90,6 95,1 953 IO«
V ribniku našli pogrešano Hedviko Lešnik
Z napotnico iskal pomoč, pa je ni dobil
ST. 18 - LETO 65 - CELJE, 5. 3. 2010 - CENA 1,25 EUR
C ailé' i
UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA; 03/713-2666 §
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
»S praznimi želodci ne moremo delati!«
Gradisovi delavci še čakajo na januarske plače, zato tudi včeraj niso šli na gradbišča. S praznim želodcem se pač ne da delati cele dneve, so dejali in ostali v dotrajanem samskem domu.
DM r/AM75
»spovedi«
Tehnični in gradbeni center
VELIKA NAGRADNA IGRA
DELOVNI ČAS: OD PON. DO PETKA od 9.00 do 11.00 in od 13.30 do 15.30 SOBOTA od 9.00 do 11.00
KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO V SODELOVANJU S PIVOVARNO LAŠKO ODPIRA DISKONTNO PRODAIALNO IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO.
KJE?
NA ZDRAVILIŠKI 15 V LAŠKEM OD 10. 3. 2010
Do polnega vozička brez mošnjička!
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.
VABLJENI VSI, KI POTREBUJETE VEČ KOT ENO STEKLENICO IN VEČ KOT ENO PLOČEVINKO PO UGODNIH CENAH!
Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
ROZMARI PETEK
UVODNIK
Čemu v sindikat?
Ne samo Vegradovi delavci, tudi Gradisovi čakajo najanuarske plače. Sta pa v obeh primerih vsaj dve bistveni razliki: Vegradovi delavci, razen rednih izjem, so že pred 14 dnevi dobili januarsko plačo, Gradisovi nanjo čakajo še danes. O primeru Vegrada so se razpisali vsi možni mediji in potek dogodkov budno spremljali vsak dan, med Gradisove delavce smo odšli le redki. Primera imata poleg očitnih podobnosti še eno
skupno točko - o obeh primerih vodstva sindikatov niso bila ravno tako glasna, kot se je nekoč za sindikaliste spodobilo. Zakaj? Zato ker so v gradbenih podjetjih »fizikalci« večinoma Bošnjaki? Ti pa bodo, ko bo zmanjkalo denarja, tako ali tako odšli domov?
»Pa kaj bi ti radi, samo odžirajo kruh našim.« Besede, ki ste jih gotovo tudi sami že kdaj slišali, izrekli. Vendar: bi vi bili pripravljeni za manj kot 500 evrov ves dan delati na gradbišču? Bi si delili posteljo še z vsaj dvema delavcema in nekaj ščurki ter za takšen »luksuz« plačali slabih 100 evrov? Ali še drugačen pogled na stvari. Veste, kdo je gradil ceste, po katerih se vozite? Kdo je postavljal zidake vašega bloka, hiše? Se vam ne zdi, da si takšni zaslužijo malo spoštovanja in vsaj pravično plačilo?
Sploh pa, da ne boste mislili, da se takšne krivice dogajajo le Bošnjakom ... V precej podobni situaciji so bile pred časom delavke radeškega tekstilnega podjetja Intima fashion, pa delavci v Biva hišah oziroma hčerinskem podjetju Biva pro, kamor so prezaposlili obstoječe delavce. Da niti ne omenjam trpežnih Mestinjčanov iz Rogaške lesa, ki so pol leta čakali na plače. Skorajda enako žalostno kot to, da niso dobili plač, je dejstvo, da si nihče od delavcev o svojih težavah ne upa govoriti javno. Želijo ostati anonimni, da se s tem ne bi zamerili starim ali bodočim delodajalcem. Kot žrtve posilstev, ki mislijo, da so si zato same krive. Kakšno nalogo igra sindikat v teh primerih? Do katere mere še lahko razume težave delodajalcev na račun tistih, ki jih imajo delavci?
S svojim sindikatom, čeprav ga je vrsto let strumno zastopal, ni zadovoljen niti Stjepan Miklaužič, nekoč predsednik podjetniškega sindikata KNSS Neodvisnost v Steklarski novi. Včeraj se je sicer spet mudil v Ljubljani, tokrat na ministrstvu za delo. A če bi sindikat dobro odigral svoje poslanstvo, mu tega ne bi bilo treba početi.
Pahor tipal
Gorenjeva pričakovanja
V Gorenju so predsednika vlade Boruta Pahorja opozarjali na ukrepe, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje
IZJAVA TEDNA
»Od uprave smo dobili za naše delo nekaj pohval, ki jih nismo vajeni. Ampak ker pohvale niso tržno blago za medije, vas ne bomo obremenjevali z njimi.«
Predsednik vlade Borut Pahor nadaljuje temo »o tabloid-ni dolini šentflorjanski«
»Sem tam, kjer menim, da je tisti hip koristno,« je odgovoril predsednik vlade Borut Pahor na vprašanje, zakaj je v sredo obiskal velenjsko Gorenje. Potem ko si je ogledal proizvodnjo, je od vodstva družbe želel slišati, kaj najbolj internacionalizi-rano slovensko podjetje, torej Gorenje, pričakuje od države. »Vlado mora zanimati, kaj zanima Gorenje, saj podjetje državi veliko da in zaposluje 8 tisoč ljudi,« je večkrat poudaril Pahor.
Seveda ne gre za to, da bi vladne ukrepe prilagodili interesom Gorenja, temveč da bi njihovo potrebe, s tem pa tudi načrte in pričakovanja podobnih podjetij, upoštevali pri načrtovanju ukrepov. Čeprav so v vladnih ukrepih poudarili tudi nekaj plusov, med njimi je predsednik uprave Franjo Bobinac omenil lanske protikrizne ukrepe, s katerimi so uspeli zadržati socialno ravnovesje, in boljše odnose z državami na zahodnem Balkanu, predvsem s Hrvaško, so seveda opozorili tudi na nekaj ukrepov, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje. Med njimi sta zniževanje stroškov države v bruto plači ter bolj fleksibilen trg dela.
Slednje, tako premier Pahor, ne pomeni le hitrejšega odpuščanja delavcev, temveč tudi njihovo lažje zaposlovanje. »Naj tega zaposleni ne razumejo kot grožnjo, temveč
Srečanje med Bobinčevo in Pahorjevo ekipo so pripravili v prodajno-razstavnem salonu Gorenja
kot priložnost,« je poudaril Pahor in s tem že napovedal spremembo zakona o delovnih razmerjih. Govorili so tudi o ponoven premisleku glede načina delitve dobička zaposlenim, vse ukrepe pa naj bi izvedli še letos, če želi Slovenija ostati med najboljšimi. Ne glede na vrsto dvomov v javnosti, tako Pahor, bo Slovenija dočakala konec leta v boljši gospodarski in politični kondiciji. »Že v zadnjem kvartalu beležimo skromno gospodarsko rast, kar je v skladu z našimi predvidevanji in kaže na sicer zaenkrat še nestabilno okrevanje doma-
čega gospodarstva,« meni Pahor, kot najhujši problem pa je omenil brezposelnost. Potrdil je tudi, da je država predraga in zato neprivlačna za visoko usposobljeno delovno silo in nekonkurenčna za tuje naložbe, ter obljubil, da bo vlada uredila tudi ta problem.
Ostaja 600 evrov
Kot je povedal Bobinac, v Gorenju Gospodinjski aparati letos ne izvajajo protikriz-nih ukrepov, seveda pa je precejšen del pogovora minil v senci lanskih septembrskih dogodkov in spontane ustavitve proizvodnje. »Minimal-
na plača v ničemer ne posega v položaj Gorenjevega delavca, našega najnižjega izplačila v višini 600 evrov neto ne bomo spreminjali,« je napovedal Bobinac, pri plačah pa se bodo z različnimi ukrepi skušali izogniti uravnilovki. Sicer se v Gorenju pogovarjajo o dokapitaliza-ciji, več bo znano v prihodnjih tednih, Bobinac pa je že nakazal možnost, da se bo država, ki je 26-odstotna lastnica Gorenja, začela umikati iz njegove kapitalske strukture.
US, foto: SHERPA
Priznanja ljudem, zaradi katerih se počutimo varno
V	Zrečah je bila včeraj osrednja regijska slovesnost ob svetovnem dnevu civilne zaščite. Pripravil jo je Štab civilne zaščite za Zahodno Štajersko v sodelovanju s celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje in z Občino Zreče. Na njej so najbolj zaslužnim pripadnikom civilne zaščite podelili nagrade in priznanja.
Svet nenehno pretresajo nesreče, ki ne poznajo državnih meja. To je eden od razlogov, da je OZN leta 1990 razglasila 1. marec kot svetovni dan civilne zaščite. »Ob izjemnih dogodkih je nujno združiti vse moči, vse znanje in izkušnje, k čemur mora vsakdo po najboljših močeh prispevati svoj delež. Varnost ljudi je danes ena najpomembnejših vrednot in pravic,« poudarja vodja celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Silvester Šrimpf.
V	Sloveniji praznujemo svetovni dan civilne zaščite od leta 1992, a njeni začetki segajo daleč nazaj, v čas začetkov prostovoljnega gasilstva ter različ-
nih reševalnih služb - od gorske in jamarske do potapljaške. V strukture civilne zaščite je poklicno ali prostovoljno vključena množica ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati. »Za državo in vse državljane je nadvse pomembno, da je civilna zaščita ves čas v pripravljenosti, da se po potrebi aktivira in posreduje ter da je za vse možne primere ustrezno opremljena in usposobljena. Državljani morajo imeti občutek varnosti ter zagotovilo, da v nesreči ne bodo ostali sami,« so besede Silvestra Šrimpfa.
Osrednja državna prireditev ob dnevu civilne zaščite je bila 1. marca na Brdu pri Kranju. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki se je vsem reševalcem zahvalila za njihovo nesebično in požrtvovalno delo pri reševanju človeških življenj in lastnine. Na tej prireditvi so že podelili zlate, srebrne in bronaste znake civilne zaščite tudi nekaterim pripadnikom s celjskega območja, ostalim so jih včeraj v Zre-
čah, prostovoljnim gasilskim društvom, ki praznujejo obletnice, pa jih bodo na njihovih prireditvah.
Prejemniki najvišjega priznanja, plakete civilne zaščite, so letos dolgoletni poveljnik Štaba civilne zaščite za Zahodno Štajersko dr. Ivan Eržen, ki je v letih od osamosvojitve do lani veliko prispeval h krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, Prostovoljno gasilsko društvo Laško ob praznovanju 140-letni-
Slavnostni govornik na regijski prireditvi v Zrečah je bil Darko But iz Uprave RS za zaščito in reševanje. V kulturnem programu sta sodelovala Društvo godbenikov Zreče in Kvartet vinski brat.
ce ter PGD Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Vojnik
ob praznovanju 130-letnice delovanja društva.
Zlati znak civilne zaščite je prejel Andrej Planinšek, član
štaba CZ ZŠ. Na osrednji državni prireditvi sta zlati znak prejela Alojz Tirgušek, član štaba CZ Šmarje pri Jelšah, in mag. Štefan Tisel (OZ RK Šentjur).
Srebrne znake civilne zaščite so prejeli Stane Miklav-žič (Izpostava URSZR Celje) in Ivan Suhoveršnik (župan Občine Mozirje). Prejemniki srebrnih znakov so tudi
prostovoljna gasilska društva Braslovče in Lokarje ob 110-letnici ter Kaplja vas ob 100-letnici.
Bronaste znake civilne zaščite so prejeli Alojz Blažič, Janko Cerkvenik, Milan Ger-želj, Andrej Gumzej, Valentina Kasesnik, Ivica Kokol, Marko Petrin, Marko Stadler, Vladimir Wravor, Bojan Škar-ja, ekipa prve pomoči CZ Občine Zreče, PGD Lokovica, Matej Mažič in Zvonko Jošt. Na državni prireditvi so bronaste znake prejeli Igor Ra-tajc, Rok Stiplovšek in Iztok Vaš, vsi trije iz PGE Celje. Za priznanja jih je predlagal poveljnik CZ RS.
MBP
S praznimi želodci je težko delati
Okrog 200 delavcev Gradisa že nekaj dni čaka na januarske plače
Gradisovi delavci v torek niso več hoteli na gradbišča. Čemu? Da bi za malico zapravili še tistih nekaj »fični-kov«, ki nekaterim še žven-ketajo po žepih? Ali da bi ves dan fizično delali s praznimi trebuhi? Tudi včerajšnji dan so namesto na gradbiščih preživeli v dotrajanem Gradiso-vem samskem domu.
»Tale kos salame še imam. To je vse. A še ta mi je ostala od zadnjega obiska domače Bosne. Kako naj delam lačen? Polovica nas tukaj že nima več kaj jesti,« je brez zadržkov povedal eden od stanovalcev Gradisovega samske-
ga doma na Hudinji. »Radi bi delali. Zato smo prišli sem. A kako? V petek sem si od enega od nadrejenih sposodil nekaj denarja, da sem preživel konec tedna. Nisem bil edini,« je dodal drugi. Plača ali vsaj jasno zagotovilo, kdaj ta vendarle bo, pa gremo na delo! To so v torek navsezgodaj jasno povedali kadrovnici, ki jih je prišla »priganjat« na gradbišča. »Z grožnjo, da bomo sicer dobili knjige, jih je peščica res odšla na gradbišča. Predvsem starejši, ki si ne morejo tik pred upokojitvijo privoščiti odpove-
di,« so pojasnili delavci. Zgodba se je ponovila v sredo, medtem ko včeraj nihče ni odšel na gradbišča. Podjetje zjutraj niti kombi-jev ni več poslalo ponje ...
Razbite sanje
»Za delo tukaj sem se poleg višje plače, kot bi jo zaslužil v Bosni, odločil zato, ker bi tukaj imel urejeno pokojninsko
»To ni posledica slabega dela v Gradisu, ampak globalne krize v gradbeništvu,« pravi sindikalist Srečko Čater.
Prazni želodci delavcev posledično pomenijo tudi lačne želodčke otrok.
Ne v torek ne v sredo in ne v četrtek delavci niso hoteli oditi na delo. S praznimi želodci ne moremo delati, pravijo.
Predsednica uprave Gradisa Lidija Žagar med razlogi za zamudo plač navaja slabo realizacijo v januarju ter to, da urejanje sredstev preko bank terja svoj čas. »Ker je bil mesec kratek, so se stvari zavlekle,« nam je pisno pojasnila. Za vnaprej pravi, da težav ne bo. Letos predvidevajo, da bodo sklenili za 24 milijonov evrov poslov, v tem trenutku pa imajo podpisane pogodbe v višini 14 milijonov evrov.
in zdravstveno varnost. Plača je res bila takšna, kot so nam jo pred leti, ko so nas sami prišli novačit v Bosno, obljubili. 600 evrov bruto. Za naše razmere ni bila slaba. A ker sem bil tukaj le tri leta, pomeni, da sem vse prispevke plačeval zaman. Tudi delovne vize ne morem
Informacijo, ali so delavci uradno doma zato, ker za te dneve niso bili razporejeni na nobeno delovno mesto (takšna je bila informacija sindikata), smo želeli preveriti pri vodstvu podjetja. »Urejamo nov položaj delavcev,« je v telefonskem pogovoru dejal njihov odvetnik Dejan Ga-jič. Ali to pomeni, da delavce čakajo kakšne sankcije? »Dnevno komuniciramo s tistimi, ki so v samskem domu. Sankcij pa gotovo ne bo.«
prenesti drugam. Ko bom tukaj dobil odpoved, se bom moral vrniti domov,« je potarnal mlad delavec. Čeprav mu je v »obljubljeni deželi« po odbitku najemnine ostalo le od 280 do 300 evrov, je bil zadovoljen. Dejstvo pa je, da si s tako plačo ni mogel nič prihraniti,
s čimer bi lahko v primeru neizplačanih plač preživel. »Vem, nekateri bodo dejali, naj bomo tiho, saj imamo vsaj delo. Tega niti vsi Slovenci nimajo. Zato bodo nekateri delavce povsem mirno s praznimi trebuhi poslali nazaj,« se je v pogovor vpletel še en Gra-disov delavec, Celjan. »Tudi sam zagovarjam, da moramo delo najprej dobiti domači državljani. A povejte mi, kdo od domačih bi ves dan fizično delal za tako plačilo?«
»Luksuz« na račun cenene delovne sile?
Lačni delavci, nekateri so tukaj z družinami, so ena plat Gradisove zgodbe. Drugo predstavlja resno krizno stanje v podjetju, ki je nastalo zaradi več objektivnih dejavnikov. Finančna nedisciplina, pritiski na cene, neugodna zima ... Tretjo plat tvori precej odkrito lastninjenje podjetja s strani vodstva. Četrto visoke plače višje-
ga in srednjega vodstvenega tima. Peto razkošna obnova hiše ene od vodilnih ...
Gradisovi delavci niso osamljen primer. Dokaj podoben scenarij poznajo tudi v Vegra-du in po podatkih inšpektorata za delo še marsikje. Še po-
»Saj vam nimam kaj povedati. Situacija je huda, s pritiski jo lahko le še poslabšamo. Drugi teden bomo videli, kako in kaj naprej,« je povedal predsednik podjetniškega sindikata Fa-bil Imamovič.
sebej v gradbenih panogah. Bo kdo od pristojnih ukrepal ali bo zaradi težke gospodarske situacije zamižal na eno oko? Bodo tudi delavci Gradisa jutri zgolj včerajšnja novica?
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
Tudi kuhinje so skupne. Tako čista kuhinja da slutiti, da ljudje res ta dan niso kaj veliko jedli.
Takole izgledajo njihove skupinske spalnice. Za bivanje plača mesečno vsak 70 evrov. Dodatna družba ponoči so menda tudi ščurki.
4
GOSPODARSTVO
O cetis
Biva hiše v stečaju, delavci praznih rok
»Žal mi je, da podjetja nisem zapustil že prej.« - Resna kritika glede dela sindikata
V torek je bil za podjetje Biva hiše po pričakovanjih uveden stečajni postopek. Ta zdaj delavcem, ki so bili pred meseci prisiljeni dati odpoved, ne pomeni prav veliko. Tudi zato, ker sindikalni zaupnik Srečko Čater napoveduje, da si lahko iz stečajne mase obetajo bore malo.
»Ta del zgodovine bi rad čim prej pozabil,« pripoveduje nekdanji delavec Biva hiš, ki se ni prezaposlil v hčerinsko podjetje Biva pro. »Vendar nikoli ne bom pozabil tistih ljudi, ki so bili odgovorni in ki so nam z obljubami ohranjali upanje. Veste, če več kot 15 let delaš v podjetju, nisi ravno vajen menjavati službe, zato si pripravljen verjeti vsemu. Jaz druge možnosti, kot da sem dal odpoved po krivdi delodajalca, nisem več imel. Tudi žena je bila brez službe, tukaj so še otroci. Predstavljajte si, da ste pet mesecev brez plače. Z ženo sva si morala izposoditi denar, da sva preživela. Položnice so vsak mesec, sploh obroki za kredit. Žal mi je, da nisem Biva hiš zapustil že dva, tri mesece prej. Če druga ne, bi imel manj dolga. A kaj, ko se je bilo tako težko odločiti. Ker odgovorni so obljubljali, da bo. Drugi, da naj počakamo na stečaj, da bomo upravičeni do sredstev jamstvenega sklada. Uprava pa nas je spet »filala« s tem, da v jamstvenem skladu tako ali tako ni več sredstev ... Navaden človek težko ve, kaj je res. Pravite, da je podjetje zdaj v stečaju. A kaj naj
zdaj naredim? Se sploh splača vložiti kakšen zahtevek? To najbrž spet nekaj stane. Sploh pa tako ne vem, če bomo delavci iz podjetja lahko še kaj dobili, če menda ni ničesar več.«
»Za to bi morala odgovarjati«
Druga delavka si je prav odahnila, ko je slišala za stečaj. Že zato, da si vodstvo ne bo moglo nemoteno prilastiti podjetja, pravi. »Novemu vodstvu nisem verjela zato, ker bi si vsak, ki ima resne namene, želel, da v podjetju ostane vsaj tehnični kader, ki se na delo spozna. Od direktorja Petra Goloba in lastnice Jolande Lešnik pa sem najmanj desetkrat slišala, da je najbolje, da dam sama odpoved, če jima ne zaupam. Sama sem jima ponujala, da lahko pomagam pri določenih projektih, ker sem vedela, da je to edina pravilna pot, da podjetje čim prej pride do svežega kapitala. A novo vodstvo je po mojem zanimalo samo to, kako čim več pobrati iz že tako obubožanega podjetja. Mislim, da bi za takšno ravnanje morala zdaj, ko se je izkazalo, da nista imela resnih namenov, na nek način odgovarjati, kajti zavajala sta ljudi in jim obljubljala plače, ki jih seveda niso dočakali. Sama imam prihranke, bom že preživela. Ampak predstavljajte si, v kakšni situaciji so bili delavci iz delavnice. Sploh eden, ki je preboleval raka. To jima najbolj zamerim.«
Kaj je delal Čater?
Zameril se ji je tudi celjski sindikalist Srečko Čater. »Sindikat z gospodom Čatrom kot zaupnikom je odigral izredno negativno vlogo. V času, ko smo nekateri delavci opozarjali, da gospod Golob nima resnih namenov, nam je gospod Čater svetoval, naj damo odpoved. Po eni strani je to bil dober nasvet, vendar je v najbolj kritičnem času predstavnik sindikata stopil na stran delodajalca. Kateremu predstavniku sindikata se zdi normalno, da delavci ne dobijo pet mesecev plač? Kaj gospoda Čatra res ni zanimalo, da v Bivi nimajo niti enega posla? S svojim ravnanjem je podpiral nesramno ravnanje delodajalca!«
»Ravno zato, ker smo vedeli, da si iz stečajne mase delavci ne morejo kaj obetati, nismo podpirali stečaja. Na ta način smo rešili vsaj polovico delovnih mest,« razlaga Srečko Čater. »V primeru stečaja bi delavci sredstva iz jamstvenega sklada prejeli šele po 120 dneh. Boljša je bila druga možnost, hčerinsko podjetje z novim proizvodnim programom. Tako so delavci dobili akontacije in prvi dve plači. Poskušamo pač ohraniti delovna mesta, saj je možnost zaposlovanja v tem delu enaka ničli. Vedno bodo špekulacije, kaj bi bilo bolje. Najbrž se še veliko ljudi spomni stečaja Ingradove žage, Lumarja. Ti ljudje kljub stečaju še danes niso bili po-
Biva hiše so končno v stečaju. A na istem mestu, v istih objektih in z enako opremo zdaj deluje hčerinsko podjetje Biva pro. Kaj zdaj čaka njega?
plačani.« Govori se tudi, da je prav sindikat pomagal vodstvu poiskati svetovalce za formiranje hčerinskega podjetja. »Da, pomagali smo, ker smo poskušali narediti vse za ohranitev delovnih mest,« ne skriva Čater.
Stečajne mase ne bo
Kakorkoli, Biva hiše so zdaj v stečaju. Hčerinsko podjetje pa ne. Čeprav ima delodajalec tudi tukaj resne težave z izplačili plač. Delavci v Bivi pro niso prejeli prve in druge plače. Delavci so namreč novembra prejeli posojilo, za katero so morali podpisati posojilno pogodbo, ki je celo vključevala obresti, česar zakon ne narekuje. Ker so uradno v hčerinskem podjetju začeli delati decembra, je bilo
prvo redno izplačilo plač šele januarja. Decembra jim je sicer delodajalec dal nekakšno božičnico, a ne v višini plače. Januarja so z zamikom dobili plače, medtem ko januarske plače še ni bilo. Le akontacija v višini 310 evrov. Ti delavci so tudi podpisali dogovor, da vse obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov Biva hiš nase prevzame Biva pro. Ali si ti potem sploh lahko kaj obetajo iz stečajne mase Biva hiš? »Za vse svoje člane bomo vložili odškodninski zahtevek in terjali sorazmerno poplačilo iz stečajne mase. Vendar je to popolnoma brezpredmetno. Vsi, ki smo sodelovali, vemo, da ni ničesar za deliti in da ta stečajni postopek pomeni le odpis terjatev za nazaj. Premoženja v tem postopku ni in ga ne bo.« A podjetje je do sredi-
ne oktobra lani še imelo v lasti osnovna sredstva, nato jih je novi lastnik prepisal nase. Takšna pravna dejanja je v stečajnih postopkih možno izpodbijati. »Večina osnovnih sredstev je že pod hipoteko, ostala so pridobljena na lizing oziroma so že sklenjene dolgoročne pogodbe, ki glede na neizvršeno plačilo nimajo pravne vrednosti.«
Pod nosom se bodo za svoj denar obrisali tudi upniki. Tudi ti so na to že pripravljeni. Razen če bodo pristojni vendarle pripravljeni pod drobnogled vzeti določene sumljive pravne posle. Tudi tiste, ki so se dogajali še v času, ko je bil večinski lastnik Unior, opozarjajo upniki.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA (arhiv NT)
Vegrad na policiji
Teden ovadb naših gospodarstvenikov
Na celjski policijski upravi so potrdili, da so pred dnevi prejeli prijavo zoper Hildo Tovšak zaradi suma storitve kaznivega dejanja pri poslovanju Vegrada. Vsebino prijave še proučujejo in so v stiku s tožilstvom in z drugimi organi. Vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na celjski policijski upravi Damijan Turk pa vsebine prijave ne želi komentirati.
Poleg Vegrada, ki je sicer javnosti trenutno daleč najbolj zanimiv, so kriminalisti v tem tednu zaradi zlorabe položaja in pravic kazensko ovadili tudi dve odgovorni osebi Skimarja. To naj bi bila nek-
danji predsednik uprave Ivan Štrlekar, sicer direktor štor-skih Valjev, in nekdanji pro-kurist Jože Kralj. Zgodba o dragih svetovalnih in odvetniških storitvah v nekdanjem Skimarju, zdaj Elanu, je sta-
»Laško« ima težave v Splitu
Delavci Jadranske pivovare so sredi tedna zasedli prostore podjetja in zahtevali, naj lastnica javno razglasi, kaj se bo zgodilo s pivovarno v Splitu. Delavci sicer zahtevajo razglasitev stečaja.
Da Laščani v tej pivovarni ne vidijo več prihodnosti, je predsednik uprave Dušan Zorko res napovedal že v začetku leta. »Glede na obseg poslovanja Jadranske pivovarne je prodaja strateškemu kupcu najboljša rešitev,« so zdaj poja-
snili v sporočilu za javnost. V kolikor tega ne bo v naslednjih tednih, bo proizvodnja zaradi racionalizacije poslovanja zaustavljena. Jadranska pivovarna bo v tem primeru v skladu s hrvaško zakonodajo zagotovila primerne odpravnine za vse zaposlene, ki so tudi doslej vedno dobili izplačane vse plače. Prav tako bodo poravnane vse obveznosti do dobaviteljev, so še sporočili iz pivovarne.
RP
ra približno eno leto. Kriminalisti so v tem času preiskovali izvedene, zaračunane in plačane odvetniške storitve. Ugotovili so, da naj bi odgovorni osebi v letih 2008 in 2009 v sostorilstvu Skimar oškodovali za 321 tisoč evrov.
Kmalu bo na celjsko policijo priromala tudi kazenska ovadba zoper nekdanjega direktorja Biva hiš Bojana Hrena. Podal jo bo upnik, ki ga je računovodkinja po navodilu direktorja želela prepričati, da njegove fakture v podjetju sploh niso prejeli. Zato sam skoraj eno leto ni mogel vložiti predloga za izvršbo.
RP, foto: Sherpa
»Vsi nehajte plačevati prispevke!«
Stjepan Miklaužić, nekoč predsednik podjetniškega sindikata KNSS Neodvisnost v Steklarski novi, se je včeraj spet mudil v Ljubljani. Tokrat ga je na pogovor o možnostih poplačila prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje povabilo ministrstvo za delo. A tudi tukaj so zgolj ponovili njemu zelo znane besede, da bo vlada sprejela ustrezne ukrepe.
»Sicer smo se zmenili, da se čez 14 dni znova dobimo, a mislim, da tudi takrat ne bom
slišal nič novega. Mislim, da bo potreben še en zbor delavcev, na katerem se bomo odločili, ali naj zadeve vzamemo v svoje roke in pravice izterjamo na silo ali pa počakajo na iztek pravnih poti,« pravi Miklaužić, ki kar ne more verjeti, da pogovori o možnostih poplačila trajajo že devet mesecev. »Če država ni sposobna poravnati prispevkov za svoje podjetje, zakaj bi potem prispevke plačevala podjetja, ki so v zasebni lasti? Potem je vendar najbolje, da vsi nehajo plačevati prispevke!?« RP
Cometovci na čakanju
Ker se tudi letos soočajo s pomanjkanjem naročil, so v zreškem Cometu na čakanje poslali 70 ljudi.
Kot je povedal vodja sindikata Neodvisnost v podjetju Stanko Črešnar, jim je bilo rečeno, da bodo v naslednjih treh mesecih na čakanje mesečno poslali po 70 delavcev iz vseh delov podjetja. Predsednik uprave Aleš Mikeln pojasnjuje, da bo trajanje takšnega ukrepa odvisno od obsega in vrste naročil. Če se bo določena vrsta naročil povečala, bodo zaposlenega pozvali nazaj na delo pred iztekom čakanja.
V Cometu je lani v okviru programa presežnih delavcev, ki so ga morali pripraviti zaradi visokega upada naročil in prodaje, delovno razmerje prenehalo 53 zaposlenim.
RP

