Steu.m
O Ljubljani, g četrtek, dne 21. lunlla 1906.
Leto rniv.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26--za pol leta H H 13-
za četrt leta
650
za en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20- — 10--5 — 170
za pol leta
P
za četrt leta „ za en mesec „
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . ... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta <» 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Liberalci in šolstvo.
Mestni šolski svet ljubljanski je storil novo delo: Sklenil je včeraj, da se naj odpravijo šolske maše. Novi učni minister, nemški liberalec Marchet, dalje nemški železniški minister Derschatta in nemški minister rojak Prade so člani framasonskega društva »Svobodne šole«. To so porabili liberalci hitro, da v vsej naglici hitro iz šole izrinejo zadnje ostanke krščanstva. »Narod« celo včeraj slavo poje nemškemu liberalcu Marchetu, češ, da se zaveda svojega vzvišenega mesta in umeva tok časa«.
Proti šolskim mašam se je izrekel tržaški magistrat, ki ga komandira čedni jud dr. Ve-nezian, posestnik tolerančnih hiš, ki pri svoji obrti seveda ne more rabiti šolskih inaš, in zdaj je prikorakal za njim ljubljanski mestni šolski svet.
Delali so po dogovoru, tako, da so razen zastopnika cerkve vsi soglasno glasovali za odpravo šolske maše. Oabršček, Režek, Ma-jer — vsi so bili prepričani o veliki škodljivosti šolskih maš.
Ze dalj časa so hujskali v »Narodu« zoper šolsko mašo, češ. da je to pravo »u n i č e n j e šolske mladine«! Kako zgodaj morajo otroci vstati, koliko trpe med mašo! tako so tožili. A zakaj se pa šolski pouk tako neraz-deli, da ne bi otroci zaradi maše toliko trpeli? Ne, tega niso hoteli, ker jim je bilo le do tega, da bogoslužne vaje pristudijo staršem in mladini in jih potem odpravijo iz šole, da izgubi šolstvo ves krščanski značaj.
To so moderni pedagogi! Tako »versko-nravno« nam vzgajajo mladino!
Zdaj je Ljubljana daleč za drugimi mesti. Šolska mladina nima sploh nobenih šolskih maš, niti v nedeljo niti v tednik. Otrok, ki hoče v cerkev, gre, če neče pa nc!
Razna druga mesta skrbe za to, da se šolski otroci udeležujejo skupno božje službe. V Ljubljani pa seveda mora sirovi liberalizem pokazati tudi proti mladini vedno svoje sovraštvo do vsega, kar je krščansko.
Največja hinavščina pa je, če se sklicujejo pri tem na državni osnovni zakon, ki veli, da se nihče ne sme siliti k nobeni cerkveni slavnosti. Vsakdo se sme siliti k izvrševanju dobžnosti, kisozvezaneznjegovo službo. Ce je učitelj dolžan po svoji službi versko-nravno vzgajati mladino, je dolžan tudi
to storiti, kar spada k tej dolžnosti. Saj tudi postava zahteva, da se nikomur ne sme kratiti osebna svoboda, pa vendar mladino zapirate v šolske sobe in država jo sili, da mora v šolo.
Pa tu se nc gre samo za šolske maše, ampak za mnogo več. Liberalci se obračajo do c. kr. deželnega šolskega sveta, da naj prepove šolske maše. Vladni referent c. kr. dež, šolskega sveta vit. Kaltcnegger je pa mož, ki ga popolnoma označuje izrek: »Meni je čisto vseeno, ali jc učitelj protestant, jud ali moha-medan.« Tako pojmuje vladni referent v c. kr. dež. šolskem svetu versko- nravno vzgojo, in zato se ni čuditi, da je duh v učiteljstvu tudi temu primeren.
Včerajšnji sklep mestnega šolskega sveta kaže, da imajo liberalci namen, polagoma, korak za korakom popolnoma izvesti razkrist-janjenje naših šol. Naša dolžnost je, da se temu upremo in da v imenu krščanskih staršev zahtevamo tudi krščanskih šol.
Poroča se nain še zanimiva epizoda iz včerajšnje seje mestnega šolskega sveta.
Ob koncu je interpeliral zastopnik cerkve g. kanonik Karlin župana o udeležbi šolske mladine pri politični demonstraciji ob njegovi desetletnici, ko sta šolski vodstvi dali na razpolago učence za bakljonosce ob pozni nočni uri. Bila je jako umestna interpelacija, kajti ti gospodje, ki so tako ogorčeni, da bi se silila mladina k verskim vajam, pa jo uporabljajo za politične demonstracije. Zupan je sicer trdil, da on ni dal dovoljenja za to, naglašalo se je cclo, da župan ui politična oseba, a to nc iz-premeni na dejstvu ničesa. Slavnost je bila skoziinskozi politična, kar se vidi iz govorov, ki so se na nji slišali, in dejstvo je, da sta šolska voditelja Gabršček in Dimnik kar naravnost obljubila pri seji pripravljalnega odbora, da preskrbita iz svojih šolarjev bakljanosce, kar se je tudi zgodilo.
S šolarji iz ljubljanskih ljudskih šol iz 5., 6., 7. in 8. razreda so dopolnili takozvani »so-kolski naraščaj«, ki pa tudi obstoji edino le iz učencev obrtno-nadaljevalnih šol in iz obiskovalcev trgovske šole ljubljanskega gremija. Govorilo se je celo otem, da bi učiteljstvo nadzorovalo šolarje pri bakljadi. To lahko potrdi tudi dr. Zarnik, ki je bil navzoč pri posvetovanju. Ravnatelj Dimnik je omenil, da je šolski hišnik hud dovolj za nadzorstvo, in da zato ui treba učiteljev.
Ce torej mestni šolski svet sklepa o odpravi šolskih maš, pa se obračamo mi do c. kr. dežel, šolskega sveta z vprašanjem, ali bo on ustregel željam te politične stranke? Ali bo vpeljal disciplinarno preiskavo proti ravnateljema Dimniku in Gabrščku?
O liberalnem delu za razkristjanjenje šole pa bo govorilo ljudstvo na javnih shodih.
Volilno reforma.
Dunaj, 20. junija.
V poslanski zbornici se kot morska kača vleče razprava o obrtni reformi, v prostorih gosposke zbornice zborujeta avstrijska in ogrska delegacija, proračunski odsek preiskuje tajne dr. Korberjeve odredbe glede zgradeb v tržaškem pristanišču. Parlament je torej v permanenci, ker si hoče dati dobro izpričevalo pred novimi volitvami.
Glavna pozornost pa se osredotočujc v odseku za volilno reformo, ki naj bodoči zbornici udahne novo življenje. Dokler so bile na vrsti le nemške dežele, šla jc stvar hitro izpod rok. Ko pa je minoii petek prišla na vrsto Štajerska, pričele so se intrige. Sinoči je formalna razprava trajala skoraj dve uri.
K včerajšnjemu »Slovenčeveniu« poročilu bodi tu še nekaj dopolnila.
