JLisi 90. X petik 30. Ustopada 1849. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat ene kvatre 1 gold. in 43 kr. Za celoletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. rat, .'n sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno Politiško stanje Slovencov. Iz Štajera 21. Listopada. Skoro bodel novo leto nastopilo, in ž njim prerojenje po-j linunih, kteri kaj delajo, koliko jih imamo.!jih. Nenaravne te naprave do najšle terdo Politikarji ex professo, učeni juristi, advo- protivlenje, in tako do ravno občine, katere kati, višji uradniki — vsa ta truma javnosti do perve nazaj želele predsušcov čas, kaj de in mogočnega upliva se odtegne javnem živ- mogočni stranki, ktera ustavno formo vlada-lenju in delovanju, in pusti nje nemočnim nja za nenarodno derži, lepo priložnost da-litiškega opravništva. Od sušcovih dnevov, od mladičem sveti boj. Tudi nesmo si od sušco- jale, lance in verige absolutisma okol der-kadar"mislimo v novi politiški ustavni dobi ži- vili dobivšin (Errungenschaften) tiste koristi žavne mašine sopet ovijat. To diši tako, ka-veti. do dandanašnje ure vertimo se, ko 11111- poslužili, ktere se poslužit smemo. Koliko kor pisatelj tega sostavka misli, kakor da bi šica okoli luči. Sicer smo v nekšni luči, ali postavim nam svoboda štampe, koliko svoboda reactia že pred vratmi bila, — bode si lehko ne v naravni. Luč politiškega življenja je razun združenja pomaga. Na svetlo pride šestero j bravec beroč te verstice mislil. Gotovo nisem dobrih no shodnih postav, zaupanje krone do novin (borribile dictu) pa kakor iz pošte v nje ljubovnik, ali povem vam očitno, da se narodov, in narodov do krone. Kar se zau- farof, v šolo kdektero pisarnico pridejo, tako vsaki golufa, kteri ono poslovico horvatsko: panju naroda do krone dotiče, tako je (govo- tudi tam ostanejo. Narod pa prosti v vsemLCarska ne poriše" za edini izid ustavnosti rim tukaj od slovenskega) zmirom čisto, iver- tem, kaj donašajo nič ne dočuje nič ne do- derži. Kdor dogodivšine deržavne pozna, in sto in resnično bilo. Stal je lani dvakrat slo- znaje. Narod je dete, ali mi domorodci smo notrajne moči, ktere vladarske forme uteme-venski narod na Herkulovi poti, ali on se je slabi očetje slabega deteta. In tako smo mi ljujejo, ta bode mi prav dal. vsikdar taiste deržal, iz kateremu seje sve- krivi, da narod kriči za nemškimi šolami in tla krona blisketala. Ali pa tudi krona do nemškimi pisarnicami. Velika je nesreča tisto slovenskega naroda taciga zaupanja ima? — načelo, od katerega se marsikteri domorodec| Mi imamo vzrok le verjeti, da vlada od nas nemore ločiti: Ouod linguas cales, tot liomi-misli: slovenskemu narodu menka „die oster- nes vales, toto načelo je nas duševno ubilo I reichische Gesinnung"? Mili Bože, kako smo in na tla obalilo (verglo). To nam je sloven-jo zatajili. Za nas, mi odkritoserčno pove-|ski duh ostrupilo, da zdaj neznano po uše-l Austriansko Cesarstvo. Slovenska dežela. Celovec 24. Novembra 1849. Novo mo. je" Austria pogodba, conditio sine qua|sah prostega človeka zvoni, in on se jezi čezlleto se približuje; ako Bog dade i sreča ju-non, politiške veljavnosti in zmožnosti, in mi naše neslovenske prestavlanja postav, cesar- naška, bode naša Slovenija s novim letom bi tedaj nebi imeli austrijanske misli? Černa skih naredb, zakonov itd. Ne tajim, da je nastopila novi tečaj. Nevem, koliko ima ovi zavist je vsikdar kriva bila, da se ni der- pri vsim dobra volja, pa od volje se more časopis naročnikov; že enbart sem bil prosil žavni cilj hitro doseči mogel in po narodno; stopiti na delo. Če del in djanj ne pokaže- oznaniti število praenumerantov, de svet vidi, taka bode se, terdno se nam zdi, tudi Austrii I mo, se nam bodo naši protivniki zmirom v ber- kako slovenska reč napreduje; pa nisim dobil godila. Narodi, posebno troji, laški, nemškilke smejali, in nam oponašali našo deržavno ne- odgovora, če ravno na drugih časopisih šte-in madjarski se človečnosti lotiti in ž njo spri- doraslost. Le delavnost bo nam spravila in vilo gosp. naročnikov zapisano stoji. Pa bodi jazniti nikakor ne morejo. Perva dva