alla
4010
www.radiocelje.com
©tOl] partner i najtwljtim dattom
KTUALNO
5
»Če bi ga sprejeli v bolnišnico,
||i Ibil š^^ ^da^^^^S ži^^^^ Svojci iščejo odgovor, zakaj ni nihče preprečil,
da bi si 60-letnik vzel življenje
»Ne morem biti tiho. Ljudje morajo vedeti, kaj se dogaja. Moj nečak je potreboval pomoč, a je ni dobil. Zdaj je mrtev. Tega ni mogoče spremeniti. Želim samo, da se to ne bi zgodilo še komu drugemu,« je začela pripoved teta 60-letnega F. A., ki si je vzel življenje.
Potem se besede kar vlijejo. O nesrečniku, ki se je že vrsto let zdravil zaradi duševnih težav, tudi depresije. »Tisti petek se je zelo slabo počutil. Nečak B. ga je odpeljal k zdravnici v Slovenske Konjice. Dobil je napotnico za sprejem v Psihiatrično bolnišnico Vojnik. V Vojniku ga dobro poznajo, saj se je pri njih zdravil že velikokrat, mislim da 14-krat. Tokrat ga niso sprejeli. Rekli so, da nimajo prostora in da naj pride v ponedeljek. F. je odšel v Sojek, kjer je stanoval. Poklicala sem ga v soboto zjutraj. Vsake besede se spominjam.
-	A si doma?
-	Niso me sprejeli, so rekli, naj pridem v ponedeljek.
-	Kako se počutiš?
-	Zelo slabo.
-	Boš šel k bratu na kosilo?
-	Verjetno ne. Se slabo počutim.
-	Pokliči jih, da pridejo k tebi in ti prinesejo kosilo.
-	Ne, ne bom.
Potem si je premislil in vseeno odšel na kosilo. Pripeljal se je sam, z avtom. Sobotno popoldne je preživel pri bratu. Potem je rekel, da bo šel domov. Spremil ga je nečak B. Na Sojeku mu je še zakuril, potem je odšel.
Pri bratu je čez pol ure zvonil telefon.
-	Je B. prišel domov?
-	Ja.
-	Slišim, kako se nekdo prepira, kako nekaj poka. Bal sem
se, da se je B. v kaj zapletel. Strah me je.
To je bil zadnji pogovor z domačimi. Potem je F. A. klical še policijo v Slovenske Konjice. Policisti so prišli in naredili zapisnik. Nič drugega. Lahko bi poklicali njegovo zdravnico ali brata, lahko bi ga odpeljali v Vojnik. Nič. To je bilo v soboto zvečer, okoli 22. ure. Potem je prišla nedelja. Od brata so ga klicali, a ni bilo odgovora. Še dopoldne so šli v Sojek in ga našli v mlaki krvi. Ponoči se je ustrelil s svinjsko pištolo,« sklene pripoved teta.
Vprašanja kljujejo. Toliko če-jev je. »Če bi ga sprejeli v bolnišnici, se to ne bi zgodilo. Če bi policija koga obvestila, se to ne bi zgodilo. Če bi ...« Teta skupaj z ostalimi sorodniki išče odgovor, zakaj se je tako končalo. »Ko sem ga te zadnje dneve spraševala o počutju, je vedno rekel: Premišljujem, samo premišljujem.< Vprašal me je, če naj gre na zdravljenje. Rekla sem mu: Ja, pojdi. Poglej, kolikokrat so ti že pomagali/ In je šel. In se je takole končalo.«
Ni kazal
samomorilnih
nagnjenj
Zakaj? Kadar se zgodi kaj tako hudega, se vedno sprašujemo, zakaj se je to zgodilo. Zakaj ga niso sprejeli na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici? »Zakon o varovanju
Opozorilni znaki samomora
■	Prejšnji poskusi samomora. Približno polovica ljudi, ki naredi samomor, si je pred tem že poskušala vzeti življenje. pri tistih, ki so preživeli resne poskuse, je prisotno veliko večje tveganje, da v resnici storijo samomor
■	Govorjenje o smrti in samomoru. Samomorilne osebe pogosto odkrito ali prikrito govorijo o svoji nameri z izjavami kot na primer »Mojim bi bilo bolje brez mene« ali »Za vse sem kriv, najbolje, da izginem.«
■	Urejanje zadev in nevsakdanja dejanja. Ljudje, ki načrtujejo samomor, pred tem pogosto poskušajo urediti svoje poslovne in denarne zadeve. Nekateri podarjajo svojo lastnino in dragocenosti, pospravijo hišo, drugi poskušajo poplačati dolgove, tretji napišejo oporoko. Včasih dajejo vtis, kot da bi se nekam odpravljali ali se poslavljali.
■	Depresija. Vsi ljudje z depresijo niso nagnjeni k samomoru. Vendar je veliko tistih, ki naredijo samomor, depresivnih.
Kako ukrepati v najhujši krizi
■	Človeka v hudi stiski nikoli ne puščajmo samega, vse dokler nimamo zagotovljene ustrezne pomoči in varnosti.
■	Iz bližine odstranimo vsa nevarna sredstva, na primer zdravila, ostre predmete, orožje, vrvi, ki bi jih prizadeti lahko uporabil pri samomorilnem poskusu.
■	Kadar je kriza očitna in je ogroženo življenje, pospremite prizadetega do dežurne zdravniške službe ali v bližnjo splošno ali psihiatrično bolnišnico. Če to ni mogoče, pokličite 112.
■	Morda bo potreben tudi sprejem v bolnišnico brez privolitve, vsaj dokler ne mine krizno stanje in neposredna nevarnost za njegovo življenje.
■	Če dobi vaš prijatelj ali sorodnik predpisana zdravila, ga spodbujajte, naj jih redno jemlje.
(vir: zgibanka Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje)
Kljub temu, da je pacient imel napotnico in je potreboval pomoč, ga v bolnišnico v Vojniku niso sprejeli, češ da nimajo prostora. Dva dni kasneje so ga svojci našli mrtvega. Storil je samomor.
osebnih podatkov nam brez pisne privolitve pacienta ali svojcev ne dovoljuje razkrivati informacij, ki jih pričakujete od nas. Lahko še do-
čana. Občan je prijavil, da ga ogrožajo neznanci. Policista Policijske postaje Slovenske Konjice sta odšla na kraj in z občanom opravila razgovor ter
Napotnica, ki pa 60-letniku ni odprla vrat psihiatrije.
dam, da se svojci omenjenega pacienta do danes še niso oglasili pri meni in da bi bila to običajna pot, ki bi njim in nam pomagala razjasniti možne nejasnosti v danem primeru,« je na to vprašanje odgovoril v. d. direktorja Psihiatrične bolnišnice Vojnik Daniel Lajlar, dr. med., spec. psihiater. Sklepamo lahko, da pri pokojnemu ob pregledu niso zaznali samomorilnih nagnjenj. Sicer bi ga zagotovo sprejeli. No, vsaj morali bi ga.
Zakaj ni ukrepala policija?
»Policisti Policijske postaje Slovenske Konjice so 20. februarja 2010, ob 21.10 uri, prejeli klic zdaj že pokojnega ob-
pregledala okolico njegovega doma. Policista na kraju nista zaznala elementov kaznivega dejanja. Prav tako v pogovoru z občanom nista zaznala, da bi kazal morebitne znake samomorilskih nagnjenj, sicer bi na kraj poklicala dežurnega zdravnika oziroma bi o dogodku obvestila ostale pristojne službe. Omenjeni občan je v preteklih letih na konjiško policijsko postajo večkrat prijavil, da ga ogrožajo neznanci. Policisti so o prijavah obveščali center za socialno delo.« Takšno je pojasnilo tiskovne predstavnice Policijske uprave Celje Milene Trbulin.
Policista sta vedela, da je bil F. A. na pregledu v psihiatrič-
ni bolnišnici, tako kot so vedeli tudi svojci. Če strokovnjaki niso zaznali samomorilnih namenov, kako bi jih lahko oni?
Žalostna statistika
Vsakršne sodbe o tem, kdo je kriv, da si je F. A. vzel življenje, so nesmiselne. Samo ugibali bi. Pomislimo raje, kako bi mi ravnali, če bi bili ogroženi naši najbližji, prijatelji, znanci ali sodelavci. Ne pozabimo, da so na našem območju samomori zelo pogosti. Res da jih na leto ni več od 100 do 120, kot jih je bilo do leta 2005, a tudi število blizu 80 je previsoko.
Za znižanje števila samomorov v regiji si že nekaj let prizadeva Regijska interdisciplinarna skupina za preprečevanje samomorilnosti. Pod imenom Tu smo zate deluje na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Pripravlja strokovna izobraževanja o depresiji in sa-momorilnosti, pri njih deluje samopomočna skupina za osebe z depresijo in njihove svojce. Člani samopomočne skupine se v prostorih zavoda sestajajo že tretje leto, vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Skupina je odprta tudi za nove člane. Ravno včeraj pa so na zavodu odprli še vrata psihološke svetovalnice, v kateri bodo lahko poiskali strokovno pomoč posamezniki, pari in družine, ki doživljajo čus-
Samomor sproža močne čustvene in vedenjske reakcije ter večna vprašanja pri svojcih, prijateljih, pa tudi pri vseh, ki so kakorkoli bili v odnosu z osebo, ki je naredila samomor. Izredno pomembno je, da jim po samomoru bližnjega omogočimo pogovore ter ponudimo vso potrebno oporo. Svojci lahko pomoč poiščejo tudi v psihološki svetovalnici na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju.
tvene stiske. Svetovalnica naj bi ljudem v stiski ponudila hitro in preprosto dostopno strokovno pomoč, jim pomagala premostiti kritične trenutke in posameznika aktivirala za reševanje problema. Na Ipavče-ve 18 v Celju lahko torej vsakdo dobi prvo psihološko pomoč v pogovoru s strokovnjakom vsak ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 18. ure.
Če se želimo oborožiti z znanjem o preprečevanju samomora, zlasti o načinih pomoči in prepoznavanju opozorilnih znakov, lahko poiščemo zgibanki »Kadar nas je strah, da bi si kdo vzel življenje« in »Zakaj molčimo«. Oboroženi z vedenjem bomo morda lahko pomagali. Sebi ali drugim.
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA
s plinom in faplafa
JI
Smrekarjcva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetjeô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info§energetika-ce.si
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Tam, kjer ženska ni popoln človek
Marija Sreš zaradi Tita kot misijonarka v Indijo - Sin zaželen, hčer splavijo -Kamenjanje žensk ni preteklost
Prekmurka Marija Sreš je končala višjo ekonomsko šolo v Mariboru, potem pa odšla v Španijo, kjer se je pridružila misijonarkam Družbe Jezusa Kristusa. Pred 39 leti je odšla v Indijo, kjer je leta 1976 diplomirala iz gudžeratskega jezika in književnosti. Veliko let je preživela med plemeni staroselcev, ki imajo v indijski družbi najnižji položaj. Za svoje zgodbe v knjigi Tam, kjer kesude cveto, ki govorijo o življenju med gorskim plemenom Garasija, je leta 1994 prejela drugo nagrado gudžeratske književne akademije v kategoriji kratkih zgodb. To je bilo prvič v zgodovini države Gudžerat, da je bila literarna nagrada podeljena krščanski tujki. Dve leti kasneje je izdala drugo knjigo v gudžeratščini z naslovom Pogovori s Kavito. Tudi za to knjigo, kjer so zbrani zapisi razgovorov med dvema ženskama o ljubezni, življenju in odnosih, je avtorica dobila nagrado književne akademije Gudžerata. Doma sem, kjer je moje srce je njena tretja knjiga, s katero nadaljuje življenjske pripovedi o staroselkah, s katerimi je živela in jim dala svoje srce. Lani je izdala še četrta z naslovom Najprej je bila ženska in druge zgodbe.
Če želimo v duhu 8. marca povedati kaj tehtnega, ne pa s pomočjo statističnih podatkov modrovati o tem, kako smo ženske še vedno podcenjene, prikrajšane, potem je pravi naslov misi-jonarka Marija Sreš. Pa ne tista, ki ima milijone, kot je nek otrok opisal besedo misijonar, temveč tista, ki si z delom med revnimi ženskami v Indiji, ki so dejansko brez vseh pravic, »milijone« nabira v srcu.
Svoj misijonski poklic opravlja v indijski pokrajini Gudžerat med domačinkami, ki se jim je popolnoma predala. Med temi gorskimi plemeni so ženske še posebej potisnjene v ozadje in brez pravic. »Tam so večinoma vse ženske nepismene. Delitve ni le med bogatimi in revnimi, tudi na ženske in moške. V Indiji ženska še vedno ni priznana kot cel človek. Vedno je lastnina nekoga. Kot hči očetova, kot žena moževa, kot vdova sinova,« pripoveduje Marija Sreš, ki sicer raje sliši na ime, ki so ji ga dali staroselci v Indiji. Marijaben.
Kje se razlika med spoloma najbolj opazi?
Naj navedem primer. Naše ženske so delale na nekem delovišču, a jih kljub delu na plačilni listi sploh ni bilo. Drugi kruti primeri so povezani z vdovami. Če umre mož, so ponavadi vdove krive za smrt svojega moža. Sati, dejanje, ko se ženska vrže na gorečo grmado svojega moža,
je sicer z zakonom prepovedan, ampak se še vedno dogaja. Še vedno tudi velja, da ne smeš najprej zjutraj srečati ženske, ker je to slabo znamenje. Ženske, ki se znajdejo, ki gredo naprej ter se ne ozirajo na stereotipe, obsodijo za čarovnice, jih izolirajo, kamenjajo. Kristjani smo tukaj vendarle naredili nekaj dobrega. Ženski pomagamo, da tega ne začne še sama verjeti.
Je pa presenetljivo brez graje sprejeto prodajanje ženske, da z nudenjem spolnih uslug zasluži denar. Vsaj tako si tolmačim eno izmed vaši zgodb, ko si vdova z nočnimi uslugami služi denar za preživetje svojih otrok.
Da, etika je tam malo drugačna. Poznam primer ma-
tere, ki je imela štiri sinove ter tako tudi štiri snahe. Ena je spala z drugim sinom, torej ne tistim, ki je njen mož. Druga, »prevarana«, je to ugotovila, ampak se ji to ni zdelo nič hudega. Nezvestoba ni tako obsojana kot pri nas. Da se ženska proda zato, da kupi riž otrokom, pa je del življenja. Tega ne vidijo kot greh, ampak kot krepost, da se reši življenje. Ker tega ni naredila zaradi užitka, ampak zato, da preživi družino.
Po vsem tem lahko skorajda razumemo ženske, ki, kot pravite, delajo splave ženskih zarodkov. Vedo, da se hčeram nič dobrega ne obeta na tem svetu ...
Res, njihove odločitve izhajajo iz miselnosti, da dekle ni popoln človek, da je sužnja moškemu. Zato so zaželeni sinovi, ne hčere. Splavi ženskih zarodkov so zelo pogosti, amniocenteze pa zelo iskane. Še moje revne vaške ženske si jo privoščijo. Pa naj bo ta pregled še tako drag, nekje izpraskajo denar ali si ga izposodijo in ženski zarodek, ne glede na to, da so testi velikokrat sploh nepravilni, odpravijo. Zaradi tega je pravzaprav že pomanjkanje deklet. Vse to je sicer prepovedano, a se vseeno na veliko dela. V Indiji sta dve merili življenja. Po enem se živi javno, po drugem podtalno.
Tudi vi jih ne obsojate, čeprav se krščanski nauk v določenih pogledih povsem razlikuje od norm, ki so v Indiji sprejemljive.
Če ne živiš med njimi, jih ne moreš razumeti. Da bi jih pa človek poskušal spreobrniti ... Vlada je odločno proti spreobračanju. V Indiji velja, da za vedno pripadaš tisti religiji, v katero si se rodil. Prestopanje v krščanstvo je zanje neke vrste kriminal. Takšno odločitev lahko posamezniki plačajo celo z življenjem. Me pa večkrat kdo vpraša, ali v Indiji učim verouk. Odgovor je ne. >Koliko ljudi si že krstila,< je drugo zelo priljubljeno vprašanje. Nobenega. >Ja kakšna misijonarka pa potem si?< Naši ljudje pravijo, da je največji božji dar življenje. Tega je treba ščititi, zato ga ne smeš »prodati« iz ene vere v drugo.
Misijonarjev potemtakem nimajo prav radi .
Res, imajo nas za nečiste. Od nas na začetku niso sprejeli niti vode. Katoličane ne dajo v nobeno kasto, zanje smo izobčenci. Ko sem prišla, so se ljudje pred nami dobesedno skrivali.
Ko so vas spoznali, so se stvari spremenile. A najbrž do tesnega stika ne bi prišlo, če vi ne bi bili pripravljeni zapustiti dobro grajene misijonarske postojanke in se ne bi preselili med staroselce. Tega vam ne bi bilo treba narediti.
Ne bom rekla, da ni bilo hudo. Fizično mislim. Težko je, da moraš vsepovsod peš. Da ni vode, da bi se lahko skopal, v hišah niti ni stranišč, ker je to nekaj grdega. Tam duhovi ne prebivajo. Na deželi imajo navado, da greš do konca vasi, vzameš lonček vode in
to je to. Toaletnega papirja ni. To mislim, da je od vsega najhujše. Hrana, nanjo se že navadiš. Čeprav imajo staroselci veliko manj hrane kot hindujci. Bolj ali manj gre za riž in lečo, tako začinjeno, da te boli želodec. A glavni je preboj miselnosti, da te sprejmejo. Ne zdi se mi pomembno, koliko ljudi sem krstila. Največje priznanje za moje delo sem od njih že dobila. Enkrat so mi dejali, da me ne razumejo, zakaj sem pustila domovino in boljše življenje ter se odločila zanje. Nato pa dodali, da mora biti moj Bog res velik, če sem se zaradi ljubezni do njih odrekla udobju.
Kako ste prišli ravno v Indijo? Je bila to vaša želja?
Skorajda, želela sem si sicer oditi na Japonsko. A na-
vodila so bila, naj gremo v tretji svet, kjer je potrebno pomagati predvsem revežem. Drugi razlog pa je bil, da v Indiji, po slabih izkušnjah z Angleži, niso sprejemali misijonarjev. Zaradi Tita in gibanju neuvrščenih sem sploh dobila vizo, da sem leta 1971 odpotovala. Najprej sem se domov vračala vsakih pet let, nato vsake tri, zdaj že vsako leto. Moje ženske se čedalje bolj dobro znajdejo tudi brez mene.
Bili ste tisti, ki ste ženske začeli opismenjevati, jih učiti, kako lahko s svojim delom, na primer ročnimi spretnostmi, kaj zaslužijo.
Koliko se je od časa, ko ste prišli, pa do danes zanje že spremenilo?
Res je. Nekatere že imajo mobitele, celo kakšne računalnike, tako da smo tudi, ko sem v Sloveniji, ves čas v stiku. Dve sta že zelo dobro izobraženi za vodenje ženskega gibanja. Sicer pa smo ženskam pokazale, da ni treba, da le kmetuje-jo, kar so jim moški vbili v glavo. Imeli smo tečaje za pisanje. Želele smo jih usposobiti še za kaj drugega kot le za kmetovanje, ki je najbolj odvisno od dežja. Tako smo začele z vezenjem. Zdaj sta dve pripravljeni delati moje delo, saj se moram jaz malo umakniti. Trenutno sem ravno na tem razpotju. Kot mati. Vedno mislim nanje, ampak jim pustim svobodo, ker vem, da bodo zadevo bolje zasukale kot jaz. Mi je pa težko. V Indiji je moje srce.
Pa čeprav je bolj kruta kot Slovenija?
Vsaj za ženske lahko rečem, da so med sabo bolj prijazne kot ženske v Evropi, ki so bolj individualist-ke. Tudi med generacijami ni nestrpnosti, ker se starejše vedno spoštuje. Staroselci spoštujejo svoje starše, starši jim izbirajo zakonske partnerje. Ko ostarijo, jih ne pošiljajo v domove, ampak ostanejo pri najmlajšem sinu. Spontano in naravno. Če prva žena možu ne rodi sina, si ta lahko privede drugo in med njima se stke celo neke vrste prijaznost.
Na teh poteh veliko razmišljate tudi o Cerkvi. Do nje ste precej kritični.
Ja, ker povem tudi indijsko plat. V Indiji ne morem zasaditi lipe, ker ne bo rasla, enako velja za vero. Vi veste nekaj, jaz nekaj, pa skupaj poiščimo Boga. Tako delam. Sem pa kritična že po naravi. Tudi tam mojim ženskam povem, kar mislim, v takih ranah ni strupa.
Z besedo kritični sem imela v mislih vaše grajanje nedeljskih vernikov. Čeprav v isti sapi dodajate, da jih vsak, ki niti to ni, ne sme grajati.
Tukaj se meni, da je pravi vernik tisti, ki gre v nedeljo k maši. Ampak tu se šele vse začenja. Nauk, ki ga slišiš, moraš udejanjati tudi v ponedeljek, torek ..
ROZMARI PETEK
»V Indiji ne morem zasaditi lipe, ker ne bo rasla, enako velja za vero.«
»Nezvestoba ni tako obsojana kot pri nas. Da se ženska proda zato, da kupi riž otrokom, je del življenja. Tega ne vidijo kot greh, ampak kot krepost, da se reši življenje. Ker tega ni naredila zaradi užitka, ampak zato, da preživi družino.«
»Me pa večkrat kdo vpraša, ali v Indiji učim verouk. Odgovor je ne. Koliko ljudi si že krstila,< je drugo zelo priljubljeno vprašanje. Nobenega. >Ja kakšna misijonarka pa potem si?<«

Dursova spovednica
Davčni zaupajte, komu ste dali »fušat« - Stop sivi ekono-
• •••	1	1 • •	V • 1
miji in medsebojni pomoči!
Določene stereotipe o Slovencih bomo morali kmalu pozabiti. Sploh tistega, ki govori, da vsak povprečen Slovenec sanja o lastni hiši z vrtom. Zgradil jo bo s svojimi žulji in s pomočjo prijateljev, ki mu bodo nesebično pomagali kopati jame, mešati »mort«, podajati zidake, barvati stene ... Takšne nesebične prijatelje boš namreč sedaj moral prijaviti davčni, saj so delali na črno!
Pred kratkim nas je bralka presenetila z zelo zanimivim pismom, ki ga je prejela s celjskega davčnega urada. Povabili so jo, naj na priloženih obrazcih izpiše vse izvajalce gradbenih del, ki so ji pomagali pri gradnji hiše.
Davčna uprava je pač s projektom »siva ekonomija« sistematično pristopila k zajezitvi le-te, zaposlovanja na črno in dela na črno. Izvaja namreč nadzor individualnih gradenj, novogradenj, dozidav, adaptacij in prenov po celi državi. In zato morajo prejemniki take pošte v osmih dneh izpolniti priložene obrazce, zraven pa priložiti kopije računov in pogodb, ki so jih s strani izvajalcev prejeli za opravljena gradbena dela. Če ne, jih čaka globa v znesku od 400 do 1.200 evrov. »V primeru, da vam izvajalec za opravljeno storitev računa ni izdal, ste nam dolžni sporočiti njegove podatke in višino zaračunanih del, ter način plačila,«
»Poleg tega so v vsakem dopisu navedena imena pooblaščenih oseb, njihove kontaktne številke kot tudi elektronski naslovi, na katere se lahko prejemnik takega dopisa obrne z morebitnimi dodatnimi vprašanji, česar so se določeni prejemniki teh dopisov tudi poslužili in vsaj do sedaj ni bilo nobenih problemov,« so naše vtikanje nosu v težave drugih pokomentirali na davčnem uradu.
so še naslovnikom pojasnili v spremnem pismu.
»Saj ne vem, kaj bi si mislila. Nekateri pravijo, da sem to dobila le zato, ker me je nekdo prijavil. Kolegica, ki je prav tako v istem letu gradila, tega obvestila ni prijela,« je še povedala bralka.
»Zahtevki so bili poslani na podlagi izbora iz podatkov prejetih baz s strani upravnih enot, torej izdanih gradbenih dovoljenj v določenem obdobju. Izbor je narejen po določenih kriterijih, podlaga za izbor pa nikakor niso bili >namigi<,« so pojasnili na davčnem uradu. Kakšni so bili kriteriji izbora, pa niso izdali.
Se boste davčni lagali?
Vem, kaj ste po branju vsega zapisanega pomislili. Bomo pa za vse »črne« posle zapisali, da so jih delali moji prijatelji. Ne bo šlo! Pri gradnji hiše, ki jo gradite v lastni režiji (to očitno je še dovoljeno), vam lahko brez računa pomaga le vaš zakonec ali zunajzakonski partner ter os-
7. Izvršena dela za katera vam izvajalec ni izstavil računa:
Del obrazca, pri katerem je zlasti zanimiva točka 7...
talo sorodstvo. A le, če sorodstvena raven ne presega 3. kolena. Iznajdljivi bodo najbrž za vsa dela napisali sebe ali svojo »žlahto«. Kako bo resničnost takšnih podatkov preverjala davčna? »Glede resničnosti podatkov se bo
opravljal naknadni nadzor in v primeru neresničnih ali lažnih podatkov obstaja zakonska podlaga za sankcioniranje, kar je v vsakem dopisu, ki je bil poslan fizičnim osebam, tudi točno navedeno,« so nam odvrnili na davčni.
Kako bo to preverjanje videti v praksi, pa si lahko le predstavljamo. A za vsak slučaj le lepo glejte svoje sosede, da ne bodo pomotoma kakšnemu »dacarju« kaj preveč izblebetali ...
ROZMARI PETEK
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Vsako sredo 1
I	ob 12.15	_
„a Radiu Celje ;
• ••
• • •
• • •
• • •
• • •1
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radioceije.com.
_
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek: Naslov:_
tus
celje
95.1 95.9 1003 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
Podpis:
Vse več kuponov in višji znesek »nakupa«
Pa je tukaj - še eno nakupovanje brez greha, obžalovanja in plačila. S temi besedami se je tudi minulo sredo začelo brezglavo nakupovanje v Planetu Tuš, le da tokrat za hitrostno nakupovanje ni poskrbela Tanja Seme, temveč Simona Brglez, ki je več kot odlično opravila ognjeni krst z vozičkom pred seboj in v boju s časom.
V radijski oddaji smo izžrebali Danico Plemenitaš iz
Bukovžlaka in jo presenetili na delovnem mestu. Vendar to za Danico ni predstavljalo nobenega problema, saj jo je medtem, ko je nakupovala, z veseljem nadomeščal njen šef Zdenko Lednik. Da je sodelovanje in zaupanje med šefom in zaposlenimi res pristno in vredno zaupanja, je potrdil tudi podatek, da bo Danica po prepoln voziček poslala kar svojega nadrejenega. Zaradi tega plemenitega dejanja
je kasneje prejel slasten pršut, ki se je poleg ostalih mesnih, vloženih in drugih dobrot s hitrim naštevanjem znašel v Tuševem vozičku.
Na naš naslov je v minulih dneh prispelo več kot 600 ku-pončkov, poleg tega je s pomočjo Simone Brglez in Tuševe Simone tudi Danica nabrala za rekordnih 118 evrov dobrot. Za zdaj. Igra se na-
mreč nadaljuje! Ne pozabite na novo brezglavo nakupovanje, ki nas čaka spet prihodnjo sredo, kuponček za sodelovanje pa boste našli tako v torkovem kot petkovem Novem tedniku, da ne boste prikrajšani, če katerega zamudite.
TS
Foto: GrupA
Zdenko Lednik je za svojo delavko Danico Plemenitaš prišel po poln voziček.
8
ZDRAVJE - AKCIJA
NOVI TEDNIK
S Svitom proti raku
Ob tednu boja proti raku bodo 5. in 6. marca program predstavili v Citycen-tru Celje - Zgodnje odkritje rešuje življenja
Napihljivi model debelega črevesa, ki bo na ogled tudi v Celju.
V obdobju devetih mesecev, od aprila do konca decembra 2009, so v okviru programa Svit opravili 1.592 kolo-noskopij in s pomočjo teh preiskav ugotovili enega ali več polipov pri 763 posameznikih, pri 112 pa so odkrili raka. Program izvajajo z mrežo kolonoskopskih centrov, ki so v vseh slovenskih regijah. Presejalne kolono-skopije lahko izvajajo le najbolj izkušeni gastroentero-logi. Na Celjskem imamo pet kolonoskopskih centrov, in sicer v Splošni bolnišnici Celje, Splošni bolnišnici Brežice, Bolnišnici Topolšica ter v centrih Endomed in Abakus Medico.
Preventivni program Svit je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. V tednu boja proti raku ga bodo Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Društvo za boj proti raku regije Celje in Center za preprečevanje kroničnih bolezni Cindi na IVZ predstavili v petek in soboto, 5. in 6. marca, v Citycentru Celje.
Na ogled bo napihljiv model debelega črevesa. Obiskovalci se bodo lahko v spremstvu strokovnjaka sprehodili
skozi model in ob nazorni razlagi spoznali delovanja debelega črevesa ter morebitne bolezenske spremembe, ki jih za zgodnje odkrivanje raka ne bi smeli spregledati. Strokovnjaki bodo obiskovalce seznanili s priporočili za preprečevanje in pravočasno odkrivanje te oblike raka.
Raka debelega črevesa in danke odkrijejo vsako leto v Sloveniji skoraj pri 1.300 ljudeh, približno 700 pa jih zaradi te bolezni umre predvsem zato, ker večino primerov odkrijejo prepozno. Program Svit si zadaja za cilj zgod-
nje in pravočasno odkrivanje te oblike raka. Namenjen je ženskam in moškim, starim od 50 do 69 let. Vsak prebivalec Slovenije v tej starostni skupini prejme vsaki dve leti vabilo za sodelovanje v programu Svit. Udeležba je brezplačna za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Posameznik prejme po pošti dva kompleta za odkrivanje prikrite krvavitve v blatu. Dva vzorca blata odvzame sam in ju v zaprtih kompletih odpošlje na naslov programa Svit. Z analizo blata ugotavljajo morebitne pri-
krite krvavitve. Če je izvid negativen, prejme posameznik ponovno vabilo v program čez dve leti. Če je izvid preiskave pozitiven, opozarja na ugotovljeno prikrito krvavitev v vzorcih blata in pomeni možnost raka na debelem črevesu ali danki. Končno in zanesljivo diagnozo ugotovijo zdravniki specialisti z natančnim pregledom debelega črevesa oziroma s preiskavo, ki se imenuje kolonoskopija. Program Svit je izrednega pomena predvsem zato, ker omogoča, da črevesnega raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav.
Dobre izkušnje
celjske
bolnišnice
»Preventivni program Svit v celjski bolnišnici izvajamo več kot pol leta. Njegova učinkovitost preseneča tudi nas, gastroenterologe. Pri kar približno polovici preiskovancev, ki imajo pozitivne teste blata na kri in nato opravijo kolo-noskopijo, najdemo predra-kave oziroma zgodnje rakave spremembe. Doslej smo raka debelega črevesja večinoma odkrivali v poznem stadiju, ko bolezen ni bila več ozdravljiva, a s programom Svit se dosedanja praksa spremi-
nja. Pri predrakavih in zgodnjih rakavih spremembah je kolonoskopija z odstranitvijo sprememb večinoma vse, kar je potrebno za ozdravitev,« je povedal Boštjan Bir-sa, dr. med., specialist interne medicine, iz Splošne bolnišnice Celje. »Morda kdo vabila v program ne sprejme za-
radi strahu pred kolonosko-pijo, ki velja za neprijetno, bolečo preiskavo. Po naših izkušnjah pa je kolonoskopija preiskava, ki jo vsi pacienti zmorejo prestati, in doslej smo vse kolonoskopije v programu Svit uspešno zaključili.«
AB
HUJSAJMO Z NT - RC
Kristina Pilko je lani izgubila največ kilogramov, na kar je izjemno ponosna. Po slabem letu dni disciplina še ni povsem njena vrlina. »Hujšarjem« sporoča, naj se med seboj podpirajo in ne obupajo.
Vsi na istem čolnu v isto smer
Še štirje dnevi nas ločijo do začetka delavnic akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. V tokratnem članku objavljamo izkušnjo Kristine Pilko, lanske udeleženke akcije, ki je med vsemi izgubila največ kilogramov.
Na akcijo so jo prijavili sodelavci, naveličani njenih ponedeljkovih tarnanj o huj-šanju. Sprva ji ni bilo do sodelovanja v akciji, »saj se verjetno nihče s prekomerno telesno težo ne želi izpostavljati v medijih.« Pravi, da bi se akcije hujšanja ponovno z veseljem udeležila, »vendar ne zaradi premalo pridobljenega znanja o prehrani in zdravem načinu življenja, temveč zaradi tehtanja. Zaradi tehtnice, ki nas je vsak teden neusmiljeno čakala na delavnici, sem se učila discipline. Na začetku mi je bilo prav grozno stopiti vsak torek na tehtnico. Ko so kilogrami začeli kopneti, se je
veselje povečevalo iz tedna v teden,« nam po slabem letu dni pripoveduje Kristina Pilko. Strinja se, da je lažje dosegati uspehe, ko je človek pod nadzorom in ko ga k cilju vleče skupinski duh. »Na žalost disciplina še vedno ni povsem moja vrlina. Kilogrami gredo enkrat gor, drugič dol.« V času skupinskega hujšanja je izgubila 25 kilogramov, na kar je izjemno ponosna. »Na delavnicah smo se veliko naučili in spoznali veliko novega. Z veseljem sem obiskovala fitnes v Top fitu. Bili so tedni, ko sem bila v fitnesu vsak dan. Odkrito povedano, ne vem, od kod sem jemala voljo in energijo. Kljub majhnemu otroku in vsakodnevni vožnji na de-
lovno mesto v Ljubljano mi je uspelo in vem, da bo tudi letošnjim >hujšarjem<,« z zanosom pove.
Kristina je po končani akciji vzdrževala težo in se vsakodnevno gibala. »V zimskem času, ko sem prišla iz službe bolj pozno, nisem več našla časa in volje za gibanje, zato sem kilograme začela pridobivati nazaj. A ne za dolgo. Pomlad je tu in z njo volja, da gremo veselo na delo naprej,« je odločena. Letošnjim >hujšarjem< želi čim več izgubljenih kilogramov, medsebojne podpore in čim več potenja ter rednega obiska delavnic. »Sem v istem čolnu kot vi, le da sem za vesla prijela leto dni prej. Vsi gremo v isto smer, zato vem, da vam bo uspelo,« sporoča letošnji skupini.
MATEJA JAZBEC
f
Ne pustite se žejne peljati čez vodo.

