Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. ►O 04 Letnik 2. MARIBORSKI Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Maribor, torek 14. januarja 1919. Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva «-lica št. 5. Telefon 3|VI. Štev. 10. Čas preizkušnje. Kako smo si želeli miru, in res prišel je, a danes vendar še vse vre in,-vsi napodi, ki so bili .osvobojeni.!iz otisfčletiiega robstvaj vsi se nekako ne znajo uživati v svobodo; ki je .prišla med nas Oglejmo si sami sebe! Kdor (»ride iz. Ljubljane 11 pr. y.Mjiribor, se čudi, da je lu vse precej v redu, da je med vojaštvom opažati disciplino in da kljub preobratu, ko smo prevzeli upravo mošta in'glavarstva ter vseh državnih uradov, vlada lep red. 1 V Ljubljani in morda še kje drugod je slabše. Da je tudi prejšnja ljubljanska vlada marsikaj zanemarila, je gotovo. A mislim, da je tudi ljudstvo, meščanstvo samo, vsega nereda dosti krivo; Saj je bilo po vsaki Veliki vojski tako, da se je ljudj lotila neka apatija ali delo-mržnja, in da je na drugi strani vse le mislilo na uživanje in rajanje, ki so ga V času vojne pogrešali. A- če pomislimo, da gleda danes ves svet na nas, da inSzemski oficirji, ki prihajajo med . nas, v zadnjem času An.erikanci, da hočejo spoznati, ali nmci zreli-Lu .sposobni za samostoj- Političen pregled. Naša stvar stoji dobro. Iz krogov naše delegacije za mirovno konferenco se poroča, da stoje šanse glede naše zapadne meje prav dobro. V najneugodnejšem slučaju nam je zagotovljena kot meja Soča, dočim bi tvoril Trst z 'zapadno Istro nekako avtonomno državo pod mednarodnim nadzorstvom. V tem slučaju bi bil imenovan za guvernerja Trsta in zapadne Istre kak Anglež. ■ ' Italijani se streznujejo. Po odhodu Wilsona iz Italije se opaža, da piše italijansko imperialistično časopisje mnogo bolj trezno nego je pisalo preje. Tudi pri vodilnih italijanskih dižavnikih se opaža, da so začeli prilivati že precej vode k svojemu prvotnemu vinu. Vojna z Italijo ? Graška „Montagszeftung“, znana po svoji majhni vrednosti prinaša iz Reke poročilo, da se ltaljani pripravljajo proti vkorakanju Jugoslovanov. Celo mornarica italjanska pride, da bi Italjane, če bi bežali, sprejeli na krov — Smatramo to vest kot neverjetno, kar bomo spoznali v/par dnevih. Naša mobilizacija, o kateri tudi piše, ima k večjem namen- braniti nost in svobodo,. ki smo jo dosegli, katmo pa bode svetovni forum (sodišče) v Parizu še le | meje na Koroškem. moral priznati in potrditi. Prišel je torej Čas Vprašanje jugosl. morja. »Montagszei-preiz-ušnje. > .ltung‘ poroča 0 raznih, načrtih Srbije, da bi 11. Če se vprašamo, zakaj se antanti nič ne! PL vsad rada dobila eno pristanišče v egej-mjjdi skleniti mir. moranto vedeti, da hoče antanta videti garancije za bodoči svetovni mir; s*aj pri nas' rti tako hudo, kakor n. pr. v Nem čiji ali na Ruskem ali na Ogrskem, a vendar vidijo tudi nas. I' Y>. M 1 ' I In komu ni znano; kako ltaljani in Nemci j skem morju t. j. Solun. Tudi piše, da ltaljani ponujajo Srbom dalmatinsko obal, če bi Hrvatska bila samostojna. Seveda je sve skupaj samo splektarlja proti enotnosti naše države. Te po-! božne želje Nemcev bodo ostale samo na papirju. Mackensen v Belemgradu. V Belem- V Avstriji iščejo razlogov, da bi posegli vmes, da bi antanti pokazali, češ poglejte, to je n-zrel, otročji narod. Si bija že viši svojo dolžnost ona nam hoče tudi sedaj že pomagati, a povsod nemioiejo biti.prečev jih je padlo in pomrlo v vojski; in koliko imajo opravka v Srbiji sami, na Ogrskem in drugod. Torej moramo mi sami pokazati, kuj da smo. Mal narod lahko z