sta do- izpolnila naše težnje (Bestrebungen) poziva- število naročnikov veliko ali malo, to zaupa-spela verhuncc izobraženja in nar višjo stopi-1 nje in zagotovlenje ravnopravnosti — to Bog nje imam, da znani vlastenec in podpiratel njo civilizacie, ali ravno ta je vzrok njihove vse milostivi poterpežljivo posluša, ali vla- slovenstva naš slavni gospod Jožef Blaznik neterplivosti (intolerancie), imata potenciran davce vodi korist sedajnošti, in vsakojaki in- ove reči ne bo opustil, in da bo z novoj naduh, pa nobenega serca. Slednji neima na- teresi. Dogodbe dnešnjih dni nas prepriča- pravoj število naročnikov gotovo naraslo. To ravnih elementov. Bahasto boljarstvo (ari- jo te resnice. Bekli bodo morebiti, marši- je sladko upanje, to je goreča želja vsakoga stokracia), materialno in duševno, in nar ne- kteri: nam se podelujejo svobodne institucie, vlastenca. Večkral sem že premišloval in pre-umnejše Jjudinstvo, to sta taka protislovja (Ge- kdor bi tedaj dvojil nad dobro namero vlade? udarjal, kako bi utegnila naša Stovenija na-gensžtze) da je težko najti vez za tisto kre- Znabiti, — ali v njih neima poroštva za to: predovati; evo! tole sem stuhtal. post, kterej pravi Francoz „Humanite. Kdor tla bodo tudi nas šteli med potencie Austrie. a) Zastran sostavkov mislim, da so vsim serce zcubi, zgubi čut pravice, in takemu Naš cilj pa vendar je tudi ta, da vdelovali ustavnim, svobodomiselnim, in mirnim deržav-govori od enako- ino ravnopravnosti, pričakuj bomo v osodo Austrie. Dozdaj nismo bili mi lanom po godu: „Vse za jedino, svobodno, politiške naravne koncesie — pričakovanje bode Slovenci nikakoršni faksoni, Ie edan edini duh neodvisno, enakopravno, foederativno Austri-ti glavo obelilo. Duh je vsikdar oporen, ko- je vladal monarhio, in ta je bil nemški, in jo" naj ostane geslo naše Slovenije; ovi so-likor pri jedinem človeki, tako pri narodih, za tega volja nemoč in slabost Austrie, v kteri stavki naj se pišejo umevno, občeslovensko Toto resnico bi si pri nas Slovencih mogli |'eži neizmerni zaklad zmožnosti. Svobodne približaje se podnarečju ilirskomu na podlagi dobro zapomniti tisti „passivisti" kteri vse od institucie so, če ne izvirajo iz pravega zvirajMajerjovih pravil, vlade pričakujejo. Neuzdaj se u me Dragi kume, — Nego u se I u svoje kljuse. Tako sem čul enkrat pevat prostega Horvata, in uspehi dnešnjega dne poter-dijo me v tej resnici. Politiška pomemba Slovencov je še celo malička, bila bi gotovo več zapreke (Hindernisse) kakor pa podpi-1 b) Papir in tisk sta vse hvale vredna; ravkinje politiškega življenja. Politiško živ- alj zvunajna obleka se mi ne dopade, ker ni lenje pa tudi morejo Slovenci imeti, drugači ročna; mislim, da bo vsim naročnikom bolj nemoremo upat, da bode naše duševno slov- všeč, ako bi Slovenija izhajala v obleki (for-stveno od kakšne vrednosti in važnosti. Opo- matu) „slavenskoga juga", ali „Novic". menil sem, da institucie morajo svoj temelj c) Dan na dan je veliko novic, zato no imeti v narodnih vlastitostih. Zagovorniki edine vine vsakokrat težko pričakujemo, kedar bojo politiške svobode bodo se sicer smejali čez deželni zbori, deržavni zbor itd. bojo novice narodno politiko, pa vendar ne bodo mogli zlo zlo važne; toraj ja. mislim, da bi dobro da bi mi več delali po osnovi in dogo- I dokazat, da narodne tradicie neimajo nar ve- blo, ako bi Slovenija trikrat na teden izha-vorih. Mi slovenski domorodci vertimo se še čega upliva v politiški razvitek narodov. Dru- jala v obleki in večini slovenskoga juga; bez-gotovo okol one dobe, v ktere so Horvati gači bi Francozi hitro germanske grundreehte politični del bi se pa posebej v enakej veli-bili od leta 1835 — 1839, pevajoči pesme prijeli in vse germansue zakone in tako svojo čini enkrat na teden pridjal. Tako bo vsaki kričejoči „živio" pa mislimo, daje s tim že politiško važnost podvostručili (verdoppeln). naročnik tednoma prejel dve pole (Bogen) Rim sozidan in domovina rešena. Če ravno To politiško misel edini Nemci zagovarjajo kakor sada. so se tudi nam vrata zlate svobode odperle,liz dobro poznatih vzrokov, in iz njim