* - t i

H'OiH'HIIN
CELJE
Proračun Mestne občine Celje bo letos za dobrih 21 milijonov evrov bogatejši, kot je bilo načrtovano ob sprejemanju dvoletnega proračuna v začetku leta 2009, in bo predvidoma znašal 66,6 milijona evrov. Svetniki so sicer imeli glede posameznih postavk veliko pripomb, a so predlagani rebalans letošnjega proračuna s tremi amandmaji vseeno sprejeli po hitrem postopku.
Razlogov za popravek letošnjega proračuna je bilo veliko. Največjo spremembo prinaša uveljavitev tako imenovanega računovodskega standarda 35, po katerem javna podjetja sredstev občin ne bodo imela več v upravljanja, ampak v najemu, zaradi česar se z rebalansom prihodki in odhodki povečujejo za 4,5 milijona evrov. Kot je pojasnil vodja oddelka za finance in gospodarstvo na MOC Sandi Sendelbah, večji priliv pričakujejo tudi iz naslova dohodnine - v višini 1,5 milijo-
na evrov. Večji prihodki so predvideni tudi od prodaje stavbnih zemljišč in komunalnih prispevkov. Dodatna sredstva so se v letošnji proračun uvrstila tudi zaradi prestavitve realizacije in financiranja nekaterih naložb iz lanskega v letošnje leto. »Pričakujemo tudi realizacijo prihodkov od pravde, ki jo je občina dobila proti državi iz naslova financiranja kulturnih zavodov izpred let. Tega je okoli 1,4 milijona evrov,« je dodal Sendelbah in omenil, da občina razmišlja tudi o najetju dolgoročnega kredita v višini 2,1 milijona evrov.
Svetniki so na splošno menili, da je rebalans preveč optimistično ali celo nerealno zastavljen in da bo zaradi tega konec leta potreben še en popravek proračuna. Največ pomislekov so imeli glede načrtovanih prihodkov. Nekatere je v oči zbodla številka, ki predvideva prihodek od prodaje občinskega premoženja. Lani je namreč obči-
9
Proračun bogatejši kar za 21 milijonov
MOC od prodaje stavbnih zemljišč pričakuje 6,9 milijona evrov
IZJAVI TEDNA
»Ne smete vsemu verjeti, kar preberete v >cajtngih<. Sam sem o sebi že toliko prebral, da sem se na novo spoznal.«
Celjski župan Bojan Šrot
»Me je kolega popravil, da se po novem ne reče več, da so črni časi, ampak, da smo na psu.«
Celjski župan Bojan Šrot
na načrtovala prodajo svojih nepremičnin v vrednosti štirih milijonov evrov, a jih je na koncu prodala le za 1,3 milijona evrov. Letos pa načrtuje, da se bo v proračunsko malho od prodaje nepremičnin nateklo 6,9 milijona evrov. Svetnikom se zdi ta znesek nedosegljiv, pri čemer je župan Bojan Šrot odvrnil, da se je zanimanje za nakup zemljišč letos precej povečalo. »Vsak dan podpišem vsaj pet izjav o uveljavljanju predkupne pravice za zemljišča,« je dejal Šrot.
Svetniki so tudi menili, da je v proračunu premalo sredstev namenjenih mestnim četrtim in krajevnim skupnostim. Prepričani so tudi, da bi bil rebalans boljši, če bi temeljil na zaključnem računu lanskega proračuna, saj bi tako lažje ocenili, ali je rebalans realen ali ne. Po dolgi razpravi so svetniki rebalans letošnjega proračuna vseeno sprejeli.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Je bila izbira nagrajencev »politično motivirana«?
Znani so letošnji prejemniki najvišjih občinskih priznanj v Mestni občini Celje, ki so jih v torek potrdili celjski mestni svetniki. Čeprav so se ti pri potrjevanju nagrajencev v celoti strinjali z izbiro Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade MOC (Kviaz), pa so v razpravi na komisijo leteli tudi očitki, da je bila njena odločitev o nominiran-cih »politično motivirana«.
Mestna občina Celje bo po petih letih letos spet podelila naziv častni meščan. Prejel ga bo dolgoletni pedagoški delavec, ravnatelj nekdanje tehniške šole, ustanovitelj zasebne izobraževalne ustanove Abitura in Fakultete za komercialne in poslovne vede v Celju Jože Geršak. Zlati grb Mestne občine Celje bo 11. aprila ob občinskem prazniku prejela pesnica, pisateljica, režiserka in prevajalka Bina Štampe Žmavc. Srebrnih grbov se bodo veselili podjetje Štore Steel, Koronarni klub Celje ter dirigent in skladatelj Anton Kolar. Bronasta odličja bodo prejeli umetnik Mark Požlep, igra-
Celje bo po petih letih spet dobilo častnega meščana. Ta naziv bo letos pripadel Jožetu Geršaku.
lec SLG Celje David Čeh in Ženski košarkarski klub Merkur iz Celja. Kristalna grba pa bosta šla v roke diplomantkama Gabi Jurak in Kristini Jokić.
Na javni razpis Mestne občine Celje je letos prispelo 20 predlogov za nagrajence, kar je sicer nekoliko manj kot lani. Po besedah predsednika Kviaza Marka Zidanška ko-
misija pri izbiri nominiran-cev ni imela lahkega dela, a je bila na koncu odločitev soglasna. Tudi mestni svetniki so menili, da so med letošnjimi nagrajenci prava imena, ki si priznanja nedvomno zaslužijo. Nad izborom Kvia-za pa je bila videti močno razočarana Alenka Pustinek iz samostojne svetniške skupine nekdanjih članov SDS. Dejala je, da je komisija pri imenovanju častnega meščana ponovno spregledala Janeza Čr-neja (za častnega občana ga je predlagala omenjena svetniška skupina skupaj z NSi, op. p.), in ji očitala, da je bila odločitev komisije o nomi-nirancih »politično motivirana«. »V Celju očitno še nismo dovolj strpni, da bi sprejeli drugače misleče,« je dejala. Župan Bojan Šrot je njene očitke zavrnil, svetnica pa je nato zahtevala imena vseh letošnjih predlogov za častnega meščana. Zidanšek je povedal, da so bili predlogi trije in da je bila poleg Črneja in Geršaka za ta laskavi naziv predlagana še upokojena gledališka igralka Anica Kumer.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Namesto Stanislava Hrena Urška Toplak
Nedavno preminulega celjskega mestnega svetnika in celjskega podžupana Stanislava Hrena (SDS) je v mestnem svetu nadomestila 30-letna Urška Toplak. Zaradi nezdružljivosti svetniške funkcije s članstvom v nadzornem odboru občine pa je Toplakova s tega mesta odstopila.	BA
Dražje najemnine grobov
Slab odziv dijakov, dober s fakultet
Celjski mladinski center je v sodelovanju s Študentskim servisom Celje v torek pripravil za vse dijake zaključnih letnikov na Celjskem Info dan - Kam na faks?
Dijaki so lahko »iz prve roke«, od študentov, dobili še zadnje, dodatne informacije o fakultetah, ki jih zanimajo. Čeprav so bile obveščene in na informativni dan povabljene vse srednje šole v Celju, so se ga žal udeležili le maturanti Gimnazije Celje - Center in nekaj dijakov srednje zdravstvene šole. Zgolj približno 50 dijakom se je tako predstavljalo kar 21 fakultet. Najbolj pogosta vprašanja bodočih študentov, ki morajo prvo prijavo za vpis v izbrani študijski program oddati do ponedeljka, so bila glede težavnosti izpitov, zahtevnosti profesorjev, koliko izpitov lahko pričakujejo v določenem semestru ... Na predstavitvi pa je sodelovala tudi Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Savinjska, ki je predstavila različne priložnosti, ki jih imajo mladi v Evropski uniji. IS, foto: GrupA
Letošnja najemnina grobov na pokopališčih v Celju in na Teharjah je dražja za 8,45 odstotka. Tako so v torek odločili celjski mestni svetniki.
S podražitvijo bo Veking, ki ima s celjsko občino sklenjeno koncesijsko pogodbo za urejanje pokopališč ter pogrebne in pokopališke dejavnosti, pokril izgubo, dodatna sredstva pa bodo omogo-
čala izvajanje še kakovostnejših storitev pri urejanju pokopališča.
Svetniki so predlagali, naj občina na celjskem mestnem pokopališču uredi tudi obeležje za mrtvorojene otroke ter umivalnice za muslimanske pokope. Nujna je po njihovem mnenju tudi ogradi-tev pokopališča ter ureditev nadstreška na južni strani poslovilnega objekta, na katerega
Celjani čakajo že nekaj let. V odboru za okolje in prostor pa so strokovnim službam občine naložili, naj analizirajo izvajanje koncesijske pogodbe, ki jo ima občina sklenjeno z Vekingom, saj je pogodba po njihovem mnenju v nekaterih delih, predvsem v opisu del in obveznostih konce-sionarja, pomanjkljiva in bi jo bilo treba dopolniti.
BA
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
VRANSKO
TABOR
PREROLD
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je v ponedeljek Dekanijska karitas Petrovče pripravila že tradicionalni koncert Z roko v roki. Predstavili so se številni nastopajoči, na koncertu pa so govorili predvsem o darovih za dušo. Tako nastopajoči kot številni obiskovalci so namreč predvsem podarjali in z dobrodelnim koncertom zbrali približno 10 tisoč evrov.
»Zanimanje za koncert je bilo precejšnje, ljudje so se odzvali. Veseli nas, da se je izkazala dobrodelnost, ki je poanta koncerta, in da so ljudje v teh časih še pripravljeni pomagati drugim, ki so se v teh časih znašli v stiski,« je bil zadovoljen petrovški župnik Ivan Arzenšek oziroma pater Vanči. »Koncert je le ena od oblik zbiranja pomoči, hkrati pa tudi način osveščanja, da je v Savinjski dolini veliko takšnih, ki jo potrebujejo. S podobnim koncertom lahko pomagamo lajšati stiske na pre-
prost način, z glasbo in s pesmijo.«
Se pri dekanijski karitas oglaša več ljudi?
Dodaten denar res potrebujemo, ker se število prosilcev povečuje - približno 500 jih prihaja na naš naslov ob četrtkih, ko delimo hrano in obleko. Povpraševanje je vse večje, pri čemer je v stiski tudi vse več družin, kjer sta starša ostala brez službe in brez osnovnih življenjskih potrebščin.
Torej tudi v Karitas čutite krizo?
Lahko rečem, da smo kar dobri poznavalci te situacije. V zadnjem času doživljamo, da nekateri morebitni do-natorji, na katere se obračamo, večkrat govorijo o recesiji, mogoče tudi neupravičeno, saj nekatera podjetja niso v tako slabem stanju. Vendar je tako, da tistemu, ki nima čuta za dobrodelnost, ga nihče ne more dati niti ga sam ne more spoznati. Veliko se da sicer urediti preko osebnega poznanstva, takrat
Dekanijska karitas Petrovče je po poročilu predsednice Elvire Selič lani razdelila približno 3 tisoč paketov. Do paketa so upravičeni prosilci enkrat mesečno, skupno pa so razdelili 8.520 l mleka, 4.130 kg sladkorja, 1.760 kg riža, 4.030 kg moke, 2.110 kg testenin, 1.470 l olja in še veliko konzerviranih živil. V Petrovčah imajo evidentiranih 500 oseb, ki celo leto prihajajo po pomoč. Pri zbiranju denarja jim poleg obiskovalcev koncerta in donatorjev pomaga Občina Žalec, pomoč iz občinskega proračuna pa je na ponedeljkovem koncertu obljubil župan Lojze Po-sedel. »Če pravijo, da se življenje ne meri s številom vdihov, ampak trenutkov, ki ti jemljejo dih, je zagotovo ponedeljkov koncert eden od teh trenutkov,« poudarja Seličeva.
Občina z novimi nadzorniki
Žalski svetniki so v ponedeljek brez zapletov s tajnim glasovanjem izvolili nov 5-članski nadzorni odbor, ki bo opravljal svoje delo do konca tega mandata, torej do jeseni.
Novi nadzorniki so ekonomista Štefka Topolovec in Vinko Kišič, diplomirana ekonomista Boris Krajnc in Valerija Resnik Čakš ter magistra davčnega prava Veronika Ka-jič. Tokratno imenovanje je za razliko od dogajanja ob ime-
novanju prejšnjega nadzornega odbora pod vodstvom Gvi-da Hribarja minilo brez zapletov, svetniki so nove nadzornike izvolili na tajnem glasovanju in praktično brez razprave. Med šestimi kandidati, ki so izpolnjevali pogoje, je brez zadostne podpore ostala samo kandidatka, ki je bila članica prejšnje sestave nadzornega odbora.
Med novimi nadzorniki naj bi na prvi seji izvolili predsednika oziroma predsednico, po
NOVI TEDNIK
v	v	■
»Požrešna« zima povzroča glavobole
Na dobrodelnem koncertu Z roko v roki so nastopil tudi folkloristi iz OŠ Petrovče in POŠ Trje.
Darovi za dušo
V petrovški dekanijski karitas pomoč išče vse več ljudi -Z dobrodelnim koncertom zbrali 10 tisoč evrov
Pater Ivan Arzenšek
je po navadi odziv boljši. Če pa za pomoč zaprosi laik iz naše župnije, ga marsikje na hitro odslovijo.
Kako se ljudje odzivajo na vašo pomoč?
Večkrat začutimo, da je nekatere posameznike sram priti na Karitas, Veliko jih je resnično v stiski in morali bi jim na nek način povedati, da priti na Karitas, če je to potrebno, ni sramota. Hkrati moramo paziti na tiste, ki bi radi pomoč izkoristili. Zato seveda sodelujemo s Centrom za socialno delo Žalec in tudi z Rdečim križem, saj pomoči ne delimo vsevprek. Res je, da se vedno najdejo tudi takšni, ki bi radi izkoristili našo dobroto. Naše vodilo ostaja pomoč ljudem in tudi če nas eden od desetih izkoristi, še vedno izpolnjujemo svoje poslanstvo.
US, foto: TT
Pomlad je tu. Zima pa še vedno opleta z repom in povzroča glavobole obči-narjem zaradi vrtoglavih stroškov z zimsko službo. V Braslovčah so na primer stroški za pluženje in posipanje cest skoraj trikrat večji, kot so načrtovali. Rešitve, kako bodo zakrpali luknjo v proračunu, še niso našli. Glavo si belijo tudi drugod.
»Načrtovanih 40 tisoč evrov smo krepko prekoračili že decembra in januarja letos,« pojasnjuje podžupan Braslovč Rudi Sedov-šek. Zimsko pluženje in posipanje cest je samo v teh dveh mesecih naraslo na 77 tisoč evrov. »Februarska bilanca še ni povsem znana, toda stroški bodo zagotovo znašali okoli 30 tisoč evrov.« Braslovčanom je zima skupaj »odnesla« za 110 tisoč evrov stroškov. Porabili so 27 tisoč ton soli in 219 tisoč ton drobljenca. V hribovskih predelih pluženje in posipanje cest opravlja 12 pogodbenih oračev, medtem ko je celjski Voc odgovoren za oskrbo in čiščenje nižinskih površin. »Stroške smo načrtovali glede na povprečje zadnjih petih let. Razmere, vključno s poledico, so bile tako nenavadne, da so nas presenetile,« na vprašanje o tem, zakaj so se tako zelo »ušteli« pojasnjuje Sedovšek. Ob tem podžupan poudarja, da so bile braslovške ceste letošnjo zimo očiščene kot še nikoli doslej. »Prvič se je zgodilo, da so vsi otroci, tudi iz hribovitih predelov, pravočasno prihajali k pouku.«
Po dosedanjih zelenih zimah je sneg presenetil tudi Preboldčane. »Za lokalne ceste je bilo namenjenih 35 tisoč, obračun pa bo znašal zagotovo okoli 42 tisoč evrov, prav tako smo denar za čiščenje javnih poti in drugih površin presegli za okoli 5 tisoč evrov,« pravi občinski uslužbenec Andrej Zagožen. Zaradi dela deve-
tih pogodbenih izvajalcev ter Voca je bilo največ hude krvi med stanovalci blokov, vajenih udobja, medtem ko »hribovci« vselej sami poprimejo za lopate. Pol-zelani so za zimsko službo enako kot lani namenili 65 tisoč evrov in se ušteli. Ocenjujejo, da bo letošnja poraba presegala načrtovano vsaj za 50 odstotkov. Velike količine snega so jim delo oteževale predvsem v nižinskem delu občine. Na območju občine Vransko je zimsko vzdrževanje še toliko višje, saj je od skupaj 97 kilometrov cest polovica teh v višje ležečih območjih. Že za lansko zimo so porabili več, kot so načrto-
vali, okoli 42 tisoč evrov. Za letošnjo so predvideli okrog 40 tisoč evrov, vendar bodo stroške presegli za 50 odstotkov, ki jih bodo morali zagotoviti z rebalansom proračuna.
V Taboru s 1.600 občani so 30 tisoč proračunskih evrov presegli za kar 100 odstotkov. »Treba bo prerazporediti sredstva in se znajti, kot vemo in znamo, saj smo za to namenjen denar porabili do svečnice,« o križih in težavah, kje najti denar za »požrešno« zimo, sklene župan Vilko Jazbin-šek.
MATEJA JAZBEC
Foto: GrupA (arhiv NT)
Kako »pokriti« zimo, je trenutno eden večjih problemov, s katerimi se soočajo v vseh občinah. Naslednji problem pa bo, iz česa zakrpati luknje, ki jih je na cestah pustila zima ...
Kdaj do evropske pomoči?
konstituiranju pa bo njihova prva naloga pregled lanskega zaključnega računa. »Sam si zagotovo želim boljše delo kot s prejšnjo sestavo,« je omenil župan Lojze Posedel, k temu pa naj bi pripomogla služba vlade za lokalno samoupravo. Na skupnem sestanku bodo namreč opredelili naloge in pristojnosti nadzornega odbora, da ne bi prišlo do zapletov, kot smo jih v žalski občini poznali v preteklosti.
US
V	Preboldu so pred podpisom investicijskega programa za začetek gradnje sekundarne kanalizacije. Zanjo imajo v proračunu predvidenih 1,2 milijona evrov sredstev. Od tega pričakujejo 565 tisoč evrov evropskih sredstev. Ker vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko ni uspela pregledati izvedbenih načrtov, kot smo že pisali, se evropska pomoč odmika.
V	Preboldu in tudi drugih be. Preboldčane letos čaka še
občinah in regijah zdaj čakajo na pojasnila vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zakaj zavlačevanje ter kdaj se lahko nadejajo evropskih sredstev. »V primeru, da ne bomo prejeli teh sredstev, bomo v zagati,« pravi podžupan Franc Škra-
dodatna in nujna investicija, in sicer delna adaptacija vrtca v vrednosti 140 tisoč evrov. Kot je znano, so nekatere otroke zaradi prostorske stiske preselili v prostore tamkajšnje šole.
V podobno situacijo kot Prebold je »padla« tudi sosednja
Polzela, kjer so investicijski program za začetek gradnje sekundarne kanalizacije že podpisali. Zgradili naj bi skupaj 4.454 metrov kanalizacijskih vodov in obnovili vodovodni sistem v dolžini 2.530 metrov. Investicija bo Pozelane stala malo več kot 2,5 milijona evrov. Od tega se nadejajo 23 odstotkov nepovratnih evropskih sredstev. Kanalizacijsko omrežje naj bi zagotavljalo priključitev dvesto novih objektov na kanalizacijski sistem v naselju Polzela in se izvajalo v naslednjih treh letih. MJ
H'OiH'HIIN

SOSTAHJ
11
Predstavniki Bosne in Hercegovine so si velenjski premogovnik ogledali tudi »v živo«.
Med brezposelnimi največ žensk
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je v sodelovanju z velenjsko službo zavoda za zaposlovanje in EURES pripravila posvet z delodajalci iz Saša regije, na katerem so med drugim opozorili na pereč problem brezposelnosti.
Lani se je přiliv v brezposelnost na območju Saša regije povečal za več kot polovico, povpraševanja po delavcih je bilo tretjino manj, stopnja registrirane brezposelnosti pa se je povečala za 3,6 odstotne točke. Tako je bilo januarja le-
tos v Šaleški dolini brez zaposlitve 2.489, v Zgornji Savinjski dolini pa 840 oseb. V strukturi brezposelnih je nadpovprečno velik delež žensk, iskalcev prve zaposlitve, brezposelnih do 26 let, dolgotrajno brezposelnih in invalidov. Trenutno največje povpraševanje po kadrih izkazujejo predelovalna industrija, trgovina in gradbeništvo, je med drugim omenil Franci Kotnik, direktor gospodarske zbornice.
Sicer so na posvetu delodajalci lahko spoznali EURES (European Employment Ser-
Za gradnjo športno-rekreacijskega parka
Mestna občina Velenje je na podlagi lanske prijave na javni razpis fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v prihodnjih treh letih od fundacije prejela 87 tisoč evrov.
Mestna občina Velenje je na razpis prijavila projekt izgradnje športno-rekreacijskega parka na zelenici med osnovnima šolama Gustava Šiliha in
Antona Aškerca ter Šolskim centrom Velenje. Prostor in prostorski dokumenti omogočajo izgradnjo načrtovane športne infrastrukture in tudi otroškega igrišča. Izgradnja športno-rekreacijskega parka bo omogočala izvajanje programov športne vzgoje v različnih panogah, redno vadbo klubov in društev, programe športne rekreacije ter tudi tek-
Pomoč pri
plačevanju
najemnin
VELENJE - V mestni občini ugotavljajo, da vse več družin, ki živijo v občinskih neprofitnih stanovanjih, ne zmore več plačevati najemnine. Lani so prejeli 232 prošenj za subvencioniranje plačila najemnine, pozitivno pa so jih rešili 163. Tudi letos so prejeli že veliko novih prošenj, ki jih sproti rešujejo, hkrati pa pozivajo vse, ki menijo, da so upravičeni do subvencije najemnin, naj prošnje čim prej oddajo.
Čist tudi Šoštanj
ŠOŠTANJ - Tudi v tej občini se bodo priključili ak-
NA KRATKO
ciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki jo bo po estonskem vzoru 17. aprila organiziralo društvo Ekologi brez meja. Sicer v Šoštanju že od leta 2004 vsako leto ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, organizirajo očiščevalne akcije, na katerih so v preteklosti v sodelovanju z društvi, s posamezniki in tudi podjetji veliko naredili za prijaznejše okolje. Ena glavnih nalog vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu bo očistiti divja odlagališča, zato v Občini Šoštanj pozivajo vse, ki poznajo kakšno tako odlagališče, da jim to javijo najkasneje do srede, 24. marca.
Velenjski rudarji računajo na bosanske
vices), ki predstavlja omrežje javnih služb in njihovih nacionalnih partnerjev, katerega osnovni cilj je pospeševanje mobilnosti pri zaposlovanju. Govorili so o aktivni politiki zaposlovanja, torej o ukrepih, s katerimi država aktivno posega na trg dela, njihov namen pa je odpravljanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem, udeleženci posveta pa so se seznanili še z izvajanjem zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
US
movanja. Igrišča bodo namenjena igranju rokometa, malega nogometa, košarke, odbojke in tenisa. V projektu je predvidena izgradnja tekališ-ča v dolžini 100 metrov, ska-kališča v višino in dolžino ter prostor za manjše prireditve z garderobami in s sanitarijami. Dela se bodo začela takoj, ko bodo preko javnega razpisa izbrali izvajalca del.	US
Premogovnik Velenje še naprej sklepa posle v JV regiji, v kateri je vzpostavil dobre poslovne odnose na makedonskem energetskem trgu, po uspešnem zaključku projekta Mramor v Tuzli pa se jim v Bosni in Hercegovini obetajo še drugi posli.
Potrditev je obisk delegacije, v kateri so bili med drugimi generalni in izvršni direktor Elektroprivrede BiH Amer Jerlagić in Nihad Kadić ter direktorji nekaterih rudnikov. Gostom je direktor PV dr. Milan Medved predstavil položaj pri proizvodnji in porabi premoga v Evropski uniji ter trende na tem področju, nato pa podrobneje odkopavanje premoga, opremo, način dela, poslovne rezultate in načr-
Rjavi zabojniki še prazni
V Šaleški dolini naj bi z začetkom marca začeli posebej zbirati ločene odpadke, vendar do tega še ne bo prišlo, ker izvajalec ravnanja z odpadki v Šaleški dolini, podjetje PUP-Sauber-macher, od ministrstva za okolje in prostor še ni pridobil vseh potrebnih soglasij.
Tako bodo do nadaljnjega odpadke zbirali in odvažali po doslej veljavnih urnikih, torej v blokih dvakrat tedensko, na območjih individualne gradnje pa je odvoz odvisen od pogodbe. Nov urnik pa so uveljavili za odvoz ločenih frakcij. V blokovnih naseljih bodo papirnato in plastično embalažo odvažali dvakrat tedensko, stekleno in kovinsko embalažo bodo odvažali vsakih 14 dni, podobno kot vse ločeno zbrane odpadke na območjih individualne gradnje.	US
te premogovnika. Kot je povedal dr. Medved, »imajo v BiH trdno namero za modernizacijo rudnikov, saj imajo velike zaloge premoga in to je strateška prednost njihove države v prihodnosti. Svojim gostom smo pokazali, kje in kako delajo naši rudarji, nenazadnje pa imamo ambicije tudi po sodelovanju pri modernizaciji njihovih rudnikov. Sodelovanje pri opremi in zagonu novega odkopa v jami Mramor v Tuzli je bil dober primer takšnega sodelovanja, prenosa znanja in tehnologije med velenjskimi in tuzlanski-mi rudarji ter drugimi strokovnjaki.«
Elektroprivreda BiH je lani jeseni postala lastnik sedmih bosanskih premogovnikov, in sicer Kreke, Đurđevika, Breze, Kaknja, Zenice, Nove Bile in Gračanice. Ustanovili so koncern Elektroprivreda BiH, direktor Amer Jerlagić pa je napovedal, da v prihodnjih šestih letih načrtujejo za približno 300 milijonov evrov investicij v te premogovnike. BiH ima sicer več kot 4 milijarde ton zalog premoga, ta konkurenčna prednost, ki jo imajo v domačem premogu, pa jim zagotavlja tudi varnost in stabilnost pri preskrbi z električno energijo.
US