izborno organizacijo vstiahuje soseda velikana, ako bi ga ta izzval. In Nemci nas hujskajo proti Italjanom, češ ltaljani se že pripravljajo, a na skrivaj menda hujskajo Italjane proti nam. Kako bi Nemec rad vide', da bi se spopadli z Imljani, češ, potem bom pa jaz segel po krajilt, ki sem jih že skoro imel v krempljih, zlasti naše Sp. Štajersko. Budimo torej na stKiži, ne dajmo se zmotiti starim inlrigant«m. Objednem pa pokažimo sv etu, kaj da smo, da znamo tudi delati in se boriti za sv. jo samostojnost. Zdaj vladajo, na nebu zvezde, ki nam kažejo lepšo bodočnost. Ako zdaj zamudimo, smo izgubljeni. ( gradu bo torej interniran, ne v Solunu. Po dogovoru o premirju l?i bila tudi njegova armada, 200 000 mož, bila internirana. A ona je razprodala orožje in < premo in se razšla. Za to bo dajal Mackensen še odgovor antanti. Kakšna sprememba usode! Wilsonov razgovor z Bissolatijem. Značilno je, da je VVilson mudeč se v Rimu. dal poklicati k 'sebi Bissolatija, bivšega ministra, ki je pred kratkim izstopil iz vlade, ker ni maral podpirati Sonninove imperijalfstične politike. Bissplati, ki je bil bolan, je vendar prišel na kvirinal in pogovor med njim' in Wil$onom je bil zelo prisrčen a obenem političen. Tudi uda rec za diplomata Sonnina 1 VVilson bo navzoč pri mirovni konferenci. Pariš 10. t. m V, ilson se je izjavil Clemenceauju, da bo sodeloval pri mirovni konferei ci kot glavar amerikanske vlade torej ne kot glavar države. VVilson v Milanu. V Milanu, najbolj socijalističnem mestu so z velikim triumfom (sprejeli VVilsona. Župan ga je pozdravil z go- voram, v katerem je izrazil željo, da se izpolni vseh 14 VVilsonovih točk in samoodločba na-| rodov, tako da ne bo nobenega iredenstva več. VVilson je ganjen odgovoril, da je treba vedno imeti v mislih, da tisti, ki ustvarjajo mir niso gospodarji usode narodov, temveč služabniki i človečafistva, da' morajo tedaj braniti, ne po-I sebnih interesov, temveč občne t. j. skupne interese vseh narodov. Angleži zasedli Diisseldorf. Radi napadov Špartakovcev na meščane, so Angleži zasedli mesto Boji v Berlinu. Vladi zveste čete so začele proti Špartarkovcem uspešno nastopati. Zavzele so poslopje Vonvartsove tiskarne. Pod razvalinami tega poslopja leži okrog 300 mrtvih in ranjenih. Boji pa se še nadaljujejo. Šparta-kovci so tudi že pregnani iz poslopij tiskarn Mosse in ULstein in VVolffovega korespondenčne-ga^ urada. Vodjo Špartakovcev, Ledeburja, so aretirali. Poulični boji so se tudi tekom današnjega dne nadaljevali. Aretiranih je bilo več voditeljev Špartakovcev. Kakor javlja list »Frei-heit«, bodo danes proglasili preki sod in obsedno stanje. Špartakovci se pritožujejo zaradi slabega ravnanja z ujetimi Špatakovci. Baje so kratko-malo ustrelili nekatere Špartakovce in druge, mučili. Špartakovci so imeli danes samo še Botzovo pivovarno v rokah. Domneva pa se, da bodo vladne čete osvojile še .danes poslednjo pozicijo Špartakovcev. Časnikarski del mesta je sedaj popolnoma v oblasti vladnih čet. Položaj v ,Turčiji. Po dospelih poročilih je postal položaj v Turčiji ponovno tako kritičen, da bo ententno poveijništvo v Carigradu odredilo rtajhujše odredbe. General Franchet d’Es-peray, ki dospe v Carigrad, bo najbrže takoj odredil vse potrebno. Boljševiško gibanje narašča. Po ententi zaukazani ukrepi nimajo ne v evropski T m čiji, ne v Mali Aziji nobenega vpliva. Mariborske novice. Od sodnije. Dvorna tajnika Niko Dome- nico in Fran Posega sla prestavljena od vrhovnega sodišča na Dunaju k okrožni sodniji v Mariboru. Pomanjkanje' stanovanj. Po polomu stare mačehe Avstrije se je