priro- d) Slavjanski jug izlazi vsaki dan to je: vendar se še nismo preselili iz stare hiše. Ta jene bahlivosti, v kteri mislijo, da so pokli- 6 krat zvunaj nedelje i svetca; in velja s ponaša pohlevnost, to deržavno nehajstvo (ne- cani za organiziranje in izobraženja vesoljnega šiljanjem v kuču na leto 10 raj. 20 kr. sr. maršina) ta mehkoputnost na polji politiškega sveta. Vidili bomo prejd, kakor de pol leta, Očevidno je torej, da je Slovenija dosada bla agitiranja ubija narodnost slovensko, da se ne kedar bode se občinski red vpeljevati začel, predraga, in da ni prenapeto tirjati za njo more v občinski vervnji (Gedrange) tuj orodnih na kakoršni odpor bomo nagodili. V Dunaju nižjo ceno, mislim, da bi blo 6 rajn. sr. na narodnost opomoči in okrepiti, kako bi se pri- se zlevajo naredbe ednakega lica, in te bodo leto dosti. Tako se bo gotovo naročnikov na-stojalo za eden narod, bodi si, kakor mu dra- mogle veljati za občine vsakega naroda au- bralo, slovenska reč bo bolj napredovala, go majhen. Jaz sem rekel, da slovenski do- strijanskega, bodi si kakorkoder različen v inorodci delajo vse brez osnove in dogovora, | svojih dozdajnih občinskih navadah in običa- m g. založnik vender ne bo škode terpel. Ove moje misli ja odkritoserčno oznanim, da jih tudi drugi vlastenei pretresejo, in če kaj boljšega in koristnejšega vedo, tudi po Sloveniji ali Novicah razodenejo: „Više očili vidi više"! Alj doba je že koj kratka, za to bratjo mila! urno pero v roke! — Dones smo dobili že dolgo pričakovano knjižico : „Serbske narodne poslovice ," izdal jih je Vuk Štef. Karadšič, cena 1 rajn. sr, Še z jedno drugo knjižico je nas slavni pisa tel Vuk serčno razvelil; ova knjižica je. „V. S. K. Kovčežič za istoriju, jezik, i običaje Srba sva tri zakona." Imena prenumerantov so na koncu pridjane; je jih blizo 1000; med tirni najdemo iz naše Slovenije iz Tersta 53 iz Celovca 11 gospodov, iz Kranja, iz Goriškega, in dolnoga Štajerja — ne jednoga!!! Bomo vidili, kaj bo z rečnikom staro slavenskega jezika od g. Dr. F. Miklošiča Brati Slovenci! alj vaše suhe kosti ni preletela ista krasna beseda iskrenoga vlastenca v Beču: „0 kdaj bo žlahtna vez jedinosti vse narode jugoslavenske bratinsko obsegla od milih krajev, kjer Serbsko-podunavska Vila v kolu narodnem se vije, do velikanskih gor kjer za Triglavom žarko sunce zajde? O sladka sloga jugoslavjanska! Blaga doba, ne ča- kaj dolgo! Pridi!" Brati Slovenci čujte dalej ovoga vlastenca: „11 i r s k i jezik je vez ki bratovske narode Serbije v, Sla-voncev, Hervatov, Dalmatincev i Slovencev skupej veže." Slušajte dalej, kaj Zagrebačke narodne novine v broju 198 pišejo: „Dogod (dokler) ne prožimo od serca brat bratu bratsku ruku, neče prestati dom i rod naš tužiti; neče stara naša slava na novo procvasti; in ne samo da nam neče olovo (svinc plivati, nego isto perje naše na dno če padati , in donde če u znoju kervavom robovati, truditi se i sijati, a drugi če žeti, i trud naš uživati:" „Gde se bratska serca slože, Onde i olovo plivat može ; A nesloga gdč zavlada, Isto perje na dno pada." M. St, Približanje dakle, uzajemnost i sloga! Unokrat sem prosil, da kaki vlastenec po Sloveniji ali Novicah ljubomilo oznani, kako se z slovenskim jezikom po gimnazijih naše Slovenije ravna. Malenkasta je ova reč, pa vender mojo prošnjo opetujem: zakaj čudne reči se po svetu gode; po ministerialnej osnovi za realne šole je materinski in drugi deželni jezik za vse učence redni predmet; pri nas že imamo realno šolo, pa od slovenščine ni duha ne sluha; talian s ki j ezik so nekteri gospodi hoteli usiliti; za božjo voljo alj se vsim učitelstvom možgani mešajo. Ouous-que tandem?! — Svečan. Iz Štajera 24. Listopada. Vsakdanji pogovori se zdaj vertijo od postavlenja novih politiških uradninov. Gotovega še nič ne ve mo, ali vendar iz marnov včasi kakšna gotovost se pripeti. Tako po celi Štajerski se glas raznaša, da je dozdajni predsednik štaj. gubernia vitez Marquet imenovan za deržavnega namestnika. Mi poznama g. predsednika za moža pravičnega in stanovitnega, bil je dolgo let krajski poglavar v Marburgi. Za posebnega prijatelja Slovencov in poznavca njihovega jezika ga neki ravno ne hvalijo, ali vendar neimaino vzroka se tožit, da bi kadaj protivno in neprijateljsko proti Slovenšini ravnal. On je imel priložnost prepričat se od lojalnega duha Slovencov od njihovih potreb-šin, in tako smemo upat, da bode v nje vse zaupanje stavil, kakor mi v njega stavimo, in da se na pravdne želje, ktere neprijatelji naši grizeni od hude vesti in vedeni od zavisti, separatistisehe Tendenzen imenujejo, oziral bode. Naj ima naš stanovitni chef samo zaupanje v domorodce, ktere je natolco-vanje in gnusno obrekovanje pri njem v nar jasnejšo luč postavilo, in on se bode prepričal, da so ti moževi boljši Austrianci, in pod-piratelji trona, redu, postavnosti in vladarskih naredb, kakor pa sladki perlizuni, kteri s škodo drugih hočejo svoj cilj dosegnut Ker ravno od perlizunov govorim in gerdi obdolžiteljev in skriviteljev, moram opomnuti da se je nek dobro poznani gospod za posebno zadačo napravil vsakega uradnika, kteri je le čerkico slovensko v pisarnici pisal al kmeti od Slovenščine govoril, pri ministerstvi obtožit. Tako čujemo , da je tudi g. Nagy-a uda politiške uvedne komisie obtožil, „dass er zu slovenisch handle", in da je g. N. od ministerstva dobil nalog se zastran tega opravičiti. Mi bi radi znali, ali je to gola resnica alj pa ne. G. Nagy, rojen Slovenec, je, ko likor mi znamo, v svoji službi bil vestni (ge vvissenhaft) mož, je poslušal povsod voljo naroda, in je na takšni način to storil, kar vlada sama želi. Opomnimo se ja vsi dobro na ministrov cirkular na deželne poglavarje v kterim jim naloži, da naj še skerbijo za zvedenje javnega mnenja in može občega za upanja. To reč zvedit si je g. N. perzade-val, in tako mu visoko ministerstvo more hvalo ti, kakor mu jo vsi Slovenci dobro znamo in jo očitno izrečemo. Je ena stranka Ijud na Štajerskem, ktere osnove mi dobro vemo ktera brez nehanja Slovence natolcuje, pro-simo naj g. Nagy odperto in na ravno pove, v čem obstoji njegovo obdolženje in zakrivle nje, mi si hočemo trud vzeti, tej stranki še-ino (Larve) z lica vtergat. Dolžej ne more mo terpeti, da bi se tako z zvestim narodam ravnalo. — Drugači se vse sorte osebe imenujejo od ust do ust, ktere imajo na sedeže krožnih po glavarstev priti, žali Bože, same tuje imena ali pa imena, ktere zastran ljubezni do slovenske narodnosti slabo slovijo. Idea narodna je dandanašnji gotovo tako moč dobila, da jo germanizirajoči element ne bo paralizirati me-nje pa še izkorenit zamogel. V postavlenj novih uradnikov bomo vidili, kako vlada enakopravnost zastopi. Ilcrvaska in serbska dežela. Njih prevzvišenost patriarh Bajačič je ministerstvu sledeče pismo poslal: Serbski narod se je po povablenem pismu cesarja Leopolda I. na patriarha Arzenia Čer noviča, potem po zagotovilu ravno tega vladarja 6. aprila in 21. augusta 1690 in 20. augu sta 1691 s cesarskimi armadami zjedinil, oger sko kraljestvo Turkov rešiti in kraljevo moc labsburške rodovine v tej deželi vterditi. Te važne pomoči v Turški in madjarski puntarski vojski ni le cesar Leopold 1. spoznal in po lil, tem več tudi Serbom pravice podelil, si lastnega vojvoda voliti in v pridoblenih kra jih lastne gosposke postavljati. Vse te z serbsko kervjo pridobljene pravice je madjarska politika in sovražnost tako vduševati znala, da so večidel te pravice le na popirju ostale, nikdar se niso v življenje vpelale. Koj po vjetju Jurja Brankoviča so pravico vojvoda voliti, odpravili, in serbski narod se je moral težkim sercem posiljenemu vojvodu klanjati, dokler, daje tudi tega zgubil. Pravico, lastna joglavarstva in gosposke imeti, je nekoliko dalj časa obderžal. Pa tudi ta pravica je jila vdušena ko se je Banat z Ogerskim zjedinil, in niadjarske gosposke so brez konca in kraja serbski narod preganjale, kar varstvena pisma (diplomata protectionalia) zadosti spričajo. Serbski narod je bil vojaški na-od, bilje vedno v orožju. Politiška vrav-nava tega naroda je bila Madjarom tern v peti; vediti je potrebno, da je ta narod tudi na blagodarjenem južnem Ogerskem stanoval, )o kterem je Madjar vedno svojo roko stegval. Za tega voljo je bila meja odpravljena, in serbski narod je madjarskemu feudalizmu pre-padel. Nasledek te niadjarske politike in po-skušnje silnega verskega zjedinenja je bil, da več serbskih okrožjev na Marosu in Tisi ni hotlo svoje glave pred madjarsko vlado vklo-niti, in si v letih 1750—1754 raj novo domovino na južnem Buskem poiskalo. Previd- niši svetovavci cesarice Marije Terezije so dobro previdili, kako velika škoda je za cesarstvo, da toliko mnogo zasluženih, hrabrih in marljivih rodovin serbskega naroda iz cesarstva vhaja; tedaj so tej vladarki svetovali, izselovanje prepovedati, zjedinjenje vbraniti in vsakemu na voljo dati, se h katolški ali gerški veri spoznati. Madjari so pa svoj namen dosegli. Serbski narod je bil v okrožja in vojaške meje raztergan, oslabljen in Madjarom je bila tako mogočnost za prihodno vstajo dana. Tudi versko zjedinjenje je pri tem veliko pomoč zadobilo, ker so Serbi in Bomani v cerkvenih zadevah katolškim denarnicam podverženi bili. Z denarjem gerške cerkve je tedaj propaganda delo v vresniče-nje verskega zjedinjenja marljivo opravljala z bolj skritimi sredstvi, deržavna denarnica pa ni solda za zidanje cerkev, ohranenje duhovnov in izrejenje mladosti podala. Madjarska duhovšina je vsako pravično pritožbo na cesarja odvernuti znala, kakor se na več mestih iz varstvenih pisem vidi. Nočem posameznih djanj praviti, ki vsako pošteno človeško serce razžaliti morejo, zahvalim nebeškega Očeta, da je zor lepše prihodnosti serb-skemu narodu in gerški veri v austrijanski deržavi napočil. Naj čutljivše so Madjari svobodo in pravico serbskega naroda na deželnem zboru 1790 — 1 ranili, ker so brez prašanja naroda, tačasnega mladega v vladnih rečeh neznanega Metropolita Štefana Stratimiroviča zvili, da je v zjedinenje serbskega naroda z Madjari dovolil. Od te dobe je serbski narod tako opešal, da se le v verskih rečeh še od madjarskega loči. Poduk je bil mladosti odvzet, tuji živelj se je prizadeval vsak sled narodnega življenja in jezika zatreti. V takih zadevah je bilo Madjarom v letu 1830 mogoče sklenuti, da mora biti madjarski jezik opravilni jezik v kraljestvu in z njim zvezanih deželah. Pridobitev madjarizma se je že tudi v svetiše gerške cerkve vpletla, ker otroci pri svetem kerstu niso smeli imen svojih očetov prijeti. Postave deželnega zbora v letu 1847—8 so zadni lesk pravic serbskega naroda vgasnuli, mu narodni zbor v cerkvenega premenuli, in tedaj tako serbski narod na-)adli, kakor je le v neomejeni deržavi mogoče. Tako je v politiških in cerkvenih rečih serbski narod stal, ko je pomladi 1848 po vsih deželah velikega carstva glas vstavne svobode zadonil. Serbski narod je v tej svobodi popolnoma vničenje sebe vidil, ker je njegova veljava že popolnoma žibnila. Koj ko sim se pomladi 1848 iz deželniga zbora ver-nul, me je mnogo Karlovčanov inNovosadča-nov nagovarjalo narodni zbor poklicati, da se )ode narod posvetval, kaj da bi bilo v tej važnji dobi politiške premembe začeti, in kako bi se zaterte pravice naroda spet oživeti in obvarvati mogle. Akoravno je madjarsko ministerstvo narodu cerkveni zbor dovolilo in na 3./15. maja 1848 razpisalo, sim bil vonder prinioran narodni zbor na 1./13. maja 1848 joklicati. Storil sini to in sini tudi k temu dovoljenje od ministerstva dobil. Prišlo je v na-odni zbor mnogo ljudi od vsih krajev cesarstva, bilo jih je več tavžent. Ko je v vsih mestih, na Dunaju, v Peštu, Pragi itd. kri tekla, in ko so narodi s silo to in uno tirjali, je serbski narod miren in pokojen bil in starim pravicam spet življenje vdihnul, stare meje postavil, mene za patriarha in c. k. general majorja Stepana Šuplikača za vojvoda zvolil. Serbski narod, navajen na postavni poti svoje pravice varovati, je poslanstvo zvolil, da bi se v Inšpruk podalo in svitlemu cesarju Ferdinandu I. sklembe v poterjenje predložilo, drug odbor je bil v Karlovcih sostavljen, ki je imel nalogo potrebno za zbor preskerbeti in vravnati. Med tem je ostal hrup pokon-čavne vojske v Karlovcih, kterega je baron IIrabovsky z oboroženo desno napadel; bil je pa premagan