Mariborski poslanec W a s t i a n , ki zagovarja svoj lastni predlog da naj se mesto Ljubljana in nemške občine kočevskega okraja združijo v eden volilni okraj, ki naj dobi dva poslanca .ni resen. Ako dobi v tem okraju po gališketn vzorcu nemški kandidat vsaj četrtino glasov, je izvoljen, si misli Wa-stian. Aka treba, dostavi Wastian, naj se v volilni okraj Ljubljana-Kočevje uvrste še Jesenice, Tržič in Bela Peč.
Gospod Wastian gotovo sani ni prepričan, da bi obveljal njegov predlog. Bolj nevaren pa je drugi nemški predlog, naj se do-volita Nemcem dva nova mandata, eden na Kranjskem, drugi na Štajerskem, kot odškodnina naj sc Slovencem na Štajerskem dovoli sedmi mandat. Slovenski poslanci sc na noben način ne morejo sprijazniti s predlogom, da bi dovolili dva nova nemška mandata za enega slovenskega.
Štajerski mandati.
Dr. Ploj jc med drugim izvajal sledeče: Štajerska šteje 1,313.000 prebivalcev, od teh je 409.000 Slovencev. Ti bi morali po številu prebivalstva dobiti vsaj osem mandatov. Ker dobi Štajerska 28 poslancev, pride povprek na en mandat 47.000 duš. Po vladnem načrtu pa pride v mestnih okrajih en mandat na 33.320 prebivalcev, v kmečkih občinah pa na Gorenjem in Srednjem Štajerskem na 484.434 in v slovenskih kmečkih občinah šele na 67.000. Zato predlaga, da dobe spodnještajer-ske kmečke občine osem poslancev. Največji slovenski volilni okraj bi štel 69.100 duš, naj-
manjši 46.200, torej še vedno več, kakor nemški okraji.
Vlada pa hoče tudi celjski mestni mandat rešiti za nemško ljudsko stranko. Zadnji dve volitvi v celjskem okraju sta pokazali, da si s časom morejo Slovenci priboriti ta mandat.
Dr. P o m m e r je pri zadnji volitvi dobil le neznatno večino. Zato je vlada iz mariborskega mestnega volilnega okraja izločila nemška mesta in trge ter jih priklopila cclj-skemu. Nasprotno pa je vlada iz celjskega okraja izločila slovenske trge, ki štejejo 7067 Slovencev in le 355 Nemcev. Tako šteje po vladnem načrtu celjski mestni volilni okraj le 8600 Slovencev in nad 20.000 Nemcev. Zato predlaga govornik, naj se razun Maribora združijo v celjski mestni volilni okraj vsa spodnještajerska mesta in trgi. Tako bi celjski volilni okraj štel 41.900 prebivalcev. Odločno je odklanjal dr. Ploj zvezo med štajerskimi in kočevskim mandatom ter odločno zavračal poslanca Wastiana, ki jc napadal slovensko duhovščino. Ta je iz ljudstva in čuti z ljudstvom, svojega vpliva med ljudstvom pa ne zlorablja za narodni šovinizem. Nemci očitajo Slovencem, da so jim napovedali gospodarski bojkot. Ako je morda to res, krivi so Nemci sami, ki prezirajo vse slovenske zahteve. Naravnost bedasta pa je trditev, da kmečko ljudstvo ne razume »no-voslovenščine«. Take neslanosti naj bi opustili naši narodni nasprotniki. Končno izjavi dr. Ploj, da so Slovenci pripravljeni za kompromis, toda Ic na realni, pravični podlagi. Odklanjajo pa vsak kompromis, ki bi bil stara krivica v novi obliki.
Včerajšnja seja.
Takoj pričetkom današnje seje odseka za volilno preosnovo vpraša Malik odseko-vega načelnika, če nc misli načelnik z ozirom na psovanja v »Arbeitcrzcitungi« nanj in na druge poslance zastopnike socialne demokracije v odseku pripraviti, da izjavi, čc je voljan prevzeti odgovornost za poročila v listu. Gessmann graja napade, a tudi ostro obsoja, da se vrši v vsaki seji razprava o časopisju. Poslanec Stein grozi, da se hočejo braniti sami, če ne bo primerne izjave. Vprizoriti nameravajo take škandale, da onemogočijo seje. Dr. Adlcr pravi, da odsek ni odgovoren za to, kar piše »Arbeiter Zeitung«. Naglasa, da pač ne gre razpravljati o člankih in noticah, ki jih priobčujejo listi. Načelnikov namestnik Malfatti ukori poslanca Stcina, ker je žalil socialno - demokraško časopisje in izjavi, da nc more glede Malikovih zahtev ničesar ukreniti.
Pri seji so bili navzoči ministri: Beck, Bienerth, Pacak in Prade.
Odsek nato nadaljuje razpravo.
o štajerskih mandatih.
Poslanec Pommer pravi začetkom svojega govora, da je dr. Adlcr odgovoren za teroristično stališče »Arbeiterzeitunge«. Za-
L1HEK.
Pisma s Kitajskega.
(O. Veselko Kovač, apost. misijonar.)
XXIV.
Starokopitni Kitajci so gojili do najnovejšega časa napram zapadni kulturi smrtno sovraštvo. Vsi prijazni nasveti glede na prepo-trebne reforme davno zastarelih naprav bile so bob v steno. Blaga, ki ti ga ponuja in hvali žid, se braniš, četudi je na videz dobro in ceno. Tako tudi sinovi rumene pasme, kulture, ki mu jo je ponujal Evropec, ni maral, ker mu jo ie usiljeval »jankuidza« — zapadni hu . .č.
Prvo, kar so začeli reformirati po evropskem vzorcu, bilo je vojaštvo. A tudi tega koraka niso storili rade volje. Morali so jo preje dobiti od Japoncev prav pošteno po trdi butici. In šlo je. Izprva počasi, zadnje leta pa z nekako mrzlično naglico. Prvi mož, ki se je poprijel preustrojitve vojaštva z vso dušo, bil .ic razboriti Juen-še-ke, takrat general cesarskih čet v Pe-či-li, sedaj podkralj v isti pokrajini in obenem najvplivnejši mož celega cesarstva. Ta prebrisani mož se nibal nobenih stroškov, ki jih jc zahtevala preustrojba ar-
made. In s težavo pred leti započeto delo kaže danes že lep uspeh. Pod seboj ima namreč sedem divizij s približno 72 tisoči mož, ki so v orožju tako izvežbani, kakor znajo vež-bati samo Japonci. Orožje imajo najmodernejše. Topov — modernih seveda — ima ta vojska približno 270, nc uštevši strojnih pušk, katerih število Kitajci prav japonsko prikrivajo.
V Evropi reprezentira vojaštvo cvet naroda, fantje najboljših let. V tem oziru utegne biti na Kitajskem drugače, misliš. Pred petimi leti pač. Takrat je bilo med kitajskimi vojaki veliko sodrge: postopačev, tatov in roparjev. Danes pa nosijo v nebeškem cesarstvu vojaško suknjo boljši elementi. Splošne vojaške dolžnosti na Kitajskem šc ni. Vojaške novince nabirajo za denar. Komisije, obstoječe iz enega častnika, zdravnika in narednika potujejo okoli s tiskanimi oglasili, češ, da cesar išče vojakov. Ker je plača dobra, se oglaša toliko fantov, da komisija med njimi prav lahko izbira. Poleg zdravja in krepke postave je pri vsakem novincu glavni pogoj dobro ime. Analfabetov ne sprejemajo. Kdor je potrjen, se zaveže jesti »komis« tri leta. Potem ga uvrstijo v rezervo za celih sedem let, nato pa pride med domobrance do 40. leta. Za časa rezerve dobi vsak vojak mesečne štiri krone
pokojnine, katero mu izplača okrožni mandarin. Tako je vojaški oblasti bivališče re-zervnikov vedno znano.
Aktivni častniki imajo na Kitajskem boljšo plačo nego na Avstrijskem. Ko stopijo v pokoj, pa nimajo nobene penzije. Prostak zasluži na mesec več. kakor dobro plačani delavec; poleg tega dobi še pol kilograma riža na dan, pa čaja, da si namaka suho grlo.
Prej vojaški stan na Kitajskem ni bil v posebnih čislih. Navaden mandarin jc veljal v javnosti več, kakor najvišji vojaški dostojanstvenik. Te razlike med častniki in uradniki v severnih pokrajinah ogromnega cesarstva danes ni več. Odstranitev tega čudnega nedo-statka je bila v interesu vojaške reforme seveda neobhodno potrebna.
Pri vseli sedmih divizijah delujejo le Japonci kot vojaški inštruktorji. Tudi v kadetskih šolah so nastavljeni le japonski učitelji. Moštvo uče in vežbajo z največjo natančnostjo in vestnostjo. Izobrazbo častnikov pa baje precej zanemarjajo. Pri tem so gotovo politični motivi merodajni... No, Kitajci pa tudi niso tako kratkovidni, da bi s časom nc izprevideli, kaj Japonci nameravajo z baga-teliziranjem izobrazbe kitajskih častnikov. Vsekako jih bodo prej ali slej podučili, kako
dolžnost imajo v oficirskih šolah. In pritlikavi bratcc bode moral ubogati, četudi nerad, ker sicer bi jih utegnili namestiti zopet »tujci«. Prebrisani Juenšeke, ki jc tako močno zavzet za reformo vojaštva, bode gotovo tudi v tem oziru odločno nastopil...
To pa nikakor ni vsa moderna vojna moč kitajskega cesarstva. Tudi v južnih pokrajinah je nekaj podkraljev, ki reformirajo svoje vojaštvo z nič manjšo unemo, kakor naslednik Lihungžana, Juenšeke, na severu.
Ne bo trajalo dolgo in Kitajska bo imela nad pol milijona popolnoma moderno izvež-banih vojakov, dovolj, da sc v zvezi z Japonci uspešno po robu postavi tujim oblastem, ako bodo s svojimi zahtevami prenadležne. To bi pa ne bilo še prehudo. Vsak ima pravico braniti svojo last... Kitajci utegnejo stopiti tujcem nekoč celo prav občutljivo na prste. Ko so bili namreč še brez vse moči, izsilili so jim tujci pod pritiskom dobro oborožene vojske marsikatero važno koncesijo, Sedaj se Kitajci vedno bolj zavedajo, da je bilo to, kar so od njih Evropci svoj čas zahtevali in prejeli, krivično. Pogodcb, ki so jih takrat z njimi sklenili, sedaj ne priznavajo več. V tem oziru imajo Nemci in Francozi že marsikatero bri-tko izkušnjo. O železnicah, katere bi radi zidali, Kitajci nočejo vedeti ničesar, o rudo-
vrača očitanja zaradi predloga o koncu seje. češ, da če- zahtevajo delavci osemurni delavnik, smejo pač biti tudi utrujeni po desetur-nem delu oni, ki delajo z duhom.
Pommer prične nato razpravljati o porazdelitvi volilnih okrajev. Napačno je mnenje, da se mora povišati mandat tudi nasprotni stranki, če se poviša eni stranki. Medsebojno razmerje moči ostane po enaki pomnožitvi neizpremenjeno samo, če sta obe stranki enako močni. A med Slovenci in Nemci tega ni. Slovenci imajo približno 20, Nemci pa 220 poslancev. Razmerje je torej 1:11. Ce dobe Slovenci en mandat več, bi morali dobiti Nemci 11 mandatov več, da ostane nemoteno razmerje moči. Plojeva zahteva, naj se enako pomnoži moč na obe strani, je kričeča krivica. Kar je grajal govornik, da zahtevajo Nemci za en slovenski mandat dva nemška, je najskrajnejše popuščanje in ne zasluži odklonitve, marveč zahvale. Pommer pravi, da celo slovenska inteligenca ne rabi slovenščine in se izpodtika nad slovenskim časopisjem. Pravi, da se sklicuje Ploj le na število prebivalstva, dasi naglaša vladna predloga tudi davčno moč prebivalstva. Vlada je odobrila tudi načelo, da se ustanove kolikor mogoče narodno enotni okraji, medtem ko želi Ploj s priklopitvijo več slovenskih vasi k celjskemu volilnemu okraju ga izpremeniti v bojni volilni okraj. Nemci hočejo nastopiti z vso odločnostjo proti temu predlogu in se hočejo poslužiti eventuelno tudi skrajnih sredstev, da zabranijo odobritev Plojevega predloga. Brez vsake dvojbe bi dobili Nemci v tem slučaju zaveznike. Glede Hagenhoferje-vega predloga pravi, da bi pripadel en mandat nemškim »klerikalcem«, drugi Slovencem in tretji socialnim demokratom. Govornik se ne ogreva za ta predlog, ker stoji na strogo nemško-narodnem stališču. Končno izjavi, da je Plojev predlog za štajerske Nemce nesprejemljiv in bi onemogočil, da glasujejo za volilno preosnovo. Priporoča svoj predlog, naj priklopijo Sevnico in Vozenice celjskemu volilnemu okraju, ker sta tudi dozdaj oba kraja volila v mestni kuriji, kakor tudi predlog, da dobi Gradec peti volilni okraj.
Wastian (divjak) pravi: Dr. Ploj sodi, da odlikuje vladna predloga štajerske Nemce. Kot zagovornik spodnještajerskega nemštva hoče navesti nekaj statističnih podatkov k Plojevemu govoru. Na Nemce so prevalili leta 1902 zemljiškega davka 435.277 kron, ki ga niso plačali štajerski Slovenci. Ta vsota ne zaostaja mnogo za vsem zemljiškim davkom na Goriškem in Gradiščanskem in v Dalmaciji in je dvakrat večja, kakor na Predarl-skem. Nemci smejo pač zahtevati, da se ozira odsek na to številko. Štajerski Nemci plačujejo 1,183.902 kron splošnega pridobninskega davka, štajerski Slovenci pa 119.156 kron. Od vsega štajerskega osebnodohodninskega davka v visočini 2,531.514 kron prispevajo štajerski Nemci 2,441.335 kron, t. j. 96.46 odstotkov, štajerski Slovenci pa le 90.179 kron. Dasi je štajerskih Nemcev le 68.77 odstotkov vsega prebivalstva, prispevajo 46.46 odstotkov deželnega osebnega dohodninskega davka, torej za 27.69 odstotkov več, kakor je njihova dolžnost po razmerju prebivalstva in po enakopravnosti. Nemci plačujejo sorazmerno 641.488 kron več. kar bi morali po Plojevih načelih o enakopravnosti pravzaprav plačati Slovenci. Po Plojevem mnenju naj bi pa Nemci pridno tlačanili in se samoumorno žrtvovali za ojačenje Slovenstva. Slovenci plačujejo v celi deželi 14.4krat manj osebnega dohodninskega davka, kakor ga plača edini Gradec. Zato je gotovo upravičena Pommer-jeva zahteva, da dobi Gradec peti mandat. Nemški Celjani sami plačujejo malone tretjino dohodninskega davka, kar ga plačajo Slovenci. Če se sklicujejo Slovenci na vžitninski davek, omenjam le kratko, da je prišlo leta 1902 na vsakega štajerskega Nemca 26.38 K, na vsakega štajerskega Slovenca pa le 1.5 K vžitninskega davka. Dohodki vseh pošt so znašali leta 1902 5.284.K, in sicer na Nemce 4,923.233, na štajerske Slovence pa le 371.437 kron. Gospodje, ki delajo slovensko politiko, se poslužujejo znanega XIX. enakopravnost-, nega paragrafa le, kadar je kaj, da se vzame.
Nato napada Wastian slovansko duhovščino, češ da duhovniki slovenskega ljudstva izkoriščajo temeljito svojo agitatorično moč za politične namene med verniki in tudi ne-
kopih pa še manj.1) Z raznimi izgovori vedno boli zavlačujejo stvar. Odločno in samozavestno se zdaj še neupajo nastopiti. A toliko moči pa tudi že imajo, da se več ne boje groženj. Pride kmalu čas, ko bodo tudi oni brez bojazni vzkliknili: »Za blagor očetnjave naj puška govori«.
Japoncu in Kitajcu je Evropec potisnil moderno puško v/oko, misleč, da ta ne bode imel srca, nastaviti mu jo nekoč na prsa. Ru-menokožec je bojazljivec, bila je kratka in ošabna sodba iz ust Evropca pred rusko.ja-ponsko vojsko. Kar se Japoncev tiče, pokazali so pred celim svetom, da je to nepremišljena beseda, popolnoma napačna sodba. Kitajec res da se ni še pokazal posebnega junaka, ko je stal evropskemu vojaku nasproti; a treba pomisliti, da je bilo orožje, ki ga je rabil, v primeri z onim, ki ga je imel njegov nasprotnik v roki, vprav beraško. A če je imel moderno orožje, kakor n. pr. 1900. leta, tnu je
0 Nemci so izsilili pred 8 leti od kitajske vlade dovoljenje, da smejo v daljavi 30 km na obeh straneh od njih zgrajene železnice kopati premog, železo in druge rude.
verniki. Kako majhen je pa korak od narodne gorečnosti do šovinističnega sovraštva in mr-lične razpaljenosti smo pa po duhovnikih slovenske narodnosti Nemci že mnogokrat grozno čutih. Sklicujem se tu i» hudo hujskanje proti Nemcem po raznih listih, ki stoje zelo blizu duhovščine. Kar je naglašal Ploj v slovenskem jeziku; je sicer častno za njegovo narodno zvestobo, a je le popolnoma napačno pojmovanje dejanskega položaja. Ne da se zatajiti, da se je izpopolnjevala slovenščina na državne stroške z dopustom profesorjem, da so spisavali šolske knjige. Ncovrženo je tudi dejstvo, da obiskuje neki slovenski jurist prusko vseučilišče v Bonnu, da se pripravi za profesorja na ljubljanski visoki šoli. Kmečkemu prebivalstvu ki govori v mnogih krajih popolno mešanico, je še zdaj večinoma ptuja nova slovenščina. Končno pravi, da če se odkloni njegov predlog o izpremetnbi IX. (mariborskega) volilnega okraja, stavi predlog: Izločita se Koflach in Voitsberg zaradi geo-grafične oddaljenosti iz mariborskega volilnega okraja in naj se priklopita 8. volilnemu okraju. Devetemu volilnemu okraju se pa priklopita Cmurek in Lučne.
Dr. Susteršič pravi, da je prvotna razdelitev volilnih okrajev na Štajerskem bila pomanjkljiva, za Slovence škodljiva. Od 28 štajerskih mandatov imajo Slovenci pravico do 8 oz. 9 mandatov. Če je stavil poslanec dr. Ploj predlog, naj se zvišajo slovenski mandati le od 6 na 7, pomenja to od slovenske strani veliko prijenljivost in zmernost, ki gre dalje, nego jo more razumeti slovensko ljudstvo. Pod nikakimi pogoji govornik ne more pritrditi pomnožitvi nemških mandatov na Spod. Štajerskem tudi ne za ceno, da se zviša ob enem število slovenskih mandatov, ker bi to ne pomenjalo izjednačevalne pravice, marveč bi se le pomnožila krivica. Z ozirom na tako-zvani kočevski nemški mandat pripomni dr. Susteršič, da tu ni dopustna poravnava z ozirom na zahtevani spodnještajerski slovenski mandat, ker imajo Slovenci do tega mandata pravico, medtem ko kranjski Nemci po Statistiki nimajo pravice do mandata. Če sta zdaj na Kranjskem izvoljena dva nemška poslanca, sta ta dva mandata veleposestniška. Privilegiji bodo pa odpravljeni in ne sme se petrifi-cirati drugi mandat. Prezreti tudi ne smemo, da prideta tudi lahko ta dva veleposestniška mandata v doglednem času v slovenske roke, ker znaša že sedanji razloček med nemškimi in slovenskimi veleposestniki le 10 glasov. Popolnoma napačno je sklicevanje na to, da plačujejo kranjski Nemci tretjino zemljiškega in polovico pridobninskega davka. Vse kranjsko veleposestvo plačuje le 10 odstotkov zemljiškega davka, in med njimi je cela vrsta slovenskih veleposestnikov. Sploh, pa nameravajo odpraviti cenzus in tako ne morejo imeti direktni davki nobenega vpliva na porazdelitev mandatov. Dr. Susteršič še pripomni, da ne spada k posestnemu stanju kranjskih Nemcev nemški ljudski mandat, če bi stanovalo 30 do 35 tisoč Nemcev v zaključenem ozemlju, bi imeli Nemci pač pravico do mandata. Ker pa pride na Kranjskem na 40 do 50 tisoč Slovencev en mandat, se ne more dovoliti 15 tisoč Nemcem tudi en mandat. Govornik sklepa s prošnjo, naj se ozira odsek na narodno pravico Slovencev in naj ne dovoli, Nemcem tega, do česar nimajo pravice.
Ko je še govoril Čhoc, izjavi Malik, da stoji na stališču vsenemškega linškega programa, ki zahteva razširjenje volilne pravice, a prej se mora izvesti samostojnost Galicije in Bukovine in se mora priklopiti Dalmacija Ogrski. Ne udeleži se barantanja s porazdelitvijo volilnih okrajev. Glasoval bo za predloge ki se mu zde ugodni za rešitev narodnih koristij. Govornik se pridruži glede mandatov kranjskih Nemcev Pommerjevim izvajanjem in pravi, da uravna svoje nadaljna sta-ličše proti volilni preosnovi z ozirom na izid glasovanja v kočevskem mandatu. Konča, da je splošna volilna pravica izšla iz krivice in da zato ne more prinašati blagoslova. Sejo so nato zaključili.
Prihodnja seja je v petek ob 5. popoldne. Spored: Nadaljevanje debate o štajerskih mandatih, potem Galicija.
prav rad prijel za orožje, ko je to zahteval blagor domovine. Celo agresiven je bil. Za časa dinastije Džou (1122—2211 pr. Kr.) so tičali Kitajci takorekoč neprenehoma v orožji. Cesar Kanhsi se je vojskoval v srednji Aziji na čelu velikanskih vojsk. L. 1729. so začeli Kitajci v istih krajih nov strahovit boj, ki je trajal celih 5 let. L. 1768. iudrla je 200.000 mož broječa kitajska armada v Birmo ter jo prisilila plačevati vsakoleten davek. Opetovano so Kitajci tudi Japoncem skočili v lase.
Zgodovina pripoveduje o mnogih junaških činih kitajskih vojakov. Zgodilo se je celo, da je hrabra četa — enako Spartancem pri Tcr-mopilah — vstrajala do zadnjega moža na bojišču. Ne, z enakim orožjem v roki, z dobro vajo in pod modrim poveljnikom utegne Kitajec pokazati svetu enake čine, kakor Japonci v zadnji vojski ,čc ne še večjih...
Dal Bog, da bi mi tega ne doživeli! — manjkalo vaje, organizacije in celo — muni-cije.') — Odrekati Kitajcu bojevitost, bilo bi popolnoma napačno. Zgodovina priča, da je
') V trdnjavi Taku je bila večina krogelj za topove napolnjena s fižolom in s prstjo — vsled korupcije intendanture.
Bosanski meetins na Dunaju.
D u n a j, 20. junija 1906.
Včeraj se je vršilo v koncertni dvorani Aninega dvora zaupno zborovanje, na kojega dnevnem redu je bilo bosansko vprašanje. Shod jc sklical profesor Milko Radulovič. Navzoči so bili tudi jugoslovanski poslanci dr. Korošec in Spinčič, B i a n k i n i, P e-r i , dr. Z a f f r o n, češki poslanci C h o c, F r e s 1, dr. S o b o t k a in hrvaška delegata T u š k a n in dr. K r a s o j e v i č.
Urednik »Osvita« (Mostar) g. D z a m o-n j a je poročal o bosansko-hercegovskih razmerah pod avstro-ogrsko vlado. Hudo in ostro je kritiziral, da vlada ničesar ne stori za rešitev agrarnega vprašanja, da se vse dela le za francoske in angleške turiste, ljudstvo pa se prepušča bedi. Niti zborovalne niti shodile svobode se ne dovoli zasedenim deželam. Obrača se na javnost in na avstro-ogrske delegate, da se da Bosni in Hercegovini konsti-tucija. Osvetljevali so še v markantnih besedah bosansko-hercegovske razmere gg. B e č a r, Hadži-Agič in Herakovič ter predlagali revizijo berolinske pogodbe.
V imenu slovanskih poslancev, ki se zaradi koroške deputacije niso mogli v večjem številu udeležiti zborovanja, pozdravi jugoslovanske brate iz Bosne in Hercegovine državni poslanec dr. Korošec. Pravi, da se mu je pri govorih gg. predgovornikov usiljevala v marsikaterem pogledu misel: conime chez nous. Tudi pri nas na Štajerskem in Koroškem trpimo mnogo hudega pod avstrijsko vlado. Zatrjuje brate iz Bosne in Hercegovine simpatij slovenskih poslancev, v kojih imenu se izreka s težnjami Slovanov v Bosni in Hercegovini solidarnega. Velikansko odobravanje in navdušenje je sledilo tem besedam.
Med splošnim navdušenjem so še govorili Tuškan, Choc, Fresl in dr. Sobotka. Nazadnje je bila enoglasno sprejeta predlagana resolucija.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
V seji proračunskega odseka avstrijske delegacije je pojasnjeval vojni minister Pitt-reich razmere v železniških četah. Skliceval se je na tuje častnike o izborilo izvežba-no železniškem in brzojavnem polku. Vojna uprava misli že leta sem na ustanovitev samostojne brzojavne čete. Tudi zrakoplovstvo se natančno zasleduje in uporabljajo dovršene izkušnje tujih držav. V tajni seji pojasnuje utrdbena dela. Pittreich pravi, da ne nasprotuje, če bi dajali v posebnih slučajih zastopniki vojnega ministrstva naravnost pojasnila v državnem zboru. Posebno bo to potrebno, ko bo razpravljala zbornica o novi brambeni postavi. Z vprašanjem o pehoti na konjih se vojna uprava še ni pečala in se prej ne bo, dokler jo do tega ne prisilijo. Odsek je odobril ordinarij, kakor tudi naknadni kredit v znesku 5 milijonov kron. Odsek nadaljuje nato razpravo o okupacijskih deželah. Državni finančni minister Burian obširno odgovarja dr. Kramaru. Izjavi, da se bo izpremenila desetina sčasoma v redni zemljiški davek. Vlada namerava ustanoviti deželno ali kmečko banko. Natančno opiše bosansko novost stavko in pravi, da so vtikali v stavko nepoklicani elementi. Minister graja, da se je udeležilo gibanja tudi dijaštvo. Pravi, da obtožbe proti bosanski upravi niso objektivne in resnične. Bosanska uprava izdeluje novi tiskovni zakon. Za ljudsko zastopstvo pa minister danes še ne prevzame odgovornosti.
Poročevalec dr. Susteršič konstatira nato z zadoščenjem, da so nastopili skupni ministri z vso odločnostjo za železniško zvezo z Dalmacijo. Če toži minister, da si prilastuje nezrelo dijaštvo sodbo o upravi okupiranih dežel, je proti temu edino sredstvo, namreč da pridejo do besede resni in zreli možje po parlamentarnem zastopstvu. Odsek je nato odobril kredit za okupacijski deželi.