pojavila po vseh večjih mestih, ki ležijo v območju države SHS stanovanjska mizerija. Prideljeni nemški uradniki in njihove rodbine, iujci, so ostali večinoma mirno v svoj,čin dosedanjem bivališču, naši iz tujine upoklicanj uradniki pa so takorekoč ostali brez strehe, ker se nemški uradniki in njihove družine še ne izseljujejo. To je dovedlo našo Narodno vlado k ukrepu, da je izdala posebno zakonito naredbo, giasom katere je občina upravičena, poseči po stanovanjih, ki so neuporabljena ali nezadostno Uporabljena in jih nakaza^ Maribor, dne 14. januarja 1919. Mariborski delavec. SiU'V. 10 v uporabo strankam brez stanovanj. V Mariboru in bližnji okolici je dosti stanovanj, kojih lastniki so odsotni in so ista torej smatrati za popolnoma neuporabljena. Razun tega imajo posebno imovitejši ljudje, kojih rodbina obstaje iz jedne ali dveh oseb, nerazmerno velika stanovanja z več kot 3 sobami, ki jim služijo le v namen, da kažejo svoj luksus, svoje blagostanje in svoje visoko socijalno stališče. Občinstvo se nujno poživlja, da sporoči pismeno ali ustmeno naslove lastnikov hiš, in lastnikov neuporabljenih ali nezadostno uporabljenih stanovanj tukajšnji SHS državni policiji na. Stolnem trgu št. II, da ista poseže v imenu vladnega komisarja za mesto Maribor po teh stanovanjih in jih nakaže našim ljudem, ki so brez strehe oziroma so prisiljeni posluževati se skrajno nezdravih lukenj za prenočevanje. Dr. S. Spor v Ljubljani radi prehrane Dunaja. V Ljubljani so bili te dni zastopniki med: narodne komisije za prehrano nemške Avstrije. Od Narodne vlade so zahtevali, naj hi jim dovolila prevoz 48 vlakov iz Trsta na Dunaj. Nar. vlada se je temu protivila, ker Nemška Avstrija nam niti ne dovoli, da bi dobili iz Češke sladkor in da ga kratkomalo konfiscirajo. Tudi drugega da nam ne dovoli Nemška Avstrija. Komisija, pod poveljstvom italjanskega brigadirja Albertija pa je rekla, da ne pristane na protest Nar. vlade, temveč da se bodo poslužili pravice (?) zasesti železniško progo. Nar. vlada se je izjavila, da se sili ukloni, da' pa ne prevzame nobenih garancij za varnost transporta. — O, ti Italjani so gentlmeni — za Nemce! Južna železnica mednarodna. Delegati južne žel. so odpotovali v Švico, da se dogovore s francoskimi interesenti o intornacijonalizaciji železnice to pa zato, ker Ogrska, kakor tudi druge države nekdanje Avstro-Ogrske zahtevajo podržavljenje železnice. Boljši časi. Danes je na trgu koruzne in druge moke po 2—2 4P K kolikor hočeš. Tudi jajc po 1 K dobiš Vidi se torej, da kmetu ni sile. Premog. Vprašanto pristojno oblast, za^aj ,tj kopat nekateri prodajalci premoga kakor n. pr. Peheim vedno dobi dovolj premoga, a drugi po 5—6 tednov ničesar. Kdor si je torej izbral nesrečno firmo, ga ne dobi po 5—6 tednov. Podpore invalidom. Invalidi, ki so vsaj 20% nesposobni za svoj poklic in res ne mo ustanoviti filijalo državne posredovalnice za brezposelnost in za njihovo podporo Ta fil.ijala bo imela v evidenci vse delavske moči, ki iščejo služb in bo objednem po obratih, uradiii in drugod iskala za nje dela. Kam plovemo ? Varnostne razmere so v Mariboru postale tako žalostne, da se Bogu usmili. Pijančevanje in razgrajanje po ulicah, mnogokrat povzročeno po naših vojakih, in to zlasti v nočnih urah se tako pogosto pojavlja, da je to naravnost sramota V naši mladi Jugoslaviji, ki je od vsih strani tako ugrožena, bi bila treznost in mirno ponašanje mnogo bolj na mestu, ko tfa pijano razgrajanje m razbijanje,, ki je naravnost sramotilen znak vsakemu kulturno razvitemu narodu Jugoslovanski živelj pač lahko pokaže svojo