5A.O dO

►►►

VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje
www.gorenje.si
Odpravljanje
zimskih
poškodb
VELENJE - Letošnja zima je bila daljša, kot smo bili vajeni zadnja leta. Tudi snega je zapadlo precej več. Bliža se pomlad in v mestu, parkih, na pločnikih, cestah, javni razsvetljavi, označevalnem sistemu in morda še kje se bodo pokazale različne okvare oziroma poškodbe. Občanke in občanke zato pozivajo, da o morebitnih tovrstnih napakah in nevšečnostih, ki jih opazijo, obvestijo na spletni naslov info@vele-nje.si. Vse prijavljene okvare in poškodbe bodo skušali odpraviti v najkrajšem možnem času.	US
m Zdravniško društvo Celje
Tradicionalni
valčkov ples 2Û1Û
Rarodni dom Celje. 6. marca 2010 ob 20. uri
Nastopajo: Ansambel Oliver Twist in Nuška Drašček Izkupiček plesne prireditve bomo podarili v dobrodelne namene.
PRODAJA VSTOPNIC: Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia, Celje,
Krekov trg 3, telefon: 03 428 79 36, 031 610 537, fax: 03 428 79 31, od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 in ob sobotah med 9.00 in 13.00. Pokrovitelj prireditve: Mestna občina Celje Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK & RADIO CELJE
NOVI TEDNIK
Laško od danes sejemsko mesto
12
SEMfJUB I LAŠKO
Obletnica razkritja v Hudi Jami
Minilo je leto, odkar je po odkopu prvega jaška javnost izvedela za razsežnosti povojnih pobojev v Hudi Jami.
Minilo je leto, odkar je tudi javnost izvedela za množično grobišče s posmrtnimi ostanki povojnih žrtev v Barbarinem rovu v Hudi Jami pri Laškem. Preiskava še ni končana, rudarji se pripravljajo na izkop v drugem jašku. Obletnice sta se s srečanjem v sredo spomnila Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Predsednik komisije za prikrita grobišča Jože Dežman je ob tej priložnosti spomnil na zastrašujoče podatke; pri izkopavanjih v Hudi Jami je bilo doslej najdenih več kot 700 okostij žrtev, predvideva pa, da naj bi jih bilo v rovu skupno nekaj tisoč, morda celo pet tisoč. Po dosedanjih izkopavanjih Dežman sklepa, da so bili v Barbarinem rovu pobiti slovenski vojni ujetniki in civilisti, pripeljani iz taborišča na Teharjah, med njimi so bile tudi ženske. Kriminalistična preiskava doslej še ni postregla z imeni in priimki. Sogovorniki so na srečanju opomnili, da je Huda Jama le eno izmed 594 grobišč, ki jih bo še treba urediti. Vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je še zmeraj razočaran nad toliko nerešenimi vprašanji in se boji, da se bodo dela v Hudi Jami ustavila, oziroma da se bo ustavilo samo evi-
Tudi v Šentjurju se že pripravljajo na vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo 17. aprila. Priprave so že v polnem razmahu, v šentjurski občini za koordinacijo skrbi Mihaela Kotnik iz društva Ekologi brez meja.
Mihaela Kotnik je prepričana, da varovanje okolja ni le modna muha, ampak nuja, pričakuje pa, da se bodo Šent-jurčani na akcijo dobro odzvali. »Posamezniki iz vseh krajev občine so najbolje seznanjeni s črnimi točkami v svojem ožjem okolju. V Šentjurju jih gotovo ni malo, zato upam, da nas bodo o njih informirali, nato pa se aktivno vključili v samo čiščenje. Skupaj se bomo lotili divjih odlagališč, okolice šol in vrtcev, kjer bodo gotovo pristopili tudi mladi, čistili bomo sprehajalne in pohodne poti, reke in jame,« našteva. Veseli jo, da se število prijavljenih prostovoljcev spreminja praktično iz dneva v dan. »Največ dela imamo trenutno občinski organizatorji, ki smo vez med organizatorji projekta, občinami, komunalnimi podjetji, šolami, vrtci in društvi v svoji občini,«
dentiranje in odkrivanje grobišč.
Kot pa smo v Novem tedniku že poročali, se dela po lanski prekinitvi v Hudi Jami nadaljujejo. Tehnični vodja izkopa Mehmedalija Alić je potrdil, da v jami pripravljajo vse za elektrifikacijo, ki bo omogočila strojno delo ter prodor v drugi jašek. Tega bodo odprli takoj, ko bodo zagotovljeni varni pogoji. Po končani kri-
še dodaja Kotnikova in pojasnjuje, da je Občina Šentjur z organizatorji akcije že podpisala dogovor o sodelovanju in tako prevzela stroške za odvoz odpadkov. Pomagala bo
Mihaela Kotnik
tudi pri organizaciji akcije, prav tako kot tudi krajevne skupnosti. »Zaenkrat smo zadovoljni z odzivi društev, zavodov, eko vrtca, šol, pa tudi tabornikov, skavtov in lovcev ter celo stanovalcev doma starejših. Upam, da se bodo vključile še šole, ki to še niso stori-
minalistični preiskavi, ki je sicer vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs časovno ne more opredeliti, pa naj bi država poskrbela za ureditev kostnice v Barbarinem rovu, kjer bodo posmrtni ostanki ostali. Prav tako bodo uredili okolico vhoda v rov ter primeren kraj za slovesnosti, ki bodo glede na število žrtev v prihodnosti verjetno precej množične. Že od
le. Sodelovanje so ponudili tudi številni podjetniki,« pravi Kotnikova. V teh dneh bodo na sestankih določili zadolžitve posameznim skupinam za dan D, torej 17. april.
Hitro pa se bližata še dva pomembna datuma, 13. in 20. marca bodo namreč tudi Šent-jurčani pripravili iskalno čistilno akcijo, ko bodo s skavti, taborniki in z nevladnimi organizacijami izvedli terenski popis divjih odlagališč, pri čemer bodo pomagali še pripadniki vojske, policije in zavod za gozdove. »Ker je ravno popis ena najzahtevnejših in najbolj obsežnih nalog, prosimo tudi vse naše občane za pomoč. Ti lahko divja odlagališča prijavijo na spletni strani www.ocistimo.si ali v svoji krajevni skupnosti. Tam se lahko prostovoljci tudi prijavijo za samo akcijo, prijave pa sprejemajo še v Knjižnici Šentjur,« še poziva Kotnikova, ki je prepričana, da jim bo tudi s pomočjo šentjurskih prostovoljcev uspelo doseči zastavljeni cilj - združiti 200 tisoč prostovoljcev in zbrati vsaj 20 tisoč ton komunalnih odpadkov.
PM
razkritja grobišča namreč v Hudo Jamo prihajajo ne le posamezniki, ampak celo polni avtobusi obiskovalcev.
PM, foto: SHERPA
Brez dlake na jeziku
V kulturnem centru Laško se bo nocoj ob 19.30 začela komedija Muca Maca 2 ali brez dlake na jeziku. Stand-up komedijo, v kateri nastopata igralki in režiserki Tina Gorenjak in Martina Ipša, pripravljata Zavod za kulturo Maribor in KUD Teater G. Gre za nadaljevanje predstave Muca Maca ali brez ljubezni mi živeti ni, tokrat pa sta v ospredju dve popolnoma različni ženski z različnimi pogledi na moške, ženske in še marsikaj.
V Laškem bo danes prvič zaživel sejem, ki bo sicer trgovanje ponudnikom in kupcem omogočal vsak prvi petek v mesecu med 8. in 16. uro. Organizira ga laška občina, z njim pa bo upravljal Stik.
Ideja o sejmu še zdaleč ni nova, saj jo je Drago Pavčnik občini posredoval že lani. Občinska uprava in svetniki so se strinjali, da bi šlo za dobrodošlo popestritev v mestu, medtem ko so bili nad idejo navdušeni tudi potencialni ponudniki. »Vsaka takšna dejavnost je za občino dobrodošla, še posebej, če želimo biti pravi turistični kraj. Prav pa je tudi, da naši lokalni ponudniki pridejo v stik z občani in kupci. Še posebej to velja v teh časih, ko nas zaznamuje gospodarska kriza. Sejem je le priložnost, da kdo proda kakšen svoj
izdelek ali pridelek, po drugi strani pa kupec do njega pride nekoliko ceneje,« je prepričan laški župan Franc Zdolšek.
In slednjič je na parkirišču pod občinsko stavbo na Trubarjevem nabrežju sejem končno zaživel. Na njem je mogoče najti izdelke široke potrošnje, kot so suha roba, tekstil, obutev, kovaške in lončarske izdelke, pa tudi kmetijske pridelke in izdelke. Organizatorji pričakujejo, da se bo ponudba razširila še na kakšne spominke, zelišča in podobno.
Že prvega sejma se bo po podatkih laškega TIC-a udeležilo okrog 50 prodajalcev oziroma razstavljavcev. Sejemski prostor bo prva dva meseca, da se sejem »prime«, za prodajalce brezplačen, nato pa bo treba plačevati najem, a cene najema še niso določili. PM
kuhalni aparati gorenje
Kolaček s sredine ali
roba pekača? Naj bodo vse dobrote enako pečene!
Pri peki drobnega peciva, pri gratiniranju in podobnih kuharskih postopkih se rado zgodi, da so jedi na sredini pekača bolj prepečene kot tiste na robovih. Z uporabo pečice Gorenje s PerfectGrill funkcijo boste zaradi večjega volumna spekli več naenkrat, hkrati pa bo, zahvaljujoč inovativni namestitvi grel, ki botruje boljšemu kroženju zraka, poskrbljeno za enakomerno zapečenost vseh dobrot v pečici, tako na sredini kot na robu. Še tale namig: sestavine za mafine mešajte le toliko, da ni več videti suhih delcev. Če boste preveč mešali, bodo mafini namreč trdi!
www.gorenie.sl
Nova generacija pečic Gorenje z inovativno namestitvijo grel PerfectGril in obokano obliko stropa, ki spominja na krušno peč, omogoča enakomerno zapečenost, od sredine do roba. Kateri kolaček bo torej vaš?
HomeMAClE
Čistili, bodo tudi Šentjurčani
H'OiH'HIIN
ROGAŠKA S. j
Janko Strnad iz osrčja Kozjanskega je garal vse življenje in se veselil upokojitve, da bi se lahko povsem posvetil domačemu delu. Veselje do takrat čilega 62-letnika je trajalo komaj nekaj tednov, saj je ostal brez noge. To se je zgodilo človeku, o katerem vedo Kozjanci povedati vse najboljše.
13
Bo Kozjanskemu uspelo olajšati hudo stisko priljubljenega Janka Strnada, ki je takoj po upokojitvi ostal brez noge? Na fotografiji s soprogo Marijo
Ob upokojitvi ob nogo
Hudo stisko upokojenca bodo skušali omiliti - Takšnega koncerta Kozjansko še ni imelo
Bilo je 25. septembra lani ob osmih zjutraj, ko je soprogo Marijo z motorjem odpeljal na trgatev. Med vračanjem domov na hribovite Zdole nad
Zaradi nakupa primernejše proteze za Janka Strnada z Zdol pri Kozjem je mogoče nakazati denarne prispevke na transakcijski račun Območnega Rdečega križa Šmarje pri Jelšah, številka 0600-0000-6382-705 (z oznako »JANKO«).
Kozjem mu je izsilil prednost traktorist. Nogo je imel v nesreči hudo poškodovano in v celjski bolnišnici so mu jo pri prvi operacijo odrezali pod kolenom. Ko se je stanje poslabšalo, so mu jo skrajšali še nad kolenom. Sledilo je 21 delovnih dni rehabilitacije v Soči, v ljubljanskem centru za rehabilitacijo, kjer so ga učili hoditi z osnovno protezo.
Od hudega duševnega šoka si še ni povsem opomogel. »Nihče drug ne ve, koliko pomeni noga - le tisti, ki jo izgubi,« je bolečino moža med našim obiskom Strnadove domačije opisala soproga Marija. Kot so povedali v soseščini, ji v življenju prav tako ni bilo z rožicami postlano, saj je kot otrok ostala brez staršev, pred nekaj leti pa se je težko poškodovala med padcem s slive. Janko Strnad je pred izgubo noge podpiral več vogalov domačije, danes lahko le kaj počisti z roko ter opazuje soprogo pri delu v hlevu.
Izgubljene Jankove noge ni mogoče povrniti, vendar so se na Kozjanskem odločili, da bodo skušali njegovo hudo stisko vsaj bistveno olajšati. Teh-
nika je močno napredovala in dandanes se dobijo skoraj vsemogoče proteze, ki stanejo od pet do petdeset tisoč evrov, nekatere tudi več. Janko ima skromno pokojnino, njegova soproga, ki se je posvetila delu doma na manjši hriboviti kmetiji, je celo brez nje. Tudi njuni trije otroci, študenti, ki so v Ljubljani in Mariboru, jima žal ne morejo pomagati.
Zato so se odločili za organiziranje pomoči priljubljenemu Janku Strnadu drugi. Janka, ki je bil zadnje desetletje zaposlen v občinskih javnih delih ter je med drugim skrbel za urejanje okolja, poznajo zato skoraj pri vsaki hiši v občini Kozje. Ko smo po širši okolici Zdol spraševali za pot do odmaknjenega zdolskega zaselka, kjer živi, so se ljudje hitro razgo-vorili. »Pa tako zelo delaven je bil!« je bilo hudo zanj domačinki, ki smo jo zmotili med delom v vinogradu. Od drugih smo izvedeli celo zanesljiv podatek, da se je lani, nekaj mesecev preden je izgubil nogo, izjemno izkazal s pomočjo mladi družini, ki je ostala brez očeta, ter ji je z delom pomagal kar en mesec.
Takšnemu človeku je vsekakor treba pomagati, so se odločili v Kozjem ter se povezali. Krajevna organizacija Rdečega križa Kozje in Občina Kozje sta v sodelovanju s kozjanskim rojakom Marjanom Marinškom pripravili dobrodelno akcijo z zbiranjem denarnih prispevkov na transakcij skem računu Območnega Rdečega križa Šmarje pri Jelšah ter z velikim dobrodelnim koncertom. Takšnega koncerta z nekaterimi najbolj znanimi slovenskimi glasbeniki na Kozjanskem še niso imeli, zato pričakujejo 28. marca številne obiskovalce iz najširše okolice, vse do Celja. Janko Strnad se v svojem primeru seveda ne boji, da bi zbran dobrodelni denar »poniknil«, kot se je po Sloveniji že zgodilo. Župan Kozjega Andrej Kocman uživa med občani ugled zlasti zaradi srčne kulture, ki jo izkazuje. Ob tej priložnosti je treba vodstvo Občine Kozje posebej pohvaliti, da pomaga pred zimo z javnimi delavci celo osamelim ostarelim ljudem po kozjanskih hribih, ki bi drugače ostali brez dovolj kurjave. To sicer ni dolžnost občine.
BRANE JERANKO
Dobrodelna akcija se bo končala 28. marca z dobrodelnim koncertom v gasilskem domu v Kozjem, kjer bodo brezplačno nastopili različni slovenski glasbeniki, med njimi celo legende iz zlatih let Slovenske popevke. Poleg Slovenskega okteta, Adija Smolarja in Atomik Harmonik pričakujejo tudi Rafka Irgoliča, Iva Mojzerja ter Pera Dimitrijeviča, veselijo se Tanje Žagar, Foxy Teens, Roberta Goterja, Davida Groma ...
Pred gradnjo obvoznice
Na drugo obvoznico, proti Ptuju, bodo morali počakati
rogaško obvoznico, proti Ptuju. Obstoječa cesta proti Že-talam in Majšperku, kjer tovornjakov tudi ne manjka, namreč prečka glavni trg Rogatca, zato si že dolgo prizadevajo za gradnjo obvoznice. Idejni projekt za prestavitev te ceste na traso, ki bo vzpo-
redno z glavnim trgom, so pripravili že pred enim desetletjem, vendar so se pojavili pomisleki spomeniškega varstva, saj naj bi obvoznica potekala ob dvorcu Strmol. Po usklajevanjih z ministrstvom za kulturo so problem rešili.
BRANE JERANKO
V začetku tedna je bilo izdano delno gradbeno dovoljenje za gradnjo obvoznice v Rogatcu, kjer je gost tovorni promet proti mejnemu prehodu Dobovec. Pogodba z izvajalcem, Nivojem Celje, bo predvidoma podpisana v prihodnjih dneh. Gre za pogodbo v vrednosti 690 tisoč evrov.
»Upam, da bo projekt v tem letu končan, kljub temu, da ima ministrstvo za promet letos kar precej odprtih vprašanj financiranja državnih cest, glede na to, da je večji del sredstev preusmerilo v posodobitev Slovenskih železnic. Kdor ima gradbeno dovoljenje in izbranega izvajalca, tam se bo tudi gradilo. Za obvoznico v Rogatcu to imamo, zato zadržkov ni,« meni župan Rogatca Martin Miko-
lič. Iz republiške direkcije za ceste so potrdili, da je konec del na obvoznici predviden pred koncem tega leta, pri čemer naj bi se gradnja začela prihodnji mesec.
Obvoznico v Rogatcu, ki bo v celoti stala okoli dva milijona evrov (prvotna ocena naložbe je znašala približno tri milijone evrov), bodo zgradili v dolžini šeststo metrov. Potekala bo od območja mejnega prehoda v Rogatcu, med železniško postajo ter trgovskim središčem Mercator in vse do novega bencinskega servisa. Občina je vložila zemljišča v vrednosti dvesto tisoč evrov, iz letošnjega občinskega proračuna namenja še deset tisoč evrov.
V sklopu obvoznice bo kro-žišče, ki bo služilo v prihodnosti kot povezava za še eno
V ponedeljek je bilo za gradnjo rogaške obvoznice proti mejnemu prehodu Dobovec izdano delno gradbeno dovoljenje, saj eno zemljišče, ki je v lasti Slovenskih železnic, še ni pridobljeno. Gre za dolgotrajnost postopka.
Ministru je všeč
V Anini galeriji v Rogaški Slatini so v torek odprli razstavo slikarke in oblikovalke Slavice Biderman.
Slikarka iz Celja, ki se je po končani šoli za oblikovanje dodatno izobraževala na različnih področjih, se likovno izraža na različne načine, od realističnega do abstraktnega, ter slika tudi portrete in ikone. Bidermanova je poleg slikanja delovala na področju aranžiranja, oblikovanja in mode ter se med drugim dodatno izobraževala na področju ikonopisja. Zanimivo je, da visi njena slika tudi v kabinetu pravosodnega ministra Aleša Zalarja, najbolj oddaljena pa je v daljnem Du-baju. Razstava v Rogaški Slatini bo na ogled do 5. aprila.
BJ
Čez središče Rogatca, kjer bodo začeli graditi obvoznico, je gost tovorni promet proti mejnemu prehodu Dobovec. Takšni prizori, kot je na fotografiji, so zato redki.
14
WOJHIK I SI-KONJICE I ZBEČE | VITAHJl |
Turistično društvo Frankolovo si je opomoglo
Potem ko se je Turistično društvo Frankolovo z več kot 50-letno tradicijo lansko pomlad znašlo v resnih težavah in je bil pod vprašajem celo njegov obstoj, je to pred nedavnim spet zaživelo. Dobilo je tudi novo predsednico - to funkcijo, ki so se je kar nekaj mesecev vsi otepali, je prevzela domačinka Irma Blazinšek.
Kot kaže, so se spori v društvu, ki so se vlekli nekaj let, le zgladili. Najbolj so se odnosi v članstvu zaostrili lansko pomlad, ko je zaradi številnih očitkov vodstvu glede ravnanja z denarjem in s propadajočo zidanico v Črešnjicah to tudi odstopilo. Pri čemer je bil največji problem ta, ker vodenja društva potem nihče ni hotel prevzeti. V turističnem društvu spora dolgo niso mogli zgladiti niti s pomočjo lokalne skupnosti. Da bi društvo končno spet zaživelo, si je prizadeval tudi vojniški župan Beno Podergajs, ki je celo sam prosil nekatere posameznike, naj sprejmejo vodstveno funkcijo, vendar zaradi skrhanih odnosov in ostrih očitanj v društvu nihče ni hotel postati predsednik turističnega društva.
Konec lanskega leta pa so se stvari le obrnile na bolje. Vodenje društva je decembra prevzela Irma Blazinšek s Frankolovega. Kot krajanka je bila dolga leta vpeta v delovanje društva. »Ni mi bilo vsee-
Turistično društvo Frankolovo se bo moralo odločiti glede usode propadajoče zidanice v Črešnjicah.
no, da bi društvo kar tako razpadlo in da bi šlo njegovo dolgoletno delo v nič. Zato sem sprejela to funkcijo. Ni bilo najlažje začeti, a se trudimo po najboljših močeh za turističen utrip kraja,« pravi Bla-zinškova.
Po nekajmesečni komi tako Turistično društvo Fran-kolovo spet pripravlja prireditve in sodeluje z ostalimi društvi v kraju. Odlično obi-
skan je bil na primer njihov novoletni nočni pohod Po poteh grajske pravljice na Lin-dek, ki se ga je udeležilo več sto pohodnikov. Že 20. marca turistično društvo pripravlja spomladanski pohod na Špičasti vrh, ko si bodo po-hodniki na prvi pomladni dan lahko ogledali sončni vzhod. 5. aprila člani društva vabijo na velikonočni pohod na Stenico in konec aprila na tradi-
30 let v vodstvu gasilskega društva
Na občnem zboru PGD Nova Cerkev so pregledali poslovanje in si zastavili cilje za naprej, praznovali pa so tudi 30-letnico, odkar društvo vodita brata Jezer-nik.
Vodenje gasilskega društva, ki se venomer razvija in posodablja, sta pred tremi desetletji prevzela brata Slavko in Ivan Jezernik. Slavko, ki poleg predsedovanja društvu deluje še kot predsednik KS Nova Cerkev, je predsednik godbe na pihala in svetnik v občinskem svetu Vojnika, je bil sedem let tudi poveljnik gasilcev. Za športne dosežke in skrb za razvoj podmladka v društvu pa skrbi Ivan, ki velja za enega večjih strokovnjakov na področju gasilsko športnih disciplin. Ravno na občnem zboru gasilcev pa so jima kolegi pripravili pravo presenečenje, ko so ju pogostili s torto velikanko ter se jima zahvalili za dosedanje delo.
MOJCA KNEZ
NOVI TEDNIK
V treh občinah enaka cena pomoči na domu
Na območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje zagotavlja pomoč na domu Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah. Čeprav je že nekaj let ekonomska cena pomoči enaka za vse tri občine (15,79 evra), so uporabniki plačevali različno, odvisno od tega, kolikšen del cene je posamezna občina pokrila iz proračuna. Zdaj je cena pomoči na domu v vseh treh občinah enotna tudi za uporabnike, in sicer 4,49 evra za uro pomoči.
Cene pomoči na domu so lani močno nihale. Po 1. juliju je del, ki ga plačujejo uporabniki, v konjiški občini narasel s 3,52 na kar 6,6 evra, v občini Vitanje je bila cena za uporabnike ves čas 4,5 evra, v Zrečah pa po 1. juliju 5,5 evra. »Visoka cena je v konjiški občini povzročila zmanjšanje števila uporabnikov z več kot 60 na le še 44 ob koncu leta,« je ponazorila posledice lanske podražitve direktorica Lam-brechtovega doma Valerija Lesjak. Zmanjšanje števila uporabnikov je za seboj po-
tegnilo tudi odpuščanje zaposlenih.
Nihanje cen je povzročil velik izpad subvencij iz državnega proračuna za zaposlene pri izvajanju pomoči na domu. S 4,37 evra na efektivno uro je subvencija padla na le 1,46 evra in nato konec leta spet narasla na 3,40 evra. Konjiška občina zmanjšanja subvencij ni pokrila s svojim večjim prispevkom, ampak je ostala pri 7,90 evra na efektivno uro (tako je tudi zdaj). Razliko so seveda morali plačati uporabniki.
Ponovna pridobitev višje subvencije iz državnega proračuna je omogočila, da bodo uporabniki v vseh treh občinah plačevali po 4,49 evra za uro pomoči. Sklep o soglasju k takšni ceni, ki so ga na zadnji seji potrdili tudi konjiški občinski svetniki, velja od 1. marca. Ker so nazadnje sklepali o soglasju k ceni, po kateri so uporabniki prispevali 3,52 evra, so torej sprejeli povišanje cene, glede na dejansko stanje pa znižanje.
MBP
cionalni cvetlični sejem ... Pri čemer turistično društvo v kratkem čaka še ena zahtevna naloga - odločitev glede usode propadajoče zidanice v Črešnjicah. Ta je bila eno izmed jabolk spora v društvu, saj se člani nikakor niso mogli sporazumeti, ali naj jo prodajo ali naj jo društvo obdrži v svoji lasti.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: RP
Kandidatka je Helena Pačnik
V ponedeljek se je sestal svet zavoda OŠ Ob Dravi-nji v Slovenskih Konjicah. Izbirali so kandidatko za ravnateljico, ki bo šolo vodila naslednjih pet let.
Kandidatke so bile Majda Brdnik, Petra Fidler in Helena Pačnik. 11-članski svet zavoda je na tajnem glasovanju s 6 glasovi izbral za kandidatko sedanjo ravnate-
ljico Heleno Pačnik. Majda Brdnik je dobila 4 glasove in Petra Fidler enega. Svet zavoda se bo po napovedi predsednice Jane Novak Ve-hovar znova sestal 6. aprila, ko bo tudi imenoval ravnateljico za naslednje obdobje. V tem času pričakujejo še mnenje ministra za šolstvo o kandidatki.
MBP
Krožišče na Stranicah do novembra
Na Stranicah se začenja gradnja krožišča. Republiška direkcija za ceste in Občina Zreče sta podpisali pogodbo s podjetjem Žveplan. Razpisna vrednost naložbe znaša 605 tisoč evrov. Kro-žišče bo predvidoma zgrajeno do konca oktobra.
V občini Zreče, a tudi v sosednjih Slovenskih Konjicah, pa že več let čakajo na uredi-
tev križišča pri Ulipiju v Ze-čah. V tem križišču bodo letos začasno namestili semaforje, za kar je v državnem proračunu predvidenih sto tisoč evrov. Tako želijo ugotoviti, ali bi bila takšna ureditev križišča primerna ali bi bilo vendarle treba narediti kro-žišče, čeprav prostora zanj skoraj ni.
MBP
š	■	■ v	■ ■ V V
Ze drugič na sodišče
Iniciativni odbor za ustanovitev Občine Loče, ki bi nastala z izločitvijo štirih krajevnih skupnosti iz Občine Slovenske Konjice, še vedno ni vrgel puške v koruzo. Vztraja, čeprav je državni zbor tudi drugič zavrnil njegov predlog, ki ga je vložil poslanec SDS Rudolf Petan. Tako kot ob prvi zavrnitvi se je tudi tokrat pritožil na upravno sodišče. Upravno sodišče je prvič nju za druge občine, ki prav
Brata Jezernik so gasilci presenetili s torto.
ugotovilo, da je državni zbor ravnal arbitralno, ker ni razpisal posvetovalnega referenduma za ustanovitev nove Občine Loče. Tudi ob tokratni odločitvi državnega zbora, da Loče ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev svoje občine, v iniciativnem odboru menijo, da je državni zbor uporabil drugačne kriterije kot pri odloča-
tako nimajo 5 tisoč prebivalcev. Odločitev sodišča na pritožbo na drugi stopnji bo predvidoma znana v enem mesecu.
Poleg pobudnikov za novo občino si tudi drugi krajani želijo referenduma. Šele po njem bi namreč bilo jasno, ali so ali niso za izločitev iz konjiške občine.	MBP
»Antidepresiv za današnjo mladino«
Avtobiografija Alme M. Karlin z naslovom Sama je izšla v
V celjskem Narodnem domu so včeraj zvečer predstavili prvo izdajo avtobiogra-fije Alme M. Karlin, ki so jo naslovili Sama in ki je izšla v samozaložbi prevajalke Mateje Ajdnik Korošec.
Gre za eno ključnih del slovenske avtobiografije, izjemno po duhovitosti, pronicljivosti in samoironiji, s katero velika Celjanka, pisateljica, svetovna popotnica in teozo-finja popisuje prvih 30 let svojega življenja. Piše o starših, svoji mladosti, ključnih življenjskih odločitvah, o Celju v letih njene mladosti, svojem bivanju v Londonu in bivanju v Skandinaviji, pri čemer delo Alma konča v letu, ko se je pripravljala na svojo slovito pot okoli sveta.
Svojo avtobiografijo z izvirnim naslovom Ein Mensch
wird je Alma Karlin napisala za svojega nemškega založnika, ki se v burnih časih pred prvo svetovno vojno ni odločil za tisk. Knjiga je tako ostala v tipkopisu, doslej sta znana le dva primerka - enega hrani berlinska knjižnica, drugega Narodna in univerzitetna knjižnica. Knjiga, ki je zdaj pred nami v slovenskem prevodu Mateje Ajdnik Korošec in z naslovom Sama, je tako prva izdaja v Sloveniji in tudi v svetu.
»Almina avtobiografija je skrit, doslej zaprašen zaklad,« opisuje to delo poznavalec Al-me M. Karlin in njenega dela, tudi urednik Alminega spletnega portala, Marijan Puša-vec, ki je knjigo uredil. »To delo je pravi praznik za zgodovino ženske književnosti v Sloveniji,« je povedal Pušavec.
Mateja Ajdnik Korošec je Almina dela prevajala že prej. Prevoda pričujočega besedila se je lotila v začetku leta 2008 in ga končala v osmih mesecih. »Potem smo zaman iskali založnika. Prvoten predlog založništva, ki je vključeval Osrednjo knjižnico Celje in založbo Litera, je propadel, ko je Litera tik pred podpisom pogodbe odstopila od projekta. Prevod sem nato ponudila Mohorjevi družbi, ki je izdala že več del Alme Karlin, a je imela drug svoj projekt in je hotela tega odložiti na kasnejši čas. Zdelo se mi je, da je to literatura, ki ne more čakati, močna in pomembna, zato sem se odločila, da knjigo založim sama,« je povedala prevajalka.
»In nastal je pravi antidepresiv za današnjo mladino,« je knjigo opisal oblikovalec Iz-
prevodu Mateje Ajdnik Korošec
tok Skok, »saj je njeno sporočilo docela jasno - ne glede na to, koliko slabih predispo-zicij prineseš na ta svet, kako težko in hendikepirano je otroštvo, lahko uspeš. To je dokazala Alma M. Karlin in to uči tudi njena avtobiografija.«
Knjiga je izšla v 700 izvodih, predgovor je napisala hu-manistka Svetlana Slapšak. Opremili so jo s fotografijami iz Almine zapuščine in tudi z opombami, ki pojasnjujejo vlogo oseb, časa in dogodkov v Celju, s čimer je ta av-tobiografija dobila tudi zgodovinsko in dokumentarno vrednost. Knjigo je mogoče kupiti pri prevajalki v založbi In lingua in v Muzeju novejše zgodovine Celje, stane pa 24 evrov.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Neverjetni Mr. B
Ob dnevu žena serija koncertov, ki vračajo v zlato dobo swinga
Nov projekt Boštjana Korošca v produkciji Društva ljubiteljev umetnosti Celje (DLUC) in Hiše kulture Celje in v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje, z Glasbeno šolo Celje, s srednjo šolo za gradbeništvo in z Rotary klubom Barbara Celjska prinaša na odre v Velenju, Celju in Žalcu predstavo Neverjetni Mr. B.
Premiera predstave bo že nocoj (petek) ob 19.30 v velenjskem domu kulture, Mr. B pa bo zatem na dveh koncertih v Slovenskem ljudskem gledališču Celje (8. in 9. marca) skušal prepričati še Celjane in 27. marca še Žalčane.
Gre za tradicionalni koncert v čast dneva žena, ki ga DLUC in hiša kulture pripravljata že šesto leto. Projekt je tokrat zastavljen zelo tematsko in bolj ambiciozno kot v prejšnjih letih. Boštjan Korošec se je namreč povezal z dramskim igralcem Damjanom M. Trbovcem, Extra Big Bandom Glasbene šole Celje in dirigentom Bojanom
Logarjem, s plesalci pod koreografskim vodstvom Mojce Majcen in z vokalno zasedbo DLUC. Nastal je glasbeni spek-takel po vzoru lasvegaških šo-vov iz 50. in 60. let, s še danes priljubljenimi popevkami druščine Franka Sinatre, Sammyja Davisa jr. in Deana Martina ter z veliko glamurja. Šov povezujejo humorni dialogi ter plesni vložki. Več kot 60 nastopajočih vseh generacij bo tako z letošnjimi koncerti v čast svetovnemu dnevu žensk s pomočjo Rotary kluba Barbara Celjska zbiralo sredstva za novoustanovljeno društvo staršev otrok obolelih za rakom.
»Nekatere stvari so enostavno večne ... Vsekakor to velja tudi za nepozabne glasbene stvaritve, ki so nastajale za zabavo vseh družbenih slojev, zlasti ameriškega »jet seta« tistih dni. Solista večera, akademski glasbenik baritonist Boštjan Korošec, sicer tudi pobudnik koncerta, in dramski igralec Damjan M. Trbovc bosta publiko v uro in pol trajajoči predstavi z
Boštjan Korošec kot Mr. B
bogato scenografijo, ki je delo Srednje šole za gradbeništvo Šolskega centra Celje, in lučjo ter s koreografijo, polno blišča in glamurja, ob spremljavi izvrstnega Extra Big Banda popeljala v sanjski svet vegaških igralnic, kjer so se začenjale
NE ZAMUDITE
... dobrodelnega koncerta skupine Perpetuum Jaz-zile, ki ga nocoj (petek) ob 20. uri v dvorani Celjskega doma pripravlja Leo klub Celjski vitezi. Del zbranih sredstev bo namenjen Društvu paraplegikov Jugozahodne Štajerske v podporo projektu Še vedno vozim - vendar ne hodim, ki javnost os-vešča o varnosti v cestnem prometu. Drugi del sredstev bo namenjen nakupu igral za vrtca v Šentjurju in Pešnici.
Zbor Perpetuum Jazzile je pod taktirko umetniškega vodje Tomaža Kozlevčarja edini slovenski džezovski
zbor in deluje že več kot 25 let. Navdušuje s pestrim programom, z nenavadnim a ca-pella petjem, s svojevrstnim hedonističnim nastopom in z edinstveno energijo. Lani je postal slovenski fenomen na spletnem portalu Youtu-be, kjer si je njihovo izvedbo skladbe Africa ogledalo že več kot 11 milijonov ljudi. Njegov repertoar predstavlja atraktiven izbor vokalne džezovske in popularne glasbe. Stilno širok a cappella repertoar Perpetuum Jazzile se razteza od brazilske bossa nove, swinga, close harmony stila do z džezom bolj posred-
no povezanega funka, gospla in popa. V Celju bomo slišali kolaž pesmi, ki segajo od džezovskih standardov, pesmi mednarodnih legend, nalezljivih kombinacij melodije in ritma do glasbe slovenskih velikih imen. Častna pokroviteljica dogodka je prva dama Republike Slovenije Barbara Miklič Turk. Vstopnina 22 EUR. (Foto: Irena He-rak)
... dveh enodejank Zveze Slovencev na Madžarskem v Kulturnem domu Zarja Trnovlje v soboto ob 19.30. Gre za nov večer srečanja zamejskih ljubiteljskih
Avtobiografijo Alme M. Karlin Sama je prevedla in založila Mateja Ajdnik Korošec, uredil pa jo je Marijan Pušavec.
O lepoti in nezvestobi
To sta temi dveh novih tekmovalnih predstav Dnevov komedije
mnoge zgodbe s srečnimi in z nesrečnimi zapleti in razpleti, ob njih pa so nastajale glasbene mojstrovine, kot so Fly Me to the Moon, Sway, Everybody Loves Somebody, My Way ...« napovedujejo dogodek v hiši kulture.	BRST
gledaliških skupin Alpe-Do-nava-Jadran. Na oder bodo z enodejanko Sto je oča (Kdo je oče) v režiji Branka Pinte-riča najprej stopili člani skupine Veseli Pajdaši iz Števa-novcev. Zatem bo skupina Duo Fodor v režiji Milivoja Mikija Roša uprizorila še enodejanko Kaulakvrat (Potep). Obe gledališki skupni delujeta v Zvezi Slovencev na Madžarskem in prihajata iz slikovitega Porabja. Kot povesta že naslova, bodo igralci obe komediji odigrali v svojem, porabskem narečju, kar bo prava poslastica. Vstopnina 7 EUR.
Danes, jutri in v nedeljo se bo v SLG Celje nadaljeval festival Dnevi komedije, ki z novimi tremi predstavami prehaja v drugo tretjino. V tekmovalnem sporedu bomo na odru videli predstavi Grdoba Mestnega gledališča ljubljanskega in Chicchignola Gledališča Koper.
Grdoba je prva slovenska uprizoritev komedije Mariu-sa von Mayenburga, predstavo pa je režiral Boris Kobal. V zgodbi o grdem človeku, ki si v imenu poslovnega uspeha privošči lepotno operacijo in kot »novopečen« lepotec s svojim izumom uspe ne le poslovno, tudi zasebno kot nov lepotni ideal, postavlja v ospredje novodobno obsedenost z lepoto in uspehom. Avtor namreč skozi vrsto komičnih dogodkov opozarja na brutalnost turboka-pitalizma in bolestno obsedenost z lepoto, videzom in mladostjo. Glavni junak temu podleže in pade v vrtinec površnosti in plehkosti, ki vodi tudi v izgubo lastne identitete. Igrajo Uroš Smo-lej, Marko Simčič, Mojca Funkl in Gaber K. Trseglav. Grdoba bo na sporedu nocoj (petek) ob 19.30.
Chicchignola je prav tako prva slovenska uprizoritev komedije italijanskega avtorja Ettora Petrolinija v izvedbi koprskega gledališča in režiji Borisa Cavazze. Pripoveduje zgodbo uličnega pro-
dajalca, ki je kljub drugačnemu videzu inteligenten, duhovit, pronicljiv in sentimentalen. Tako tudi spregleda ljubimkanje svoje soproge z bogatim »štacunarjem«. In ko mu uspe odpreti lastno trgovino, tudi opravi z nezvestobo. Posebnost te komedije je primorsko narečje, v katerem je odigrana, kar ji daje posebno sočnost in žlaht-nost. Igrajo Renato Jenček, Mojca Fatur, Ajda Toman, Urška Bradaškja, Gorazd Žilavec in Ajda Smrekar. Chicchignola bo na sporedu v soboto ob 19.30.
V nedeljskem spremnem sporedu pa nas čaka prava po-
Letos je bila občinstvu doslej najbolj všeč komedija Svobodni zakon z oceno 4,91, na drugem mestu je igra Krpan vs Brdavs z oceno 4,18, tretji je Neron z oceno 4,15, četrti pa so domači gledališčniki s Trikojem, ki je dobil oceno občinstva 3,76.
slastica. Na oder prihaja namreč predstava Duohtar pod mus Iztoka Mlakarja in v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica. Gre za komedijo, ki je leta 2008 dobila doslej najvišjo oceno občinstva, kar 4,95, in je bržkone uspešnica vseh časov na Dnevih komedije. Predstava bo na sporedu ob 17. uri.
BRST
Naj živi narodnozabavna glasba!
Doga je ostala doma
14. državno razstavo psov na celjskem sejmišču si je ogledala tudi družina Pajovič. Aleš je od leta 2003 pa do lani igral za rokometni klub Ciudad Real (pa tudi za Kiel) in z njim osvojil vse možne lovorike, evropski prvak pa je bil trikrat. Obenem je v Celju ustanovil rokometno šolo. Zadnje pol leta svoje vrhunsko rokometno znanje spet nudi Celju Pivovarni Laško. Njegova Tina Brezovar je branila tudi vrata Celja Celjskih mesnin. Skupaj z otrokoma, petletnim Joshem (na sliki) in skoraj triletno Lio so veliki ljubitelji štirinožcev. »Pajo« je pred leti, ko je odšel v Španijo, svojega rotvajlerja prepustil »v varstvo« očetu, ki je čez nekaj let komaj prebolel pasji odhod na oni svet. Zdaj Aleševo družino zabava bordojska doga, samček Shark, ki pa na razstavo ni smel. Da ne bi kakšnega pudeljčka pohrustal ...
DEAN ŠUSTER, foto: GrupA
Vokalno presenečenje Eme
Saša Zamernik z Rečice ob Savinji je na letošnji Emi s svojo izvedbo in skladbo Živim za zdaj pustila močan pečat med poznavalci dobrih balad in odličnih vokalov. 20-letna pevka je na letošnjo Emo zgolj poskusila poslati skladbo, v katero verjame in v kateri uživa. Prepričala je že izborno komisijo, da jo je sprejela v konkurenci več kot 100 skladb. Pevki sicer ugajajo vokalno zahtevne melodije, zato se je obrnila na avtorja Raa-ya. Ta je bil eden izmed povabljenih avtorjev na letošnji Emi, sicer pa je v zadnji letih poskrbel za veliko uspešnih balad.
SB, foto: STANE SRŠEN
»Bravo za glasbeni izbor,« nas je pohvalil Viki Ašič ml., ki se nam je pridružil na Rogli. »Naj bo narodnozabav-ni rok, naj bo slovenska glasba, ki si jo lahko požvižgavamo na smučišču!« Viki Ašič ml. se pogosto mudi na Rogli z otrokoma Emo in Ano. Sicer pa potrebuje sprostitev, saj so v ansamblu Vitezi Celjski zelo aktivni. Začeli so namreč priprave na 10-letnico, ki jo bodo praznovali prihodnje leto. Takrat nam bodo v poslušanje ponudili tudi svoj novi album. Sicer pa Viki Ašič ml. v teh dneh predvsem aktivno poučuje harmoniko, je zaupal voditeljici Simoni Brglez.
Foto: GrupA
Soprogu za petami
Carmen Deržek nadaljuje delo svojega moža Slavka tako pri poučevanju francoščine na I. gimnaziji v Celju kot pri promociji jezika in frankofonske kulture med mladimi. Zato ne preseneča, da mu sledi tudi pri odlikovanjih. V prihodnjih dneh bo namreč prejela visoko francosko državno odlikovanje in sicer bo postala vitezinja nacionalnega reda Akademskih palm, medtem ko ima njen mož že naziv častnik Akademskih palm. Mu bo kmalu sledila tudi s celjskimi grbi, kjer ima priljubljeni profesor doma že dva, bronastega in zlatega?
Foto: SHERPA
Peter na Kitajsko
Naš filmski kritik Peter Zupanc je na petkovem koncertu skupine Kal - pred nedeljskim odhodom na Kitajsko za kar leto dni - še zadnjič poklepetal s prijatelji, ki ga bomo močno pogrešali. Kljub temu, da je odšel daleč, bomo z njim klepetali s pomočjo interneta. V petek smo ga še zadnjič spraševali, kaj vse ima v kovčku in ugotavljali, da so zanj pomembne knjige, ne pa oblačila. Peter nam tega sicer ni izdal, a prepričani smo, da bo na Kitajskem nastala tudi nova knjiga. Srečno, Peter! In ne pozabi nas vsak teden obveščati, kaj si naj gremo pogledat v kino!
SB
Foto: GrupA
Bo oblikovalka tudi za pse?
Na nedavni razstavi psov v Celju smo ujeli tudi modno oblikovalko Majo Ferme iz Velenja. Pa da ne boste mislili, da se je je udeležila zato, ker namerava oblačiti tudi kužke (čeprav ji mogoče kdaj tudi to pade na misel). Ne, Maja je s svojim pa-pillonom tekmovala .
Foto: GrupA
Petra Zupanca bo v Mestnem kinu Metropol za leto dni zamenjal Samo Seničar (desno).
www.radiocelje.cofli
Tekma je odločila
»Imam svoje mnenje, a težko za kakšno stvar rečem, da je absolutno tako in nič drugače,« pravi 18-letni Žan Žveplan, drugi najboljši govorec na svetu
Tekma mu je v veliki meri določila življenjsko pot, čeprav 18-let-ni Žan Žveplan ni športnik. Tako se je namreč imenovala TV-odda-ja, v kateri so se merile srednješolske ekipe debaterjev. In ko so v finalu zmagali debaterji Gimnazije Celje - Center (GCC), je bilo za Ža-na konec dileme, katero srednjo šolo izbrati. Po štirih letih ima za seboj tri svetovna prvenstva debaterjev in na zadnjem je bil izbran za drugega najboljšega govorca na svetu, Slovenija pa je med 57 državami zasedla doslej najboljše, 6. mesto.
»Mislil sem, da bo bolj žalostno, saj je na nek način vsega konec. Vseeno je bilo najboljše doslej, kot ekipa smo se najbolje razumeli in tudi največ dosegli, samo prvenstvo je bilo najbolj prestižno, gostitelji so se res potrudili, bili smo v odličnih hotelih, vse je bilo organizirano do potankosti,« je še poln vtisov pripovedoval Žan.
Lokacije prvenstev so, vsaj za nas, tudi precej atraktivne, kajne?
Letos v Katarju, lani Atene, predlani pa bolj urbano - v Washingtonu. Vsako prvenstvo ima svoj čar.
Letos si maturant, zakaj si izbral GCC?
Ravno zaradi debate. Po osnovni šoli sem se odločal, kam naprej. Vedel sem, da na gimnazijo, a glede na to, da sem iz Radeč, je bilo vprašanje, ali v Trbovlje ali Celje. Ko sem izbral Celje, pa spet, ali Gimnazija Celje - Center ali Kajuhova. Na TV sem takrat spremljal oddajo Tekma, v kateri so v finalu zmagali debaterji GCC, in odločitev je bila sprejeta.
Debatni krožek ima na GCC več kot 10-letno tradicijo. V tem času je izstopalo kar nekaj debaterjev, zadnja je bila Blažka Hunski. Kot novinec se je najbrž težko uveljaviti v ekipi tako močnega krožka?
Blažka mi je zelo veliko pomagala, ko sem začenjal. Kako hitro se uveljaviš, je odvisno od tega, koliko si zagnan, koliko se trudiš in koliko ti debata pomeni. Mislim, da je vzdušje med debaterji takšno, da starejši, izkušenejši pomagajo novincem.
Tudi mentorji pravijo, da ostaja
razmerje med začetniki in uveljavljenimi debaterji večna dilema ...
Naša mentorja, Miha Gartner in Mateja Glušič Lenarčič, sta med najboljšimi v Sloveniji, kar se nenazadnje odraža tudi v tem, da GCC že nekaj časa zmaguje na pomembnih turnirjih. Ponavadi delamo tako, da se ekipe sestavljajo mešano, dva novinca in en izkušen za manj pomembne turnirje, za tiste res pomembne, ko gre za zmage, pa prijavimo dve ekipi, eno res najboljšo in eno, ki še nabira izkušnje.
Kaj sploh je debaterstvo?
Ljudje si res težko predstavljajo -debata ima vedno neko tezo oziroma trditev. Ena stran, propozicija, jo zagovarja, druga, opozicija, ji nasprotuje. Vsak v 3-članski ekipi na vsaki strani ima v formatu, v katerem mi debatiramo, na voljo po 8 minut za svoje argumente, ki jih ekipi podajata izmenjaje. Četrti oziroma zaključni 4-minutni govor lahko ima prvi ali drugi govorec iz ekipe. Med govori se lahko postavlja vprašanja nasprotni ekipi, govorec pa se sam
Na GCC bo v ponedeljek ob 11. uri srečanje mladih s Celjskega z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem. Minister bo najprej prisluhnil Debatnemu klubu GCC na temo: Slovenija je premajhna za aktivno igro na svetovnem političnem prizorišču, nato pa bo predstavil svoja stališča in odgovarjal na vprašanja več kot tisoč učencev in dijakov.
odloči, ali jih bo sprejel. Prav ta vprašanja popestrijo in naredijo debato bolj zanimivo, dinamično, tudi zabavno.
Kdo postavi trditev, kdaj veste, kakšna je?
Poznamo pripravljene in t. i. in-promtu trditve. Za svetovno prvenstvo smo dobili štiri dva meseca vnaprej, štiri pa na samem turnirju. V inpromtu dabati dobiš trditev eno uro pred debato, ekipa se pripravlja v sobi, brez knjig, interneta, telefona. Gotovo so večji izziv in prav skoznje res lahko pokažeš, kakšen debater si.
Se ekipa sama odloča, ali bo propozicija ali opozicija?
Nikakor, je določeno. In to je po svoje zame tudi eden večjih čarov debaterstva, da moraš zagovarjati stališče, ki ni nujno tvoje. To te prisili, da gledaš z drugega stališča, da prepoznaš argumente in jih tudi zagovarjaš. S tem, ko si jih prisiljen zagovarjati, tudi bolj sprejemaš in spoznaš te argumente, jih razumeš. Meni se je v teh letih zgodilo, da sicer imam svoje prepričanje, a ne več apriori nekega ozkega konkretnega takojšnjega mnenja o stvareh. Na vse gledam z več različnih strani in težko za kakšno stvar rečem, da je absolutno tako in nič drugače. Morda je bilo sprva lažje zagovarjati tisto, v kar tudi sam verjameš, a že kar na začetku spoznaš, da bo treba prestopiti tudi na drugo stran in zagovarjati stališče, ki ni tvoje.
Svet torej ni črno-bel, debaters-tvo pa je tudi polje širjenja strpnosti.
Debata širi obzorja. Zase lahko rečem, da ne bi bil pol takšen, kakršen sem, če ne bi bil v debaterstvu. Ne gre zgolj za izražanje mnenj, bolj za oblikovanje osebnosti. Spoznavaš ljudi z vsega sveta, srečaš se z njimi, se pogovarjaš. Ob vseh stereotipih in medijskem bombardiranju o muslimanih, revnih Afričanih ... ti niso prav nič drugačni, ampak prav tako v redu, morda še veliko boljši kot oni iz modernega sveta.
V	debati sta pogovorna jezika dva; ob angleščini tudi slovenščina, kajne?
V	Sloveniji je večina turnirjev v
maternem jeziku, za večino naših debaterjev je tudi značilno, da več in pogosteje debatirajo v slovenščini. Debata v maternem jeziku se kasneje nadgradi v angleščini. Slovenci imamo mesečne turnirje v obeh jezikih, ampak večina od okoli 60 ekip izbere slovenščino.
Debatiranje je tudi priložnost za vstop v politiko, čeprav bi si med politiki res želeli več debaterjev. A večkrat vas vabijo, da vsaj predstavite svoje sposobnosti. Med drugim ste ob obisku v Sloveniji navdušili takratno prvo damo ZDA Lauro Bush, čemur je sledilo celo povabilo v Belo hišo ...
To je bila res ena bolj posebnih izkušenj. Sodeč po njenem izrazu in komentarjih, je bila zelo zadovoljna z nami. Povabilo v Belo hišo je pa ob prihodu v Washington žal izpuhtelo v zrak, tako da smo si jo med svetovnim prvenstvom ogledali le od zunaj. Država nas sicer podpira, a mislim, da bi nas glede na nekatere druge dejavnosti lahko še bolj. Kar se politike še tiče, sem v Bruslju sodeloval tudi na tekmovanju, ki sta ga pripravila Evropski parlament in organizacija Pla-sticsEurope po sicer nekoliko drugačnem formatu debatiranja. Predlani sem zmagal, lani so me povabili v Rim in stiki so še živi. Letos grem še na angleško in slovensko državno prvenstvo, konec leta pa morda tudi na študentsko svetovno prvenstvo.
Kaj pa raven znanja - šola, dnevno časopisje in informativne oddaje najbrž niso dovolj?
Za debatiranje na svetovni ravni zanesljivo ne. Kot morajo športniki
dnevno trenirati, moramo mi redno spremljati, kaj se dogaja po svetu. Tisto, kar se naučiš v šoli, zanesljivo ni dovolj. Sam redno berem The Economist, spremljam BBC, CNN, brskam na internetu. Redno moram spremljati vse dogajanje, zlasti ko gre za debate v mednarodnih odnosih, je treba biti na tekočem. Kaj se dogaja, kje se, kaj se bo zgodilo, poznati moraš razne teorije, zelo pomembna je filozofija, sploh ko govorimo o suverenosti držav, ljudstva, o človekovih pravicah .
Po drugi strani ta širina in znanja najbrž pridejo prav v šoli .
No ja . če sem lahko malo kritičen, je dejstvo, da je naš šolski sistem še vedno bolj usmerjen k znanjem, ki niso najbolj pomembna.
Drugi govorec sveta - same petice, torej?
Sem sicer prav dober učenec, ampak do petic mi zmanjka časa. Dejstvo je, da so za debaterstvo ves čas priprave, vsak drugi konec tedna so v Ljubljani priprave za svetovno prvenstvo, tu so turnirji. Za šolo skušam čim več postoriti med tednom, ampak tudi takrat včasih na račun debate zmanjka časa. Osebno mi debata ogromno pomeni in nenazadnje je bila zavestno sprejeta odločitev, da je na prvem mestu.
Odločitev za študij?
Pravo v Ljubljani, mislim, da je to nekakšno logično nadaljevanje. Debata kot takšna zahteva kritično mišljenje, zagovarjanje stališča, izražanje mnenja v argumentativnem smislu. Mislim, da je pravo zelo blizu temu.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Žan izhaja iz družine, kjer se enakopravno kosata naravoslovje in tehnika z družboslovjem in umetnostjo. Oče je geodet, mama uči biologijo, kemijo in fiziko, brat Žiga se ukvarja z gledališčem in radijskim voditeljstvom, študira pa tržno komunikologijo. Gledališče je silno ljubo tudi Žanu, za predstavo radeških gledališčnikov Skrivni dnevnik Jadrana Krta je prejel nagrado JSKD za najboljšo moško vlogo. Žal mu je za oder zmanjkalo časa, zato upa, da bo zdaj bolje in se bo lahko bolj posvetil še drugim stvarem, ki ga zanimajo. Morda tudi pravemu malemu parku, ki je zrasel na travniku okoli domače hiše na obrobju Radeč in o katerem Žan pravi, da je posledica tega, ker sta oba starša res ljubitelja botanike. »Ker nisem imel časa, se z rastlinjem nikoli nisem ukvarjal, tudi kosil nisem, a zdaj me menda čaka košnja, sem slišal.«
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
»S tako igro ne moremo zmagati v Kopru!«
Trener Zvonimir Serdarušić ni skrival razočaranja po tekmi z Ljubljančani
V predzadnjem krogu rednega dela 1. slovenske lige so rokome-taši Celja Pivovarne Laško gostili moštvo ljubljanskega Slovana in ga premagali z 38:35.
Po 11:4 se je zdelo, da pravega derbija ne bo, toda Celjani so popustili in na odmor odšli s prednostjo le dveh golov. Tudi v nadaljevanju je bil obračun precej izenačen, da bi »pivovarji« v končnici le uveljavili večjo kvaliteto.
»Hvala tistim, ki navijajo ...«
Aleš Pajovič je dosegel 9 golov iz 11 poskusov: »Če bi le malce znižali število napak, bi tekmo precej lažje pripeljali do konca. Slovan je bil nepopustljiv in je izkoriščal naše spodrsljaje. Borili smo se in borili v trdem obračunu, vesel sem, da sta točki ostali doma.« Jutri si tolikšnega števila napak ne bodo smeli privoščiti v dvorani Bonifi-ka, seveda če ne želijo, da se njihova prednost pred zasledovalci zniža. »Zagotovo ne. Koper je še kvalitetnejša ekipa, res pa je, da ne igra tako hitrega rokometa kot Slovan. Upam, da ne bo tako veliko golov, protinapadov in polprotinapadov. Ponoviti moramo zbrano igro, kot nam je uspevala v večini prvega medsebojnega obračuna.« Kakšen pa je Pajovičev komentar žreba če-trtfinala pokala EHF? »Strinjam se z vodstvom kluba, da je tekmec
V izjemno zgoščenem ritmu zahtevnih preizkušenj bo uspeh Celja Pivovarne Laško zelo odvisen od stanja komolca Renata Vugrinca.
atraktiven in odličen, kar potrjuje njegovo tretje mesto v nemškem prvenstvu. Računam, da bo dvorana bolje obiskana kot proti Slova-
nu in da bo občinstvo bolj živo. Kaj takšnega se več ne sme pripetiti. Res je, da smo delali napake, toda naši pristaši nam morajo stati ob
strani. Tistim, ki so navijali, bi se zahvalil, tistim, ki pa ne, pa bi dejal, naj ne pridejo več na tekmo. Proti Flensburgu moramo prikazati kakovostno igro, ki smo je vsekakor sposobni. Z njim imam izkušnje iz lige prvakov v dresu Ciudad Reala. Z velikim številom Skandi-navcev so trd oreh za vsakogar.«
Povratnik v celjsko moštvo Dragan Gajič je proti Slovanu prikazal odlično igro in zadel osemkrat, po šestkrat Vugrinec, Toskić in Kok-šarov, Aljoša Rezar se je izkazal s 14 obrambami.
Kako odpraviti razvade?
Trener Zvonimir Serdarušić je
bil nejevoljen, ne zna si razložiti, zakaj njegovo moštvo po priigrani prednosti popolnoma popusti. Tako je bilo tudi na prvem derbiju proti Kopru, drugi bo v soboto v dvorani Bonifika (teden kasneje pa še v polfinalu pokala RZS v Mariboru). »Če sem opazil kaj novega? Pravzaprav nič. Kar sem tokrat videl, sem ugotovil že prej, toda mislil sem, da se ne bo ponavljalo. Deset minut smo igrali normalen rokomet, si priigrali lepo prednost in tekma je bila za nekatere končana. Na žalost se tekma ne zaključi po desetih, temveč po 60 minutah. To so navade, ki so stare in se jih na hitro ne da odpraviti. Če bomo igrali s toliko napakami, nimamo
Gorenje ima usodo v svojih rokah. Z zmago proti Chamberyju bi se uvrstilo v drugi del lige prvakov. Če zaradi poškodbe ne bo nastopil Jure Natek, bo naloga še toliko težje izvedljiva. Včeraj vstopnice še niso bile razprodane. Po koncu sezone bo Ivan Ču-pić prestopil k nemškemu Rhein Neckar Lowen, ki bo Gorenju plačal 140 tisoč evrov.
možnosti za zmago v Kopru.« No-ka je še dodal: »Zdi se mi, da je to ekipa, ki igra le toliko, da zmaga. Ko uvidi, da lahko izgubi, se malce potrudi v obrambi in tudi napadu. In ko spet povede za tri gole, je to zanjo spet dovolj. Igralci morajo korenito spremeniti svoj odnos do igre!«
Celjsko moštvo je okrepil krožni napadalec Luka Ščurek. Ko je razočaran zapuščal Zlatorog, je prestopil k Valladolidu, s katerim pa je pred kratkim prekinil pogodbo. 26-letni rokometaš, ki je kariero začel v Celju, bo do konca sezone vadil in igral na enak način kot Ga-jič, torej brez plačila. Zagotovo je želja celjskega vodstva tudi razbremenitev srbskega krožnega napadalca, »fizikalca na črti« Alema To-skića.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
ft
Aretuv zmagovalcev-
PORTRET TEDNA MILAN ĐURIČIČ
m
KARIERA
JAZ IN KLUB
n
DRUŽABNO
Začetki
Leta 1975 sem zaključil profesionalno kariero nogometaša in še istega leta pričel kot trener mlajše selekcije v NK Osijek. S to ekipo smo postali prvaki Hrvaške. Nato sem kot najmlajši trener v bivši Jugoslaviji postal trener prvega moštva. Nato sem kariero nadaljeval v kar nekaj klubih, vse do prihoda NK Celje.
Klubi do sedaj
Slovenija: NK Maribor, NK Drava Ptuj, NK Celje; bivša Jugoslavija: NK Osijek (5-krat), Dubrovnik, Proleter Zrenjanin, NK Metalac, Croatia Sesvete; Avstrija: DSV Alpine Donawitz, SK Sturm Graz, SK Vorwarts Steyr, DSV Leoben (3-krat), FC Superfund Pasching; Islandija: FC Tor; Malezija: FC Zelendan; Slovaška: Dunjska Streda
Naj veselje
Osvojitev naslova prvaka z mladinci NK Osijek, 5. mesto v bivši jugoslovanski ligi. Z FC Sturm Graz obstanek v ligi. Vesel pa sem tudi nekaterih manjših uspehov.
Naj žalost
Gotovo takrat, ko postaneš brezposeln.
\aJks
Uspehi
Prvak z mladinci NK Osijek, finalist pokala z NK Osijek leta 1999.
Nastopi
Zaenkrat brez nastopa v 1. SNL
Na prvem mestu je zdravje. Z NK Celje pa predvsem narediti selekcijo, ki bo nekaj pomenila v Sloveniji in tudi zunaj meja, čeprav je v teh kriznih časih to dosti težje.
Publika
Žalostno je igrati pred tako maloštevilčno publiko. Privabimo jih lahko predvsem z dobro igro in uspehi.
Stanovanje
Trenutno živim v zelo lepem stanovanju v Novi vasi. Če se malo pošalim: če bi bila tudi igra takšna, kot je stanovanje, bi bilo vse idealno.
Družina
Imam ženo Marino, hči Moniko ter vnuka Filipa. Prosti čas
V prostem času veliko berem, predvsem strokovno literaturo ter vse, kar se nanaša na nogomet, analiziram tekme ter izpopolnjujem samega sebe.
Glasba, film
Rad pogledam dober film, predvsem kakšno dramo, in rad poslušam predvsem domačo slavonsko glasbo (tamburice).
AruM/ZMtiigeiHUuv-
m