DRŽAVNI ZBOR.
je nadaljeval včeraj razpravo o obrtni reformi in sicer o §§ 14 do 14 f, ki razpravljajo o predpisih za dokaz usposobljenosti. Govorili so Hoiter, Byk. Za glavna govornika izvolijo za poslanca Korošca, proti pa Brzenovskega, ki naglaša, da hoče glasovati za Pacherjev predlog. Poslanec dr. Korošec prične govoriti slovenski in nadaljuje v nemščini. Nato ostro graja, da slovenskih govorov ne priobčujejo v stenografičnem zapisniku. Zastopniki srednjega stanu se moramo boriti ramo ob rami in paziti, da ne bo nihče oškodovan ne obrtni in tudi ne kmečki stan, pa za nas padajo z vladne mize le skromne drobtine. Za nas Slovence so velike važnosti točke o obrtnem šolstvu, ker nas je vlada zanemarjala in tako škodovala obrti. Velike važnosti so obrtni inštruktorji in obžalujem, da ni slovenščine zmožnega inštruktorja. Posebno graja razmere na Spodnjem Štajerskem, kjer Slovenci niso niti zastopani v trgovski zbornici. Zahteva slovensko trgovsko in obrtno zbornico za Spodnje Štajersko in predlaga, naj vlada prej ko mogoče ustanovi na Spodnjem Štajerskem slovensko obrtno šolo.
Ustavni odsek.
Pri včerajšnji seji ni bil navzoč vladni zastopnik. Razpravljali so o vladnem zakonskem načrtu, naj se razširi § 16. državnih temeljnih zakonov. Zadevo odstopijo podod-seku sedmih članov. Nato razpravlja odsek o odredbah § 14 od 1. 1897 do 1. 1904. Sklenili so, da poroča odsek prej ko mogoče zbornici o uspehu posvetovanj.
Justični odsek.
Poročilo o odpravi javnih agentov se odstopi posl. Sylvestru. Nato so razpravljali o konvertaciji hipotečnih zahtev zavodov, ki imajo pravico izdajati zadolžnice. Sklenili so,
da povabijo k nadaljnji razpravi zastopnika finančnega ministrstva.
Proračunski odsek je sklenil včeraj po daljši razpravi, naj povabi načelnik Kathrein bivšega ministrskega predsednika Korberja in bivša ministra Calla in Bolim Bawerka k odsekovi seji, da pojasnijo oddajo tržaških pristaniških del.
CEHI IN VOLILNA PREOSNOVA.
Češko konservativno veleposestvo, agrarci in pristaši češkega državnega prava so sklenili, da niso zadovoljni z volilno reformo, volilnimi okraji in z nemško zahtevo o dvetretinskem varstvu volilnih okrajev. Tudi mladočeški klub je razpravljal o zadevi. Izključena ni mladočeška obstrukcija proti nemški zahtevi.
PREDSEDSTVO OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA PRI AVSTRO OGRSKEM VLADARJU.
V	ogrski gali je obiskalo predsedništvo ogrskega državnega zbora avstro ogrskega vladarja. Cesar je rekel, da je zadovoljen, ker je rešila zbornica tako hitro dosedanje predloge. Justh je izjavil, da upa na hitro rešitev adrese in proračuna. Justh je obiskal tudi predsednika avstrijske zbornice grofa Vettra.
GENERALNI ŠTAB.
Reka, 20. junija. Načelnik generalnega štaba baron Beck se je iz Dalmacije sinoči pripeljal na Reko in danes odtod na Dunaj. Načelnik italijanskega generalnega štaba Sa-letta pride za štiri dni na Dunaj.
ZA JUDE.
London, 20. junija. Judje zaradi dogodkov v Bjelostoku silno agitirajo proti Rusiji. Več listov piše, da zaradi tega angleško brodovje ne pojde v Kronstadt in Rusija ne dobi posojila.
POLOŽAJ V KRONSTADTU.
Peterburg, 20. junija. Poveljnik trdnjave v Kronstadtu je radi poizkušenega upora razorožil drugi kronstadtski artiljerijski polk. Razoroženje se je izvršilo po hudem boju z gardno infantrijo in kavalerijo. Šestnajst častnikov je aretiranih. Dolže jih, da so provzročitelji upora. Uporni polk je sedaj v vojašnici, ki je obkoljena od gardnih čet.
V RUSKI DUMI ZA ŽIDE.
Ruska duma je 19. t. m. nadaljevala razpravo o enakopravnosti vseh državljanov. Poslanec profesor Petrošecky je govoril za pravice žensk. Poslanec Petrunkevič je zahteval, da se mora enakopravnost Židov hitro in kmalu izvršiti. Ako bi bili židje enakopravni, bi se ne dogodili dogodki v Bjalo-stoku.
NEMIRI V RUSIJI.
V	Bjalostoku so našli v neki hiši dvanajst zgorelih trupel. Judovske trgovine so vse zaprte. Dne 19. t. m. so pokopali 107 mrličev. Trdijo še vedno, da so se preoblečeni policisti udeležili judovskega klanja. Preteklo soboto so prijeli nekega častnika, ker je ustrelil na cesti neko judovsko dekle, a so ga zopet izpustili. Iz Kijeva poročajo, da je nastala panika med judi na deželi in da beže v mesto. Nenadoma so pozvali iz Pariza v Peterburg carjevega strica velikega kneza Vladimira, s katerim je bil car sprt.
Policija je preiskala 1. donski kazaški polk. Razžaljeni kazaki so sklenili, da ne nastopijo za slučaj nemirov. Iz groduske gu-bernije poročajo o preganjanju judov po mestih.
PROTIJAPONSKA ZAROTA NA KOREJI.
»Daily Telegraph« poroča, da je prigovarjal neki vplivni Korejec korejskega cesarja, naj odstopi Rusiji obmejno pokrajino Hando. A Japonci so zasledili zadevo in zaprli več prizadetih Korejcev, med njimi tudi člane tajnega sveta. Rusija v zadevo ni zapletena.
DELAVSKI NEMIRI V TURINU.
T u r i n, 20. junija. Tukaj je čez 900 delavcev sklenilo zopet stavkati. Prišla je že vojaška pomoč za vzdrževanje miru.
Štajerske noulce.
š Provizor č. g. Matevž Mežnarič umri.
Danes dopoldne smo dobili iz Ljutomera brzojavko : Matevž Mežnarič, provizor sve-tinjski je danes na svojem domu umrl. Pogreb bo v soboto dopoldne ob pol 9. uri.
š Zopet »Narodova« laž. Iz Št. Jurija ob Taboru se nam piše: »Slov. Narod« piše. da sem pred kratkim že molil na prižnici za srečen izid volitve v IV. kuriji in da sem učitelj-stvu očital raz leče brezverstvo. Kdor mi to dokaže, dobi 1000 kron nagrade. Dopisnik pa je obrekovalec, dokler mi tega ne dokaže. — F. Z d o 1 š e k, župnik.