in nazaj zapoden. Tako se je vojska vnela. Serbski narod , desiravno so se njegovi naj močnejši in boja vajeni sinovi na laški zemlji za carja in cesarstvo bojevali, se je vonder Madjarom tako hrabro zoper stavil, da so Madjari kmalo vidili, da nimajo s tolovaji opraviti, ki na svojo prevzetnost zaupajo, tem več z vojaškim in hrabrim narodom. Med tem je svitli car vrata pomirenju odperl, in na Dunaju je bil pogovor v tej zadevi pod predsedništvom nadvojvoda Jovana; ali madjarski poročniki se niso hotli predlogom bana, lii je serbske in horvaške zadeve nadomest-val vdati, tedaj je bila vojaškemu bogu pri-puščena osoda južnih avstrijanskih Slovanov in Madjarov. Od te dobe so Madjari šemo z obraza potegnuli, cesarskega pooblastenca Lamberta, ministra vojaštva Latovra umorili, in pred ozidje Beča s svojo armado hiteli. — Serbski narod, desiravno ni od vlade v tej sveti vojski do decembra 1849 nobene pomoči dobil, je z brezizgledno poterpežljivostjo zlobne trume sovražnika večkrat slavno zmagal, in ga tako vstrašil, da mu je za pomirje lepe reči ponujal. To sim visokemu ministerstvu 8./20. novembra 1848, št. 2747 naznanil in z madjarskimi komisarji se nisim nikdar pečal, ampak narodu in cesarju tisto neoskrunjeno zvestobo ohranul, ki se v vsih predpravicah in v zgodovini kakor krasen demant sveti. Neprecenljive žertve serbskega naroda v tej vojski niso brez spoznanja ostale. Ko se je junaški car Franc Jožef na prestol svojih prededov vsedil, je bila njegova skerb, pravice Serbom sopet nazaj dati. Njegov rokopis 15. decembra 1848 je serbski narod iz suž nosti dvignul, v ktero ga je madjarsko vla-darstvo pahnulo. Obljublena privilegia 6. aprila, 21. augusta 1690 in 20. augusta 1691 po-stavljenje patriarha in vojvoda sta bila sopet vresničena. Pa komej je bil vojvoda zvoljen že ga je Bog iz sveta poklical. Vsa teža vojske in domače vravnave je torej na mojih ramah ležala, in ta teža je bila toliko večja, ker je general Rukavina napredek vojske in oboroženje naroda vedno mudil. To je bilo vzrok, da je bila Bačka in Banat od sovražnika pokončana in da je terdnjava Arad v sovražno oblast prišla. Po ukazu ministra Stadiona 19. februaria 1849 št. 48 B. M sim smel upati, da se bode osoda serbskega naroda na boljše obernula, ker sim visokemu vladarstvu zaupne može poslal, da bi se posvetvali, kaj da se ima do izida oger ske vojske storiti. Potem je bila oktroirana ustava 4. marca 1849 dana. Ta ustava je malo upanja serbskemu narodu dala. Ker, akoravno je v §. 72 od serbske vojvodine govorjenje, je vonder vse drugač kakor od 15. decembra 1848. Pa za nas še bolj ža lostna sta §§. 41 in 42 v zvezi z drugim oddelkom §. 72. — Serbska vojvodina ni bila za kronovino postavljena, ampak na voljo ji je bilo dano, se s kako drugo kronovino ze-diniti. Le resnične kronovine imajo po §§ 41. in 42. pravico dva poslanca v deržavn zbor poslati. Tedaj bi serbska vojvodina ne imela neposrednih zastopnikov na deržavnem zboru, tedaj bi vojvodina morala v svoj prej-šni nesrečni stan priti, v kterem je bila pred 15. decembrom 1848. Podstopil se bom to reč pozneje po svojem mnenju pretresti in pokazati, da svitli car in vlada nista hotla z eno roko to spet vzeti, kar sta z drugo serbskemu narodu v obličju celega sveta poklonila. — Po cesarjevem rokopisu 2. aprila 184^ sim bil za pooblastenega cesarskega komisarja vod austrijansko- serbskih vojakov posedenih krajih, v sirmiškem, bačkeni, bodrogem, toron-talskem okrožju in v veršečkem stolnem okrožju zvoljen. Komej sim začel svoje delo na temeljnu srejnske in sodne vravnave z ozirom na posamezne zadeve opravljati, ko me je cesarsko lastnoročno pismo na Dunaj 11. julia 1849 poklicalo, da bi pri pogovorih zadeva-jočih prihodnost in posebno gerško vero Ser bov, priča bil. Od 18./6. augusta 1849 sim na Dunaju, bil sim enkrat v ministerski zbor poklican, ko se je od serbskih zadev pogovarjalo; tudi sim nekterokrat z ministrom no-trajnih zadev o tej reči govoril. Mnogo opravil, ki jih ministerstvo ima, nesrečno majanje mnogozasluženega serbskega naroda, druge cerkvene zadeve, kakor tudi naročenje ministra notrajnih zadev: so me primorale ministerstvu sledeče predložiti in cesarju naznaniti; da 1) Bode serbska vojvodina za samostojno cronovina izrečena; 2) Da naj bi se cesar velki vojvoda serbske vojvodine imenoval; 3) da bi meje vojvodstva odločene bile in scer na podstavi prejšnih privilegij , kakor je narod sklenul 1(13), 3(15) maja 1848 s zastopljenjem odbornikov deželnega zbora trojedne kraljevine horvaške, slavonske in dalmatinske, in scer da bi obsegla serbska kronovina Baranyo, Sirmio, Bačko, Banat z vojaško mejo zadnih treh dežel. 4) Da bi se vojvod, vikši politiški za-povednik serbskega naroda pred ko mogoče zvolil. (Konec sledi.) Gospod Kappel, kteriga je ministerstvo na Hervaško poslalo, tam financialno stanje urediti, je bil tudi v Karlovcu in v Beki Kmalo se bo na Dunaj vernil. G. Kappel je kakor se sliši, sploh zadovoljen z stanjem, v ktirim je hrovaške financie našel, in če tudi Ounajčani mislijo, de so na Hrovaškim zlo zmešane, je vunder bolj teško Dunajske v red djati kakor hrovaške. Austrijanska dežela. Dunaj. Cesarje za djakovaškega škofa postavil g. Jožefa Stroosmajera, mašni-ka te škofije, doktorja bogo- in modroslov-stva, dvorniga kaplana, in opravitelja Frinta-neja v Beču. Ta gospod je za slavonskiga rodoljuba povsod dobre poznan. Češka in Moravska dežela. Austrijanska armada je obsedla češko gra nico proti Saksonskim in Bavarskim. Ona obstoji iz trum, ktere so se cel čas na Ogerskim bojevale. Na čelu ima izurjene vojskovodje. Al nek tirja tako prikazen stanjo ne-austrijanske Nemčije? Al bi se morebiti moglo kaj taciga zgoditi, de bo posredovanje z orož jem v roki potrebno? Na drugo vprašanje znamo le ta odgovor dati, da se bo v pri hodni pomladi morebit kaj taciga zgodilo. Nemška dežela še ni umirena, ona še ne more umirena biti. Mi ne mislimo na tiste može, ktiri druziga ne znajo, kakor zmiraj vladi se zoperstavljat, mi le rečemo, de boljša polovica nemškiga naroda ni zadovoljna. Veči del Nemške je bil lani brezvladarstva varen, ktero je na Ogerskim, Erdeljskim, Lombar škim in Beneškim toliko nesreče napravilo. In ravno zato je stanje Nemške dežele spet slabše od Austrije. Tukaj je krepka dopolnivna ob last, tam je vse na kose pretergano. Sploh obstoji nesreča Nemčije v tem , de je razko madena, in brez velikih prememb v granicah posebnih deržavic se ji ne da pomagat, neverno ali misli Austrija nemško zamotano reč kmalo razrešit. Ako se tudi Pruska svoje politike krepkejše poprime, je mogoče, de ne previdjena prigodba te dve deržave od diplo-matiškega na bojno polje pokliče, in za ta slučaj je spremna austrijanska vojska od ve like znamenitosti. (O- P ) Ogerska iu Erdelska dežela. Slavenski jug piše v tužnim stanju Slovakov sledeče: Cesarski povernik ali komisar na Ogerskim je učiteljam in profesoram na voljo dal v ktirimkoli jeziku obučevati hočejo, ali v madjarskim, nemškim ali slavijanskim. Mi ni smo nigdar tak razumeli §.5. deržavne usta ve, kir je od enakopravnosti narodov govor: Zdaj vsi madjarski profesorji in madjaroni to priložnost poprimejo, de svojim poslušavcam in učencam madjaršino hočeš ali nočeš silijo. ako ravnanje sopet zbuja nezadovoljnost med Slovaci, ktiri so že tak dolgo časa po dobroti narodnih šol hrepeneli. Ravno smo dobili iz Slovačke pismo, ktero popisuje jedno stanje Slovakov. Druziga se ne sliši, kot večne tožbe , jadikovanje in popisi nesreč, bed in pro-ganjanja tega mirniga in zvestiga naroda. Madjaršino podpirajo sami c. k. uradniki, prav očividno je, de s Slovaci še hujši in slabši akor poprej ravnajo. Le malokdaj se primeri, de bi se Slovaci pritožit ne imeli. Za duševno blagostanje Slovakov se dozdaj še ikjer ni nič zgodilo, kar vsaciga rodoljuba z žalostjo napolnuje. Nadjaino, de ne bo g. minister uka dopustil, de bi ta preganjani narod, ktiriga je on nekdaj tak živo branil, tudi zanaprej duševno poginil. Morebiti, de mu sedajna vojaška vlada na Ogerskim ne dopusti tako ravnati, kakor on za prav spozna. V prid cele vlade ja cele Austrije je, da se Slovaci pač enkrat oslobode madjarskiga tri— noštva, v prid cele deržave je, da Slovaci jred ko mogoče dobrote svobodoumne in mirne vlade vživajo, de vživajo koristi in pravice vsim austrijanskim narodam po deržavni ustavi zagotovljene. Pa razun tega tirja tudi mir na Ogerskim zanaprej, da se Slovaci iz dolge omedlevce, v ktiro so pod madjarsko vlado padli, zbudijo, da se pri njih razvije vrepkejše javno življenje, sploh de se Slovaci bolj izobražujejo, kir le tako narod spoznati zamore, da se njegovo veliko zaupanje v vlado pripozna, de vlada njegovo dobro iskreno želi. — Slovenski dobrovoljci so bili te dni v Po-žunu razpušeni. Bile ste dve kompanije pod vodstvam majorja Lesartovskiga. Po dokončani maši so šli na grad in tam orožje nazaj dali. Ptuje dežele. Nemška. Badovsko bode skoraj popolnama z Prusko deržavo zjedinjeno, Za naprej ne bode nobene badenske armade več, kir bo vsa s prusko armado sklenjena. Za-dna bo tolikanj v številu veča postala, kolikor badovska znese, in badovski novinci bojo vsi v pruske dežele prestavljeni se tam v voja-šini vadit, na badovskim pa bojo samo pruski vojšaki. Laška. Piemonteški deržavni zbor je pro-rogiran. Govori se, de bo nova postava zastran volitve za deržavni zbor, in tudi zastran tiskarne izdana. Papež je lepo sprijel poslance od strane rimskiga poglavarstva, ktiri so ga prosili, de bi se sopet v Rim vernil, pa vunder jim ni tako odgovoril kakor so želeli. Med drugim je rekel, da se nada, da bo kmalo dan prišel, kader bo njihovi in svoji želji zadovolil. Časopis „Nazione" pravi, da se bo papež konec tega mesca v Rim vernil. Francoska. V Algerii kolera veliko ljudi pomori. Samo v mestu Oran je 3700 prebivavcov in 700 vojšakov na ti bolezni pomerlo. Vse štacune v mestu so zaperte, nobeden se za kaj ne peča, kir si je vsak smerti svest. Algerski škof je sam v Oran prišel se od naprav zoper to kugo prepričat. Po celim mestu je velika procesija bla. Engleška. 7. t. m. se je na železnici Lon-don-Blakvall velika nesreča zgodila. En počasi vozeči vlak, v ktirim je več ljudi sedelo, se je malo časa zakasnil na štacionu Stepney; kar pervihra drug vozovlak z blagam nato-varjen, in s tako močjo na pervega udari, de je ves na kose šel. — Garibaldi se je na Gibraltar podal, in od tod se bo sopet v Ura-guay vernil. — 384 — I e p o IS t i § k i del. Jesen. (Karinthia leto lSlS.j) Hladnejši že veter piše , Senčna izkra oslabi: Z drevja listje hlad pobriše, Lastevca od nas beži. Tihe so vesele tiče, Le pomlad želnjejo: Govoreče pa tarice Smeha dosti najdejo. Terta z grozdami bogata Se po nogradeh muzi, Da jesen stokrat kopata Kar pomladni cvet želi: Vince sladko je perzrelo, Plačo da nogradniku ; Telo bode se pregrelo, Posmehvalo se mrazu. Tam po skednjah pokotanje Sliši se naštimano; Slajši dišalo bo spanje Z delami pervableno. Prazni bojo skoz netrudnost Verti, njive , nogradi; V merzlej zimi pa perludnost V nečene jispe zleti. Vertno drevje trudno kima, Z sadjam je potvarjeno , Sadje ljubi gladna zima, Hruške sladkost žejni pjo. Tičnico mladenič dela, Lovic zveri oslcdi, Pokanje predelno strela Se od gozda v gozd glasi. Tako dirjamo veseli Zimi proti z smejanjam , Dotle bomo sami zreli Za pokopališče tam. — Dobro nam! če naše drevo Sadja nese dobriga: Tam sledi vse dobro delo Milost Božja vekoma! — U. J. Jugoslovanske cvetlice. (Nabral F. Cegnar.) 25. Černi Juri. Černi Juri Petrovič od Turkov Kar a-beg (černi knez) imenovanje bil rojen leta 1760 v vasi Viševci blizo Topole v semen-driškem okrožju. Njegov oče je bil ratar in rojen Serb, kakor tudi njegova mati prava Serbljanka, gerške vere. Očeta je zgodej zgubil; po njegovi smerti se z materjo v To-polo preseli. Ko odrase, preživi družino poljodeljstvom in živinorejo. Ravno pred zad njo turško - avstrijansko vojsko se je oženil Enega dne pride v njegovo hišo en turški cestni tolovaj prenočit. Jurja lih ni bilo doma, ampak le njegova mati in mlada žena. Turk tedaj zapoveduje po hiši in si sam zvoli v postlji mlade ženke prenočiti. Med tem stopi Juri v hišo, najde Turka, ga z samokresom vstreli, pod ognjiše pokoplje, konja odjaha in preč odpodi, da nikdo ne zve, kam da se je Turk zgubil. Bojezen ,