Adrinjek v Dobovcu!
Športna dvorana v Litiji bo jutri in v nedeljo gostila najboljša štiri moštva v pokalnem tekmovanju malega nogometa.
Na zaključni turnir so se uvrstile ekipe Gorice, Oplasta, Litije in Dobovca. Slednji se bo
jutri v prvem polfinalnem obračunu pomeril z Gorico, v drugem pa Litija in Oplast. Dobo-vec je v pokalnem tekmovanju najvišje posegel v sezoni 2007/08, ko ga je v polfinalu izločila Gorica.
Želja Dobovca na čelu s tre-
Mijo Adrinjek, še v dresu Pekarne Duh na tekmi proti Dobovcu, za katerega bo igral odslej.
nerjem Dragom Adamičem,
ki v 1. ligi malega nogometa zaseda peto mesto, je z dobro igro nastopiti v finalu, v morebitnem dvoboju z domačo Litijo pa se ji oddolžiti za neodločen rezultat v 15. krogu državnega prvenstva, ko so se tekmeci v Rogatcu rešili v zadnjih trenutkih srečanja. Dobovec je za uvrstitev med najboljša štiri moštva premagal ekipi Viktobirita in Webra. Pred odločilnimi boji v zaključku sezone se je okrepil še z drugim članom nekdanje ekipe Pekarne Duh. To je izkušeni Milan Adrinjek, ki bo velika pridobitev v prihodnjih tekmah, v pokalu pa tako kot Drago Ku-gler nima pravice nastopa, kajti oba sta v tem tekmovanju igrala že za celjsko ekipo.
V nedeljo bo pred finalno tekmo članskih ekip odigrana tudi tekma finalnega tekmovanja mladih U-18, pomerili se bosta ekipi Dobovca in Litije.
MITJA KNEZ
Foto: GrupA
V rednem delu še dva sosedska derbija
Do konca prvega dela DP za košarkarje nas ločijo le še trije krogi. Jutri se bosta v sosedskem obračunu pomerili ekipi Elektre in Hopsov, Zlatorog bo gostoval pri Slovanu, Šentjur pa pri Zasavju.
Polzelani trenutno zasedajo 6. mesto. Da bi si zagotovili mesto med najboljšo sedmerico, bodo morali v zadnjih krogih osvojiti še vsaj dve zmagi. Prvo priložnost bodo imeli že jutri. Elektra bo v to tekmo vstopila, kot pravi trener Borut Cerar, neobremenjeno: »Nimamo več česa izgubiti, vendar se ne bomo predali. Špekulacij se ne poslužujemo, zato mislim, da se bo v Šoštanju odigrala dobra tekma, ki za nas, žal, o ničemer ne odloča, Hopsom pa bi zmaga prišla še kako prav.« Že v torek bo ekipa Boštjana Kuharja v predzadnjem krogu gostovala pri domžalskem He-liosu, v zadnjem krogu pa se bo na Polzeli borila proti Zlatorogu, ki je peti z dvema zmagama več.
Šentjur, ki bo jutri gostoval pri Zasavju, je po številu točk izenačen s Hopsi in Parklji. Ekipa Damjana Novakoviča se bo v zadnjih tekmah srečala še s Slova-
nom, s katerim je v četrtfinalu pokala izgubila le za dve točki, in z zadnjeuvršče-nim Šenčurjem, kjer je zmaga že skorajda vknjižena.
V Laškem so se na začetku prvenstva spopadali z rezultatsko krizo, ki so jo kasneje odpravili, in pokazali, da so iz pravega testa ter da si zaslužijo mesto med najboljšimi slovenskimi ekipami. Šest zaporednih zmag je sicer v preteklem krogu prekinila zasavska ekipa. Zlatorog bo jutri gostoval pri neugodnem Slovanu, ki ima enako število točk. Lažje delo ga bo čakalo v predzadnjem krogu, ko bo gostil Šenčur, v zadnjem krogu rednega dela pa se bo v sosedskem derbiju pomeril s Hopsi.
Zgolj formalnost bodo zadnje tri tekme za Šoštanjčane, ki so že zapravili vse možnosti za uvrstitev med elitno druščino. Po jutrišnjem sosedskem obračunu se bodo pomerili še s Koprom, s katerim so letos že izgubili. V zadnjem krogu bo Elektra »prosta«, saj je že vnaprej odigrala tekmo z domžalskim Heliosom, ko je po podaljšku izgubila z 81:79.
MOJCA KNEZ
Zmagovalne stopničke le za Celjanke
Z leve stojijo Anja Kozmus, Nada Savič in Rada Savič.
V Cerknici in Kamniku so se kegljavke borile na mladinskem posamičnem državnem prvenstvu.
Na finalnem delu tekmovanja je nastopilo 40 tekmovalk, daleč največ uspeha pa so imele kegljavke celjskega Lanteksa, saj so zasedle zmagovalni oder in imele še štiri uvrstitve med najboljšo enaj-sterico. Zmagala je Nada Sa-vič pred Anjo Kozmus in Rado Savič. Peto mesto je osvojila Olja Damjenič, od 9. do 11. mesta pa so se razvrstile še preostale varovanke trenerja Lada Gobca, Patricija Bizjak in Maruša Brežnik, ki sta še pionirki, ter Polona Rogina.
DŠ
ZRK Celje Celjske mesnine:
Celje odvzelo točke Žalcu
V soboto, 27. februarja, se je v dvorani Golovec odvijala tekma zadnjega, 22. kroga 1. A državne rokometne lige za ženske med ŽRK Celje Celjske mesnine in RK Celeia Žalec. Po napetih polčasih so na koncu le slavile Celjanke z rezultatom 30:29. Najboljši strelki pri domačinkah sta bili Iva Jug s 6 in Laura Gerič s 7 zadetki. Po rednem delu so Celjanke na 8. mestu. V končnici se bodo potrudile po svojih najboljših močeh in poskusile doseči boljše rezultate. Tekme končnice se bodo začele v soboto, 6. marca, in Celjanke se bodo najprej pomerile z RK Piran Vrtovi Istre v Piranu. Prva domača tekma pa bo šele v soboto, 20. marca, ko se bodo Celjanke pomerile z ŽRK Izola.
PANORAMA
ROKOMET
1. SL, 22. krog, Velenje: Gorenje - Prevent 36:23 (16:13); Šimič, Golčar 6, Harmandi-ć, Žvižej 5, Rnić 4, Štefanič, Čupić 3, Nosan 2, Bezjak, Bajram 1; Vranješ 8, Muja-novič 7.
KOŠARKA
1. SL (ž), liga za prvaka, 1. krog: Merkur Celje - Triglav 67:52; Verbole 14, Tavić 13, Klavžar, Kerin 11, Ja-godič 9, Šarenac, Turčinovi-ć 4, Kopušar 1; Gortnar 15, Černivec 10. (KM)
Celjanke (v rdečih dresih) so v prestižnem, a precej neizprosnem dvoboju - o čemer priča fotografija - uspele ugnati Žalčanke.
Žalčanke k Olimpiji
Jutri se bo začela končnica državnega prvenstva za ro-kometašice.
Liga za prvaka bo potekala v desetih krogih, v prvem bo Celeia Žalec gostovala pri Olimpiji. V rednem delu 1. lige je Krim zbral vseh 44 točk, Olimpija 39, Zagorje 36, Celeia Žalec 31, Krka 24 in Ptuj 23.
Žalčanke imajo zdaj že velik zaostanek za Zagorjem, tudi zaradi poraza v zadnjem krogu v dvorani Golovec (Sutaj, druga strelka lige, 10 golov, Potočnjak 7, Čerenjak 6, Turnšek 3, Debelak 2, Tratnik 1). Celjanke so slavile s 30:29 (Gerič, tretja strelka lige, 7 golov, Jug 6, Ahlin 4, Hren 3, Z. Bojovič, N. Bojovič, Amon, Pelikan 2, Krebs, Nikšič 1). Zaradi izstopa Brežic in Kočevja iz lige ne bo izpadla nobena ekipa, dopolnila pa se bo z dvema najboljšima ekipama 1. B lige.
V ligi za razvrstitev od 7. do 10. mesta ima Burja 19 točk, Celje 16, Piran 15 in Izola 13. Celjanke bodo jutri gostovale v Piranu.
DEAN ŠUSTER, foto: GrupA
B 'dežele
celjske mesnine MMfwfMM
U)
u'
1-1
s-ď W.
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek. 5. 3.
KOŠARKA
1.	SL, 20. krog, Trbovlje: Zasavje - Šentjur (19).
2.	SL - vzhod, 20. krog, Celje: Pakman - Bistrica (19.15).
Sobota. 6. 3.
NOGOMET
1. SL, 24. krog, Velenje: Rudar - CM Celje (14.15).
MALI NOGOMET
Pokal Select, polfinale, Litija: Dobovec - Gorica (17.30).
ROKOMET
Liga prvakov, skupina B, 10. krog, Velenje: Gorenje -Chambery (20.15).
1. SL, 22. krog, Koper: Ci-mos - Celje Pivovarna Laško (17.30).
1. B SL, 16. krog: Železniki - Celje Pivovarna Laško B (19).
1. SL (ž), končnica, 1.-6. mesto, Ljubljana: Olimpija - Celeia Žalec (16).
1. SL (ž), končnica, 7.-10. mesto: Piran - Celje Celjske mesnine (18).
KOŠARKA
1. SL, 20. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan - Zlatorog (19), Šoštanj: Elektra - Hopsi (20).
1.	B SL, 20. krog: Grosuplje - Konjice (17.30).
2.	SL - vzhod, 20. krog, Vransko: Vrani - Union Olimpija B (19), Ljubljana: Ježica - Terme Olimia (20.15).
ODBOJKA
1. SL, 7. krog, zelena skupina: Maribor - SIP Šempeter (16).
1. SL, 7. krog, modra skupina, Šempeter: Aliansa - Cal-cit (19).
Nedelja, 7. 3. KOŠARKA
1. B SL, 20. krog: Medvode - Rogaška (19).
MnMWjio«ilednili.coiii
20
RONIKA
NOVI TEDNIK
Na terenu smo bili s pomočnikom komandirja Postaje prometne policije Celje Boštjanom Cugmasom.
Temu je težko uiti.
Skozi rdečo luč kot po tekočem traku
Bili smo med policisti, ki lovijo kršitelje cestnih predpisov - Med prekrškarji tudi pešci
Naša ekipa se je v sredo za nekaj ur »pomešala« med ekipo specializiranih šestih oziroma sedmih policistov, ki na Celjskem lovijo kršitelje v cestnem prometu. Teh policistov ne pošiljajo v nobena druga posredovanja niti na prometne nesreče. Lovijo izključno cestne kršitelje. Jasno je, da vsak v prometu stori kdaj kakšen prekršek. Toda od srede - ko smo videli policijsko delo od blizu - bomo dvakrat bolj previdni na cesti. Enako priporočamo tudi ostalim voznikom. V veliki zmoti ste, če menite, da vaših prekrškov ne zaznajo, sploh pa, če mislite, da vas pred policisti rešijo razna radijska obvestila o radarskih kontrolah ...
Z ekipo smo bili nekaj ur, pri čemer smo bili presenečeni nad početjem voznikov. Vožnje skozi rdečo luč so skoraj že stalnica, kot da se voznikom vedno nekam mudi. »Lovijo« oranžno luč, a zapeljejo
Policijskih civilnih vozil ni moč prepoznati takoj. In to je pri »lovu« kršiteljev zelo pomembno.
v rdečo. Telefonirajo med vožnjo, neprevidni so tudi pešci. Prvi voznik, ki so ga ustavili v naši skupni akciji, je zapeljal skozi rdečo luč - vinjen! Na-pihal je kar 0,62 miligrama al-
kohola na liter izdihanega zraka. To je seveda pomenilo takojšnje pridržanje. Zakaj je bil vinjen sredi dneva? Je pil v službi? Zakaj ni pomislil, da bi njegova napaka v prometu neko-
Ta voznik ni bil vinjen. Je pa zapeljal v križišče kljub rdeči luči. To ga je stalo 250 evrov.
mu lahko vzela življenje? »24 ur od prekrška takšen voznik ne sme sesti za volan,« nam je razložil pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Boštjan Cugmas in med vrsticami pripomnil, da zelo dobro preverijo, ali takšna oseba kljub izpustitvi iz pridržanja morda prehitro sede v vozilo ...
Najbolj nas je presenetila - kot smo jo novinarsko označili - vohunska plat nadzora. Priznamo, da takšne usklajene in premišljene akcije policistov nismo pričakovali. Vsega seveda ne moremo izdati, toda povejmo takole: radijska obvestila o morebitni radarski kontroli ne pomagajo vedno. Kršitev voznika je lahko z videokamero (a ne le s tisto v vozilu provida) posneta veliko prej in pritiskanje na zavoro tik preden zapeljete na območje, za katero ste »radijsko« opozorjeni, je že prepozno. Če ponazorimo: v nekem križišču zapeljete skozi rdečo luč na semaforju, a se tega niti ne zavedate, saj se vam mudi in »lovite« oranžno. Hopla! Lahko pre-
vozite več sto metrov v prepričanju, da vas nihče ni videl, toda ustavili vas bodo vseeno. Patrulje so med seboj usklajene. Policisti so v civilnih vozilih, zato odpade tudi obveščanje o znamkah avtomobilov, saj ni nujno, da so vedno enake .
Kršitelji niso le vozniki avtomobilov. Cestnih predpisov ne upoštevajo niti motoristi niti pešci. Ravno na motoriste bodo v prihajajočih tednih še kako pozorni, medtem ko pešce že kaznujejo. Zanimive so tudi reakcije voznikov. Če se je policist postavil v viden položaj z radarjem, so vsi zavirali zadnji trenutek. No, tudi to jim prav nič ne koristi. Mimogrede, radar vas lahko izmeri tudi v »rit«, torej iz zadnje smeri vaše vožnje.
Vinjeni že zjutraj
V času naše akcije je kar nekaj voznikov plačalo kazen. Štirje so v naselju, kjer je omejitev 50 km/h, vozili od 70 do kar 90 km/h. Našli so se tudi takšni, ki so plačali kazen zaradi telefoniranja med vožnjo, eden je celo nepravilno vlekel pokvarjeno vozilo. Čeprav v sredo ni bilo veliko pridržanih vinjenih voznikov, je alkohol največji problem naših cest, še posebej izstopata zadnja dva meseca. Lani so pridržali okoli tisoč pijanih voznikov, v ja-
nuarju in februarju letos pa že skoraj 300. Lahko ob koncu leta pričakujemo šok?
Še to: veliko ljudi pravi, da so vsega krivi mladi vozniki. A ni tako. »Težko je reči, kdo so cestni kršitelji, vsekakor pa ne moremo vse krivde zvaliti na mlajše voznike. Med kršitelji jih je veliko izkušenih. Ko govorimo o alkoholu, so pereč problem tisti gostinci, ki vseeno točijo alkohol, čeprav je oseba že vinjena. Pogosto se zgodi, da vinjene voznike ustavimo že v zgodnjih jutranjih urah in dopoldne,« razlaga Cugmas. Vsak dan pa se pokaže, da je skupina specializiranih policistov v prometu prava odločitev. Medtem ko ostale inštitucije in ministrstva ostajajo zgolj pri besedah, ti policisti s prometniki resnično preprečujejo tragedije na celjskih cestah. »Sem optimističen in menim, da se ljudje že zavedajo pomena varnosti v prometu. Pravi rezultati pa se bodo pokazali na dolgi rok. Takšen pristop in način dela, da smo tam, kjer se dogajajo najhujše kršitve, je prava pot,« še dodaja Cugmas. Zatem ko smo bili v sredo del policijske ekipe, smo lahko opazili, da že majhna napaka lahko stane veliko. Kršitelj bo morda plačal kazen z denarjem, nekdo drug zaradi njegove napake celo z življenjem .
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Vse pod nadzorom
Truplo v šolskem ribniku
Grozljiv prizor ženskega trupla v Medlogu razkril, da gre za 79-letno pogrešano Hedviko Lešnik iz Lisc - Je za tragedijo krivo zdravje?
Dijaki tretjega letnika Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so v torek dopoldne naleteli na grozljiv prizor. Pri čiščenju šolskega parka sta dva dijaka v ribniku zagledala žensko truplo. Ribnik je bil do nedavne odjuge zamrznjen. Obdukcija dan po dogodku je potrdila, da gre za truplo 79-letne Hedvike Lešnik iz Lisc, pogrešane od lanskega decembra. Znakov nasilja ni bilo, zato je mogoče sklepati, da je za tragedijo krivo zdravje. Obdukcija je pokazala, da je umrla zaradi utopitve.
Dijaki programa vrtnar so v torek med opravljanjem
redne prakse čistili in urejali šolski park, sredi katerega je manjši ribnik. Dva sta med delom zagledala grozljivo podobo. Iz ribnika je molelo žensko truplo. Zaprepadena in šokirana sta se fanta po pomoč obrnila na učitelja, ki je o grozljivem in za učence izjemno neprijetnem dogodku obvestil policijo. Kmalu zatem so nam na celjski policijski upravi potrdili, da najdeno truplo ustreza opisu decembra lani pogrešane Hed-vike Lešnik iz Lisc. 79-let-nica je bila visoka okoli 160 cm, srednje postave, sivih ravnih las in sivih oči. Oblečena je bila v svetlo modro bundo, siv pulover, pleten
Šolski ribnik, v katerem so dijaki vrtnarske šole naleteli na grozljiv prizor.
Antonija Lešnik vse do krutega in žalostnega spoznanja o tragediji svoje mame ni izgubila upanja. (Foto: GrupA)
brezrokavnik sivo-rjave barve ter olivno zelene hlače. Obuta je bila v črne čevlje in je nosila črno torbico. S pomočjo tega opisa so jo ne le policisti, temveč tudi vodniki službenih psov, gasilci in njeni domači v prvih tednih izginotja iskali skoraj sleherni dan. Snegu in izjemnemu mrazu navkljub, ki sta vladala od sredine decembra. Vselej zaman. Območje, kjer naj bi se nahajala, to je med Celjem, Levcem in Liscami, so prečesali tudi s helikopterjem. Prvo in žal edino upanje so tri dni potem, ko je odšla od doma, nakazale besede ene od občank. V bliži-
ni vrtnarske šole v Medlogu naj bi videla hoditi starejšo gospo in informacija je njeno hči Antonijo navdala s prepričanjem, da bodo pogrešano mamo zdaj zdaj našli.
Njena usoda
Znano je, da se je Lešni-kova 15. decembra lani v dopoldanskih urah na oddelek za nuklearno medicino v celjski bolnišnici odpravila na pregled srca. Pregled naj bi ji vzel dve uri. Potem ko je v bolnici pomalicala rogljiček in čaj, naj bi se s postaje na Glaziji z avtobusom odpravila do Levca in peš domov. »Kadar je nisem na pregled
peljala jaz, je vselej domov prišla z avtobusom do Lev-ca, od koder je prečkala po poljski poti do visečega mostu čez Savinjo, kjer jo je do doma ločilo le še nekaj korakov. Ob lepem vremenu in dobrem počutju se je iz bolnice vračala tudi peš po cesti za Lisce,« nam je pred meseci pripovedovala Antonija. 79-letnica je pred leti doživela zastoj srca in lani se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Ne le težave s srcem, pestila jo je tudi sladkorna bolezen, medtem ko težav z demenco naj ne bi imela. Zdravljenje je jemala resno in je vselej pravi čas opozo-
Policisti še vedno pogrešajo 29-letno Mojco Fišer iz Zreč. Za njo se je izgubila vsaka sled aprila 2007. Z osebnim opisom pogrešane in ostalimi podatki so celjski kriminalisti seznanili tudi Interpol. Na podlagi podatkov so bili policisti avgusta lani od hrvaških varnostnih organov obveščeni o najdenem truplu. Po preverjanju podatkov najdeno truplo ni ustrezalo podatkom o pogrešani Fi-šerjevi, ki tako še naprej ostaja med pogrešanimi.
rila, da bo treba priskrbeti nove zaloge zdravil za srce in sladkorno. Malokdaj se je sama odpravila po druge vrste opravkih. Je pa vedno imela voljo oditi na zdravniški pregled, takrat ko je bil dan za to. Bila je vedra in odprta, vselej je znala postati in izmenjati nekaj besed z ljudmi, ki jih je običajno srečevala na poti domov iz bolnišnice ali na sprehodih s kuž-kom.
Kakšna usoda jo je tistega zimskega dne vodila, ostaja nikoli povsem odgovorjeno vprašanje. Antonija pretreseno in žalostno ugiba, kako in zakaj se je mama znašla v Med-logu, ko pa to ni bila njena običajna vmesna postaja na poti domov. Sum o tem, da bi ji kdo storil kaj hudega, so policisti izključili. Ali ji je voljo do življenja vzelo spoznanje, da je njeno zdravje hudo načeto, ali jo je to sredi idiličnega šolskega parka s klopco ob zamrznjenem ribniku žalostno izdalo ali pa se za tragedijo skriva splet okoliščin, ostaja skrivnost. Njena.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Odškodnine
vendarle
bodo?
Pretekli teden smo pisali o policistih, ki se poškodujejo med delom, a ko želijo priti do odškodnine, ostanejo praznih rok. Zatem ko je slovenska policija lani oktobra sklenila pogodbo z Zavarovalnico Allianz, sta do danes od okoli 50 primerov bili izplačani le dve odškodnini! Policisti so opozorili, da so razlage, zakaj zavarovalnica ne izplača odškodnin, največkrat, da policijsko delo ni nevarno.
Takšni odškodninski odkloni pa so na noge postavili ne le oba sindikata policistov, ampak tudi vodstvi slovenske policije in ministrstva za notranje zadeve. Ti so včeraj sklicali izredni sestanek s predstav-
niki zavarovalnice in z njihovimi pravniki. »Sprejeli smo sklep, da naj policisti ponovno vložijo odškodninski zahtevek in zavarovalnice bodo ponovno odločale. Upajmo, da v prid policistov. Vendar to še vedno ni tista rešitev, ki bi jo želeli mi, kajti menimo, da bi bil ustreznejši nov koncept zavarovanj, ki bi bil v večji meri od zavarovalnic neodvisen,« pravi predsednik sindikata policistov Zoran Petrovič. Je pa zanimivo naslednje: medtem ko je zavarovalnica v primeru celjskega policista na odškodninski zahtevek odgovorila negativno in zapisala, »da preskakovanje ne zahteva nekih posebnih spretnosti ...«, se na spletu jasno najde dokument, kjer je sodišče odločilo v popolnoma enakem primeru, da gre za delo, kjer je izpostavljen nevarnosti in da odškodnina policistu pripada .
SŠol
Na nesrečni Šalečani
križarki tudi
Kar nekaj Slovencev, točneje 53, med njimi tudi iz Šaleške doline, se je odločilo za 12-dnevno križarjenje po Kanarskih otokih z malteško križarko Louis Majesty, v katero pa so v sredo trčili nenavadni, skoraj 10 metrov visoki valovi. Dva potnika, Nemec in Italijan, sta umrla, med poškodovanimi pa naj bi bili tudi Šoštanjčani oziroma Velenjčani.
Do nesreče je prišlo pred obalo Katalonije, ladja pa je bila na poti iz Cartagene na
jugu Španije v italijansko Genovo. Po nesreči se je kapitan ladje odločil vpluti v Barcelono, da bi evakuirali žrtve in ranjene, večina Slovencev pa naj bi že sinoči prišla domov. Sicer so podatki tako o številu ranjenih kot tudi o tem, kako močno so potniki poškodovani, zelo različni. Nekateri govorijo o lažjih poškodbah slovenskih potnikov, neuradno pa naj bi na tedenskem zdravljenju v Barceloni ostal vsaj eden izmed Šoštanjčanov. V redak-
ciji NT smo sicer poskušali doklicati nekaj udeležencev, ki pa imajo nedosegljive številke, saj naj bi spet po drugih informacijah mobilne telefone odnesli visoki valovi.
Slovenski potniki naj bi bili v času nesreče v salonu v petem nadstropju, torej ravno tam, kamor je udaril uničujoči val. Salon je bil zastekljen, zaradi pritiska vode pa so popokala stekla, ki so poškodovala potnike. Te naj bi voda odnesla po prostoru, pri čemer pa so mnogi utrpeli odrgnine, udarce, ureznine in tudi odprte zlome.
Križarka Louis Majesty je pravo mesto v malem, kjer lahko gostje posedajo v različnih barih, si privoščijo kosilo v restavracijah, na ladji sta fitnes in salon lepote, igralnica, disko, gledališče in knjižnica, ne manjkajo pa niti bazeni. Kot so povedali v podjetju Mediteran International, je križarjenje med zimskimi počitnicami izjemno priljubljeno, v zadnjih letih pa vse pogostejše in tudi dostopnejše. Cena, vsaj na inter-netnih straneh, znaša 720 evrov. Na ladji je bilo sicer 1.350 potnikov in 580 članov posadke.
US
Poškodovan kolesar
Na lokalni cesti Kristan Vrh-Podplat se je v torek zgodila hujša nesreča. 25-letni kolesar je v križišču z regionalno cesto, kjer je nameraval zaviti desno proti Podplatu, zapeljal preblizu pločnika in z desnim pedalom trčil v robnik. Pri tem je izgubil ravnotežje, padel in se huje poškodoval.
SŠol
E o
u O
"3
U
O
"C
®
C
o
Obala je neprijazna za kopalce - Marsalforn.
Gozo -
mirnejši del Malte
Malto sestavljata naseljena otoka Malta in manjši Gozo, ter še nekaj otočkov in čeri, s skupno površino le 316 km2. Večina turistov se zadržuje na Malti in zato se mi je zdel Gozo toliko bolj privlačen. Zanimiv je za vse, ki se radi izognejo gneči in spoznajo tradicionalen način življenja. Obisk je enostaven, saj otoka povezuje kratka redna trajektna povezava.
Ramla Bay je edina peščena plaža na Gozu, a tudi na njej ni pretirane gneče. Na drugih koncih otoka je zaradi strme obale udoben dostop do morja večinoma mogoč le preko lestev. Lahko pa se odločite tudi za namaka-
nje v nekakšnih bazenih, ki so izklesani v dokaj mehko kamnino. Ponekod so na enak način dolbli bazenčke za pridobivanje soli. Med seboj so jih povezali s plitvimi kanali, po katerih se je pretakala morska voda, ob izparevanju pa je na dnu bazenčkov ostajala sol. Na otoku na tak način še vedno pridobivajo sol v bližini največjega turističnega kraja Marsalforn. Na nekdanjo ribiško vas pravzaprav spominja le še nekaj tradicionalnih malteških čolnov v pristanišču. Obalo so zavzeli hoteli, apartmajski bloki in restavracije za vsak okus. Drugo pomembnejše turistično središče na Gozu pa je Xlendi.
Prestolnica z razgledom
Gozo je tako kot Malta poln občudovanja vrednih zgradb, grajenih iz belega apnenca. Skoraj vsak kraj se ponaša s cerkvijo, ki je že na prvi pogled videti prevelika za okoliško naselje. To še posebno velja za cerkev Xewkija, ki je vidna z vseh koncev vzhodnega dela otoka. Tudi otoška prestolnica Rabat, znana tudi pod imenom Victoria, premore kar nekaj cerkva. Še bolj pa jo zaznamuje mogočen utrjeni stari del mesta. To je bilo prvo naselje na otoku, današnjo podobo z debelimi zidovi pa so mu konec 17. stoletja nadeli malteški vitezi. Na utrdbo se je vredno povz-peti že zaradi razgleda, ki sega na celotno spodaj ležeče mesto in večji del otoka. Za
kamniti zidovi pa se lahko obiskovalci posvetijo še Marijini cerkvi, arheološkemu muzeju in si ogledajo nekdanje zapore. V starem delu mesta vabi tudi nekaj restavracij in trgovin s spominki ter značilnimi otoškimi pridelki. Med njimi prevladujejo v kroglice oblikovani siri z začimbami, sadni in zeliščni likerji ter vina. S spominki so precej bolje založeni na mestni tržnici in v okoliških trgovinah. Za pristen stik z veščimi izdelovalci pa se je potrebno podati do majhnega rokodelskega središča Ta' Dbiegi, na robu mesteca San Lawrenz. Tu domačini v ličnih novih zgradbah ustvarjajo in prodajajo unikatne izdelke.
Številne posebnosti
Največja privlačnost za obiskovalce Goza je košček razgibane obale imenovan Dwejra. Tu je najbolj privlačen naravni most nad morjem. V bližini se nahaja otoček Gobja skala. Ime je dobil po rastlini Cynomorium coccineum, ki sicer uspeva v severni Afriki. Podobna je nekakšni gobi, saj nima zelenih listov. Že od nekdaj je veljala za cenjeno zdravilno rastlino in njene učinkovine so s pridom uporabljali tudi malteški vitezi. V njihovih časih je bila rastlina tako dragocena, da so skrbno varo-
vali edino rastišče v Evropi. S tem namenom so nad zalivom postavili celo obrambni stolp. Otok je zaradi prepad-nih sten težko dostopen s čolnom, zato so nanj napeljali vrv in po njej spuščali nabiralce.
Marsikaj zanimivega pa se nahaja tudi na kopnem. Na apnenčasti planoti je mogoče videti nenavadne sledi -v kamen je vrezan nekakšen kolovoz, kot da bi tod na neznanih vozilih, verjetno ne-
kakšnih saneh, tovorili zelo težke predmete. Podobne sledi so našli tudi drugod na Gozu in sosednji Malti. Predvidevajo, da sega njihov nastanek več kot pet tisoč let nazaj, ko so na otoku postavljali skrivnostne kamnite templje, o katerih še danes ne vedo prav veliko. Enega izmed najbolje ohranjenih (Ggantija) si je mogoče ogledati v bližini mesta Xag-hra.
IGOR FABJAN
TENERIFE, HOTEL IBEROSTAR LAS DALIAS 4*
direkten let iz Ljubljane
05., 12., 19.03., POLPENZION_Od 549€
SHARM EL SHEIKH , HOTEL SHARM HOLIDAY 4*
06., 13., 20., 27.03. , VSE VKLJUČENO_479€
OTOK RAB, VILA ŠTEDUL ****
15.05. - 01.10., STUDIO 1/2+1
najem od 90 € na dan
Podrobnosti na spletni strani www.palma.si
CELJE: 03 42 84304
8. MAREC 2010 - DAN ZENA
Dan zabave, nasmeha in topline
-	ZABAVA: SANGRIA PARTY Z Dj ONIX-om IN NASTOP ATRAKTIVNE STRIPTIZ SKUPINE "NAKED ACES" (Goli asi). VSTOP PROST!
-	PRESENEČENJA V HIŠI NA TRAVNIKU
-	BREZPLAČNO PREDAVANJE "ŽENSKA ZNA PRISLUHNITI SEBI"
-	ŽENSKI DAN V SAVNAH o Še več nœ www.terme-dobrnaji
^ Si Terme Dobrna
Navdihujemo življenje
Gobja skala je eden zanimivejših delov strme obale.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
P
REJELI SMO
Nevestno delo v službi NLB d.d.
V maju 2009 je dal skrbnik od upnice izračunati zakonite zamudne obresti pri NLB d.d., v izvršilni zadevi opr.št.: 0052 in 86/2005. Iz izračuna prej navedene banke z dne 29. 5. 2009 je izhajalo, da znaša skupna terjatev upnice na račun glavnice in obresti 24.451,32 EUR. Takšen znesek bi jaz kot dolžnik v tej izvršilni zadevi zagotovo moral plačati, če ne bi podal izjavo zoper vlogo upnika. Pravočasno je moj pooblaščenec Jurij Cvikl z interneta pridobil odločbo ustavnega sodišča z dne 2. 3. 2006, št.: U-I-300/04-25, ter laično posumil v previsok znesek skupne terjatve upnika. Zato je bila vloga upnika takoj predana priznani odvetniški družbi, da je v zakonitem roku spisala vlogo dolžnika. Kasneje se je ugotovilo, da je bil uradni izračun v prej omenjeni banki, nepravilen. Znesek skupne terjatve (glavnica in obresti) je bil previsok kar za 15.625,50 EUR! To je znesek, ki predstavlja mojih 43 pokojnin z varstvenim dodatkom skupaj. Drugače povedano, to je časovno obdobje, več kot tri leta in pol, neupravičeno ob celotno pokojnino. Ker se mi po zakonskih predpisih skromna pokojnina ni smela vzeti, je upnica rubila moje nepremičnine v k. o. Klanc (Guteneg). Zadeva je sedaj pravnomočno končana, ker si je moj pooblaščenec najel kredit in poplačal vso terjatev in stroške, kot je odločilo Okrajno sodišče v Celju. V vednost omenim, da je bila narejena pisna prijava zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 257. in 258. členu KZ-1 in še po nekaterih členih kazenskega zakonika. Podredno pa želim javno poudariti, da je v preteklosti gospa, pri kateri sem živel nekaj let, zagotovo imela več »koristi« na moj račun kot pa »stroškov« in me je vseeno tožila. Javno se zahvaljujem svojemu pooblaščencu, ki mi je v vseh teh letih pomagal, da je kmetijsko zemljišče oz. sedaj območje gradnje eno-in dvostanovanjskih stavb ostalo v moji lasti oz. tako kot je navedeno v uradnih listinah.
Spoštovanim morebitnim dolžnikom vljudno predlagam, bodite previdni pri izračunanih zakonskih zamudnih obresti in se mogoče seznanite s prej omenjeno ustavno odločbo, preden boste morali poplačati upnikove terjatve na osnovi uradno izračunanih zakonskih za-
mudnih obresti, čeprav boste na upnikovih vlogah - izračunih zasledili uradni podpis ter uradno odtisnjeno štampiljko. Verjetno moj primer ni edini! Tudi pri Banki Celje d.d. so v mojem primeru »spregledali« prej navedeno ustavno odločbo. Čeprav sem gluhonem, sem s pomočjo Jurija Cvikla z Dobrne ugotovil, da je treba biti »previden« tudi pri uradnih listinah, ki so podpisane z lastnoročnim podpisom in opremljene z uradno štam-piljko. Jurij Cvikl je kot laik s svojo pobudo na ustavnem sodišču v preteklosti dosegel toliko, da so bile kasneje sklicane celo tri izredne seje državnega zbora. Odločba ustavnega sodišča je objavljena v uradnem listu št. 733634/98, dne 30. 10. 1998.
IVAN KRAMAR, Dobrna
Uporaba
županske
ovratnice
Vstopili smo v volilno leto 2010, ko se z razlogom in veseljem spominjamo 20-let-nice prvih svobodnih in strankarskih volitev po koncu 2. svetovne vojne in 20-letnice razglasitve Šentjurja za mesto. To sta dve pomembni dejstvi, ki se ju velja spomniti in ozavestiti kot nove priložnosti za nadaljnji razvoj občine in mesta Šentjur. Poleg tega je dejstvo, da je takratna strankarska skupščina, zlasti pomladniki, pripomogla, da je bilo mesto razglašeno dostojanstveno z botrom Mestno občino Celje in darilom župana MOC, župansko ovratnico. V tem je simbolika vrednot spoštljivosti in povezanosti obeh občin in občanov, ki ju povezuje kul-turno-glasbena dediščina iz časa Ipavcev in dr. A. Švaba.
Vse to se je do sedaj zapostavljalo, županska ovratnica pa zanemarjala. Kultura je predvsem stvar odnosov med ljudmi in do stvari, zato je vsak praznik družbene skupnosti priložnost, da odnose poglabljamo in zbolj-šujemo, odpravljamo pa slabosti in nepozornosti. Tudi strankarske volitve sodijo na področje kulture, saj gre za spoštovanje različnosti in podeljevanje mandatov za vodenje družbene skupnosti. Na podlagi teh dejstev pobudniki iz Civilne družbe aktivistov pomladi 1990 dajemo državljansko pobudo, da se za pomembne praznike in dogodke za občino in mesto Šentjur začne regularno uporabljati županska ovratnica. Šentjur kot največji kraj v občini je sedež občine in kot tak promoviran za mesto, saj je tu tudi središče gospodarskega in kulturnega življenja. Občina je upravni organ šentjurskega območja in tudi mesta Šentjur, ki ju predstavlja
S1.4.2010 oddamo v najem ali prodamo Motel Ribnik Kozje
restavracija 100 sedežev,
picerija-pivnica 60 sedežev,
letna terasa 50 sedežev (za letne prireditve se lahko poveča do 200 sedežev).
Motel ima 10 sob, skupaj 24 ležišč. Vse sobe imajo tuš, WC, telefon, televizor. Motel stoji na zemljišču velikosti cca. 6.500 m2. Ob motelu je ribnik. Motel ima lastna parkirišča.
Več informacij na GSM: 041 679-001.
KEMO 2PIAST
župan in kot tak je upravičen, da se v znak pozornosti in spoštljivosti do meščanov in občanov občasno pokaže z župansko ovratnico.
Pred nami je mestni praznik sv. Jurija, ko je lepa priložnost, da se županska ovratnica uporabi. Ne vidimo razloga, da se demokratično in dobronamerno zadeva dogovori in uredi tako, da se izpolni rek Acija Svetine iz leta 1972 ob odkritju Ipavčevih spomenikov: »Predvsem je potrebna vzgoja tistih navad in odnosov, ki budijo željo po lepoti, po njenem odkrivanju in spoznavanju, zakaj v njej je skrito del tega, kar dela človeka velikega.«
V upanju na razumevanje pobude, želim v imenu Civilne pobude aktivistov pomladi 1990 uspešno delo za blagor občanov in meščanov.
FRANC ZABUKOŠEK, dr. dent. med.
Šentjur
PRITOZNA KNJIGA
Trgovsko podjetje Tuš in njegovo poslovanje
V Laškem in njegovi okolici se že nekaj časa govori, da namerava Tuš zapreti prodajalno Market Tuš Debro na Cesti v Rečico 1. Da bi se to znalo zgoditi, v zadnjem času pričajo nekateri Tuševi ukrepi, kot sta premeščanje delavk iz tega marketa v prodajalno na Celjski cesti in umetno ustvarjanje pomanjkanja robe, za katero vemo, da obstaja, a je dobavitelji ne dajo. Izgleda, da je nekomu v Tušu ali občini Market Tuš Debro postal trn v peti in ga hoče na vsak način likvidirati, nas občane in potrošnike pa spraviti ob zelo dobro
trgovino. Trgovino, v katero hodimo desetletja nakupovat. Trgovino, kjer prodajalke znajo prisluhniti našim željam in potrebam. Vanjo hodijo nakupovat občani iz cele občine, iz Rimskih Toplic, Zidanega Mosta in ne le iz Debra in rečiške doline. Med prodajalkami vladata nemir in negotovost. A nihče si ne upa nič reči, ker se bojijo za svojo usodo. Kajti kar kmalu bi se lahko katera znašla med tistimi 99.591 brezposelnimi.
Pred nekaj leti je bil na Celjski cesti zgrajen nov objekt, ki se imenuje Super market Tuš. Ne vemo, zakaj, komu na čast in v hvalo. Tisti, ki smo enkrat ali dvakrat prišli nakupovat v ta market in doživeli sledeče, se tja ne vračamo več. Ko prideš v trgovino in iščeš karton šestih steklenic vina Janževec, ga pri polici, na kateri so vina, ni. Pride mimo prodajalka, mlajša oseba, jo vprašaš po vinu, malo pogleda okoli in reče, da ga že ni, in odide po svoji poti naprej. Greš po trgovini nabirat druge artikle, srečaš mladeniča v zeleni Tuš jakni in ga vprašaš po vinu. Gre, pogleda in reče: _bbJa, pa ga res ni. Malo počakajte.« Nato odide v skladišče in prinese karton želenega vina. Sprašujem, zakaj le-to ni bilo v trgovini. Nato iščeš pomaranče, a jih ni. Zahtevaš šefa. Pojavi se ženska v svojstvu šefinje in spremstvu mlade razmršene prodajalke. Pomaranč ni, ker so bile v akciji in jih je zmanjkalo. Ob 10. uri dopoldne. Na pustni torek sredi dneva zmanjka krofov.
Kaj nam pomagajo razne zvezdice, ki jih delite, če nam na drugi strani zapirate najboljše trgovine? Govorite o neki demokraciji, greste se pa absolutizem. Upoštevate le interese posameznika ali ožje skupine ljudi, nas potrošnike pa obravnavate kot trinajsto prase. Saj nam do-
bre trgovine izginjajo kar čez noč, kot pred nekaj leti Diskont Pivovarne Laško v De-bru na Celjski cesti 52. Danes smo občani priča najrazličnejšim anketam. Ustanavljajo se razne civilne iniciative za preprečevanje gradnje vetrnih elektrarn, gradnje cest, termoelektrarn, daljnovodov in podobnega. Tuš nas večkrat obdari s kakšnimi reklamami. Zakaj nam ne bi enkrat poslal še kakšne ankete o založenosti in priljubljenosti posameznih trgovin ali marketa? Zakaj se še za preprečitev zaprtja Tuševe trgovine ne bi pojavila kakšna civilna iniciativa? Pa bi videli, vedeli in znali, kaj vse mislijo vaši potrošniki o vas.
Gospe in gospodje, dragi tuševci, zavedajte se, da ste vi zaradi nas in ne mi zaradi vas. Če boste zaprli trgovino v Debru, se bo večina njenih potrošnikov preselila k Mer-catorju ali Šparu, saj v Laškem že nekaj let prevladuje želja po odprtju Mercatorje-ve trgovine.
RUDI VREČAR, Laško
ZAHVALA
Prijazna skrb za Marcela
»Vsak človek se kdaj v življenju sreča s tem, da mora za nekaj dni oditi na zdravljenje v bolnišnico. Če je težko bolan, je to še toliko huje. A če zboli otrok, je to še toliko težje, saj smo starši zelo zaskrbljeni za potek bolezni in predvsem za izid zdravljenja. Sem mamica dve leti in tri mesece starega Marcela, ki je v nedeljo zjutraj, 7. 2. 2010, začel bruhati, in ker se je to nadaljevalo nekje dve uri, smo ga odpeljali v dežurno ambulanto v ZD Šentjur, od koder smo bili takoj napoteni na oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja v SB Celje.
Že ob samem prihodu v sprejemno ambulanto smo bili zelo prijetno presenečeni, saj sta nas prijazno sprejeli medicinska sestra in zdravnica. Bili sta zelo topli in prijazni. Zdravnica je kar z največjo skrbnostjo pregledala otroka na njemu prijazen način. Vzela si je čas za to in otroka vključila v pregled, da je lahko, kolikor je seveda zmogel, sodeloval pri tem. Skoraj nismo mogli verjeti, da je v današnjem »hitrem« času kaj takšnega sploh mogoče. Poudariti pa moram še, da me je ves čas pregleda zelo natančno spraševala o okoliščinah, kdaj in kako se je pri otroku začela bolezen. Zdravnica je zaključila pregled in mi povedala, da bo moral otrok ostati v bolnišnici na zdravljenju, na kar sem prosila, če bi bila lahko ob njem. Pri tem ni bilo nobenih težav, saj sem dobila posteljo ob otrokovi posteljici, tako da sem bila ves čas ob njem, za kar sem zelo hvaležna, saj se zavedam, da so pri nas v Sloveniji po bolnišnicah zelo velike prostorske stiske, nimajo postelj, tako da mamice preživljajo čas ob svojih bolnih otrocih na stolih in ležalnikih. Pomembno je vedeti, da je okrevanje otroka hitrejše, če je ob njem eden od staršev. Ker je otrok pre-boleval pljučnico, je imel tudi zelo visoko vročino, jaz pa sem bila zelo zaskrbljena. Ob tem moram zelo pohvaliti vse medicinske sestre, ki so s svojo požrtvovalnostjo in predanostjo svojemu poklicu zelo skrbele za otroka, pa tudi tolažile so me. Saj človeku včasih več kot zdravilo pomagajo prijazna tolažilna beseda, nasmeh in občutek, da te v stiski nekdo razume in da nisi sam.
Skratka, še enkrat velja vsa pohvala osebju infekcijskega oddelka v Celju.
ROMANA PLANKO, Gorica pri Slivnici
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 6. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio)
NEDELJA, 7. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Amalija Arbeiter, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padež-nik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Koroški radio)
PONEDELJEK, 8. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Amalija Arbeiter, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
TOREK, 9. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
SREDA, 10. marec
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narod-nozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
ČETRTEK, 11. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gor-jup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
PETEK, 12. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
Radio Celje vabi k sodelovanju
Iščemo napovedovalke in napovedovalce ter voditeljice in voditelje za soustvarjanje in vodenje radijskega programa. Pogoj: najmanj srednješolska izobrazba.
Prijave s svojim življenjepisom ter podatki o dosedanjih izkušnjah pošljite na elektronski naslov radio@nt-rc.si ali po pošti na naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
Z nalomljeno smučko do cilja
V	nedeljo se bomo v oddaji Znanci pred mikrofonom pogovarjali z Amalijo Belaj, poročeno Arbeiter, ki po dobrih petih desetletjih ostaja edina Celjanka, udeleženka olimpijskih iger.
V	italijanski Cortini d'Ampezzo je v teku na smučeh leta 1956 čutila veliko zadovoljstvo in obenem spoštovanje do proge, na kateri si je samo po tretjem kilometru teka uničila smuči. Nalomljena smučka ni bila ovira, da ne bi vztrajala do konca in prišla do cilja. O borbenem teku Petre Majdič, Amalijinih začetkih z doma narejenimi »dogami«, olimpijskem teku štafete, katerega je nehote zmotilo »ropotanje« helikopterja, velikih dosežkih in majhnih smolah s smučmi se bo s 75-letno olimpijko pogovarjala Mateja Jazbec.
Foto: GrupA
Amalija Arbeiter
Z leve: Simona Brglez, Tanja Seme, Branko Ogrizek in Nena Lužar
90.6 - 95.1 - 95.9 - 100.3
(2)
(1)
(4) (6) (3)
To noč bo z vami bedela Sandra Čater
Sandra Čater, ki je Radiu Celje ena najbolj zvestih voditeljic, saj je njen staž pri nas že presegel dve desetletji, se je odločila, da bo v tem tednu s svojimi poslušalci preživela tudi noč s petka na soboto.
V skupnem nočnem programu nekomercialnih radijskih postaj bo gostila Cvetko Jovan Jekl, ki je srce in duša trnoveljske Zarje. S Cvetko, ki so jo odrske deske popolnoma zasvojile, bo klepetala o njenih vlogah, odrskem zakulisju in tudi o tem, kako ji ob službi, družini in ostalih obveznostih uspeva tudi v njenem prostočasnem »poklicu«.
Na svidenje do naslednje zime
Animacijska ekipa Radia Celje se je zadnji dan februarja zadnjič v zimski sezoni odpravila na sneg. Kot pravijo, je bilo na Mašin žagi na Rogli kljub močnemu vetru zelo zabavno.
Foto: GrupA
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	I WILL LOVE YOU MONDAY (365) -□IONE AURA	(4)
2.	SOMEDAY- ROB THOMAS (5)
3.	IMPOSSIBLE - SHONTELLE (3)
4.	I LIKE - KERI HILSON	(1)
5.	HARD - RIHANNA FT. YOUNG
JEEZY	(5)
6.	SAY HEY (I LOVE YOU) - MICHAEL FRANTI AND SPEARHEAD
7.	NOTHING WITHOUT YOU -MANDO DIAO
8.	MONDAY MORNING - MELANIE FIONA
9.	REPLAY - IYAZ
10.	WON'T GO QUIETLY - EXAMPLE
DOMAČA LESTVICA:
1.	LEPO JE IMETI RAD - RUDI & COOL VIBES	(5)
2.	SAM BOŠ ŠEL DOMOV - APRIL (3)
3.	ČRNI KONJ ČEZ NEBO - HAMO IN GAL	(1)
4.	GUMIJASTO SRCE - SHYAM (5)
5.	KAJ IN KAM - TANGELS	(1)
6.	DAJTE DAJTE - ARSOV FEAT.
LARA BARUCA	(2)
7.	USOJENA - SOULGREG	(4)
8.	KONEC - FLIRRT	(3)
9.	OD VIŠINE SE ZVRTI 2010 -VLADO KRESLIN	(2)
10.	V ISKANJU SREČE - ZLATKO FEAT. NINA PUŠLAR	(4)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
YESTERDAY - BRAXTON TONI FEAT. TREY SONGZ SHINE - BLACK GOLD
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
MOJ SI ZRAK - MARKO VOZELJ SANJAJVA - NUŠA DERENDA
Nagrajenca:
Tilen Maček, Pod gabri 47b, Celje Marta Majdič, Partizanska 102, Žalec
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	NAJINA ZIMA - ZAPELJIVKE	(3)
2.	KAJŽA- DONAČKA	(6)
3.	ŽAREK - ŽAREK	(1)
4.	KAJ SANJARIŠ - RIMLJANI	(4)
5.	HUDIČEVKA - A JE TO	(2)
Predlog za lestvico:
KER TE LJUBIM - ISKRICE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	MANDOLINA, POVEJ! - VRISK (6)
2.	SE SPOMINJAŠ KOT NEKOČ -
ROSA	(2)
3.	NAJLEPŠE ROMANCE - DINAMIKA(4)
4.	TAKO SEM JO DOBIL - MLADI
GODCI	(3)
5.	TO JE ČAS - PRLEŠKI KVINTET (1)
Predlog za lestvico:
ŽLAHTNA JE SLOVENSKA KRI -BORIS KOPITAR
Nagrajenca:
Anica Korošec, Frankolovskih žrtev 15, Celje
Mija Selčan, Tabor 59, Tabor
Nagrajenca dvigneta nagrado na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate
vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico
Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom.
Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
&poft6$radkx eJje.com
INFORMACIJE
5"na$
©ISTR
KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE.
gsm: 041675 621 tel.: 03/7810240 gsm: 041677153 fax: 03/78102 41 e-pošta: matejcanzek@gmail.com
GAL
jc^r
OKVIR
Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. Stanetova 18a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/548 50 28
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Delovni čas: ponedeljek - petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
ŠIVILJSTVO
KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295
ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek sobota
06:00-19:00
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil -čiščenje usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
07:00-13:00 ZAPRTO
hem mmâ
iDDnD|
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV 1ER SANACIJA KOPALNIC
INSTALACIJE VERHOVŠEI d.O.O. Piožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907
a	arhitektura
m	notranja oprema
a	oblikovanje
priprava projektne dokumentace	
prostorsko načrtovanje V (ZN, OPPN, PUP)	
Lamal d.o.o.
Teharje 18 3221 Teharje Slovenija
t:+386 3 5421006 e: info@lamal.si lamal.doo@gmail.com splet: www.lamal.si
Tel.: 040/ 797-546 www.debra-design.com
Zaključna dela	Defalt DeSÎgil
v gradbeništvu:	- suhomontazni sistemi
-	slikopleskarstvo	(predelne stene, spuščeni stropovi,
-	izdelava fasad	izdelava mansard in napuščev)
-	krovstvo, kleparstvo	- polaganje talnih oblog
Dejan Bratušek s.p.. Cesta Talcev 5,3320 Velenje
MIZARSTVO
MIO OPREMA
Višnja và^^^^ 3212 Vojnik Tel.: 03/78-00-750 GSM.: 041/645-715 www.miooprema.si
SVECARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA
Lesk d.o.o.	PE Slovenske Konjice
Frankolovo 14f	Liptovská Ulica 34
3213 Frankolovo	3210 Slovenske Konjice
T.: +386 (0)3 78145 55	T.: +386 (0)3 75818 80
F.: +386 (0)3 577 47 33	F.: +386 (0)3 75818 84
E.: frankolovo@lesk.si	E.: Iesk@lesk.si
Matjaž Železník
uglaševanje klavirjev
gsm^041 714 240
e-pošta: matjaz.zeleznik@siol.net
glasbeni center
Gosposka 25,3000 Celje tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
MAC - ZELEZNIK d.o.o.
Milanskega 12,3000 Celje tel.: 03 541 32 66 ID: SI38265397
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterjein motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
Vransko 18b,3305 Vransko
Tel./fax:03 5725106, gsm 041 508 655,031 814 999
e-mail:slavica.marn@siol.net,www.marn-vransko.net
<pTIKK
/^tíiwv MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491
CENJENE STKANKE V OPTIKI TERŽAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OËALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
38-01
DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
PLANIRANJE ZEMLJIŠČA Z BULDOŽERJI, UREJANJE OKOLICE, AVTOPREVOZNIŠTVO	IZKOPI Z BAGRI IN MINI BAGRI,
Gradbena Jožef	KIPERSKI PREVOZI GRAMOZA,
MEHANIZACIJA Arzenšek s.p. IZPOSOJA MINI BAGROV,
Turno 2a, 3263 Gorica pri Slivnici VALJARJEV, VIBR0 PLOŠČ, Tel.: 03/748-3000; GSM: 041/644-868 KOMPRESORJEV IN AGREGATOV.
Sanja Damjanić s.p., Ul. Frankolovih žrtev 15,3000 Celje
servis plinskih peči
JUNKERS* BUDERUS * VIESSMANN * UNICAL *SAUNIR DUVAL
Stanko Fartelj s.p. Gosposka ulica 3 3000 Celje
gsm: 041/68 14 68 tel: 03/5441753,03/4918600
www.elektromehanika-sp.si elektromehanika.fartelj@volja.net
Will SELITVE PREVOZI in ODVOZI CELJE
l#1 Specialno iiiieoje talnih, zidnih poiniin in oazenov.
m
poslovnih prostorov, stanovanj,
podstrešij, garaž, kleti,pohisti/a,
aparatov, odvozi na deponijo
gsm: 051/881788 040/371793
"lOIfjSiilamowčs.p, Trubarjem ul. 12, SI-3M0 Cilje
Izdelava notranje opreme za stanovanjske objekte, poslovne prostore in izdelava stopnic.
Mizarstvo Majger Janko s.p.
tel in faks: 03 427 0020
gsm: 041 535 232
e-mail: janko.majger@siol.net
ELEKTRO KLIMA
Višnja vas 15 c 3212 Vojnik Tel: 03 781-22-61 info@klima-stagoj.si www.klima-stagoj.si
TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 037056023 Fax 03 57 26 390
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
^^^□©gPQSQoQQDuû