š O delniški pivovarni v Laškem piše zadnja »Domovina«: Misel nas obhaja, ko pišemo te vrste, da je delniška pivovarna — nemško podjetje. Upravičeno bi to trdili, če bi sodili celo podjetje po pisarniškem osobju pivovarne v Laškem. Umrla je dne 18. t. m. hči pivovaritelja Eman. Woitscha, 121etna Marta. Pri Kellerju v Celju je za pogreb naročen venec z belim trakom in z napisom: »Letzter Gruss — Beamten der Brauerei«. In ti »Beamten« so: 3 Čehi, 1 Hrvat ter 2 Slovenca! Prašamo za danes samo upravni svet ali še smatra svoje podjetje za narodno ali ne, in ali hoče storiti vse, da so tudi njegovi uradniki narodno-značajne osebe?! — Kaj pravi k temu veliki Slovan Ivan Hribar?
š Samoumor vojaka. V poiideljek se je usmrtil s svojo vojaško puško infanterist 87. pešpolka v Pulji Karol Sef. Samoumor je izvršil, ko je stal ravno na straži. Vzrok samo-umora ni znan. Sef je doma iz Haga pri Ptuju.
š Celjski veterani bodo dne 27. t. m. obhajali spomin bitke pri Kustoci in sicer v ban-kerotnem nemškem podjetji »Waldhaus«. Vabilo, ki ga prinaša za to slavlje »Vahtarica«, pravi, da so vabljeni na slavnost samo »deu-tsche Volksgenossen«.
š Vlak je pograbil zadnji ponedeljek 18. t. m. železniškega delavca Franceta Rozmana ko je delal na južno-železniški progi Št. Jur-Ponikva. Ko je prihajal poštni vlak popoldan ob pol 6. uri se mu Rozman ni dovolj naglo umaknil in ga je podrla stopnica pri stroju ter ga vrgla z vso silo v stran. Rozman ima glavo hudo poškodovano in se bo v celjski bolnišnici, kamor so ga prepeljali zdravil, a doslej se še ni zavedel.
š Iz Dobrne pri Celju. Prihodnjo nedeljo napravijo narodna društva celjskega, šoštanj-skega in konjiškega okraja izlet v našo lepo Dobrno, kjer priredijo veliko ljudsko veselico. Prepričani smo, da bo ta slavnost pridobila za nas še one omahljivce, ki so se dali pri zadnjih občinskih volitvah preslepiti od nemčurjev
š Visoko odlikovanje. Predsednik okrožnega sodišča v Ljubnem na Gorenjem Štajerskem, dvorni svetnik Adolf pl. Neugebauer je dobil povodom svoje vpokojitve viteški križec Leopoldovega reda.
š Umrl je v Gradcu profesor kirurgije dr. Ludovik E b n e r.
š Iz kopališč. Na novi Dobrni je bilo do 17. t. m. 177 strank z 263 osebami, v Rimskih Toplivah pa 69 strank s 167 osebami.
Občinske volitve v Idriji.
I d r i j a , 20. junija.
Volilcem tretjega razreda bo nastopiti v ponedeljek, dne 25. junija. Volili bodo do šeste ure zvečer. Dan je za občino pomenljiv, kakor ne eden drug dan v letu. Ta dan bo odločil, kako se bo gospodarilo prihodnja tri leta. Pomenljive so bile volitve pred malone štirimi leti, neprimeroma znamenitejša bo volitev prihodnji ponedeljek. Ob zadnjih splošnih občinskih volitvah so se merile tri stranke, ob teh volitvah nastopita le še dve stranki: slovenska ljudska stranka in, kakor vse kaže, združena socialnodemokraška in liberalna stranka. Huda so bila pretekla štiri leta za nas, a naši odborniki so dobro zastavili svoje moči, ko se je šlo za ljudski blagor. Prezirani so bili od vseh strani, ko so nastopili, izvoljeni od ljudstva, a vztrajali so ter se niso ustrašili niti zasmehovanja in zaničevanja. Pogumno so nastopali vsekdar ter prosto odkrivali vsako gnjilobo. Zmagali so s tem delom. Umaknil se je marsikateri nasprotnik, ki iz početka ni bil naklonjen našim odbornikom, drugi pa so opustili prvotno preziranje. Pričelo bi se bilo lahko mirno delo v blagor ljudstva, a mogočn.iaki niso bili za to. Le sem pa tje sklican je bil odbor, pa še tedaj navadno k tajnim sejam, v katerih naj bi odborniki liberalcem neljube osebe odstavljali ali pa prijateljem pomagali do kruha, kakor bi ne bilo prepotrebnejšega dela v občni prid pre-bivastva. Sedaj je nastopil čas, da ljudstvo zopet govori. Odborniki Slovenske Ljudske Stranke so odkrili in odpravili, kar je bilo gnjilega. Ako so popolnoma samostojno to izvršili, jim bo tem lažje odslej skrbeti, da dobi prebivastvo, česar tako nujno potrebuje. Mestna realka je važen zavod, pa tudi hudo bretne za Idrijo. Treba bo skrbeti, da jo prevzame država. Narodni naprednjaki obetajo, da bodo delali na to. Vsak resni človek pa ve, da ne morejo delati za podržavljenje realke ljudje, ki so govorili, da je Idrija sama dovolj močna, da vzdrži zavod. In to so bili pristaši narodno-napredne stranke! Vodovode je treba razširiti. Tudi to naprednjaki oblju-bujejo. Koliko pa so vredne njih obljube, razvidno je iz računskih sklepov zadnjih let, ko niti onih svot niso porabljali za občekoristne naprave, ki so jih stavljali v proračune. Ob volitvah danes zopet ponavljajo svoje obljube. Ali naj jim verjamemo, kadar govore, kako jih bole ljudske potrebe? Ne moremo. Ko so zvišali doklade na 75 odstotkov, popisovali so bedna stanovanja delavcev ter obljubili zidati delavske hiše, ako jim bode dovoljeno zvišanje doklad. Na javnem shodu so pristaši Slovenske Ljudske Stranke očitno izpovedali, da so te obljube le pripomoček, da pride vladajoča stranka do denarja, ki ga manjka. In danes? Koliko občinskih delavskih hiš pa stoji? Nobena, dasi so bile doklade dovoljene in je županstvo dobilo lepe tisočake.
Zato pa, volilci tretjega razreda, nastopite pri volitvi v ponedeljek polnoštevilno in volite može, ki vam jih priporočamo, osebno znane vam može, ki so odpravljali doslej gnjilobo, lomili terorizem, posilno ustrahovanje in vkljub hudemu odporu od napredne strani mnogo dosegli v prid prebivalstva. Tudi možje, ki še niso bili doslej , v odboru, ter vam jih priporočamo, bodo odločno nastopili za koristi ljudstva. Poznate jih, da so neustrašeni.
Naši kandidatje za tretji razred so: Odborniki:
Ivan Kavčič, rudar in posestnik h. št. 477; Leopold Rejc, rudar in posestnik h. š. 468, Valentin Cibej, rudar in posetnik h. št. 256, Josip Modrijan, paznik in posestnik h. št. 5, Ivan Šinkovec, rudar in posestnik h. št. 429, Josip Likar, čuvaj v p. in posestnik h. št. 404, Jakob Kavčič, rudar in posestnik h. št. 255, Ivan Bratina, črevljar in posestnik h. št. 98.
