.00) Sreda, 17. junij • TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 - 12.00) 57 napovednik/oglasi Vseslovenski teden ljubiteljske kulture bomo skupaj z Občino Laško, STIK-om, JSKD OI Laško in Likovnim društvom Laško obeležili tudi v našem kraju. V soboto, 23. 5. 2015, bo od 9. do 15. ure potekala prireditev na vrtu Hotela Savinje, kjer se bodo predstavila delujoča društva v naši občini. Veselilo nas bo, če se nam boste pridružili. Naj bo ta dan barvita poezija plesoče glasbe ... IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO Spoštovani, za vas v aprilu in maju organiziramo: - začetni in nadaljevalni tečaj nemščine, - začetni in nadaljevalni tečaj angleščine. Poleg omenjenih izobraževanj izvajamo: - različne računalniške tečaje, - tečaje komunikacije, - kuharske delavnice - izobraževanje in postopke za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK): upravljalec strojev v proizvodnji, CNC operater, izdelava kruha, potic in testenin na tradicionalen način. Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice - Zreče Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733-89-38, GSM: 041-611-172 e-pošta: sic.lasko@siol.net internet: www.sc-konjice-zrece.si Veselimo se vašega obiska! «fir CVŽU PRVOMAJSKI ODDIH - GRADAC, HOTEL LAGUNA - 28.04. - 02.05.2015 CENA : od 159 € avtobusni prevoz, 4 x polni penzion + pijača ob obroku, dalmatinska večerja, roštilj party in živa glasba, notranji bazen, spremstvo animatorja 1 otrok do 12. leta na pomožnem ležišču biva GRATIS (plača samo avtobusni prevoz 30 €) GOLI OTOK IN OTOK KRK - 25.04. - 26.04. 2015 CENA: od 106 € avtobusni prevoz, 1 x polpenzion, izlet z ladjo na Goli otok, malica in kosilo na ladji, pijača dobrodošlica, ogled mesta Krk z lokalnim vodnikom, ogled cerkve v Jurandvoru z Baščansko ploščo, vstopnine po programu, vodenje in organizacija izleta ZA VIKEND V SARAJEVO, 02.05. - 03.05.2015 CENA: 99,00 € avtobusni prevoz, 1 x polpenzion, vstopnino v Tunel upanja, vstopnino na Vrelo Bosne, lokalno vodenje v mestu, vodenje in organizacija izleta ROMANJE K »MARIJI POMAGAJ« NA BREZJE - 24.05.2015 CENA: 29 € avtobusni prevoz, zunanji ogled znamenitosti, topel obrok, spremstvo harmonikarja, vodenje in organizacija izleta. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: T: 08 205 36 05, M: 051 668 700, E: mmtours@siol.net, www.mmtours.si Mont Mat d.o.o. Krmelj 28/b 8296 Krmelj IGNORANTIA IURIS p\ami tJtoduj-c! pofieimjete pomoe. * Na i l/Am nravri > Naj vam pravno svetujemo oziroma pomagamo rešiti pravni problem! - Sestava pogodb (darilna, najemna, kupoprodajna...} - Vodenje postopka pri nakupu kmetijskega zemljišča - Sestava pritožb, ugovorov (izvršba, CSD, FURS, ZPIZ, ZZZS. .) - Potrošniški spori (uveljavljanje garancije, stvarne napake) - Svetovanje: - v zapuščinskih zadevah {sestava oporoke); - v sporih i z najemnih in zakupnih razmerij; - pri motenju posesti; - v sporih o osebnih in stvarnih služnostih; - v sporih iz premoženjskih zahtevkov (do vrednosti predmeta 20 000 EUR). - Pomoč pri pridobitvi kredita okofjskih naložb občanov 510814 (Eko sklad) PRAVME OSEBE - Sestava pogodbe o zaposlitvi, odpovedi pogodbe o zaposlitvi - Vodenje disciplinskega postopka - Sestava internih pravnih aktov i/ memen aphtfa 9015 - 45% popada- Pisarno imamo v Laškem, Mestna ulica 2! Vljudno prosimo za predhodni dogovor po telefonu 040 850 024! 58 Thermana vas razvaja ■ Posebna cena letne vstopnice za vse bazene, • 20 % popusta na kopališke, zdravstvene, wellness storitve (ne velja za tajske masaže) in fitnes. Več na www.thermana.si. STRAUSSOV PLES 15. 5. 2015 ob 19.30 uri Hotel Thermana Park Laško The Moonlighting Orchestra Vstopnina z večerjo znaša 34 € na osebo. Informacije in rezervacije na 080 8119 ali info@thermana.si NE SPREGLEJTE TOP UGODNOSTI! 30 % POPUSTA NA CELODNEVNO KARTO ZA KOPANJE v bazenih obeh hotelov (velja za člane Thermana cluba, od ponedeljka do četrtka, do 18. 6.2015) LAŠČANI, IZKORISTITE VAŠE POSEBNE UGODNOSTI! yVvvV^ U THERM AIM A Laško K info@thermana.si | 080 81 19 j 22. S. 2015 i t Kosijev dom Ä r SP I si inT. Cavnu na Vogariu SLOVENIJE AWINE ASSOCMON OFSLOVENIA