CVGt I ÍČ3rn3	Ulica Dušana Kvedra 43,
"MA I rt A"	3230 Šentjur pri Celju
IVI M J l/H	tel.. 03 5741 100
.	MAJDA MAUER S.p.	GSM: 041/720 531
O Sveže rezano cvetje in lončnice O Cvetje za različne priložnosti
O Poročne dekoracije _O Lončnice v poslovnih prostorih
O Žalni izdelki	■5DBHBÍH51ÍH5BIÍE1H5H
STEKLARSKI CENTER
wLESKOŠEK
www.steklarstvo-leskosek.si
Hausenbichlerjeva 9
3310 Žalec
Tel.: 03/71019 82 d.o.o.
*	IZOLACIJSKO STEKLO VISOKE KVALITETE * TUŠ KABINE
*	DEKORATIVNA STEKLA IN OGLEDALA * PESKANJE VZORCEV
*	KUHINJSKA NAD PULTNA STEKLA	PO IZBIRI
darko mavric
C. kozjanskega odreda 15a, Šentjur tel.: 03 748 30 06,749 26 77 fax: 03 748 30 07,749 26 76 GSM: 041 610 096	tûu/ffd
e-mail: darito@md777.si OwlwWw
JRQSTIL
STORITVE:
čiščenje poslovnih prostorov, hiš, stano
E
IQ .COM
_ _ _	EXPERIENCE NEW
Pesnica 5 3230 Šentjur
Mail: infb@eurostil-storitve.si generalna čiščenja www.eurostil-storitve.si PranJ'e izdelkov iz tekstila
Tel: 03/7805960	obnova/čiščenje stekla, aluminija, nerjavnega jekla, plastičnih mas
Gsm: 041675595	Ekološko čiščenje modulov sončnih elektrarn
KLJUČAVNIČARSTVO APLENC ANTON s.p.
Prekorje 29A • 3211 ŠKOFJA VAS • Tel.: 03/5415011, GSM: 041531976
možnost kurjave na drva, olje in premog
IZDELAVA PEČI IN BOJ LE RJ EV ZA CENTRALNO OGREVANJE

V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU
k<g>. POGREBNE STORITVE S PREVOZI POKOJNIKOV ' POKOPALIŠKE STORITVE S POKOPOM POKOJNEGA
24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU
PRIMOi
VOJN I K
03 781 82 45-051 649 7801
www.prlmozli.sl	\
□ DRI TELEFON
Neočiščene Petrovče?
Bralka iz vzhodnega dela Petrove se pritožuje, da ostajajo tamkajšnje ceste neočiščene celo več dni potem, ko zapade sneg. To se po bral-kinem opažanju dogaja kljub temu, da naj bi krajani na problem letos opozorili že večkrat, podobno naj bi bilo tudi lani.
Iztok Uranjek, predsednik KS Petrovče, odgovarja: »Krajevna skupnost Petrovče izvaja zimsko službo s pomočjo najetih izvajalcev. Letos ima sklenjeno pogodbo z izvajalcem iz Dobriše vasi, ki krajevne ceste kot domačin dobro pozna. Na zadnjem svetu krajevne skupnosti smo obravnavali poročilo o izvajanju zimske službe, vendar člani sveta krajevne skupnosti nanj niso imeli večjih pripomb, zato smo izvajanje zimske službe plačali v celoti. Pluženje v naselju vzhodne Petrovče smo še posebej skrbno proučili po strojniških dnevnikih izvajalca, vendar je nadzor potrdil, da je pluženje izvajal tudi v tej soseski. Zagotovo pa ne v primeru, če je bilo manj snega, kot ga za začetek intervencije predvideva občinski odlok.«
Salonitke
Bralko, ki želi zamenjati salonitno strešno kritino za bolj zdravo, zanima, če omogoča država za ta namen kakšno subvencijo ali ugoden kredit.
Sonja Kelšin, sekretarka Eko sklada - Slovenskega okolj-skega javnega sklada, odgovarja: »Za ta namen nepovratnih sredstev ni na voljo in jih zaenkrat ne predvidevamo. Eko sklad je 29. januarja 2010 objavil javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10, ki omogoča ugodno kreditiranje različnih okoljskih naložb občanov po ugodnih kreditnih pogojih, med katerimi je tudi zamenjava strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna. Razpisanih je 12 milijonov evrov, odplačilna doba lahko znaša največ 10 let. Obrestna mera je fiksna letna nominalna in znaša 3,2 % za kredite z odplačilno dobo do 5 let oziroma 3,9 % za kredite z odplačilno dobo od 5 do 10 let. Za pridobitev kredita morajo vlagatelji kandidirati za še neizvedene naložbe na podlagi predračuna izvajalca naložbe. Višina kredita lahko znaša največ 20.000 evrov, kredit pa ne more biti nižji od 2.000 evrov. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo na spletnih straneh Eko sklada (www.ekosklad.si) ali po telefonu 01/241 48 20.«
Moteče veje
Bralec se pritožuje zaradi smrekovih vej, ki segajo po njegovem opažanju več metrov na cestišče. Opozarja na nevarnost zaradi organiziranih skupin otrok, ki hodijo tam mimo na sprehod ter se
je na njih z vej že vsul sneg. To opaža pri zasebni hiši ob začetku ceste na Gozdnik, na njeni desni strani (nedaleč od križišča s cesto Libo-je-Zabukovica). Krajevno skupnost Griže so že obvestili, vendar so veje še vedno tam, kjer naj ne bi bile. Prosi za pojasnilo.
Odgovor sta poslala Aleksander Žolnir iz Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ter tajnica KS Griže Marija Perovec: »Ta predel ceste je pri odcepu izredno ozek in nepregleden ter veje v njegovi bližini še dodatno ovirajo odvijanje prometa na cesti. Enkrat letno tako občina kot krajevna skupnost poskrbimo, da se bujno rastje ob vseh cestah poreže, za kar v bralčevem vprašanju poskrbi Občina Žalec oziroma vzdrževalec njenih cest, to je podjetje VOC Celje.
Na podlagi 60. člena Zakona o javnih cestah ter 50. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Žalec glede polja preglednosti odlok navaja sledeče: (1) V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti). (2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. Če tega ne stori, zagotovi odstranitev ovir na njegove stroške upravljavec občinske ceste.
Glede na navedeno je nadaljnje ukrepanje jasno. Lastnika bomo v tem primeru opomnili na segajoče vejevje smrek v območje ceste in na odstranitev le-teh. V primeru, da sam tega ne bo storil, bo to storila pristojna služba na njegove stroške v najkrajšem možnem času.
Vrednost novca
Bralka je pred leti v eni od celjskih bank kupila kopijo Aleksandrovega novca, zlatega staterja Aleksandra Velikega. Originalni zlatnik naj bi hranil Narodni muzej v Ljubljani, bralka pa želi izvedeti, koliko približno je danes vredna kopija, ki jo poseduje.
Iz Numizmatičnega društva Slovenije, kamor so nas napotili iz Banke Slovenije ter iz Banke Celje, odgovarjajo: »Kopija ni kovanec, zato numizmatično nima nikakršne vrednosti, kakšno vrednost ima kot turistični spominek, pa ne znamo oceniti. Predmet ima lahko veliko spominsko vrednost (na primer kot darilo), tržne pa nobene. Če je predmet izdelan iz enake snovi kot original (zlato), bo njegovo vrednost najlažje ugotovila s po-
močjo tehtnice. Sicer bo za natančnejšo oceno vrednosti predmeta pristojna edino banka, ki ga je izdala.«
V domu prestavljena
Bralec se pritožuje, ker je bila njegova nepokretna so-rodnica v Domu Nine Pokorn Grmovje prestavljena iz šti-riposteljne v triposteljno sobo. Omenja, da naj bi bila cena njene dnevne oskrbe zato višja za okoli 10 evrov, kar se mu zdi nesprejemljivo.
Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, odgovarja: »V domu sledimo zahtevam nacionalnega programa socialnega varstva in inšpekcijskim zahtevam po takšnih bivalnih standardih, ki zahtevajo človeka vredno življenje. Naš cilj je, da v bližnji prihodnosti vsem našim stanovalcem omogočimo bivanje v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah. V ta namen tudi prenavljamo oddelke, odpiramo nove bivalne enote. Bivanje v več-posteljnih sobah (tri ali več) pomeni podstandardno storitev, zato je tudi cena v takšnih sobah od standardne storitve bistveno nižja. V konkretnem primeru ne drži, kar navaja vaš bralec, da je dnevna oskrba v troposteljni sobi za 10 evrov višja, kot je bila v štiripostelj-ni, ampak je višja samo za 1,16 evra. Sorodnika naše stanovalke vljudno vabimo v dom, da morebitne pritožbe, želje ali potrebe izrazi naši socialni službi. Z veseljem mu bomo prisluhnili.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 4225-190.
Citroen DS3
Aprila DS3
Francoski Citroen je dolgo časa veljal za tovarno, ki se lahko pohvali z nekoliko drugačnim oblikovanjem in pogosto tudi tehnologijo. V zadnjih desetih ali 15 letih se je tovarna temu odrekla, morda pa z novim modelom DS3 napoveduje drugačne čase.
DS3 seveda nima nič skupnega z nekdanjim citroenom DS, ki smo ga poznali pod imenom žaba, saj DS3 s svojimi 394 cm sodi v nižji razred. Zunanja podoba tega avtomobila je vsekakor izvirna in to pred-
vsem (ali tudi) zaradi svojevrstne oblike stranskega zadnjega okna, ki deloma pokriva srednji opornik strehe. Pri Citroenu ob tem posebej poudarjajo individualizacijo avtomobila, kar pomeni, da si bo mogoče omisliti številne kombinacije barv, opreme, motorjev ... Po tej strani se torej zgledujejo po tovarnah prestižnih vozil, kjer si je mogoče avto že dolgo časa izbrati oziroma naročiti po lastnih željah. DS3 bo zgolj trivrat-na kombilimuzina, sledita še DS4 in kasneje DS5.
Motorjev bo pet, in sicer trije bencinski in dva dizelska. Bencinski bodo imeli od najmanj 70 (VTi 95) do 115 kW (THP 150), dizelski od 68 do 82 kW. Menjalniki bodo trije (dva ročna in samodejni), pogon bo speljan na prednji kolesni par. Kot napovedujejo, bo prodaja DS3 pri nas stekla prve dni aprila, računajo pa, da naj bi v enem letu prodali kakšnih 130 do 150 vozil.
Glede cen je seveda še precej nejasnega, vendar naj bi osnovna varianta tega malega francoza stala približno 15 tisoč evrov. Kaj vse bo imel DS3 za ta denar pa je sedaj še nemogoče reči.
BREZPLAČN0 PREGLEDAMO 25 KONTROLNIH TOČK IN VAM PODARIMO BON ZA 200 EUR SERVISNIH STORITEV.*
» KUPEC NA VOZILO PREJME EN BON, BONI SE MED SEBOJ NE SEŠTEVAJO. PREGLED25 KONTROLNIHTOČKJEVIZUALEN. 200 EUR VKLJUČUJE DDV.
R.S.L. D.0.0. LEVEC, LEVEC 56 C, 3301 PETROVČE TEL.: 03 425 4514 IN 03 425 4516; SPLET: WWW.RSL.SI
LEVEC
RENAULT
Konec leta nissan juke
Japonski Nissan je pred časom pokazal silhueta svojega novega avtomobila juke, zdaj pa je prvič pokazal tudi uradno fotografijo.
Juke bo sicer na ogled na ženevskem avtomobilskem salonu, gre pa za križanca med športnim terencem in običajnim avtomobilom. V dolžino bo meril 413 cm in bo imel tudi štirikolesni pogon.
Juke naj bi na evropske ceste pripeljal še pred koncem leta, na voljo bo z enim dizelskim in dvema bencinskima motorjema. V ospredju naj bi bil 1,6-litrski bencinski agregat s turbinskim polnilnikom in s 140 kW/190 KM. Cena seveda še ni znana.
Nissan juke
Hyundai prenovil santa fe
Na slovenski trg prihaja novi Hyundaijev santa fe, srednje veliki SUV, ki ga dokaj dobro poznamo tudi pri nas.
Navzven se prenovljeni santa fe od prejšnjega razlikuje po novi prednji maski, drugačnih žarometih, ima spremenjene odbijače, novi sta tudi zunanji ogledali ... Tudi notranjost je doživela nekaj sprememb, so pa uporabili kakovostnejše materiale, drugačna je sredinska konzola, po novem ima avto gumb za zagon motorja, mogoče si je omisliti tudi kamero za vzvratno vožnjo .
Omeniti je treba tudi novi 2,2-litrski dizelski štirivaljnik z neposrednim vbrizgom po skupnem vodu in s 145 kw/ 197 KM ter navorom 436 Nm med 1.800 in 2.500 vrtljaji. Santa fe je na voljo z dvema menjalnikoma (6-stopenjskim ročnim in prav tako 6-stopenjskim samodejnim). Tistim, ki si želijo bencinski motor, je naprodaj 2,4-litrski štirivaljnik s 128 kW/174 KM. Pogon je lahko zgolj na prednji kolesi ali 4x4, pri čemer ima slednji elektronsko zaporo za delitev moči v razmerju 50/50.
Letos naj bi pri nas prodali od 250 do 300 vozil, v najcenejši izvedbi (s prednjim pogonom in 2,4-litrskim bencinskim motorjem) pa je na voljo za 26 tisoč evrov.
Hyundai santa fe
BMW in PSA bosta sodelovala še naprej
Nemški BMW in francoski koncern PSA sta že doslej dokaj dobro sodelovala pri razvoju motorjev (skupno delo je recimo 1,6-litrski bencinski agregat). To sodelovanje bo po novem še intenzivnejše, saj bodo skupaj razvijali štirivaljne bencinske motorje, ki bodo ustrezali okoljskemu normativu euro6. Obe tovarni bosta sodelovali tudi pri razvoju nadomestnih in sestavnih delov.
PIRAN, center. Na lepi lokaciji prodamo hišo. Cena 240.000 EUR. Telefon (03) 7814106, 041 277-420.	898
PRODAM
I c-25, letnik 1989, reg. do 15. 4. 2010, prodam. Telefon 031 255-778.
852
CITROEN zx 1.4 s, karavan, let. 1998, modre barve, nove gume, priklop, registriran do maja, v odličnem stanju, prodam za 730 EUR. Telefon 041 645-898. š 137 BMW 318 D, l. 2007, prevoženih 58.000 km, 1. lastnik, kupljen v Sloveniji, garancija, prodam za 18.000 EUR. Telefon 041 515-223.	887
KUPIM
OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.
Z 179
PRODAM
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, trosilec pajek, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 425
PRODAM
NAJAMEM
KMETIJSKO zemljišče vzamem v najem. Telefon 041 794-213.
Š 135
TRAKTOR Universal 550 dtc, letnik 1988, traktorsko prikolico za prevoz dveh živali, prikolico za prevoz kockastih bal, vrtavkasto brano tekoma, 205 cm delovne širine, letnik 1996, prodam. Telefon 031 827-218.	864 SAMONAKLADALKO sip 16, lepo ohranjeno, tračni obračalnik sip 200 in puhalnik tajfun na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676. 869 TRAKTOR Universal 445 dtc, letnik 99, prvi lastnik, vreden nakupa, prodam. Telefon 031 612-160. 878 TROSILEC hlevskega gnoja, na dva pokončna valja, sip Orion 25, letnik 2005, rabljen samo eno sezono, kot nov, prodam za 3.500 EUR ter samonakladalko sip 17 novi pionir, letnik 1997. Telefon 040 695-797. š 139 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, velika kolesa, z acme diesel motorjem, koso, snežni plug, prodam. Telefon 031 886-486.890 GOZDARSKI vitel prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 305-293. 907 TRAKTORSKI mešalec za gnojnico, prodam. Telefon 070 866-657. Š146
sznzu
PRODAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 52 m2, v Celju, prodam za 70.000 EUR. Telefon 041 715-039.	694
V CELJU prodam obnovljeno in opremljeno garsonjero s centralnim ogrevanjem. Telefon 041 756-642.	842
TRISOBNO stanovanje, 95 m2, v drugem nadstropju šeststanovanjske stavbe, letnik 1946, obnovljeno, v centru Celja, souporaba zelenice in uporaba garaže, prodam za 95.000,00 EUR. Telefon 031 441-713.	Z 18
LAŠKO, prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje, 61 m2. Telefon 051 435-902. 867 STANOVANJE v Laškem, center, 58 m2 + vrt 120 m2+klet, na novo adaptirano, okna, vrata, tla, stropi, elektrika, voda, kopalnica, telefon, internet, kabelska, parkirno mesto, prodam za 61.000 EUR ali menjam za stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici. Telefon 041 645-898. š 137 DVOSOBNO stanovanje, 55 m2, na Zelenici v Celju, prodam. Stanovanje je opremljeno in obnovljeno. Nova pvc okna. Telefon 041 584-618.	899
ODDAM
GARAŽE
SKLADIŠČNE prostore v centru Celja, lokacija Toper, 270 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 322-522. 527 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, 280 m2 bivalne površine, k + p + m, prodam. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-539. 714 LAŠKO, center. Lokal, velikosti 20 m2, primeren za vsako dejavnost, prodamo. Telefon 031 647-630.	885
ODDAM
GARAŽO na Čopovi ulici v Celju oddam. Bojan, telefon 041 667-223. 830
PRODAM
PRALNI stroj Gorenje W 543, dobro ohranjen, prodam. Telefon 0590-19-778. 854 SESTAVLJIVE elemente, s kotnim elementom, za dnevno sobo, v črni barvi, ugodno prodam. Dolžina 2,50 m. Cena 100 EUR. Telefon 031 530-312. 889
PRODAM
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555.	p
BRIKETE, čista bukev, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179.	708
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p DRVA, mešana, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	n
DESKE in plohe, parjenega oreha, hruške, bukve, lipe, hrasta, javorja, češnje, kostanja in smrekove deske za ostrešje, prodam. Telefon 040 211-346. n DRVA, suha, 10 m3, mešana, ugodno prodam za 400 EUR. Telefon (03) 5799-064.809 RABLJENA vratna krila in rabljene stopnice (deske), 21 kom., prodam. Telefon 041 783-074.	886
BUKOVA metrska drva prodam. Okolica Šentjurja. Telefon 031 696-951. 904 ŠPIROVCE, različnih dimenzij, prodam. Telefon 030 693-866.	š 145
V	CELJU oddam opremljeno stanovanje v izmeri 65 m2. Informacije po telefonu 051 319-608.	837
OPREMLJENO stanovanje (41 m2), na Pod-javorškovi ulici v Celju, oddam. Bojan, telefon 041 667-223.	830
UGODNO oddam opremljeno stanovanje, s teraso, v hiši, na relaciji Šentjur-Dram-lje. Telefon 040 590-111. 847
GARSONJERO, opremljeno, 30 m2, Nova vas, Ulica bratov Vošnjak 3, oddam v najem s 1. 4. 2010. Pogoj: 3-mesečno predplačilo in mesečni najem 250 EUR + stroški. Telefon 041 637-874.	n
V	ŠENTJURJU oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom in sanitarijami, za dve osebi. Telefon 040 543-729. 902
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 42 m2, kompletno opremljeno, oddam. Lokacija: Nova vas, Celje. Telefon 040 725-191. 891
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko c, f, b in b, es, as, za učenje ali profesionalno igranje, prodam za 2.250 EUR. Telefon 041 939-472. 8384 KLAVIRSKO harmoniko, znamke Melodija, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 735-232, popoldan. 834 NOVO otroško diatonično harmoniko, velikost 31 cm, uglasitev c, f, b 34 + 1 dodatni gumb, prodam. Telefon 031 485-488.	901
JARKICE, rjave in ameriške lahke, bele -leghorn, že na začetku nesnosti ter enoletne kokoši, prodajamo na farmi Roje vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne ter piščance za dopita-nje. Telefon 700-1446.	574
NESNICE, rjave in grahaste ter bele, težke piščance, prodamo. Nakup 10 nesnic -petelin brezplačno. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p BIKCE, simentalce in črno bele ter telico simen-talko, brejo 7 mesecev, prodam. Možna menjava za kravo z mlekom, možen prevoz. Telefon 031 506-383. š 126 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 300 kg in odstavljene plemenske svinje, za predelavo, možna dostava in zakol, ugodno prodam. Telefon 031 506-383. š 126 PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 070 714-599.	758
5 LET staro bursko kozo, dobro plemenico, poceni prodam. Telefon 5718-030, 031 442-443.	811
TELICO simentalko, težko, v 9. mesecu brejosti, pašno, prodam. Telefon (03) 5799-064.	809
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodajamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
TELICO simentalko, brejo v sedmem mesecu, prodam. Telefon 041 966-791. 821 BIKCA in teličko, mesne pasme, ls/cha, stara 3 mesece in težka okrog 200 kg, prodam. Telefon 041 980-981. 829
Prodamo več vikendov in
tpnc/cj parcel v Londavi in hišo ter :	stanovanja v Savinjski dolini -
'.tops.si poiščite na www.teps.si.
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic
Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Iz celjske porodnišnice so nam sporočili, da zaradi preobremenjenosti zdravstvenega osebja odslej ne bodo več zbirali in medijem posredovali poimenskih podatkov mamic, ki so rodile v Splošni bolnišnici Celje.
Novi tednik zato vabi bralce k sodelovanju v novi rubriki.
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
TELIČKE simentalke, težke 150 kg, prodam.
Telefon 041 794-301.	863
KONJA poni, rjavo belega, voznega, prodam. Telefon (03) 5763-258. 860 DVA ovna, stara 4 in 5 mesecev, prodam.
Telefon 5736-333.	853
TELICO simentalko, staro 8 mesecev, prodam.
Telefon 5736-685, 031 762-044. 873 KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 291-510. 872 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 040 312-588. 868 TRI mlade jagenjčke, samičke, solčavske pasme, prodam. Telefon 031 801-960. 874

IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnidar*s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor

GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do 50 % obr., obveznosti niso ovira.
Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom.
NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor
tel.: 02/^52-48-26, 041/750-560
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CELJE, UL XIV. dhriiije 14, 03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/52130 00 PE MARIBOR, Partizanska »5,
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/8812000
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
03 57 26 319, 031 836 378 031 505 495
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
ir-K*.
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si
CELJE - Kraigherjeva ulica, v prodaji lepo 1-sobno stanovanje z balkonom v 3. nadstropju.
Stanovanje je vzdrževano in se prodaja z opremo.
Cena: 45.000 EUR
Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
TELICO rj/lim, težko 580 kg, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 595-112.876 VEČ koz, starih od 6 mesecev do 1 leta in dve breji kozi, prodam. Telefon (03) 5740712, 031 455-506.	877 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, cena nad 100 kg zelo ugodna, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 898 BIKCE, težke do 250 do 450 kg, prodam.
Telefon 041 783-116.	888
TELICI, težki 400-430 kg, simentalki, prodam. Telefon 5728-352 ali 031 732869.	ž 20 DVA bikca simentalca za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 324-256. š 144 TELICO simentalko, težko 220 kg, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 768-175. š 142 BIKCA limuzin, težkega 550 kg, prodam.
Telefon 040 566-088.	893
KOBILO poni in polovico 100 kg težkega prašiča, prodam. Telefon 031 616-154. 894 ZLATE prinašalce, stare 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 372319.	905 BIKCA in teličko simentalko, 250 kg, prodam. Telefon 070 866-657. ši46
KUPIM
ODDAM
BERNARDINKO, staro 4 leta, podarim. Telefon 070 866-657.	ši46
PRODAM
FIŽOL sivček, po 5 EUR, ječmen, koruzo, silažne bale in suhe kocke, prodam. Telefon 040 295-179.	629
SENO in otavo, v kockah, prodam. Telefon 5771-899.	777
GOTOVINSKI KREDITI;
KROMPIR, primeren za sajenje, sorte; mara-bel, solara, bellini, mozart, maris bard, prodam. Telefon 041 742-334. 790 SILAŽNE bale in sladko seno prodamo. Telefon 051 371-597.	š 132 DOMAČE rdeče vino prodam ali menjam za bukova drva. Telefon (03) 5718-441. 849 SENO v kockah, prodam. Cena 2 EUR/kos.
Telefon 041 863-094.	866
SUHO krmo, otavo, prodam ali menjam za drva. Telefon 5778-166. 859 HLEVSKI gnoj, prodam. Telefon 070 212584.	861 HRUŠKOVO žganje ugodno prodam. Telefon (03) 5770-303. 900 BEL krompir ter balirano krmo, prodam. Telefon 5702-048, 031 523-748. 908
PRODAM
PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 TELICO, visoko brejo, pašno, od dobre molznice, kupim. Telefon 031 744-163.896
BIKCA simentalca, 150 kg, krmo seno, otavo v rinfuzi ali v kockah, 400 kosov, prodam. Telefon 070 285-707. 806 VISOKOTLAČNI čistilec Vap Karcher 855hs, topla-mrzla voda, ugodno prodam. Telefon 051 325-312.	810 BON za Španijo ugodno prodam ter suho seno. Telefon (03) 5732-152. 819 ŠTEDILNIK, Kuppersbusch, Michelin 17565-14, zamrzovalno omaro ter skrinjo, prodam. Telefon 051 344-245. 848 KLAVIRSKO harmoniko znamke Hohner, 120 basov, 3 uglašeno, 7 registrov, lepo ohranjeno, športno kolo na prestave in žensko novo zložljivo kolo in električno verižno žago, poceni prodam. Telefon 5716-946. 625 KOSTANJEVE kole in telico težko 400 kg, prodam. Telefon 5774-577. 865 VRTNO leseno hišo, kot vikend, velikosti 5,6 m*4 m, prodam. Telefon 040 160-691. 857 HLEVSKI gnoj ter tramove - špirovce 12*14 cm, prodam. Telefon 031 559-820. 87i HLADILNI bazen za mleko, 500 l, prvi lastnik in hlevski gnoj, prodam. Kličite zvečer na telefon (03) 5414-931. 858 DVE burski kozi, težki po 80 kg, prodam po ugodni ceni in koruzo, oves ter bukova klaftrska drva. Telefon 041 649-411. Š140
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
GRADIMO STANOVANJA
MOŽNOST NAJEMA) NA LOKACIJI LIPA ŠTORE
VELIKOST STANOVANJ: 36-89 m*
22 GARAŽNIH MEST
CMCelje
INFORMACIJE: MATEJA KOMPOŽ Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586,041519729 E-pošta: mateja.kompoz@cm-celje.si CESTE MOSTOVI CELJE d.d. spletna stran: www.cm-celje.si Družba za nizke in visoke gradnje
simbio.đoo.
V simbiozi z okoljem

NAROČILO
IKOV ZA KOSOVNE ODPADKE
liliím
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041669 362 (do 14. ure)
Odšli ste, a ne za vedno. Ostali ste v naših spominih.
V S P O M I N
brat SLAVKO 1967-1990
mama OLGA 1944-1995
oče KAREL 1939-2006
GRADIŠNIKOVIM
iz Velikih Gorelc
Letos mineva dvajset, petnajst in štiri leta, kar so nas prezgodaj zapustili dragi
brat, mama in oče.
Hvala vsem, ki postojite ob njihovem grobu, jim prižigate sveče in jih nosite v
lepem spominu. Hčerki in sestri Dragica in Martina z družinama
L 075
30 OKROGLIH bal in 50 kock, prodam. V balah je prva, druga in tretja košnja. Možnost menjave za okrogel les, »fosne« ali kaj podobnega. Prodam tudi 8 mesecev brejo kravo, težko 750 kg. Telefon 031 840-078.
883
POLOVICO telice, krmljene s senom, 5 m suhih, kratko sekanih smrekovih drv, silažne bale, suho krmo v kockah ali v refuzi, prodam. Telefon 031 826-288. š i4i DOBRO ohranjeno frizersko opremo ter avto tam 80/35, 1988, prodam. Telefon 041 263-508.	892
KOMPLETNO medicinsko enciklopedijo, televizor Grunding, električni pisalni stroj, masažni aparat, aparat za širjenje ožilja, šivalni stroj Singer, keramične ploščice in police - marmor, razno pohištvo in krznen plašč št. 44, prodam. Telefon (03) 7814-106, 041 277-420. 895
T
!! L
POŠTENA ženska, 40-letna, vitka, doma med Dobrno in Celjem, želi prijatelja. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan. 881 53-LETNI, premožen, inženir strojništva, Celjan, želi spoznati pošteno žensko do svojih let. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan.	88i
KUPIM
IZVAJAMO vsa strojna, zemeljska dela, izgradnja kanalizacijskih sistemov, dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje), rušitev objektov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 743 IZVAJAM kompletne adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Malgaje-va 20, Celje, telefon 041 826-594.750
IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 133 IZDELAVA demit fasad in obnova stanovanj in mansard s knauf ploščami. Andrej Marot s.p., Reka 27 a, Laško. Telefon 041 710-857, 041 721-057. l 070 KVALITETNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3-grad d.o.o., Gosposvetska 3, Celje. Telefon 041 771-104.	903
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n
BAKER, medenino, vodnike (kable), odkupim. Gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047.
Š 139
DREVESA
podiranje, obžagovanje, tudi nižanje večjih dreves v strnjenih naseljih, odvoz. Dolinar Janez, s.p., Zabukovica 109, 3302 Griže. Telefon 031 786-975.
Ž 19
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
lj,v;,l-k tudi letnik 2010 4~TTj IM+ii diWs prilogo TV-OKNO! ^^

J.
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
imam
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik	
za najmanj 6 mesecev	podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo z	a potrebe naročniške službe Novega tednika
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in botrce
ZOFIJE PODPEČAN
iz Šentruperta (30. 9. 1930 - 23. 2. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Jožetu Kaplu, vsem praporščakom, Komunali Laško za organizacijo pogreba, pevcem iz Laškega in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala družinama Knafelc in Horjak za pomoč ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
L 076
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila
VESNA DJURIĆ -MEDVED
carinska inšpektorica v pokoju
Zadnje slovo od pokojnice bo v petek, 5. marca 2010, ob 12.10 na pokopališču Mirogoj - Krematorij v Zagrebu.
Sodelavci in prijatelji jo bomo ohranili v trajnem spominu.
Carinski urad Celje
Žalec
50 let zakonske zveze sta praznovala: Marija in Frančišek BRAČKO z Ložnice pri Žalcu.
Celje
Umrli so: Avgust KOLAR iz Celja, 58 let, Ludvik DIVJAK iz Petelinjeka, 85 let, Marija VERDEL iz Latkove vasi, 89 let, Justina ROJEC iz Šentjurja, 76 let, Anica RATEJ iz Celja, 79 let, Branko VIDEMŠEK iz Lokovine, 48 let, Štefan RAVNJAK iz Celja, 76 let, Ana ČEPIN iz Celja, 77 let, Marija PARFANT s Polzele, 88 let, Elizabeta VAŠ iz Celja, 86 let, Amalija OGRAJENŠEK iz Velenja, 81 let, Cvijeta ČOVIĆ iz Velenja, 74 let, Ivan ULČNIK iz Golo-binjeka ob Sotli, 82 let, Oto RAVNJAK iz Vitanja, 67 let, Anton MOLIČNIK iz Naza-rij, 75 let, Janez GOMZE iz Arclina, 75 let, Justina MOTOH iz Žalca, 97 let, Amalija SAKELŠEK iz Celja, 78 let, Viktorija SELIČ iz Laškega, 87 let, Marija MAVEC iz Celja, 81 let, Anton ČELIK
iz Celja, 87 let, Marija SODEC z Vranskega, 53 let.
Žalec
Umrla sta: Jožefa KRALJ s Polzele, 89 let, Ivan CIZEJ iz Grajske vasi, 66 let.
Laško
Umrli so: Otilija KOC-MAN iz Laškega, 98 let, Marjeta ŽAGAR iz Ljubljane, 88 let, Ana LAMPER iz Celja, 85 let, Marjan ŠUNTA iz Starega Dvora, 79 let, Zdravko TOVORNIK iz Vodiškega, 56 let, Pavla BRIŠNIK iz Laškega, 96 let, Marija STRGA-RŠEK iz Velikega Širja, 98 let, Silva KORENT iz Laškega, 91 let, Ana BANOVŠEK iz Dra-melj, 92 let, Stanko KOREN iz Strmce, 45 let, Genovefa PLATOVNJAK iz Laškega, 89 let, Anton OBLAK iz Br-stovnice, 82 let, Stanko VERSTOVŠEK iz Širja, 68 let, Alojzij VOGRINC iz Trobne-ga Dola, 84 let, Pavla BEC iz Radeč, 85 let, Jožef MLAKAR iz Male Breze, 91 let, Zofija PODPEČAN iz Šentruperta, 80 let, Jože KAPELARI iz Mo-driča, 41 let.
Velenje
Umrli so: Marija POBEC iz Šmartnega ob Paki, 97 let, Jožef KIDRIČ iz Dola pri Laškem, 67 let, Franc KAČIČ-
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, smrt je bila, v mrzlem petkovem jutru, močnejša od življenja. A vedi naš ljubi mož, oče, dedi in tast,
da kogar imamo radi ne umre, le daleč, daleč je.
Z A H V A L A
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
FRANCA MAKA
(1. 3. 1932 - 12. 2. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala sorodnikom, sosedom, še zlasti sosedom iz Osence, prijateljem, bivšim sodelavcem iz Žične Celje in znancem za vsako toplo misel, stisk roke, besede tolažbe, pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Prisrčna hvala njegovemu zdravniku gospodu dr. Milanu Rajtma-jerju za zdravniško pomoč in obiske na domu in gospe Miri iz patronažne službe Celje. Hvala podjetju Avto Celje d.d. in Domu ob Savinji Celje. Zahvaljujemo se tudi gospodu Janiju Sivki za tople in ganljive besede ob slovesu, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali, pa ste nam stali ob strani in našega dragega moža, očeta, dedija in tasta v
času njegove bolezni obiskovali. Hvala, so stvari, ki se v življenju nikoli ne pozabijo. Žalujoči: žena Terezija ter hčerki Darja in Nevenka z družinama
879
Večna je praznina in solza spomina.
V S P O M I N
6. marca bo minilo pet let, kar nas je zapustil naš dragi
POLDI KOZOVINC
iz Zvodnega 27
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, se udeležite pohoda po njegovi poti in prižigate sveče v njegov spomin.
856
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V S P O M I N
5. marca 2010 mineva 5 let, kar nas je zapustil dragi
FERDO STOPAR
Vsem, ki se ga spominjate, z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi tvoji, ki te imamo radi.
862
NIK iz Galicije, 71 let, Alojzija ZATLER iz Žalca, 93 let, Marija KRŽIČ s Prevalij, 85 let, Ana PEČEČNIK iz Velenja, 94 let, Milena LUKNER
iz Malih Braslovč, 55 let, Štefanija JAKHEL iz Ljubljane, 89 let, Robert KRIVEC iz Velenja, 37 let, Danica BAKULIĆ iz Velenja, 64 let.
www.novitednik.com
Z ljubeznijo si nas povila, v življenju veliko si nam dala. Hvala ti, draga mama, z nami vedno v srcih boš ostala.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage in ljubljene mame, babice, prababice, sestre in botre
FRANČIŠKE PINTER
iz Sevc 6, Rimske Toplice (3. 10. 1920 - 23. 2. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v tako velikem številu izrazili spoštovanje do naše mame, nam izrazili ustna in pisna sožalja
ter darovali cvetje in sveče. Hvala vodstvu in osebju Trubarjevega doma Loka pri Zidanem Mostu za veliko požrtvovalnost pri negi in nadžupniku Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred.
Hvala govorniku g. Francu Kapunu, društvu upokojencev, društvu invalidov, Zvezi borcev in Rdečemu križu Rimske Toplice, pogrebni službi Komunala Laško in Moškemu pevskemu zboru Rimske Toplice.
Žalujoči vsi njeni
Z A H V A L A
V 83. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA PAVLIČ
iz Javornika 6 b, Štore (4. 9. 1927 - 22. 2. 2010)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste počastili njen spomin, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala patronažni službi Zdravstvenega doma Štore. Hvala tudi gorovnikoma gospodu Matjažu Vrečarju in gospodu Francu Kaplu za ganljive besede ter godbi na pihala s Svetine. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Le križ nam sveti
govori, da vidimo se nad zvezdami.
Z A H V A L A
Na pragu pomladi smo se poslovili od naše ljube mame, stare mame, prababice, tašče in tete
LJUDMILE RUNOVC
po domače Olbove Milči iz Trnovelj pri Celju.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Lepa hvala župnikoma g. Kostanjšku in g. Pergerju za darovano sv. mašo in opravljen obred na pokopališču. Hvala kvartetu Shalom in duetu Serafin za lepo petje ter trobentaču za odigrano žalostinko. Hvala ge. Tilčki in ge. Zofki za molitve na domu. Iskrena hvala pogrebni službi Primožič za občuten odnos ob slovesu naše ljube mame od doma ter na pokopališču. Prav lepa hvala tudi patro-nažni sestri ge. Jani ter ge. Marini za pomoč na domu. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
882
884
n
906
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 5. 3. do 8. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Avatar - akcijska ZF pustolovščina - 3D 17.10, 20.20
Alvin in veverički 2 - družinska pustolovšči na - sinh.
12.20, 14.20, 16.20, 18.20 Valentinovo - romantična komedija 20.50, 23.20
Oblačno z mesnimi kroglicami - družinska pustolovščina - sinh. - 3D 12.50, 15.00
Bombna misija - akcijska vojna drama
21.10, 23.50
Volkodlak - grozljivka
19.20, 21.30, 23.45
Legija - akcijski triler
16.30, 21.15, 23.25
V mojih nebesih - triler
13.20, 16.25
Nepremagljiv - biografska drama 11.30, 15.30, 18.20
Prestopno leto - romantična komedija 12.10, 14.35, 16.45, 18.55, 21.00, 23.10 Alica v čudežni deželi - družinska domišljij ska pustolovščina - 3D 13.00, 15.50, 18.10, 20.30, 22.50 Alica v čudežni deželi - družinska domišljij ska pustolovščina 11.50, 18.50
Državljan nevarnih namer - triler 13.30, 16.35, 19.00, 21.20, 23.40
legenda: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota
PETEK in NEDELJA
18.00 Zlomljeni objemi - drama
20.30 Brez imena - drama
SOBOTA
18.00 Brez imena - drama 20.00 Zlomljeni objemi - drama
na
PONEDELJEK 19.00 Babica - drama
PETEK
18.00 Princesa in žabec - družinska animi rana pravljica - sinh.
19.30 Kje sta Morganova? - romantična komična drama
20.15 V zraku - komična romantična drama SOBOTA
18.00 V zraku - komična romantična drama 20.00 Kje sta Morganova? - romantična komična drama
NEDELJA
16.00 Princesa in žabec - družinska animi rana pravljica - sinh.
18.00 Kje sta Morganova? - romantična komična drama
20.00 V zraku - komična romantična drama
EHHHHHH2»
SOBOTA
18.00 Alvin in veverički 2 - animiran 20.00 Divje mrhe - komedija
PETEK, 5. 3.
9.00 Zdravstveni dom Velenje
Demenca, težava našega časa
predavanje Karmen Petek Zako-šek za slušatelje Univerze za III. življenjsko obdobje
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča
11.00 Galerija Velenje
Zmago Jeraj
srečanje z umetnikom, vodenje po razstavi in pogovor
18.00 Mercator center Celje Moja sanjska poroka odprtje razstave fotografij Gregorja Katiča
19.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda Golo kosilo
odprtje razstave likovnih del Tomaža Milača
19.00 Dvorana doma Svoboda Griže 29. kavarniški večer z Dušanom Enovo
19.30 SLG Celje_
M. von Mayenburg: Grdoba
tekmovalna predstava na Dnevih komedije - MGL
19.30 Kulturni center Laško
Muca maca 2 ali brez dlake na jeziku
stand-up komedija v izvedbi Tine G. in Martine Ipša
19.30 Dom kulture Velenje Neverjetni Mr. B
premiera gledališkega kabareta
20.00 Celjski dom Celje_
Perpetuum jazzile
dobrodelni koncert Leo kluba Celje
burkaški kabaret v izvedbi Nejca Simšiča, Tomaža Miheliča, Viktorja Megliča in Boštjan Luštrika; režija Tina G.
19.00 Kulturni dom Slov. Konjice
Čistilka in predsednik uprave
gledališka predstava, igra Mojca Partljič, režija Vito Taufer
19.30 SLG Celje_
Neverjetni Mr. B
kabaret DLUC in Hiše kulture Celje ob dnevu žena
RAZSTAVE
SOBOTA, 6. 3.
11.00 Celjski dom Celje_
Picko in Packo
otroška predstava
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Laci Kovač: Sto je oča (Kdo je oče); Milivoj Miki Roš: Kaulak-vrat (Potep)
enodejanki porabskih Slovencev na srečanju slovenskih zamejskih gledališč Alpe-Donava-Jadran
19.30 SLG Celje_
E. Petrolini: Chicchignola
tekmovalna predstava na Dnevih komedije - Gledališče Koper
20.00 Center Nova Velenje Koncert Mildreds
21.00 Mestni kino Metropol Lady bird's night
NEDELJA, 7. 3.
16.00 Kulturni center Rog. Slatina Partnerska poroka
komedija Toneta Partljiča v izvedbi dramske skupine iz Kostrivnice
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vinko Coce z gosti
koncert ob 8. marcu
18.00 Kulturni dom Štore_
Čas za spremembo
komedija Branka Đurića-Đura, Alenke Tetičkovič in Branka Štur-beja
19.30 SLG Celje_
I. Mlakar: Duohtar pod mus
spremljevalna predstava na Dnevih komedije - Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
PONEDELJEK, 8. 3.
12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Zbirka suhocvetnih podob
odprtje razstave del Marije Gaber
16.00 Kulturni dom Svoboda Griže Delavke - knapovke
razstava ob mednarodnem dnevu
19.00 Kulturni dom Šentjur
Ženske vseh dežel združite se ... (z moškimi)!
STALNE RAZSTAVE
ne (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber.
Likovni salon Celje: Landscape, več-medijska razstava del Maje Hodošček, do 7. 3.
Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Vesne Čadež, do 3. 4.
Galerija Račka Celje: Let me fly: razstava Ane Čigon, do 28. 3.
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica.
Muzej novejše zgodovine Celje: Pe-bi, ne strelat, do 14. 5.
Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem.
Muzej Velenje: 1. Ex-tempore 2010 Petrol Slovenian open, nagrajene fotografije, do 31. 3.
Prostori društva Alegra, Muzejski trg Celje, slike Srečka Štamola.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: Tihomir Pinter: Razžarjeni pogled, razstava fotografij, do 30. 3.
Dom kulture Slovenske Konjice: likovna dela Karoline Krajnc in Olge Pšeničnik
Galerija Velenje: Zmago Jeraj - slike in risbe, do 13. 3.
Dom Svobode Griže: likovna dela članov Likovnega društva Laško
Kulturni center Laško: likovna dela Klementine Golija, do 30. 3.
Knjižnica Laško: Beneške maske, fotografije Francija Horvata.
Anina galerija Rog. Slatina: likovna dela Slavice Biderman, do 5. 4.
Kulturni center Slov. Konjice: Po poti žametne revolucije - Slovaška po letu 1989, do 19. 3.
Kulturni center Slov. Konjice: ilustracije Milana Lamovca - Didija, nastalih po pesmih Franja Funklja - Frenka
Jakijeva hiša Nazarje: likovna dela Andreja Pavliča, do 31. 3.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezeni-
Petek, 5. marec, ob 18.30 uri v sejni dvorani Občine Šentjur: Študentsko delo: malo delo; okrogla miza
Sobota, 6. marec, ob 20. uri v Kava baru Pošta: Samo za ženske; družabni večer z a-capella skupino A-Kamela
Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.0017.00 in sobote 9.00-11.00
Redno:
Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka v športnem parku, odbojka na igrišču pred OŠ Hruševec
Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
ny=
mlKllnsKl
center
Začasno spremenjen delovni čas zaradi gradnje mladinskega hotela, mladinski center je odprt: Ponedeljek	8.00-18.30
Torek	8.00-19.30
Sreda	8.00-18.00
Četrtek	8.00-18.00
Petek	8.00-18.00
Sobota, nedelja, prazniki ZAPRTO
Redno dogajanje v dvorani: KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregl; VS Styling - sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri, vodi Vladimira Skale.
Klub Studentov obfl ne CeUe
Petek, 5. marec, in sobota, 6. marec, v veliki predavalnici Višje poslov-no-komercialne šole Celje: osnove računalniškega 2 D oblikovanja
Aerobika:
ponedeljek od 20.30 do 21.30 ure v Celjskem domu: Fly box
sreda od 20.30 do 21.30 ure v Plesnem valu: Fly box
Košarka:
petek od 17. do 18.30 ure v telovadnici Srednje zdravstvene šole Celje: brezplačna rekreacija za člane KŠOC
Prodaja študentskih bonov:
vsako sredo med 10. in 16. uro ter vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure
radioce
www.radiocelje.com
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
AVTOR: GREGA RIHTAR

NASAD S ■ POVRTNINO

BIBLIJSKI OČAK
BREZALKOHOLNO PIVO
KRAJ PRI SEVNICI
ODLIČEN SLOVENSKI ALPSKI SMUČAR V HITRIH DISCIPLINAH
V MODLU PEČENA MOČNATA JED
DAVOR RADOLFI
UPODABLJAJOČI UMETNIK
OBLIKOVALEC EBE-NOVmE
TOČENJE SOLZ
JULIA ROBERTS
TV REALIZATOR VODNIK
VEČJE ŠTEVILO ZBRANIH LJUDI
PRIPADNIK AKRITOV
PREBIVALKA MARIBORA
13
15
POVE-ŠENOST ORGANA
UDAREC S SEKIRO
NAŠ IGRALEC (MARKO)
RIBIŠI
SKA ŽA
CILINDRIČNI BOBEN
PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI
VELIK IN OKUSEN RAK BREZ ŠKARLI
ARGENTINSKA POUTI-ČARKA PERON
URADNI PEČAT
URAD EKONOMA
IGRALKA RINA
ORDINI-RAJOČI ZDRAVNIK
DELAVEC V STAVNICI
21
PENELOPE CRUZ
LEVI PRITOK DONAVE V NEMČIJI
NAŠ NEKDANJI HOKEJIST (TOMAŽ)
14
NRAVNI ZNAČAJ
SKRIVEN NAUK V GR. ANTIKI
22
17
10
KITAJSKO IME PORTUGALSKE KOLONIJE MAKAO
KOPJE KRALJA ARTURJA
23
SANDRA BULLOCK
NAŠ ALPINIST (FRANCI)
16
SEVERNI JELEN
PEVEC PESTNER
24
POKRAJINA VJZ. DELU SAVDSKE ARABIJE
NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK (RONALD)
PLOD PRAVEGA KOSTANJA DOMEN LORBEK
DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI
KOTNA MERA
IZBOKLINA SPODNJE ČELJUSTI
GLAVNI TRG V MESTU V STARI GRČIJI
SMER, V KATERO
SE GIBLJE SONCE
ZLITINA OSMUAIN VOLFRAMA ZA ŽARNICE
SIBIRSKI VELETOK
SPIRm-STIČNA SEJA
12
PLAVALEC TAHIROVIČ
OGNJENI-ŠKA GORA VTOSKANI
ŠPANSKI PISATELJ IN FILOZOF (EUGENIO)
DENARNA ENOTA V KAMBODŽI
UNESEK, UPADEK
RUSKI SKLADATELJ, MOJSTER BALETA STRAVINSKI
DAN V RIM. KOLEDARJU
PREDPLAČILO
VELIKA DIVJA MAČKA S ČRNIMI PEGAMI
MESTO JV. OD TORINA
ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL)
MALTNA ZIDNA OBLOGA
KATICA ILES
ŠPANSKA LETALSKA DRUŽBA
11
BIKOV GLAS
VRTILJAK ZA OTROKE Z
LESENIMI KONJIČKI
19
25
DANSKI OTOK V
JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO
20
LIDIJA OSTERC
OVEN
Ona: Pričakovanja v ljubezni se vam sicer ne bodo povsem izpolnila, a bo za začetek kar dovolj. Zdaj je najbolje, da se poskusite umiriti in urediti svoje viharno življenje.
On: Privoščili si boste manjšo ljubezensko avanturo, vendar se vam lahko hitro zgodi, da se boste celo resno zaljubili. Dobro premislite, ali ste ta hip res sposobni za resno in odgovorno zvezo.
Ona: V zapleteni osebni zadevi se boste ravnali po občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev prava. Nikar se preveč ne zanašajte na srečno zvezdo, raje si srečo prislužite.
On: Doletela vas bo ljubezen na prvi pogled, a bo le bežen pogled premalo za kaj resnejšega. Vseeno bo lepo, saj boste doživeli nekaj, kar bi sicer morda celo zamudili.
Ona: S prijatelji se boste podali v poslovno avanturo, ki bo sicer precej zapletena, vendar bo obetala ogromne dobičke. Potrebno bo sicer malo potrpljenja, vendar ste zdaj res na pravi poti.
On: Izpolnile se vam bodo vse ljubezenske želje, vi pa kljub temu ne boste pretirano zadovoljni. Kaj sploh hočete od življenja in ljudi okoli sebe? Pazite da se vam preveliki apetiti ne bodo maščevali.
Ona: Temeljita presoja situacije vam bo olajšala odločitev. Še vedno pa bo ostalo vprašanje, kako ste lahko zabredli v takšne težave. Pazite, da se vam to ne bo ponovilo!
On: Lotili se boste težke naloge, a se bo k sreči izkazalo, da je precej lažja, kot je bilo videti sprva. Prav zato jo boste z lahkoto razrešili, kar vam bo še dodatno zvečalo že tako velik ugled.
DVOJČKA **. STRELEC #
Ona: Poslovni uspehi so vam odprli mnoga vrata, o katerih ste mislili, da bodo ostala vedno zaprta. Potrudite se obdržati trenutni ritem, saj se vam obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darilo!
On: Rešitev iz zapletene ljubezenske situacije bo prišla dobesedno zadnji hip in še to le s pomočjo veliko sreče. Ne razmišljajte predolgo, ampak zgrabite ponujeno pomoč, ki jo več kot potrebujete.
P
Ona: V misli se vam bo pritihotapila nagajiva ideja, ki vam ne bo dala miru. A pomislite na posledice, ki vas lahko doletijo, še posebej na tiste, ki bodo prišle s partnerjeve strani.
On: Morali se boste odločiti in izbrati slogo, ki vas stane precej živcev, ali prepire, ki vam lajšajo srce. Oboje vsekakor ne bo šlo, saj bo sicer prej ali slej nekaj počilo. Nekdo vas že dalj časa opazuje.
POMOC: EZOTERIKA-skriven nauk v grški antiki, KARUSEL-vrtiljak za otroke, PTOZA-povešenost organa, RIEL-denar v Kambodži, RUINA-razvalina
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju
2.	nagrada: darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem
3.-5.	nagrada: vstopnica za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 11. marca.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 26. februarja.
Rešitev nagradne križanke Z vami že 185 let iz št. 16
Vodoravno: SKALPEL, TAKTIKA, ELA, KRŠ, VODA, AK, ARETINO, RIMINI, DČ, LAZE, ENKA, AN, SOL, ICA, MASA, NIČ, STISKALO, TRENJE, PATRONAŽA, IT, AK, ARANŽER, VENEC, KT, JAK, BALERINA, AIDA, STELIT, GOL, FIČO, ARAP, RABI, SEKIRA, SPORED, KOLAČ, ANGELA.
Geslo: Z vami že 185 let.
Izid žrebanja
1. nagrado, plato piva Eliksir, darilni paket Eliksir in vrček Pivovarne Laško, prejme: Jožef Kovač, Vrbno 31č, 3230 Šentjur.
2.	nagrado, plato piva Eliksir, darilni paket Eliksir, prejme: Darko Oštir, Ul. frankolovskih žrtev 15, 3000 Celje.
3.	nagrado, plato piva Eliksir, prejme: Vojko Prislan, Soseska 6, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Zadnje čase se dogajajo stvari, ki vam niso po volji, vendar to še ne pomeni, da morate biti panični. Lotite se stvari počasi in premišljeno, pa bodo tudi rezultati takšni, kot bi si jih lahko samo želeli.
On: Izvedeli boste vzrok za veselo praznovanje. Prijeten teden se bo podaljšal v še prijetnejši vikend, ki ga ne smete zapraviti. Tudi prijatelji bodo navdušeni nad nenadno spremembo v vašem vedenju.
DEVICA
Ona: Spregledali boste namere konkurence in si z odločnimi potezami zagotovili precejšnjo prednost. To bo opazil tudi nadrejeni, zato si lahko v kratkem obetate vsaj manjše napredovanje.
On: Ne dvigujte nosu nad ostalimi, tudi vi ste čisto navaden smrtnik, ki se ne razlikuje od okolice. Ne bodite prevzetni, raje se sprijaznite s tistim, kar držite v rokah.
Ona: Nezadovoljstvo boste skušali prikriti, a vas predobro poznajo, da bi vam lahko uspelo. Pokazali boste pravi obraz, a boste morali biti zelo vztrajni in odločni, da bodo sodelavci le uvideli, da mislite resno.
On: Spet ste v starem okolju, ki ste ga pogrešali bolj kot ste mislili, tako da se zdaj spet prijetno počutite. To bo pozitivno vplivalo tudi na ljubezensko življenje, čeprav ne tako kot mislite!
KOZOROG
Ona: Zaradi nediscipline in prenagljenosti boste še dobro kaznovani, a vprašanje je, ali se boste iz tega kaj naučili. Najbolje bo, če se za krajši čas potuhnete in pošteno premislite o preteklih dejanjih.
On: Spremenili boste odnos do partnerke, kar bo znala odkrito ceniti in tudi pohvaliti. Ste na začetku obdobja, ko boste začeli gledati na življenje tudi z manj materialne plati.
HM.1,'M
Skrbi bodo slabo vplivale na vas, zato vas bodo v družbi obrekovali tudi tisti, od katerih tega niste pričakovali. Vendar se ne vznemirjajte, tudi vam se obetajo boljši časi!
On: Sprejeli boste mamljivo ponudbo prijetne neznanke, ki se zadnje čase precej suče v vaši bližini. Kljub temu, da se boste sprva želeli le zabavati, se bo vse sprevrglo v precej resno zadevo.
Ona: Kje so že časi, ko si z ljubeznijo niste delali težav? Dosežen cilj bo toliko slajši, kolikor bo težja pot do njega. Na zdravje bi lahko malo bolj popazili, saj se vam sicer lahko hitro maščuje.
On: Več kot očitno je, da vam ne bo dolgčas, saj se obeta prava »razprodaja« vašega prostega časa. To lahko ima tudi določene posledice v ljubezni in tudi v povsem vsakdanjih stvareh.
m
Vami ie 20 let!
TPC Celje Jel.: 03/428 6102 TPC Sevnica, Tel.; 07/ 816 45 62 TPC Slovenska Bistrica, Tel.: 02/ 80 55 830
Delovni čas:
Ponedeljek - Sobota
7.00 - 20*00
Nedelja in prazniki
7.00-12.00
TUDI NAJBOLJŠE JJjLAHKO POCENI !
delo na vrtu """
ZAČNITE Z NAWH!!	Ad^ggM 3,99
Ponudba velja do 02.04.2010 oziroma do prodaje zalog Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila. Za morebitne napake v tisku se vam opravičujemo. Nekatere sîike so simbolične. Vse cene so v € in vsebujejo D D V. Popusti se ne seštevajo.