hrabrost in bojevitost drugje, a ne v našem mestu, zato se naj vsakdo javi v bojno fronto. Tam je mesto za razbijanje, tam naj pokažejo svoj pogum, tam naj bo vsak na svojem mestu, tam naj koristijo domovini, a v mestu naj bodo dostojni državljani, naj delajo čast naši Jugoslaviji. Vsak, naj si bodi vojak ali civilist naj pokaže našim klevetnikom, da smo mnogo bolji od njih, da imamo snago in upoštevamo kulturo. — Več treznoniislečih vojakov. Vznemirljive vesti. S kako neumnimi kaže na|bolj Umrli od gladu na Nemškem. „Frank-: furter Ztg.“ poroča: 763 0U0 ljudi je poginilo 'gladu vsled blokade (pa so Nemri vedno pisali, vlomilci skušali tudi dmgOd svojo srečo. „ odstotkih njihove invalidnosti od 1 K do 1 K Kaj je s tobakom? Mesec 1 ni že ni-60 h na dan. Invalidi, ki še nikdar niso bili mamo v Mariboru tobaka, v Ljub jani pa se pro-pri superarbitraciji, naj pismeno potom orož- ■ (jaja brez kart. Naj se nas slavno linančno rav-ništva prosijo na svoje javno dopolnilno poveljstvo, da jih čimprej pokliče k superarbi-tračiji, pri kateri bodo dobili takoj izplačane primerne doklade. Da pa morejo njihovi res potrebni svojci prositi za naklonitev, naj se dajo Direktna železniška zveza Paris-Atena taki invalidi pregledati pri okrajnem uradnem' preko Zagraba in Belgrada. V najkrajšem času se uredi zveza med Parizom in Atenami. Pot . pojde preko Mirana, Venecije, Trsta., Zagreba, | Beograda, Niša Skoplj i, Lari-e Nikjer .železnica ne bo šla preko nemškega ozemlja. 2-1 nateljstvo vendar enkrat usmili ! Razne novice. zdravniku in če jih bo spoznal vsaj za 20% nezmožne za poklic, potem njegovi res nujno potrebni svojci do 31. januvarja pri svoji davkariji lahko prosijo za naklonitev. Govorice po mestu. Opozarjamo, dakro-j Odločnost naših pomorskih kapitanov, žijo po mestu razne neumne, od naših neprija-, Ker italijanske okupacijske oblasti niso dovolile teljev raztrošene vesti, katerim ni prav nič ver- j plovbe ’ pod hrvatsko, oziroma jugoslovansko jeti. Dandanes je pravi čas za take tartarske zastavo, hrvatski kapitani na Reki in v hrvats-vesti. j kem Primorju sploh niso hoteii voziti, ker jim Razglas o žigosanju bankovcev. Okrajni narodni ponos sploh ni dopuščal, da bi kot glavar je dal nabiti razglas, kako se treba rav- državljani svobodne Jugoslavije vozili pod ita-nati, da se bankovci pravočasno odžigosajo Cas lijansko zastavo. Zavezniki so posredovali pri je do 20. t. m. Uankovči, neožigosani do tega kapitanih, a zamanj Konečno je prišlo do spo-dne izgubijo vso svojo veljavo-. razuma, da bodo ladje plule pod medzavez- Filijalka državne posredovalnice v niško, to je belo-plavo-belo zastavo. Naši k ,1-Mariboru. V Mariboru namerava ljubljanska pitani so torej osta i zmagovalci in njih odločen vlada, namreč poverjeništvo za socijalno oskrbo, in možat nastop jim je v čust. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) obrestuje vloge brez odpovedi po 3%, vloge proti trimesečni odpovedi po 3%%. Stanje vlog nad K 10,000.000, stanje rezervnih zakladov okroglo pol milijona (iron. Prva jugoslovanska veletrgovina papirja in galanterije Vilko Weixl Maribor, glavni trg 22 priporoča vsakovrstne razgledilice, papir, knjige; s povesti za mladino in odrasle, knjige z podobanci, albume, igrače i. t. d. > . . M ,................. Juraj dredlič, brivec v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugo* slovanskemu občinstvu. Jože Ulaga, Itieiilfm cesta 21 priporoča blago na obleke za moške in ženske, druk in drugo manufakturno blago, ter kravate, kolirje in srajce. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru,