Izdaja GIP »INGRAD« Celje, v nakla-1.500 Izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo čevnlk, tehnični urednik Marija Jagrič.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo.
Tsk: ■Paplrkonfekclja- Krško.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov, (št. 421-1/72, z dne 16 . 7. 1974.
Razmišljanja ob prelomu leta
Z neverjetno naglico stopamo v novo leto in se zavedamo, da nam je staro leto prehitro ubežalo. Še marsikaj bi morali storiti, vendar nam čas tega ne bo dopuščal.
To je trenutek, ko ugotavljamo, kako smo delali v preteklosti in polagamo račune za naše delo. Pri tem pa moramo imeti kot dobri gospodarji in samoupravljavci že jasne smernice in cilje za v prihodnost.
Trdim lahko, da smo naloge, ki so nam bile zaupane v tem poslovnem letu, ob upoštevanju manjših spodrsljajev, uspešno opravili. Ne smemo namreč prezreti, da smo imeli vse leto težave z nabavo nekaterih gradbenih materialov, mehanizacijo in številom ter strukturo delavcev, pa tudi vremenske prilike nam v zadnjih mesecih leta niso bile naklonjene.
Srečevali smo se s težkimi kadrovskimi problemi, saj nam primanjkuje delavcev vseh kategorij, od kvalificiranih v proizvodnji do visoko strokovnih kadrov.
Nimamo zadostnih nastanitvenih kapacitet in tudi kvaliteta teh ni povsod primerna. Na tem področju bomo primorani storiti veliko več kot doslej, zlasti bomo morali zgraditi več primernih spalnih in dnevnih prostorov za naše delavce, skrbeti za njih prehrano in za čim bolj prijetno ter koristno izrabo prostega časa.
Ne moremo mimo ugotovitve, da smo za tak obseg zaupanih nam nalog premalo mehanoopremljeni in da je poleg ostalega tudi to vzrok za zamude in prekoračitve pogodbenih rokov pri nekaterih objektih. S tem izgubljamo zaupanje investitorjev pa tudi finančni rezultat na takih objektih ni tako ugoden.
Moja velika želja je, da izkoristimo vse razpoložljive možnosti in da našo mehanoopremljenost dvignemo na tak nivo, kakršnega imajo druga slovenska vodilna gradbena podjetja.
Vsi se moramo resno zavedati, da sta dvig družbenega, kakor tudi osebnega standarda nas vseh odvisna predvsem od rezultatov našega dela. Samo ob skrbnem gospodarjenju, večji produktivnosti dela, dobri organizaciji in kvaliteti našega dela, bomo dosegli dobre poslovne uspehe.
V našem razvojnem programu smo si začrtali smernice delovanja na tri glavna področja in sicer: stanovanjsko gradnjo, gradnjo industrijskih objektov in ostalih objektov visoke gradnje ter na gradnjo mostov.
S ponosom lahko ugotovimo, da smo pri gradnji stanovanj usvojili najmodernejšo tehnologijo, katero moramo sami še dopolnjevati in razvijati ter slediti razvoju v svetu. Isto velja tudi za gradnjo mostov, kjer smo že zabeležili vidne uspehe in se velja potruditi, da tudi tu usvojimo tržišče.
Na področju gradnje industrijskih objektov smo malo zaostali in naj bo naloga našega razvoja, da tudi mi v najkrajšem času usvojimo in razvijemo lastno tehnologijo ter se čimbolj osamosvojimo, saj imamo za to vse možnosti.
35 Ingradovih delavcev z družinami se bo te dni vselilo v nova stanovanja na Lavi.
Družbeno politična dejavnost je bila v tem letu izredno uspešna. Družbeno politične organizacije in organi samoupravljanja so bili aktivni, saj je v tem letu zaživelo delo po temeljnih organizacijah združenega dela v smislu določb, kakor smo jih zapisali v samoupravnem sporazumu. Temeljne organizacije s skupnimi službami so zaživele in s tem prehodile začetne težave. Zavedamo pa se, da še nismo storili vsega, da bi v celoti uveljavili novo ustavo. Potrebno bo še marsikaj storiti in spremeniti tudi naše mišljenje. Prav gotovo glede organiziranosti TOZD in medsebojnih odnosov še ni bila izrečena zadnja beseda in nas čaka na tem področju še dosti dela.
Vsem članom kolektiva, samoupravnim organom in družbeno političnim organizacijam se iskreno zahvaljujem za trud in delo v dobrobit celotnega kolektiva.
VSEM V INGRADU ŽELIM V NOVEM LETU 1975 MNOGO DELOVNIH USPEHOV, V OSEBNEM ŽIVLJENJU PA DOSTI ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA.
MARJAN PRELEC, dipl. gr. inž.
Glavni direktor
Gospodarski načrt 1975
Živimo v dobi, ko uresničujemo načela nove ustave. Eno od osnovnih ustavnih načel pa je: »delavec, ki združuje svoje delo v temeljni organizaciji združenega dela, ima oblast nad pogoji in rezultati dela«. Ta oblast je delavčeva pravica, obenem pa tudi dolžnost in odgovornost, namreč odgovornost za upravljanje, to je za usmerjanje poslovne politike, za smotrno uresničevanje ciljev TOZD in podjetja. Najširše povedano: samoupravno odločanje pomeni odgovornost za obstoj in razvoj organizacije združenega dela.
Upravljalno in vodstveno odločanje je izredno zahteven in zapleten proces, ki pa je lahko uspešen le, če se odvija na podlagi sistematičnega, kompleksnega planiranja, ne pa na podlagi »trenutnega navdiha« (intuicije). Zato ni nobeno naklučje, da daje nova ustava načrtovanju tolikšen pomen.
Primer: 57. člen zvezne ustave.
V našem podjetju že precej let ne govorimo več o tem, ali je planiranje sploh potrebno in kakšna je njegova vloga. Vsi vemo, da ni dovolj, če samo po preteku leta ugotovimo, koliko smo prigospodarili, ampak moramo vedeti v naprej, kakšni naj bi rezultati bili, da bi bili zadovoljivi in kaj moramo storiti, da jih tudi dosežemo (cijii in doseganje ciljev). Vemo tudi, da je vse to bistvena osnova za samoupravni informacijski sistem ter za kibernetsko upravljanje in vodenje TOZD oziroma podjetja. Pa vendar dosedanje (in bodoče) ustanavljanje TOZD, novi delegatski sistem ter novi sistem družbenega planiranja bodo terjali še mnogo naporov, da naše podjetniško planiranje uspešno prilagodimo novim družbenim pričakovanjem, smernicam in novim oblikam samoupravljanja.
Omejenost prostora za ta sestanek ne dovoljuje navajanje množice podatkov, niti obširnega razlaganja posamičnih ciljev in ukrepov. Ker bo vse to zajemal elaborat, ki bo v doglednem času kot predlog dan v razpravo, naj se tu omejim le na najbolj okvirne in najpotrebnejše.
Naš okvirni cilj: razvita in priznana osebnost vsakega delavca ter njegova vloga pri upravljanju, višji življenjski in družbeni standard.
Pogoji za to pa so: razviti samoupravni odnosi, ustaljen in strokovno usposobljen kolektiv ter opremljenost s sodobno mehanizacijo. Doseči in preseči moramo produktivnost in ekonomičnost, ki ju dosega gradbeništvo v razvitih deželah, še posebej pa sorodna gradbena podjetja v Sloveniji. Zagotoviti si je treba korak prednosti pred povprečjem v naši panogi ter obdržati sloves, da smo eno od vodilnih podjetij v slovenskem gradbeništvu. Tem determinantam so podrejene oziroma prilagojene vse usmeritve v letošnjem gospodarskem načrtu, npr. proizvodna usmeritev, vskladitev kapacitet, izobraževanje, delitev dohodka, stanovanjska in investicijska politika ipd.
Proizvodna usmeritev posameznih dejavnosti, 'oziroma temeljnih OZD ter obseg brutto-produkta, ki naj iga 'izvršijo, je naslednja:
A — TOZD GRADBENA OPERATIVA
Osnovna značilnost naše osnovne, gradbene dejavnosti je bila izredna pestrost proizvodnje (od stolpnic do stanovanjskih ihišic) in izredna razčlenjenost delovišč. Značilen je podatek, da srno v zadnjih štirih letih zgradili le po 160 stanovanj povprečno na leto in so
se v letu 1974 pričela pozitivno odražati prizadevanja družbe za poživitev stanovanjske izgradnje.
Ker imajo stanovanjske gradnje v okviru naše gradbene dejavnosti največji delež (cca 60 %), sta na tem področju najvažnejša čim-večj.a koncentracija gradbišč in sodobna tehnologija, oboje pa že nastaja. S tem je nakazana tudi že bodoča specializacija: TOZD GO 'oziroma bodoče temeljne OZD v tej dejavnosti naj se usmerijo
—	v Stanovanjsko izgradnjo, v kateri je treba nenehno izpopolnjevati In uvajati najsodobnejše tipe tehnologije (sedaj Outinord);
—	v industrijsko 'izgradnjo, kjer naj prevlada montažni sistem gradnje (montažne hale) in sicer prehodno v sodelovanju s sedanjimi kooperanti (Gorica), nato pa z lastnimi, še učinkovitejšimi in racionalnejšimi izvedbami;
—	v gradnjo mostov, kjer smo si v zadnjih letih pridobili dragocene izkušnje (pomični montažni sistem Hunnebeck) ter ustvarili tudi soliden sloves.
S takšno proizvodno specializacijo in s 3 %-nim povečanjem števila delavcev, z izboljšanjem produktivnosti za predvidoma 8 %, bo znašala vrednost proizvodnje v letu 1975 (v 000 din) naslednji obseg ter napram letu 1974 naslednji porast:
	1974	1975	ind.
bruto produkt	295,000	360,000	122
storitve kooperantov	100,000	122,000	
lastna proizvodnja	195,000	238,000	122
V tem je upoštevan porast povprečnih letnih cen za 10 % in povečanje števila zaposlenih za 3 %. Pričakovano (im nujno) 'izboljšanje produktivnosti znaša 8!, to pa predvsem z boljšo mehanoopremljeno-stjo, koncentracijo gradnje in z boljšo organizacijo (manj zastojev in boljše koriščenje sredstev).
B — TOZD INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
Delovne enote in posamezni obrati v njiih naj bi v letu 1975	
dosegli naslednji vrednostni obseg proizvodnje (v 000 Idin):	
a) DE »gradbeni material« skupaj	24,900
od tega: betonarna	16,100
gramoznica	1,300
peskolom	7,500
b) DE »betonski izdelki« skupaj	21,800
od tega: bet. votlaki	5,000
bet. cevi	5,200
bet. okna	6,000
mont. elementi	4,200
cementniine	1,400
c) DE »železokriivnioa« skupaj	16,000
od tega: proizvodnja larmdfture	13,000
polagalci armature	3,000
Skupna vrednost brutto-prddukta v	tej temeljni OZD naj bi zna-
šala v letu 1975 idin 62,700, kar predstavlja napram letu 1974, ko je ustvarjena (predvidoma) v višini 48,400.000 din, porast za 29,5 %. Qb upoštevanju porasta cen za cca 10 % in povečanja števila zaposlenih za 12 % pomeni, da je potreben lin tudi možen dvig produktivnosti za 23 %. Pogoj za to pa je prava industrijska organizacija proizvodnje ter dosledna .izvršitev zastavljenega investicijskega programa.
C — TOZD PROIZVODNI OBRATI
V tej temeljni organizaciji naj bi delovne enote in posamezni obrati v njih dosegli v letu 1975 naslednji vrednostni obseg proizvodnje (v 000 dlin):
a) DE »kovinski obrati« skupaj		20,800
od tega: ključavničarstvo	3,900	
kleparstvo	3,500	
vodovod	3,600	
centralna kurjava	5,400	
elefctrloinstal.	4,200	
transport	200	
b) DE »lesni obrati« skupaj		18,900
od tega: mizarstvo	7,000	
žaga	3,600	
tesarstvo	2,900	
slikarstvo	3,600	
plastika	1,800	
Skupna vrednost brutto-produkta v tej temeljni organizaciji naj bi znašala v letu 1975 dim 39,700.000, kar predstavlja napram letu 1974, ko je ustvarjena (predvidoma) v višini 54,100.000 din, precejšnje zmanjšanje. Vzrok za to je delno v predvideni reorganizaciji, po kateri naj bi gradbena operaitlva neposredno angažirala zunanje’kooperante (dosedaj preko obratov), delno pa je nazadovanje neutemeljeno in bodo morali delavci, organi in vodje v TOZD postaviti cilje višje in bolj optimistično. Potrebna je torej korektura sedanje zasnove.
Na izkušnjah starejših se učijo mladi delavci
2 Ingrad
_Na teh osnovah je sestavljen tako imenovani DRUŽBENI PLAN podjetja, s katerim se Ingrad vključuje v družbeni plan skupnosti
(občina, republika). Podjetje naj bi po rtem planu doseglo naslednje vmesne cilje 'in naslednji napredek, ali drugače, 'takole naj bi (najmanj) izgledal zaključni račun podjetja konec lelta:
	1974	1975	indeks
celotni dohodek	410,500	525,000	1,28
porabljena sredstva	296,300	382,700	1,29
dohodek	114,200	142,300	1,24
Razpored dohodka: — zakonske obveznosti	7,800	9,600	1,23
— pogodbene obveznosti	4,100	5,300	1,29
— osebni dohodki (B)	84,100	102,600	1,22
— ostanek dohodka	18,200	24,800	1,36
Mesečni Osebni dohodek (netto) na zaposlenega se poveča od doseženih 2,475 din na 3,070 din, to je za 24 %. Upoštevati bo treba nalčeflo, da se ob povečanju dohodka močneje povečajo sredstva za razširjeno reprodukcijo.
Pogoj za učinkovitejšo poslovno politiko in za uspešnejšo proizvodnjo so tudi večja vlaganja v obratna in osnovna sredstva. Osnutek investicijskega programa predvideva naslednjo strukturo investicijskih vlaganj:
Investicije v osnovna sredstva so v osnutku investicijskega programa zajete z naslednjo strukturo:
a)	— zgradbe din 20,800.000,-
(kompleks Lama, Medlog, Ljubljana, samski domovi, upravno poslopje delno),
b)	— stroji in naprave din 26,800.000,—, od tega gradbena mehanizacija 7,900,000, transportna sredstva 6,700.000, stroji za servisne Obrate 800.000, oprema IGM 9.950 lin oprema PO 1,450.000,
c)	— poslovni inventar din 850.000, od tega oprema enot 460.000, sredstva SLO 120.000 din oprema delavske preskrbe 270.000 dim.
Investicijska vlaganja pa ne bodo večja le za poslovne namene (obratna in osnovna sredstva), temveč bodo večja tudi vlaganja v sredstva družbenega standarda. Za stanovanjsko 'izgradnjo bodo po predvidevanjih oziroma izračunih na razpolago sredstva v višini din 5,880.000, kar je za 63 % 'Več kot v preteklem letu, poleg tega pa so predvidena tudi vlaganja za razširitev kapacitet v obratu družbene prehrane, v počitniškem domu in v delavskih naseljih.
Cilji so zastavljeni dokaj visoko, vendar so kljub dedovanju inflacije dosegljivi pod pogojem, da bomo vsi, kot upravljalci in kot delavci prispevali največji možni delež k izvršitvi nalog in postavljenih ciljev. Za slehernega člana kolektiva velja geslo: narediti več,
a)	— v obratna sredstva
b)	— v osnovna sredstva
c)	— v družb, standard
1974
3,200
14,200
3,600
1975
4,000
48,450
5,880
hitreje, kvalitetneje ter z nižjimi stroški, s tem pa doseči boljši živ-'indeks ljenjski standard za člane kolektiva ter večjo proizvodno in ekono-1,25 mično moč temeljnih organizacij in podjetja.
3,41
1,63	Ludvik Arnuš, dipl. oec.
Racionalizacija v gradbeništvu
alov, izvedbe ...),
— po ekonomičnosti zasnove glede na parametre, ki pokažejo odnose površin v enoti, etaži, oziroma celem objektu.
Glede na gospodarske razmere si ne le pri nas, temveč v še večjem obsegu tudi razvite dežele, prizadevajo racionalizirati gradbeno dejavnost, ki je še na sploh daleč za industrijskimi panogami.
V	Nemčiji se s to problematiko že več let ukvarja institut za gradbene raziskave v Hannovru (izsledke njihovih študij smo že objavili v našem Glasilu). V krogih gradbenih strokovnjakov se je pojavil poseben profil — inženirji za racionalizacijo, ki so jim ti problemi osnovna dejavnost. Nastopajo kot svetovalci in obdelovalci zahtevnejših projektnih nalog, kjer lahko ukrepi ra-racionalizacije odigrajo pomembno vlogo. Meja za upravičenost takega obsega je že zazidava, ki obsega več kot 20 stanovanj.
V	zadnjem času smo tudi pri nas zaradi vedno večjih potreb, ki presegajo finančne zmogljivosti, začeli razmišljati v tej smeri.
Kaj pravzaprav razumemo
pod pojmom racionalizacije?
Racionalno graditi pomeni zgraditi objekte določene vrednosti z manjšo porabo in manjšimi stroški, oziroma z določeno porabo graditi več in bolje. Skratka — stroški in vrednosti morajo biti v ugodnem medsebojnem razmerju.
Da to dosežemo, moramo uporabiti cel niz ukrepov. Sele, ko je ves proces od zasnove do izvedbe vsklajen, lahko dosežemo maksimalno možne učinke racionalizacije.
Pri gradnji zajema ta proces smotrno zazidavo in komunalno ureditev, ekonomično zasnovo projekta, ekonomično pripravo in tehnologijo gradnje, racionalno organizacijo del, vsklajevanje ter kontrolo izvajanja. Vsaka od teh faz ima svojo stopnjo vpliva na racionalizacijo celotne gradnje.
Analize instituta za gradbene raziskave so pokazale, da ima faza projektne zasnove lahko največji vpliv, ker so z njo del-
NOVICE IZ CELJA
O kadrih tudi pri nas
Četrta seja delegatov vseh j borov celjske občinske skupčine, 21. novembra, je prinesla nekaj pomembnih odločitev. Osrednja točka dnevnega ireda je veljala oceni družbenega dogovora o e-notniih osnovah kadrovske politike v občini. Ugotovili so, da ima kadrovska funkciijia večstranski značaj, da je tudi funkcija samoupravljanja, je skupek mer za ustvarjanje ugodnejših pogojev dela, sredstvo za realizacijo planskih nalog 'in hkrati znanstvena disciplina z lastnimi metodami in pristopi.
Med štirinajstimi sklepi, ki s*> nanašajo na ito poglavje, je tudi priporočilo, da organizacije združenega dela do konca januarja 1975. leta pripravijo za svoje samoupravne organe analizo realizacije družbenega dogovora o kadrovski politiki v lastnih delovnih sredinah. Le tako bo moč dohiti celotno podobo o izvajanju kadrovske pdlitike v dbčini.
Delegati so zatem ugodno oceniti delo komisije za ugotavljanje iizvora premoženja. Komisija je iz obravnavanih primerov iu-vedla 27 posebnih postopkov, sicer pa je pregledala 840 obvestil o premoženjskem stanju občanov, ki so bili dolžni napovedati svoje premoženje glede na njegovo vrednost. Navzlic temu komisija meni, da je še okdli 500 občanov, ki bi to morali narediti pa niso. Sicer pa je treba dodati, da postanejo ugotovitve iz dela te komisije dostopne javnosti šele po pravnomočnosti vseh odločb. To tedaj poteka to delo v tajnosti.
Izreden odmev na seji je -imelo poročilo o onesnaževanju voda dn zraka. Navzlic zboljšanju stanja so delegati sprejeli zahtevo, da je treba delo v tej smeri nadaljevati in vztrajati na namestitvi čistilnih naprav povsod, kjer morajo biti.
no pogojene tudi ostale faze.
Postopek vrednotenja projektne rešitve je naslednji. Za vsako večjo gradnjo se izdela več idejnih zasnov, ki se nato med seboj vrednotijo po naslednjih kriterijih:
—	po funkcionalnosti oziroma uporabni vrednosti glede na značaj objekta,
—	po fizikalno tehničnih lastnostih (toplotna in zvočna izolacija, ventilacija, izbor materi-
Na osnovi teh kriterijev se nato izloči tista projektna zasnova, ki bo šla v nadaljnjo obdelavo.
Na ta način se lahko doseže znižanje proizvodnih stroškov pri enaki kvaliteti tudi do 20 %.
Ti podatki dovolj zgovorno pričajo, da tudi pri nas ne bi bilo odveč posvetiti tej problematiki nekoliko več pozornosti.
Elza Črepinšek, dipl. ing. arh.
Mladi za Dan republike
Delo mladine na proizvodnih obratih in poslovni enoti mehanizacija je zaživelo, posebno na proizvodnih obratih so aktivni. Izvoljeni odbor deluje načrtno in doslčdno.
Prva večja, skrbno pripravljena lakcijia je bila okrasitev PO in mehanizacije za Dan republike. Kljub veliki aktivnosti odbora — (nekaj dni prej so izobesili plakate, ki so vabili mladino), so dan, določen za okrasitev in čiščenje, s strahom pričakovali. Ta strah pa je bil odvečen, saj je mladina začela prihajati takoj po drugi uri. Prišlo jih je 31. Razdelili so se v skupine po 5 mladincev liti začeli delati. Tekmovalni duh mladih je bil na višku in marsikaj so naredili tako, kot že dolgo ni bilo urejeno. Zastavice, zelenje, transparent,
vse je bilo kmalu na svojem mestu. Velika proletarska In državna zastava sta zaplapolali nad vhodom v obrate. Marsikomu je bilo prijetno pri srcu, prijetno, ker je bilo pospravljeno, okrašeno in ker je bila to prva večja lakcija na novo organizirane mladine.
Ugotovili so, da je le organizirano delo uspešno. Vključiti vsakega mladega človeka, ga aktivirati, da bo postal tvorni faktor naše samoupravne družbe, je njihov Stalni cilj. Preko raznih oblik dela bodo to poskusili doseči.
Želje so velike, zastavljena pot je dobra. Obljubljajo, da bo njihovo delo kontinuirano lin dosledno, dograjeno z novimi izkušnjami.
Vodstva DPO
zsznnjimmnjuzjimjrznrEnnnnnnnLnjznsmjznrinsijirijrmriruinjrijruzsiLrii
|	OBVESTILO |
Obveščamo vse delavce, zaposlene v GIP »Ingrad«
Celje, da bo kot vsako leto, tudi v letu 1975, izobraževalni oddelek organiziral vrsto tečajev za pridobitev PK, KV in VK kvalifikacije. Natančnejša obvestila 5	in obrazce za prijavo smo že poslali na TOZD in PE.
Naprošamo vse zainteresirane, da se v tečaje prijavijo na svojih poslovnih enotah, kjer bodo dobili tudi vse S	potrebne informacije. Rok prijave je 10. januar 1975. S
§	Oddelek za izobraževanje	S
nnwsuuuuuuuuuuuuuuisisinsisisisisisisinsisisjjisuisisiszsinsisisisih
Perspektive v letu 1975
Leto, tki se pravkar izteka, je bilo za gradbeništvo zelo razgibano. Investicije so bile v polnem razmahu, kapacitete gradbenih podjetij so bile prenapete, dostikrat je primanjkovalo delavcev, mehanizacije, gradlbeni-obrtniški im instalacijski materiali. Posebno velik razmah je bil dosežen v stanovanjski izgradnji. Akcija 26.000 stanovanj, ki naj bi jih zgradila gradbena podjetja v letih 1974 in 1975, je močno angažirala gradbeniške kapacitete, katerim pa niso mogli vedno slediti vsi ostali dejavniki, ki sodelujejo v stanovanjski izgradnji.
Naše podjetje je predalo v letošnjem letu kupcem 785 stanovanj. Toliko stanovanj še nismo predali nikoli. V republiškem merilu smo se vzpeli celo na drugo mesto, takoj za SGP »Pionirjem« iz Novega mesta, ki jih je zgradilo 817.
Stanovanjska (izgradnja je angažirala že preko 50 odstotkov kapacitet podjetja in jih bo v bodoče verjetno še več. Da smo lahko uspeli v tako intenzivni izgradnji stanovanj, se moramo zahvaliti vsem činiteljem, ki so v tako kratkem 'času uvedli novo tehnologijo in jo uspešno uporabili.
Kje bo torej težišče našega delovanja v prihodnjem letu, je prikazano že iz prej navedenega. Posebno še, ker se že kažejo znaki zmanjševanja ostale investicijske dejavnosti. Banke že močno omejujejo kredite podjetjem, ker so preamgažirane z ban-
čnimi krediti na večjih investicijskih objektih kot so: turistični objekti Bernardina, avtocesta Hoče-Levec, nuklearna elektrarna v Krškem, bidrocentrala Ptuj, termocentrala Šoštanj in Trbovlje, itd.
V letu 1975 imamo predvideno, da bomo dokončali in predali kupcem cca 900 stanovanj. Pretežni del teh stanovanj bo zgrajen, in sicer v:
—	Celju	351
—	Ljubljani	228
—	Žalcu	105
—	Zrečah	60
—	Šempetru	v Sav. dolini	56
—	Laškem	44
—	Šentjurju	pri Celju	25
—	Slovenskih Konjicah	24
SKUPAJ	893
Da bo podjetje lahko izpolnilo tako velik plan izgradnje stanovanj, se bo moralo tudi temu primerno opremiti z ustrezno opremo in mehanizacijo. Vemo, da kolektiv že nekaj let nazaj vlaga precejšnja sredstva za izpopolnitev svojih (osnovnih sredstev in da bodo ti napori v bodoče še večji.
Brez teh vlaganj podjetje postavljenih nalog ne bo moglo izpolniti.
Razen v stanovanjski izgradnji, se bomo v naslednjem letu udejstvovali tudi na (Ostalih objektih visokih gradenj. To so predvsem industrijski objekti, kjer prevladujejo v gflavnem montažne hale, s pripadajočimi aneksi in energetskimi objekti. Naj navedem samo večja de-
la, na katerih smo pričeli z deli že v letošnjem letu in bodo (dokončana v naslednjem:
—	cevarna za Alpos v Šentjurju pri Celju,
—	celtex Konus v Slovenskih Konjicah,
—	polnilnica Pivovarne v Laškem,
—	hala za traktorje za Železarno v Štorah,
—	mizama za GLIN Nazarje,
—	sortaoija za Papirnico v Radečah,
—	hala za roto papir za Papirnico rv Radečah in
—	hala za muflon za Papirnico v Radečah.
Pri gradnji industrijskih objektov zahtevajo investitorji vse krajše rake dokončanja objektov. Ti roki so vezani na dobavne roke opreme, ki prihaja iz inozemstva in na pričetek montaže opreme, ki jo vršijo inozemske ekipe. Zato so vsake prekoračitve teh rokov s strani gradbenega podjetja in njegovih kooperantov za obrtniška in instalacijska dela, vezani z velikimi dodatnimi stroški za investitorje in prav tako z zahtevki, ki jih imajo investitorji do izvajalca gradbenih del.
Podjetje bo angažiralo del svojih kapacitet tudi na objektih, ki se financirajo iz samoprispevka. Več takšnih objektov smo zgradili že v letošnjem letu (šola Vojnik, telovadnica Dobrna, vrtec Store), del teh objektov pa bo dokončanih v naslednjem letu (šola Senjur, vrtec Lava, telovadnica Laško).
Prav tako isi borno prizadevali, da pridobimo nove »refe-
rendumske« objekte, saj so sredstva, ki se zberejo v te namene, precejšnja.
Naše obveznosti, ki smo jih prevzeli na potresnem področju Kozjanskega, izpolnjujemo solidarno z ostalimi gradbenimi podjetji Slovenije. Dela bomo nadaljevali še v naslednjem letu na gradnji šole v Mestinju in adaptaciji stanovanjskih hiš. Z ozirom na dodatne poškobe im kategorizacijo poškodb na stanovanjskih poslopjih, bomo morali prevzeti še nove obveznosti.
V Sloveniji se predvidevata še dve večji investiciji, in sicer izgradnja termoelektrarne Šoštanj IV iin termoplinske elektrarne Trbovlje. Prizadevali si bomo, da pridobimo dela tudi na tovrstnih objektih, posebno še, ker že imamo reference za tovrstno gradnjo, ki smo si jih pridobili pri izgradnji termo elektrarne Trbovlje.
Vprašamo se lahko, kakšna bo penspetiva gradbeništva v letu 19757
Mislim, da bo stanovanjska izgradnja tekla nemoteno naprej, z ozirom na družbeno zastavljene cilje i-n potrebe po stanovanjih. Verjetno pa bo število zgrajenih stanovanj manjše im to vsled tega, ker so se cene stanovanja v zadnjem obdobju občutno povišale in bo marsikje primanjkovalo sredstev za planirani fizični obseg gradnje.
Samoupravne stanovanjske skupnosti ugotavljajo, da je porast cen v stanovanjski izgradnji sorazmerno višji, kot se povečujejo zbrana sredstva iz stanovanjskega prispevka.
Za ostale investicije pa menim, da bo prišlo do delne stagnacije, ki bo dobila svoj odraz v drugi polovici naslednjega leta, kajti kot kaže, se ciklus »slabih« let ponavlja.
Ivan Cijam, dipl. gradb. ing.
Delo na analitični oceni DM
Otroci so srečni v novih stanovanjih,
»Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev :iiz OD v gradbeništvu«, ki je bil sprejet v maju tega leta, zahteva im predvideva v 12. členu, da vsi udeleženci tega sporazuma določajo osebni dohodek delavca po naslednjih osnovah in merilih:
—	na podlagi vrednotenja sistemiziranih delovnih mest, ki temellji na analitični metodi vrednotenja delovnih mest,
—	na podlagi delovnega uspeha delavca in njegovega prispevka k dohodku, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom,
—	na podlagi poslovnega uspeha udeleženca (podjetja).
V	smislu teh obveznosti so samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela že predčasno imenovali komisije, ki so se v mesecu novembru lotile dela. Za osnovo pri delu jim je Služila enotna metodologija analitične ocene delovnega mesta v gradbeništvu v SRS, ki jo je pripravil Biro za gradbeništvo.
Izveden je bil uvajalni seminar za uporabo te metode, vzporedno s tem se je vseh sedem gradbenih podjetij, združenih v ZGP GIPOSS dogovorilo, da bodo čimbolj enotno uporabljali metodo in tako ocenili tudi delovna mesta v svojih podjetjih.
V	našem podjetju so komisije
izdelale prve analize in pričenja se delo na vsklajevanju. Ko bo lento zaključeno bo sledila 2. faza, tj. javna razprava preko samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij ter zborov delovnih ljudi. Celoten postopek do sprejetja analitične ocene bi moral -biti speljan in ocena sprejeta v mesecu januarju 1975. Sprejeta analitična ocena j e osnova za izračun mase osebnih dohodkov, ki jih lahko izplačujemo že v tekočem, t. j. 1974. letu in v prihodnjih letih. V kolikor takšna ocenitev ne bi bila izdelana, bi veljala določila iz starega samoupravnega sporazuma, ki pa so mnogo manj ugodna za podjetje. V tem primeru bi morali plačevati dodatne obdavčitve na osebne dohodke, kar pa si ne žalimo.
Zavedajoč se (odgovornosti ob izdelavi lin sprejemanju analitične ocene delovnih mest, bomo morali vsi skupaj s primernim utemeljevanjem in dogovarjanjem doseči tako nagrajevanje, ki bo temeljilo tudi na vloženem delu posameznika in ki bo spodbudilo takšne medsebojne odnose, da bomo dosegali v prihodnje še boljše delovne uspehe. Vedeti moramo, da ob pomanjkanju delavnih uspehov in finančnih rezultatov še s tako dobro analitično oceno nimamo kaj, ali premalo deliti.
Franc B-erganc, dipl. psih.
HlflO •n^,NH(jjjvO
25 let zvestobe ni malo. Na sliki: Jože Soster, Martin Vitanc, Anica Ambrož, Franc Rizmarič in Avgust Cernoša
(ptiznan^a za zae&takcu
V	/fi ■
m m	
m	
	
L,	
Slavnostno razpoloženje. Ne samo zaradi utripa pred praznikom republike, marveč tudi zaradi petnajstletnega delovnega jubileja Ingrada in ne nazadnje zaradi sitopetdeset jubilantov, ki so ta dan dobili priznanja za svojo več kot desetletno zvestobo kolektivu.
Dvorana doma JLA
Slavnost je začel predsednik centralnega delavskega sveta Franc Belebar, iki je med gosti pozdravil tudi glavnega direktorja združenega podjetja GIPOSS Lojzeta Capudra.
Ko je govoril o nastanku Ingrada, o integraciji do tedaj petih ločenih gradbenih podjetij in uspešnem izvrševanju vseh nalog, ki so jih dotlej ločeni kolektivi sprejeli kot skupno obveznost, je opozoril tudi na razvojne vidike.
»Z veliko mero optimizma lahko gremo v bodočnost. V razvojnem programu za novo petletno obdobje utemeljujemo, da bomo 1980. leta sposobni ustvariti vsaj za 65 % večji letni bruto produkt in iz tega vsaj za 70 % večja sredstva za osebno in skupno potrošnjo. Sposobni smo, da to dosežemo ob skoraj enakem številu zaposlenih, zato pa z boljšo opremljenostjo, s stroji in s strokovnim znanjem. To je namreč pogoj, da si podjetje zagotovi obstoj in razvoj, delovni ljudje v njem pa socialno varnost.
Eden od osnovnih pogojev za uresničitev tako visokih ciljev pa je brez dvoma visoka stopnja pripadnosti delovni Skupnosti Ingrada. Zato pričakujem, da bo na prihodnjih slovesnostih kot je današnja še več jubilantov.
Lani smo v kolektivu uresničili ustavne amandmaje in podpisali zgodovinski akt — samoupravni sporazum o združitvi v GIF INGRAD Celje. Organizirali smo tri temeljne organizacije združenega dela in samoupravno delovno skupnost skupnih služb. Še več, delavci, so se odločili še za nadaljnje združevanje vZGP GIPOSS, ki povezuje z nami vred sedem slovenskih gradbenih podjetij.
Tu moram posebej izreči priznanje družbeno političnim organizacijam, zilasti Zvezi komunistov in sindikatu, ki imata veliko zaslug za uspešno samou-praviljianje v delavnem kolektivu.
Vrh tega ne smemo prezreti in se zahvaliti za sodelovanje vsem poslovnim sodelavcem in investitorjem, ki so zaupali svoje investicije v izvajanje našemu kolektivu.«
Tako med drugim Franc Belehar.
In potem stopetdeset jubilantov, prav tolikšno število srečnih in ponosnih obrazov. Ploskanje in stiski rok, čestitke. Iskrene čestitke!
Zasluženo priznanje so tokrat dobili tudi športniki, ki so se izkazali v tradicionalnem tekmovanju v počastitev praznika republike. Tokrat so si člani celjske poslovne enote zaslužili dvojno priznanje: za najboljši športni uspeh ter za največjo množičnost.
Ob zaključku slavnostnega dela srečanja, ki se je nadaljeval v tovariškem vzdušju, je našemu kolektivu čestital še glavni direktor GIPOSSS, Lojze Capuder.
Pogled na jubilante v dvorani
Ingrad 5
• v
ZK in
Z uatavmo lopredelitviiflo odnosov ter kongresnimi resolucijami Zveze komunistov Jugoslavije, ki konkretizirajo naloge Zveze ko-muniistov na posameznih področ-jiih idejno političnega boja za spreminjanje družbeno ekonomskega in družbeno političnega položaja delavcev, je sprožen nadaljnji revolucionarni proces za spreminjanje družbeno ekonomske osnove in dosledno uvajanje neposrednega samoupravljanju v TOZD. Intenzivnost tega procesa je odvisna od aktivnosti organiziranih samoupravnih socialističnih družbenih sil in od prizadevanj članov Zveze komunistov, ki marajo ta revolucionarni boj voditi tako, da bo sproščal, dajal idejni smisel in politično organiziral sedanja revfolluoionar-na delavska prizadevanja za u-resmičiitev njegovih sedanjih in zgodovinskih limit er esov.
Pokazalo se je, da delavci tam, kjer se je zveza komunistov spopadla s konkretnimi problemi, hočejo biti prisotni pri urejanju svojiih razmer. Ti in drugi primeri pričajo, da smo v sedanjem trenuitku boja za uresničevanje ustavnih odnosov v povsem novem obdobju našega delovanja. Sedanje obdobje uresničevanja usitave bi lahko označili takole:
1.	da gre za obdobje prehoda od delnega uresničevanja ustavnih odnosov v TOZD, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na celovito uresničevanje ustaivnlih odnosov v vseh oblikah družbene organiziranosti;
2.	da vse uspešneje presegamo preteklo prakso formalno pravnega uresničevanja ustavnih odnosov, kjer postaja delavec vse bolj odločilen faktor pri sprejemanju odločitev;
3.	da je prišlo do spoznanja, da ima delovni človek, celovite interese v vse večjem delu oblik samoupravne družbene in politične organiziranosti;
4.	da gre za trenutek obsežnega sodelovanja delovnih ljudi, občanov pri uresničevanju ustavnih odnosov. Sprememba le zlasti v tem. da ne gre žgali za spremembo odnosov med ljudmi, ampak da delavci občani vse bolj sami uresničuje-to te spremembe in s tem svo-1e življenjske interese. Od tod •''■sak dan več nalog, več dilem, kair nekateri napačno pojmu-iejo, češ, saj vsega tega ne borno zmogli. Nesmotrno! To ie samo dokaz, da ie ideja samoupravljanja prodrla tudi v naiboli skrita področja družbenih odnosov. Najpomembnejše je prav v tem, da vse več liudi razrešuje probleme, se vključuje v razpravljam ie in odločanje.
5.	da ie v večji meri čutiti aktivnost tudi v Zvezi sindikatov, ■mladini, ZB, s čimer se sprošča in organizira ustvarjalni zagon delovnih liudi;
6.	da so doseženi pomembni rezultati tudi pri orgamliziraniu delavcev v TOZD. Vse bolj se čuti odločanje delavcev v poslovanju organizacije združenega dela. Delavdi teriaio vse več jasnih in hitrih informacij. Tam, kjeir tega ni, se takoj čuti, da nekaj mi v redu. Zato moramo storiti vse, da ne pride do napačnih informacij in da posredujejo te tisti, ka-
nove
teri vedo za kaj gre. Odgovornost za informacije ne nosijo samo politične organizacije, temveč neposredni vodje, ki so dolžni pravilno in pravočasno informirati delavce.
7.	da so naše delegacije, to je delegacije delavcev, vnesle nov duh v skupščinski sistem, narasla je odgovornost pri odločanju in uresničevanju dogovorov. Napredek se kaže tudi v medsebojnih samoupravnih odnosih med TOZD, glede razvoja delovne organizacije kot celote, ikakor tudi glede druž-
ustave
benega im osebnega standarda.
8.	da se kaže neposredni rezultat okrepljene vloge delavcev v TOZD pri odpravljanju virov izgub v uspešnejšem gospodarjenju in nasploh v večjih prizadevanjih za dvig produktivnosti dela.
8. Ugotovljeno je tudi zavzeto strokovno delo, to je najbolj odgovornih naših striokovnj a-kov. Nažalost pa v vseh enotah nli tako. Rezultati so večji tam, kjer so se družbeno politične organizacije dosledno zavzemale za spreminjanje od-
nosov v najtesnejši povezavi z vsemi delavci. To pa je tudi odločilnega pomena. Naši predstavniki morajo dejansko odigrati svojo poslansko vlogo, kajti v prihodnosti za neaktivnost ne bo mesta v nobenem organu družbeno političnih organizacij in samoupravljanju.
Aktivnost se ho morala pokazati pri vseh, zlasti še pri organizatorjih, ki morajo biti globoko zainteresirani, da bo delavec dejansko dobil tisto, kar mu u-stava zagotavlja in da maramo spoznati, da ni samo pravica, temveč tudi dolžnost delati in u-pravljati.
Franc Vrbnjak
Pomembne odločitve
Na 8. rednem zasedanju je delavski svet:
•	sprejel obračun za tretje tromesečje. Ob sprejemanju obračuna je odobril, z ozirom na ugoden poslovni rezultat, delitev gibljivega dela osebnih dohodkov v višini 20 %. V osnovo za izračun višine gibljivega dela štejejo redne ure pomnožene z obračunskimi postavkami, bolniški dopust in redni letni dopust.
Pri razpravi o delitvi gibljivega dela je delavski svet po eni strani videl potrebo po vlaganju v razišrjeno reprodukcijo, kajti ugotovil je, da naša mehanoopre-mljenost ni ravno na zadovoljivi ravni in bodo v ta namen potrebna večja vlaganja. Po drugi strani pa DS ni prezrl človeškega faktorja, na katerem leži velik delež ugodnega finančnega rezultata;
•	imenoval je centralno popisno komisijo za letni popis materialnih vrednosti podjetja. Pooblastil je to komisijo, da imenuje ostale popisne komisije.
Za celoten popis je potrebnih kar 74 popisnih komisij, v katerih sodeluje 252 članov kolektiva;
•	razpravljal o variantah za gradnjo samskih domov ter naročil komisijam za medsebojna razmerja v vseh TOZD, da razpravljajo o stopnji standarda, ki ga naj imajo bodoči samski domovi in izberejo temu primerno varianto. Podatke o variantnih rešitvah in o stroških za izvedbo posameznih variant bo dala na razpolago projektivna služba;
•	reševal stanovanjsko problematiko, predvsem dodelitev stanovanj. Na predzadnjem zasedanju je DS razdelil stanovanja v novem bloku na Lavi in pa s preselitvijo izpraznjena starejša stanovanja. Nekateri člani kolektiva so z veseljem in s sijajem v očeh sprejemali odločbe o dodelitvi stanovanj, drugi pa spet niso bili zadovoljni in so odločbe oziroma prevzem dodeljenih stanovanj odklanjali iz različnih vzrokov.
Enemu je bilo dodeljeno stanovanje premajhno, drugemu preveliko, tretjemu zopet v previsokem nadstropju, četrtemu previa-žno itd. Tako je ostalo nekaj stanovanj nerazdeljenih in je o razdelitvi teh drugim interesentom ponovno sklepal delavski svet.
Odklonjena stanovanja so razdeljena naslednjim:
—	enoinpolsobno stanovanje v novem bloku je dodeljeno Mesarič Štefanu iz SDS skupne službe,
—	enosobno stanovanje v Slomškovem trgu 5 je dodeljeno Nikolič Radovanu iz GO,
—	trosobno stanovanje v Stanetovi ulici, ki ga izprazne Ban-dič Jerko je dodeljeno Ikeiič Osmanu iz PE mehanizacija,
—	dvosobno stanovanje v delavskem naselju, ki ga izprazne Gnilšek pa je dodeljeno Mi-hajiovič Miioradu iz IGM;
•	sprejel je enotne kriterije za koriščenje ugodnosti za pripravo in polaganje strokovnega izpita gradbenih tehnikov in inženirjev;
•	odobril je plačilo stroškov srečanja članov zveze borcev v GIP »Ingrad« in pa upokojencev, ki so bili upokojeni v tdko-čem letu;
•	razpravljal o tem, kako sinaj člani kolektiva izmenjajo čestitke ob novem letu. Sklenil je, da naj bo delovni čas zadnjega delovnega dne letošnjega leta krajši kot običajno in da namenimo preostali del tega dne družabnim razgovorom;
•	verificiral je pravilnik o izdajanju glasila Ingrad in vsebinsko zasnovo glasila. Ugotovil je, da sta bila pravilnik in vsebinska zasnova sprejeta na zborih od 9. do 25. oktobra tega leta in je od skupno zaposlenih 1.846 glasovalo za sprejem 1.240 članov kolektiva;
•	imenoval je odbor za samou-
pravne akte v naslednjem sestavu:	Skubic	Drago, TOZD GO,
Fifer Egidij, TOZD GO, Harinski Vinko TOZD IGM, Kovač Milan TOZD PO, Hočevar Silva, SDS skupne službe;
•	imenoval je odbor za racionalizacijo in tehnične izboljšave v naslednjem sestavu: Aškerc Anton, TOZD GO, Špeglič Anton TOZD PO, Hudomalj Franc TOZD IGM, ing. Pavlin Peter, SDS skupne službe;
•	na predloge posameznih TOZD in SDS je imenoval izdajateljski svet za izdajanje Glasila v naslednjem sestavu: Šušter Vili, TOZD GO, Veligovšek Vera,
TOZD GO, Jagrič Marta, TOZD IGM, Kerbavc Franc, TOZD IGM, Kužner Ivan, TOZD PO, Plevnik Majda, TOZD PO, ing. Kovačič Janez, SDS skupne službe, Medved Miro, SDS skupne službe;
•	imenoval Je Ing. Crepinšek Leona za delegata naše delovne organizacije v upravni odbor za izgradnjo tehniškega šolskega centra v Celju;
•	sprejel je ukrepe v zvezi z inozemskim poslovanjem, in sicer:
1.	Firma Ingrad GmbH naj preneha prevzemati nova dela, s poslovanjem pa naj preneha z dnem 31. 12. 1974. Eventuelno neizvršena dela naj po tem datumu dokonča firma Rudis-ba GmbH.
2.	Takoj je pristopiti k pripravam za zaključek poslovanja firme Ingrad GmbH, pospešiti izterjavo dolgov, poravnati obveznosti in ugotoviti dobiček za leto 1972, 1973, in 1974 ter ga po poravnavi obveznosti iz poslovanja nakazati v domovino Ingradu Celje.
3.	Po zaključku št. 18 je še dolg v znesku 50.384,33 DM, kateri znesek je takoj nakazati Ingradu v Celje. Če ima Ingrad GmbH težave zaradi obratnih sredstev, naj najame premostitveni kredit in tako poravna vse obveznosti do matičnega podjetja v domovini.
4.	Delavce Ingrad GmbH se po 31. 12. 1974 napoti, da se zaposlijo v Ingrad Celje. V kolikor to ne želijo, pa v Rudis GmbH ali pa po lastni želji v drugem podjetju.
5.	Če bodo za izvajanje investicijskih del v ZRN ugodnejši pogoji in zagotovljen pozitiven finančni rezultat, se z deli ponovno nadaljuje.
6.	Poslovanje s firmo Ingrad GmbH in Rudis GmbH naj do vstopa kot družabnik Ingrad Celje teče v smislu sklenjene pogodbe o poslovnem poslovanju med firmo Ingrad GmbH in Rudis GmbH.
•	odobril je uredtev centralnega ogrevanja na plin v bifeju Ingrad;
•	naročil je kadrovsko - pravni službi, da pred novim letom obišče člane kolektiva, ki bodo v bolniškem staležu več kot 30 dni.
Ivica Bezlaj
Stanovanja za samske delavce
GRADNJA SE BO PRIČELA V V LETU 1975
Delavski svat podjetja je na svojem zadnjem zasedanju obravnaval problematiko stanovanj delavcev, ki stanujejo v delavskih naseljih. Ugotovil je, da so primerna stanovanja le v samskem in mladinskem domu v delavskem naselju v Celju, do-čim v zidanih provizorij ih v Celju In v Ljubljani standard stanovanj ne zadovoljuje. Provizorij i so sicer ogrevani s centralno kurjavo, vendar je v posameznih sobah po šest, osem in celo več postelj. Se mnogo slabše je v drugih začasnih naseljih po gradbiščih. Drugo, kar moramo poudariti, so premajhne kapacitete in zato ne moremo sprejeti na delo novih delavcev, ker v naseljih zanje ni prostora.
Ugotovljeno stanje v naših delavskih naseljih je kritično in je že ovira za nadaljnji razvoj podjetja, zaito moramo nujno in takoj ukrepati.
Delavski svet je naročil strokovnim službam, da takoj pripravijo idejni projekt izgradnje samskega doma za delavsko naselje v Celju s primerjalnimi izračuni, in sicer variantno: enkrat za nižji standard s skupnimi sanitarijami (kasaraiški tip) in enkrat za višji standard, kjer koristijo sanitarije največ štirje delavci. Ali enostavno povedano k dvema sobama bi pripadale sanitarije iln skupna predsoba. Ker so bila mnenja zaradi stroškov gradnje različna, je sklenjeno, da dokončno odločitev o stopnji standarda 'izoblikuje mnenje delavcev po TOZD.
Omeniti je treba, da so gradbeni stroški pri samskih stanovanjih resnično nižji v domovih
kasarniškega tipa, vendar so kasneje večji stroški vzdrževanja, kot pa v domovih modernejšega tipa, kjer daje uporabnost in počutje videz družinskega stanovanja. Menim, da je skrajni čas, da pričnemo z gradnjo sodobnejših samskih stanovanj, v katerih se bodo delavci počutili kar najbolj domače.
V resnici so samski domovi »pravi domovi delavcev«, saj preživijo nekateri delavci v njih po več desetletij.
Tudi Občinski sindikalni svet v Celju je pričel z akcijo za gradnjo samskih stanovanj. Posamezna podjetja so združila sredstva .in bodo skupno zgradila samske domove. Vsa podjetja, ki sredstva združujejo, so se odločila za gradnjo samskih domov z višjim standardom.
Enako kritično kot v Celju, je tudi v Ljubljani in je tamkaj prav tako pričeti s pripravo dokumentacije za zgraditev samskega doma. Sedanji stanovanjski provizariji na Prulah so dotrajani, ne zadostuje pa /tudi število ležišč.
Zanimivo je še povedati, da so učenci, ki stanujejo v mladinskem domu v Celju, predlagali, da bi nov diom imenovali »Dom učencev v gospodarstvu« in da so sami pripravljeni sodelovati z udarniškim delom pri njegovi gradnji. Če bodo iniciativno u-čencev podprli tudi drugi, bomo kaj hitro rešili sedanje težko stanje nastanitve delavcev.
Prosim vse tiste, ki stanujejo v delavskem naselju /in ki jih opisana vprašanja najbolj neposredno prizadenejo, da o tem razpravljajo in s kakšnim krajšim sestavkom o tem razveselijo tudi naše uredništvo.
Franjo Cevnik
VOLILI SMO DELEGACIJE
za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
Z oblikovanjem skupščinskih sistemov odpiramo v smislu nove ustave novo poglavje v dograjevanju našega samoupravnega sistema. Tako smo se letos v delovni organizaciji že drugič zbrali na voliščih; prvič 28. marca, ko smo volili delegacije v zbor združenega dela lin drugič
5.	decembra, ko smo volili delegacije v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Z volitvami smo opravili svojo ustavno pravico /in dolžnost, izbrali smo ljudi, ki jim popolnoma zaupamo, da bodo z našo pomočjo in sodelovanjem uresničevali naše skupne želje in hotenja.
V Ingradu smo volili kar 7 delegacij v samoupravne interesne skupnosti in sicer:
1.	delegacijo gradbene operative na celjskem področju, v kateri so zastopani delegati PE Celje, PE Store-Sentjur in PE mehanizacij a,
2.	delegacijo TOZD proizvodni obrati,
3.	delegacijo TOZD IGM Medlog,
4.	delegacijo PE Slovenske Konjice za SIS na področju te občine,
5.	delegacijo PE Žalec in obratov
Gorniško za SIS na področju občine Žalec,
6.	delegacijo PE Ljubljana za delegacijo SIS na področju občine Ljubljana-Center,
7.	delegacijo SDS skupne službe.
Delegacija gradbene operative šteje 11, vse ostale pa po 10 delegatov.
V posamezne delegacije so bili izvoljeni naslednji člani kolektiva:
1.	Delegacija GO Celje;
Maja Bratina, Pifer Egidij, Rudi Gajšek, Ivan Kotnik, Marjan Oblak, Zdravko Radič, Torno Simon, Irena Senitjurc, Stefan Šoštarič, Stefan Turk, Vinko Vrbnjak.
2.	Delegacija TOZD PO Celje:
Ivo Božič, Ivan Cizej, Marina KomeričM, Stanko Kovač, Franc Krznar, Miha Lečnik, Ivan Mihevc, Peter Rorič, Rudi Stifter, Stane Turščak.
3.	Delegacija TOZD IGM Medlog: Franc Cakš, Janez Horvat, Oto Jošovc, Milorad Mihajlčič, Alojz Nerat, Friderik Samec, Anton Slokan, Ostoje Todič, Stana Uranič, Karl Zerovnik.
4.	Delegacija SDS skupne službe: Metka Glančnik, Hinko Jager,
Franc Kamer, Albert Kerkoš, ing. Milisav Mandič, Marija Pšaker, Adolf Strašek, ing. Tomo Studnička, Majda Tavčar, ing. /Stane Zagode.
5.	Delegacija PE Slovenske Konjice:
Roman Bobik, Janez Brglez, Josip Dunaj, Ante Jozinovič, Milan Krklec, Jože Ofentav-šek, Stefan Posillovič, Ivan Retuzniik, Ivan Skok, Jakob Superger.
6.	Delegacija PE Žalec in obrati Gomiisko:
Ivan Klančnik, Jože Kramarič, Marija Kroflič, Franc Krnic, Stojan iMarinovič, Vinko H/in-del, Ivan Mihevc, Alojz Siemens ek, Karl Slemenšek, Ivan Vaš
7.	Delegacija PE Ljubljana:
ing. Jože Brodnik, Neda Čoki, Mirfco Čeha, Franc Jagodič, Anton Klopotan, Muharem Konjevič, Rudi Meštrič, Boris
Petan, Franc Slivnik, Jože Škulj.
Člani kolektiva so se disciplinirano odzvali svoji pravici in hkrati dolžnosti, saj so ugotovljeni naslednji odstotki udeležbe: GO 85 %, PO 87,5 %, IGM 88 %, SDS 93%, Konjice 91%, Žalec in Gomiisko 85 % /in Ljubljana 89,4 %.
Iz poročil volilnih komisij je razvidno, da je bilo največ tistih, ki niso volili, v bolniškem staležu, sledi število tistih, ki koristijo redni letni dopust, le malo pa je takih, ki se volitev niso odzvali iz neupravičenih vzrokov.
Razpoloženje vo/livcev ter lepo urejena in okrašena volišča so dala rvlidez prazničnega vzdušja, kar je dokaz, da se delavci Ingrada zavedamo pomembnosti tega dogodka.
Ivica Bezlaj
Nase delegacije
Meseca decembra, ko smo izvolili še delegacije v skupščine samoupravnih /interesnih skupnostih, smo končali z zadnjim delom našega novega volilnega samoupravnega sistema, kot ga zar črtuje nova ustava in s tem smo postavili nove kvalitetnejše organe skupščin od občine do federacije.
Prve delegacije smo izvolili pred približno desetimi meseci. Prav je, da pregledamo ob kancu leta, kako so delale in koliko so bile uspešne v našem kolektivu.
Znano je, da imamo v kolektivu delegacijo volilne enote št. 3
to je delegacija TOZD gradbene operative, ki šteje 22 članov. Je samostojna in pošilja na seje občinske skupščine v zbor združenega dela dva delegata.
Delegacije volilne enote št 4, to so delegacije TOZD proizvodni obrati, TOZD IGM imata v svojih delegacija 11 članov ter delegacija SDS skupne službe, ki ima v delegaciji 9 članov. Vse tri delegacije tvorijo konfereoo delegacij in vse tri skupaj pošiljajo enega delegata na seje občinske skupščine, v zbor združenega dela. Konferenca delegacij se je konstituirala s sporazu-(Nadaljevanje na strani 8)
Vzdrževanje mehanizacije je zelo pomembno.
Ingrad 7
Nase delegacije
mom preko delavskih svetov imenovanih TOZD in SDS po ustavnih načelih.
Tako se je udeležilo na sejah občinske skupščine od njene prve do vključno četrte seje, ki je bila v mesecu novembru, skupaj kar 12 delegatov iz našega kolektiva.
Vsak delegacija 'ima svoj program dela, kakor tudi konferenca delegacij in ti programi so osnova za delo delegacij. Programe so dobili vsi člani delegacij in vsi vodilni delavci ter predstavniki družbeno političnih organizacij v vseh TOZD in SDS.
Delo delegacij je bilo od začetka precej težko, ker ni bilo še dovolj jasnih smernic za delo. Vendar smo v zadnjem času na podlagi že samostojno pridobljenih izkušenj in z navodili organov občinske skupščine ter s programi dela delegacij le bolj zaživeli in je princip dela delegacij naslednji:
Vsi delegati vseh delegacij dobijo pismeno gradivo za sejo občinske skupščine in zaključke zadnje seje. Tako mora vsak delegat gradivo najprej sam predelati, potem ga posreduje — oziroma vsebino gradiva mora neposredno posredovati svojemu kolektivu, ki ga je izvolil za delegata. Vsak delegat mora upoštevati pripombe svojega kolektiva in jih posredovati na seji delegacije oziroma na konferenci delegacij, kjer se pripombe vskladijo v enotne sklepe. Ob sprejemu gradiva ga vodje delegacij pregledajo in ob nejasnostih sestavijo vprašanja službam ali samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam s postavljenim rokom za odgovor.
Zaradi -racionalnosti časa se vse delegacije zberejo na skupni seji, kamor povabijo predstavnika občinske skupščine ter nekatere vodilne delavce SDS, TOZD in predstavnike družbeno političnih organizacij. Taka skupna seja je celovito delovno telo, kjer vse delegacije skupno z vabljenimi predstavniki 'izoblikujejo enotna stališča, s katerimi gredo delegati, ki so javno izvoljeni na sejo občinske skupščine. Za vsako sejo delegacije iali konference je zapisnik, iz njega je razvidna prisotnost članov delegacij in vabljenih, dnevni red in zaključki, ki so bili sprejeti na seji. Zapisnik dobi vsak delegat, vodilni delavci v SDS lin TOZD, kakor tudi vsi predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Zapisnik je na oglasni deski ali na drugem vidnem mestu, da je dosegljiv vsakemu članu kolektiva. Izvoljeni delegati gredo na sejo občinske skupščine s podpisanim pooblastilom, ga tam oddajo lin tako lahko kot enakopravni člani seje občinske skupščine v zboru združenega dela nastopajo in posredujejo zaključke, ki so jih izoblikovale delegacije. Po končani seji občinske skupščine morajo delegati, na prvi seji delegacije poročati o delu seje občinske skupščine.
Delegacije so se od izvolitve do danes sestajale po potrebi, konferenca delegacij se je se-
stala v tem času trikrat, vse delegacije skupaj pa so se do sedaj -sestale štirikrat.
Na sejah delegacij najprej obravnavajo sklepe zadnje seje občinske Skupščine, kjer jih delegati, prisotni na seji dopolnij-o, nato pa obravnavajo gradivo za naslednjo sejo. Pri obravnavi gradiva sproti pri vsaki točki posebej izoblikujejo stališča, s katerimi nas izvoljeni delegati na seji občinske skupščine zastopajo. Naslednja točka je predlaganje in izvolitev delegatov za sejo občinske skupščine v zbor združenega dela.
Z željo, da bi delegacije delovale v bodoče še bolje kot dose-daj, bi rad opozoril le na nekaj bistvenih pomanjkljivosti, ki so se pokazale v dosedanjem delu:
Ugotovljeno je po evidenci, da je nekaj delegatov med nami, ki se pogosto ne udeležujejo sej iz opravičenih ali neopravičenih -razlogov. Nepravilno je to zato, ker so to predvsem isti delegati. Menim, da če mora delegat na sejo delegacije, ga ne sme zadržati ne službeni opravek, kaj šele -osebni razlogi. Vsak delegat je pred izvolitvijo podpisal izjavo o kandidaturi, da bo deloval -kot delegat, zato bi to delo morali opravljati s precej večjo odgovornostjo dn zavestjo, kajti delegat je odgovoren za svoje deflo sredini, ki ga je izvolila in po ustavnih načelih tej sredini ne sme biti -odtujen.
Prav bi bilo, ker to je želja vseh delegacij, da bi sodelovanje delegacij in strokovnih služb ter samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v bodoče (bilo še bolj tesno in celovitejše, saj tudi ti skupno z delegaaijiami odgovarjajo kolektivu za rezultate dela.
VSi člani kolektiva im-ajo pravico in njihova ustavna dolžnost je, da od svojih delegacij in delegatov zahtevajo pojasnila in odgovore, saj delegati delujejo in marajo delovati med njimi. Taki pogovori naj bodo čimbolj neposredni, kaj-ti še vedno je ustna informacija bolj učinkovita kot pismena. Zato take možnosti koristite.
Mislim, da -bomo o delegacijah še pisali v glasilu lin v drugih informativnih sredstvih bolj pogosto kot doslej in tudi predstavili vam bomo kakšnega delegata.
Na koncu bi rad izkoristil priložnost in pozval k sodelovanju in delu delegacij -slehernega čla-
Skupščina stanovanjskega solidarnostnega sklada je na svoji seji 15. 11. letos sprejela pravilnik o pogojih za -investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodelitev teh v uporabo, ki vam ga v skrajšani obliki posredujemo:
a)	Družine z nižjimi dohodki
—	da prosilec nima stanovanja,
—	d-a prosilec ni imetnik stanovanjske pravice za ustrezno -stanovanje,
—	da dohodek prosilca in članov gospodinjstva ne presega na člana 1000.— -din meesčno v letu 1974, oziroma lahko presega 10 %, v kolikor bo prosilec imel največ točk po sistemu točkovanja, cenzus se za vsako naslednje leto spreminja v odstotku glede na porast OD v -občini Celje.
—	da je eden od zakoncev zaposlen najmanj tri leta, do dneva predložitve Vloge na enoto za družbeno pomoč,
—	da (ima prosilec iin njegovi
člani -gospodinjstva stalno bivališče na področju občine Celje. Prednost imajo -tisti, ki dalj časa živijo na območju občine.	,
Poleg prošnje za dodelitev stanovanja je prosilec dolžan še predložiti naslednja potrdila:
a)	potrdilo o stalnem bivališču prosilca in nj-ihovlih članov gospodinjstva na območju občine Celje — časovno označeno od kdaj ima bivališče na območju občine,
b)	potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem
na kolektiva z namenom, da nam bo delo v novem letu lažje. Bolj zanimivo, razumljivejše in s tem tudi uspešnejše.
V imenu vseh delegacij vsem članom kolektiva v novem letu obilo sreče, zdravja, zadovoljstva in delovnih uspehov.
Miro Medved
gospodinjstvu,
c)	potrdilo o višini -letnih dohodkov upravičenca in njegovih družinskih članov v latu 74, ki ga izda delovna organizacija ter pismeno izjavo upravičenca in njegovih družinskih članov o drugih morebitnih -dohodkih izven delovnega razmerja in izjavo o premoženjskem stanj-u,
d)	potrdilo KZSZ, kdo je dobil izplačano boleznino.
Pravice do dodelitve stanovanja pa nimajo prosilci v naslednjih primerih:
—	če je prosilec ali član družine lastnik počitniške hišice,
—	če je prosilec ali kdo od družinskih članov lastnik posestva,
—	če je prosilec -ali član družine lastnik nepremičnine, osebnega, poltovomega ali tovornega avtomobila v vrednosti nad 35.0000.— din.
b) Mlade družine
Mlada družina lahko pridobi stanovanje za določen čas v primeru, da izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da noben od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja ali več stanovanj,
—	da noben od zakoncev ni ime-tnlik stanovanjske pravice za primerno stanovanje,
—	da družina do sedaj še nima rešeno stanovanjsko vprašanje,
—	da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Celje,
—	da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše,
—	da vsaj ena delovna organizacija, pri kateri sta zakonca zaposlena, jamči z jamstveno pogodbo, da bo skupaj s prosilcem -rešila njegov stanovanjski problem v roku petih let,
—	če od sklenitve zakonske zveze pa do Vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 5 let,
—	če imata zakonca najmanj pet let skupne delovne dobe.
K vlogi je treba priložiti:
Potrdilo o stalnem bivališču, o številu družinskih članov, izpisek iz poročne matične knjige, varčevalno pogodbo, sklenjeno s poslovno banko za nakup stanovanja -ali za graditev stanovanjske hiše, jamstveno pogodbo OZD, izjavo o premoženjskem stanju.
KDO LAHKO 0001
solidarnostno stanovanje
Stanovanjska soseska BS-7 v Ljubljani.
Hinko Jager
VISOKE DENARNE KAZNI
V	Uradnem listu št. 32 je objavljen zakon o varstvu pri delu,
bi ga je sprejela Skupščina SRS 16. oktobra letos.
S tem sestavkom ne nameravamo obširno posegati v njegovo vsebino, čeprav je zelo obširna in pestra, ampak želimo opozoriti vise delavce in službe, ki kakorkoli vplivajo na izvajanje varstvenih ukrepov in so za izvajanje po službeni dolžnosti tudi odgovorni, da se seznanijo z vsebino zakona.
V	nadaljnjem pa smo se omejili ,le na naštevanje gospodarskih prestopkov in prekrškov ter kakšne kazni so predvidene za to po zakonu.
Z denarno kaznijo od 5.000 do
500.000	din se za gospodarski prestopek kaznuje:
—	projektantsko organizacijo, ki pri projektiranju gradbenega objekta ni upoštevala varstvenih ukrepov in normativov in ni izdala dokumentacije za varstvo pri delu;
—	projektantsko ali drugo organizacijo združenega dela, če pri projektiranju ali izdelovanju delovne priprave 'in naprave ni upoštevala varstvenih ukrepov in normativov ali če je dala v promet delovno pripravo brez atesta;
—	organizacijo združenega dela, ki je projektirala ali Izdelala sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu oziroma v nasprotju z jugoslovanskimi standardi;
—	organizacijo združenega dela, če pri uvozu delovnih priprav in naprav sredstev -in opreme za osebno varstvo pri deliu ter tehnične dokumentacije ni upoštevala predpisov o varstvu pri delu;
—	organizacijo združenega dela, če se pri opravljanju strokovnih storitev ne ravna po predpisih o varstvu pri delu, zlasti pri pregledu tehnične dokumentacije gradbenega objekta, delovne priprave in naprave ter sredstev in operme za osebno varstvo pri delu, pri preiskavah kemičnih in bioloških škodljivosti ali pni opravljanju drugih strokovnih storitev.
Za gospodarske prestopke, navedene v predhodnem odstavku, pa je s kaznijo od 500 do 1.500 din kaznovana tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela.
— če uporablja take gradbene objekte ozirma delovne prostore, delovne priprave in naprave oziroma daje v uporabo taka sredstva in opremo za delovno varstvo piti delu, ki ne ustrezajo predpisom o varstvu pri delu, ali če ne poskrbi za periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime v delovnih prostorih oziroma če ne preskrbi za preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav;
— če s primernim dogovorom ne določi skupnih varstvenih u-krepov, ko izvaja delo na skupnem delovišču;
V	letu 1974 se je pripetilo v podjetju 128 nesreč pri delu, od tega je bilo: 74 nesreč lažjega značaja, 22 srednje težkih, 12 težkih in 2 smrtni nesreči.
Izven delovnega časa, to je nesreč na poti na delo in z dela se je pripetilo 18 in sicer 9 na poti na delo in 9 na poti z dela. Po težini poškodb je bilo 10 težkih, 3 srednje težke, 3 težke in 2 smrtni nesreči.
Z ozirom na 1906 povprečno zaposlenih v letu 1974 je 128 nesreč pri delu 6,7 %, se pravi, da se na vsakih sto zaposlenih ponesreči vsak sedmi delavec.
V	primerjavi z letoma 1973 in 1972, ko se je pripetilo 148, odnosno 139 nesreč pri delu, se je število nesreč pri delu zmanjšalo, pač pa se je povečala težina poškodb pri nesrečah, saj v letu 1973 ni bilo težkih nesreč pri delu, v letu 1972 pa samo 3.
Pri razporeditvi nesreč pri delu po enotah, ugotovimo, da se je največ nesreč pripetilo v poslovni enoti Celje in sicer 43,
—	če ne določi del oziroma delovnih mest, na katerih so večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare;
—	če ne pošlje delavcev na predhodne in na posebne predhodne in periodične zdravstvene in psihofizične preglede;
—	če ne zagotovi prve pomoči in organiziranega reševanja v primeru nesreče pri delu;
—	če ne obvesti v predpisanem .roku pristojnega organa inšpekcije dela o začetku dela, ali če ne predloži potrebnega programa varstvenih ukrepov ali če v določenih primerih, ko gre za nesrečo pri delu tega ne sporoči pristojnemu organu inšpekcije dela oziroma pristojnemu organu javne varnosti;
—	če ne pooblasti določenega delavca kot odgovorno osebo o-ziroma ne organizira posebne službe za opravljanje nalog s področja varstva pri delu (kjer so nevarnosti za poškodbe in o-bolenja v zvezi z delom večje) ali če dopusti, da tako službo o-prarvljia oseba, ki nima predpisane strokovne usposobljenosti;
—	če ne omogoči inšpektorju dela pregleda oziroma če mu ne da potrebnih pojasnil v zvezi s pregledom;
—	če v predpisanem roku ne
sledijo: TOZD PO 24, PE Store 14, PE Ljubljana 12, PE Konjice 11, PE mehanizacija 8, TOZD IGM 7, PE Žalec 6 in SDS 3.
sporoči, da je izvršila odločbo inšpektorja dela.
Z denarno kaznijo od 50 do
5.000	din je za prekrške, navedene v predhodnem sestavku, kaznovana tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela.
Predpisane so tudi mandatne kazni, ki jih lahko takoj na mestu izterja pristojni inšpektor dela in sicer:
—	mandatno so kaznovane o-sebe, ki so odgovorne za izvajanje raznih varstvenih ukrepov (npr. če dopusti, da delavci u-porabljajo neurejene priprave in naprave);
—	če ne zagotove uporabe predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu; če dopuste, da idelavec dela pod vplivom alkohola itd. V tem primero je mandatna kazen lahko 100 din.
Z denarno kaznijo 50 din pa je kaznovan za prekršek delavec, če kljub poprejšnjemu 'opozorilu ne uporablja namensko sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, ali če namerno odstrani z delovne priprave varnostno napravo.
število nesreč po posameznih enotah zavisi od števila zaposlenih v posamezni enoti, od števila opravljenih delavnih ur, vrste
Slika kaže tipičen primer nezadostne tehnične zaščite na objektu
Povzetek iz Ur. lista pripravila J. M.
Nesreče pri delu v letu 1974
Kazni za prekrške:
Z denarno kaznijo od 500 do 50.000 din se kaznuje organizacije združenega dela:
—	ki proizvaja delovne priprave in naprave ali sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu in jih da v promet ali v uporabo brez navodila o uporabi ter načinu preizkušanja in vzdrževanja;
—	če z ustreznimi samoupravnimi sporazumi nima urejenega varstva pri delu;
—	če nima programa o proučevanju in vzgajanju o varnem delu in preverjanju znanja;
—	če dopusti, da je na delo razporejen delavec, ki nima potrebnega znanja o varstvu pri del-u za samostojno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del;
v

S takšno zaščito je zagotovljeno varno delo na objektu
dela, ki ga delavci določene enote opravljajo in seveda od socialno, družbeno-ekonomskih pogojev ter psihofizičnih sposobnosti delavcev, zaposlenih v teh enotah.
Z vključitvijo podatkov o številu opravljenih delovnih urah po posameznih enotah bi dal prikaz do neke mere realnejšo sliko razporeditve nesreč po enotah, verjetno pa vrstnega reda najbolj kritičnih enot ne bi bistveno spremenil.
Pregled nesreč pri delu po mesecih nam pokaže, da se je največ nesreč pripetilo v mesecu aprilu in sicer 17, tesno pa mu sledi oktober s 16. nesrečami. Najmanj nesreč se je pripetilo v mesecu novembru (7) ter januarju iin februarju (9).
Razumljivo je, da je v začetku (Nadaljevanje na 10. strani)
polne sezone največ nesreč pri delu, dočim v poletnih mesecih malo opadejo (dopusti). Letošnji oktober preseneča z velikim številom nesreč, kar ugotavljajo tudi ostale statistike nesreč in povezujejo prekomerno pogostnost nesreč tudi z dolgotrajnim deževjem ter slabim razpoloženj em ljudi v item obdobju.
V letni 1974 se je največ nesreč pri delu pripetilo ob torkih (29), sledijo pa mu ponedeljek in sreda (26), četrtek (22), petek (18) in sobota (6).
Z uvedbo prostih sobot se največ nesreč pri delu ne pripeti več v ponedeljek, temveč se je največje število nesreč v tednu pomaknilo v torek ali sredo. Vzroki za ta pojav še niso raziskani.
Po urah v dnevu, se je v letu 1974 pripetilo največ nesreč med drugo in tretjo uro dela lin sicer 20 ter zadnjo uro dela 19 nesreč. Veliko nesreč pri delu se je pripetilo v nadurnem delu, to je na več kot osemurnem delu, 14. Razporeditvena krivulja nesreč pri delu po urah prebitih na delu se pokriva s krivuljo u-trujenosti delavca. Bolj je delavec utrujen, večja je možnost za nesreče, ker je delavec razumljivo manj pozoren.
Glavni vzroki, zaradi katerih so se nesreče pripetile, so:
—	Izvajanje delovnih operacij v nasprotju s predpisi pni 34 nesrečah,
—	delovni prostor urejen v nasprotju s predpisi pri 18 nesrečah,
—	neuporaba osebnih varovalnih sredstev pri 14 nesrečah,
—	-nezadostna spretnost pri -izvajanju gibov pri 13 nesrečah in
—	nespoštovanje splošnega režima dela 12.
Pregled daje zanimivo sliko, saj je samo v petih vzrokih zajetih 71 % nesreč. Ti vzroki So naj pogostejši tudi več let nazaj, zato jiih moramo posebej in korenito razčleniti in odstraniti, kajti le z njih odpravo bomo dosegli zmanjšanje števila nesreč. Prv-i najbolj pogosten vzrok kaže, da delavcem pri delu ni posvečena zadostna pozornost in se jim dovoljuje delo na kakršenkoli način, ki pa je ponavadi najnevarnejši in večkrat usoden.
Osemnajst nesreč se je pripetilo zaradi neurejenih delovnih mest, kar kaže dejanski odraz stanja na področju tehnične varnosti v podjetju, predvsem odnos s strani tehničnega kadra.
Neuporaba osebnih varovalnih sredstev, ki je povzročila 14 -nesreč, kaže, da zaposleni po gradbiščih m delavnicah niso -dovolj »varnostno« zavedni, da bi spoznali koristnost uporabe losebne zaščite, pa tudi neposredni nadzor nad uporabo je premalo dosleden.
Da je zaradi nespretnosti pri izvajanju gibov iin delavnih operacij prišlo do 13 nesreč, je vzrok jasen:	povečana fluktu-
acija, predvsem pa vključevanje nezadostno strokovno usposobljenih delavcev v tok za-tevne proizvodnje.
Čeprav niso točno dokazljivi vzroki nesreč zaradi utrujenosti, je gotovo precej tistih nesreč (14), ki so se pripetile v podaljšanem delovnem času zaradi utrujenosti in dolgega napornega dela, kar kaže, da z uvajanjem podaljšanega delovnega časa -in dela ob sobotah ali celo nedeljah ne bi smeli pretiravati, saj nam je vsem znano, da je zares
delati že osem ur težko vzdržati.
Na -koncu naj ugotovimo, oh dveh smrtnih nesrečah na delu in na poti na delo, da tako s številom, predvsem -težkih nesreč, tako bot s stanjem varstva pri delu v podjetju ne moremo biti zadovoljni. Potrebni bodo napori vseh, vsakega na področju svojega dela, da odpravimo prej navedene vzroke. Dve smrtni nesreči pri delu sta težko odjeknili
v kolektivu.
Rezultati internega tekmovanja
Dne 21. novembra se je končalo interno športno tekmovanje v počastitev Dneva republike — 29. novembra. Tekmovanje je potekalo skoraj ves mesec november. Sodelovalo je: 6 ekip v odbojki, 6 ekip v šahu, 8 ekip v kegljanju, 6 ekip v namiznem tenisu, 6 ekip v streljanju, 7 e-kip v malem nogometu.
Med seboj so se pomerile ekipe: PE Celje I, PE Celje II, PE mehanizacija, TOZD IGM Medlog, TOZD proizvodni obrati, združena ekipa: PE Konjice, Žalec, Store in uprava TOZD GO.
Tokrat je svojo udeležbo prijavila tudi ženska ekipa, ki je nastopila v moški konkurenci.
V posameznih panogah so bili doseženi naslednji -rezultati:
Mali nogomet
1.	PE Celje I, 2. mehanizacija, 3. proizvodni obrati, 4. Celje II, 5-6. SDS, 5-6. Ljubljana, 7. IGM Medlog.
Streljanje
1. SDS skupne šlužbe, 2. PE Celje I, 3. žene, 4. mesto PE mehanizacija, ,5. mesto IGM, 6. mesto Celje II.
Kegljanje
1. PE mehanizacija, 2. žene, 3.
Pri prvi se je ponesrečil delavec Husein M-ujikič v Ljubljani, ko je razopaževal betonsko steno, izpulil vse vezne vijake iz opaža, predno se je opaž -obesil na žerjav. Težka stena je izgubila ravnotežje in pokopala pod seboj nesrečnega ddlavoa.
Druga smrtna nesreča se je pripetila pmi gradnji mostu v Sevnici, delavec Anton ,Sorič je padel v vodo in utonil.
Pri obeh in vseh ostalih nesrečah se postavlja vprašanje, za-
proizvodni obrati, 4. Celje I, 5. Ljubljana, 6. SDS skupne službe,
7.	IGM, 8. Celje II.
Šah
,1. Celje I, 2. skupne službe, 3. PE mehanizacija, 4. -Ljubljana, 5. IGM, 6. Celje II.
Odbojka
1. skupne službe, 2. Celje I, 3. PE mehanizacija, 4. proizvodni obrati, 5. žene, 6. IGM.
Namizni tenis
1. PE mehanizacija, 2. žene, 3. Celje I, 4. združena ekipa.
V skupni uvrstitvi je dosegla prvo mesito s 30. točkami prva ekipa PE Celje in ponovno usvojila prehodni pokal, ki ga vsako leto podeljuje sindikalno športno društvo ob Dnevu republike.
Na drugo mesto se je uvrstila ekipa PE mehanizacije z 29. točkami, tretje mesto je zasedla e-kipa skupnih služb z 23 točkami, četrto mesto in peto mesto si delita TOZD proizvodni obrati in druga ekipa PE Celje s 14 točkami, šesto mesto so zasedle žene s 13 točkami, sedma je bila PE Ljubljana z 10 točkami, osma TOZD IGM 8 točk an deveta združena ekipa z 1 točko.
kaj in tisti večni — če. Za oba mrtva delavca je to prepozno, za vse nas pa naj bo to krepko o-pozorilo. Ne mahajmo malomarno z -roko ob dobronamernem o--pozorilu, upoštevajmo raje vsa določila varnega dela, -pazimo na sebe in sotovariše, saj vendar ni lepšega kot zdrav ustvarjati, sodelovati v proizvodnem procesu, se veseliti sadov dela in uživati zaslužen počitek po napornem delu.
Hubert Golner, varnostni inž.
Namen takih tekmovanj je čimbolj popestriti športno in -rekreativno dejavnost v podjetju in k temu pritegniti čimširši krog članov kolektiva. Zato je bil sklep športnega društva, da podelimo posebno nagrado enoti, ki bo sodelovala z največ ekipami. To nagrado si je prislužila poslovna enota Celje, ki je sodelovala kar z 12. ekipami v vseh disciplinah. Za nagrado je prejela ta enota naročilnico za nakup športnih rekvizitov v vrednosti 500 din.
Ocenimo lahko, da je tekmovanje v redu potekalo. Množičnost j,e bila precejšnja, saj je na tekmovanju sodelovalo preko 220 članov kolektiva. Ta bi lahko bila še večja, če bi piri tem tekmovanju bolj sodelovale tudi ostale poslovne enote kot so Slov. Konjice, Štore-Šentjur in Žalec. Aktivnejše sodelovanje teh enot že nekaj časa pogrešamo in je upravni. odbor športnega društva že razmišljal o tem, kako aktivirati športno lin rekreativno dejavnost tudi v -teh enotah. V izdelavi je program dela športnega društva za leto 1975, ki bo zajemal razne oblike športnega dela in nudil -možnost športnega udejstvovanja čimširšemu krogu članov kolektiva.
Ivica Bezlaj
Pokal za najboljše športnike je prevzel Roman Ajster, šef PE Celje
ŠPORTNIKI ZA PRAZNIK REPUBLIKE
Vinjak kot topli obrok
Ali je pri nas tudi tako?
Namesto toplega obroka dobijo delavci ponekod bone, ki jih lahko vnovčijo ne samo za hrano, ampak tudi za pijačo in cigarete.
Zagotovitev toplega obroka tistim, ki na delovnem mestu preživijo poln delovni čas, ni več samo posamezen primer in tudi ne kampanja ali naloga trenutka, v katerem je inflacija resno ogrozila življenjsko raven. Zagotovitev toplega obroka je postala del vsakodnevnega življenja v naših, kolektivih.
V tem vsakodnevnem življenju pa se srečujemo z raznimi težavami. Med najhujšimi sta materialna in kadrovska nepripravljenost in neizkušenost. Mnogi kolektivi, ki ne morejo 'Zagotoviti toplega obroka, a vseeno želijo kolikor toliko zavarovati življenjsko raven, zagotavljajo delavcem namesto toplega mrzel obrok. Drugi pa se ne potrudijo niti za to, temveč delavcem delijo bone, s katerimi naj bi si potem sami 'kupili topel obrok.
Mrzel obrok ni prava rešitev, vendar tam, kjer ga priskrbijo, ne glede na karkoli, dokazujejo, da si prizadevajo v določeno smer, in praviloma v teh kolektivih zares Iščejo rešitve za prehod k toplemu obroku. Tisti, ki dajejo delavcem bone namesto toplega mrzlega obroka — to je praksa že potrdila — pa s tem večinoma ničesar ne rešijo.
Podkrepimo zadnjo trditev s primeri.
V samopostrežni trgovini kmetijskega kombinata v Čoki smo stali v vrsti pred blagajno. Pred nami je stala žena nekega delavca Čoke s košarico, v kateri so bila razna živila, a tudi liter vinjaka, par ženskih nogavic in kakih deset zavojčkov cigaret. In vse to je plačala z boni, ki jih dobiva njen mož kot nadomestilo za topli obrok!
Sekretar občinskega sveta zveze sindikatov v Kanjiži Jovan Radetič nam je v pogovoru o skrbi za življenjsko raven dejal približno tole: »Mi smo nezadovoljni s tem, da več naših kolektivov daje delavcem namesto toplega obroka bone, potem pa nekateri za ta denar kupujejo celo pijačo in cigarete. Tako .topli obrok’ ne povečuje storilnosti, kar je njegov poglavitni namen, temveč jo zmanjšuje.«
Srednje in starejše generacije se spomnijo bonov in točk po vojni. Tudi ti boni so pomenili neke vrste solidarnost, ljudem so omogočali, da so lahko kupili stvari, ki jih je bilo na trgu premalo. Toda tiste bone in točke so ljudje dobivali z delom in nikomur ni prišlo na misel, da bi uporabljal za — pijače. Res je, da smo bili takrat veliko bolj revni in so ljudje na take reči manj mislili. Po drugi strani pa je res, da tudi danes nismo tako bogati, da bi z denarjem, ki ga solidarno izločamo za posebne namene, plačevali komu — pijačo.
P. Budovalčev Obj. V DELU 25. 10. 1974
Nagradna sestavljenka
J	L L	) S	T	
				N
	C	N >	S C	>
U D
Ploščice s črkami preložite v dmgii Idk tako, da boste v vodoravnih vrstah dobili novoletno čestitko. Za pomoč je nekaj črk
že vpisanih.
Rešitve pošljite uredništvu časopisa do 15. januarja 1975.
Vlili Šuster
Novice iz Celja
LETOS 763 STANOVANJ
Ko je izvršni svet celjske ob-činskes kupščine nia eni svojih zadnjih sej razpravljal o graditvi stanovanj, je ugotovil, da je bilo v času od 1. januarja do konca avgusta letos zgrajenih lin vseljivih stanovanj /v družbenem sektorju 417 in v privatnem 47. Do konca letos pa bo zgrajenih in vseljivih še 175 stanovanj v družbenem .in 34 v privatnem sektorju. Vsega .skupaj torej letos 763 stanovanj, kar je za 263 več kot jih je bilo predvidenih. Presežek gre tudi nia račun primanjkljaja v zadnjih letih.
Četudi je težko reči, kako bo z graditvijo stanovanj v prihodnjem letu in koliko jih bo, je izvršni .svet priporočil organizacijam združenega dela, da zlasti v naslednjih letih vlagajo čim več sredstev za graditev stanovanj, da bi tako v naslednjem srednjeročnem obdobju povsem odpravili stanovanjski primanjkljaj v celjski občini.
DEDEK MRAZ ZA VSE — V teku je vsejugoslovanska akcija, da bi dedek Mraz obiskal in obdaril vse otroke in da bi bile te svečanosti v okviru krajevnih skupnosti. V tej zvezi je tudi pobuda, da naj bi bila darila po vrednosti enaka, okoli 100 dinarjev, in da naj bi jih bili deležni vsi Otroci. To pa tudi pomeni, da bi naj delavne organizacije nakazovale sredstva za takšne ‘obdaritve tistim krajevnim skupnostim, kjer prebivajo njihovi delavci.
TRGOVINE OB SOBOTAH DO
15.00	URE? — Poslovno združenje Koneks in sindikat delavcev storitvenih dejavnosti se zavzemata, da bi po novem letu spremenili odpiralni čas v živilskih trgovinah tako, da /bi bile odprte ob sobotah samo do 15. ure in ne več do 19. kot je to sedaj. Predlog je trenutno v javni razpravi, in vse kaže, da bo usvojen, saj gre tudi za problem zaposlovanja žensk v trgovini.
REKREACIJA-
nujnost današnjega časa
Naj vam svetujemo! Skušajte posvetiti čimveč svojega prostega časa .rekreaciji. Tako v podjetju, kakor tudi izven njega so dane razne možnosti rekreacije z namenom, da obdržimo telesno zdravje /in krepost, si nabiramo novih moči, poleg tega pa ob u-rah rekreacije pozabimo na vsakodnevne skrbi, ki nas morijo tako na delovnem mestu kot doma.
Možnosti za rekreacijo izven podjetja so vam verjetno znane, saj je bilo v zvezi s TRIM tekmovanjem precej propagande. Navajamo pa vam možnosti rekreacije v zimskem času v podjetju. Te so v glavnem:
1.	tisti, /ki se navdušujete nad kegljanjem, imate možnost rekreacijskega kegljanja Vsak ponedeljek od 18 — 19.30 ure na kegljišču »Ingrad«,
2.	ljubiteljem namiznega tenisa
je dana na razpolago sindikalna dvorana vsak torek od 17. do 18,30 /ure,
3.	strelišče v delavskem naselju je na /razpolago vsak dan od 16. do 20. ure,
4.	športno društvo je v razgovorih z vodstvom osnovne šole za rezervacijo telovadnice enkrat tedensko. V tej telovadnici se boste lahko poslu-žili večnamenske rekreacije Od odbojke, košarke do orodne telovadbe; vsak petek od 17,30 do 21. ure.
Možnosti za rekreacijo v podjetju je precej. Potrebna je samo vaša volja, da izkoristite po-nudene možnosti in koristite svojemu zdravju.
Ivica Bezlaj
Izid žrebanja
Za nagradno križanko, objavljeno v septembrski številki je prišlo 14 pravilnih rešitev.
Žreb je izbral:
—	prvo nagrado din 60,— je prejela Erna Pelko, TOZD GO
—	dlrugo nagrado din 40,—	je
prejela Ruža Požlep, SDS Skupne službe
—	tretjo nagrado din 30,—	je
prejela Zlatka Majko/vič, TOZD GO
Za nagradno križanko, objavljeno v novemberslki številki pa je prišlo 19 pravilnih rešitev. Žreb je .izbral:
—	prvo nagrado din 60,— je prejel Ignac Žnidar, PE mehanizacija
—	drogo nagrado din 40,— je
prejel Franc Berginc, SDS sflcupne službe
— tretjo nagrado din 30,— je prejela Nevenka Kučar, SDS skupne službe
V obeh primerih je bilo žrebanje opravljeno ob navzočnosti odgovornega urednika Franja Čevnlika, namestnika člana uredniškega odbora Darinke Kodrin in Marije Jagrlč.
Dopisujte v naše glasilo!
5« LTLr^rLTEJ?J7J2SlJ2JlSlSlSTJ 15TJ2JIJ15151JnJI515I5injUT5Hin51LrE51JiJHinJlJ2rL515irEJlSHlJLnJI515TJI5
nj^nnjnj^nsiiisismnsisisinsinjijmnsisiJisiJimismnjiJmnjmrLruinnrirismnsinsm nnrLnnsinjuTLnjuirLnjuinrzLnjuTJznsTJiirinnnjuisinjinjisisinn.