Namestniki: Franc Oswald, beneficijat in posestnik hišna št. 113,
Franc Bizjak, paznik in posestnik h. št. 317, Franc Kosmač, rudar in posestnik h. št. 351, Ivan Kenda, rudar in posestnik h. št. 26.
Dnevne novice.
-f Petindvajsetletnico obhaja presvetli sarajevski nadškof g. dr. Josip S t a d 1 e r, kar je došel v Sarajevo. K slovesnosti se je pred včerajšnjim odpeljal premil. g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki bo imel na praznik^Srca Jezusovega v sarajevski stolnici slovesno sv. mašo in pridigo.
+ Imenovan je za župnika v Starem trgu pri Poljanah č. g. Janez G n j e z d a, doslej župnik na Vojskem.
+ Obrtna reforma. Z Dunaja se nam poroča: Poslanska zbornica je včeraj rešila tretjo skupino obrtne reforme, ki določa pogoje za usposobljenost ter izjeme na deželi. V tem vprašanju je v torek obširneje govoril poslanec dr. Z i t n i k, včeraj pa dr. K o r o š e c, ki je zahteval za Spodnje Štajersko slovensko obrtno strokovno šolo. Oba govora objavimo po zapisniku.
+ Goveje meso v Celovcu prodajajo ondotni mesarji najboljšo kakovost po 1 K 44 v., 1 K 36 vin. in 1 K 20 vin.
+ Položnice priložimo v jutršnji »Slov.« številki za vse tiste cenj. naročnike, katerim koncem prvega polletja poteka naročnina na »Slovenca«.
—	Slavnost 401etnice bitke pri Kustoci se bo prihodnjo nedeljo praznovala v Ljubljani jako slovesno. Do včeraj se je naznanilo iz Ljubljane 44 udeležencev, z dežele 48, skupno torej 92 starčkov, zaslužnih, junaških bojevnikov iz 1. 1866. Med udeleženci je mnogo županov, višjih uradnikov i. t. d. Lahko so ponosni, da so dočakali 401etnico svojih junaških del. Vse takratne sobojevnike opozarjamo, da je prihodnjo nedeljo točno ob 10. uri dopoiudne sestanek v tukajšnjem »Mestnem Domu«, odkoder je odhod v cerkev sv. Jakoba, kjer bo ob 11. uri dopoldne sv. maša. Vojaško poveljništvo je odredilo, da bojevnike spremlja vojaška godba pešpolka št. 27. Popoldne ob 4. uri je veselica pri Koslerju. Upamo, da tudi občinstvo iz Ljubljane in okolice z obilno udeležbo počasti to slavnost in vrle bojevnike iz 1. 1866.
—	Umrl je v sredo, dne 13. t. m. g. F. Jerman, hišni posestnik, gostilničar in mesar v Črnomlju. Rajnik je bil eden izrned onih maloštevilnih domačinov, ki si je z lastno energijo priskrbel potrebno izobrazbo in si priboril večje premoženje. Bil je pošten in odkrit mož in je imel srce za vse domačine. To je pokazal tudi njegov pogreb, ko ga je spremilo s požarno brambo in mestno godbo veliko ljudi k večnemu počitku. — Njegova gostilna je edina večje vrste, ki je popolnoma v slovenskih rokah, v njej edini v Črnomlju si lahko čital »Slovenca«. Lahka mu žemljica!
—	Ulom v Trstu fingiran? Iz Trsta poročajo, da so včeraj aretirali zlatarja Vecchieta in njegovega družabnika Bucherja. Policija meni, da je bil ulom fingiran, ker je bil Vec-chiet proti ulomu zavarovan.
—	Proti Supilu bode v Glini baje kandidiral tajnik »Matice Hrvatske«, dr. Ante Ra-d ič, a nima mnogo upanja do zmage.
lj S trga. Včeraj in danes so prodali na stojnici g. Zana 700 kg govejega mesa. — Včeraj so tržni organi konfiscirali domačega zajca, ki je imel kužno bolezen.
—	V Šmihelu pri Žužemberku bode za dekanijo Žužemberk konferenca 25. junija ob pol 10. uri.
—	Zagrebške gospodinje nameravajo sklicati shod, na katerem bodo nastopile proti po-draževanju živil. V listih razpravljajo tudi o možnosti štrajka gospodinj.
—	Stavka v zagrebški tovarni usnja traja dalje. Mnogo delavcev je že zapustilo Zagreb. Tovarni se je posrečilo dobiti mnogo delavcev iz Galicije.
—	Uradno poneverjenje. V ponedeljek popoldne so zaprli sodnijskega kancelista E. Jucha radi uradnega poneverjenja. Juch je bil več časa kancelist pri okrajni sodniji v Bovcu, kjer je poneveril denarja baje do deset tisoč kron. Pred kratkim je bil prestavljen v Gorico, kjer so tudi že prišli na sled po-neverjenju manjše vsote. Juch je imel svojo ženo v Gorici, kateri je pošiljal denar, podpiral pa je tudi stariše. Okrajni sodnik v Bovcu je na dopustu, namestuje ga sodnijski tajnik Fon iz Gorice, ki je prišel na sled ponever-jenju.
—	Smrtna kosa. Včeraj dopoldne so položili na goriškem pokopališču k večnemu počitku zemske ostanke gospe Julije F e i g e I, soproge vpokojenega gospoda računskega re-videnta gozdarskega urada v Gorici Ivana Feigla in matere jurista gospoda Dam. Feigla. Pokojnica je iz rodbine Premrlov pl. Premer-stein v Ljubevču pri Idriji.
—	Orožnik ustrelil orožnika. Iz Zagreba poročajo: V okolici Sesvet, Vrbovca, Sv. Iv. Zelina se je izvršilo nedavno mnogo tatvin. Orožnika Josip Bačan in Luka Pavelič sta te dni aretirala člana mnogoštevilne tatinske tolpe nekega Tomo F i j a n a. Tatinska tolpa je hotela potem ponoči Fijana rešiti iz zapora. Orožnik Bačan jč planil iz sobe s puško, takoj za njim je planil orožnik Pavelič. V temi ni izpoznal, kje stoji Bačan in je imel v temi Ba-čana za tatu. Pavelič je ustrelil nanj in Bačan se je mrtev zgrudil. Ko je Pavelič videl, kaj je naredil, se jc hotel iz žalosti ustreliti.
—	Ukradel je nekdo posestnikovi ženi Tereziji Bukovec v Verju hranilnično knjižico »Ljudske posojilnice«, na kateri je 1400 K. Tat še ni dvignil denarja.
—	Mandate odložili bodo baje v prvi seji hrvaškega sabora gg. dr. Šumanovič (Šfd), dr. Gavranič (Slunj) dr. Marijanovič ter Czeh
(Vukovar). Šumanovič bo zopet kandidiral v Šidu kot kandidat izven strank.
—	Krivica Slovencem. V Rocolu pri Trstu so na postaji nove železnice nemško - laški napisi. Kaka krivica se je zgodila s tem tržaškim Slovencem, je mogel razvideti železniški minister dr. Derschatta v nedeljo, ko je tam plapolalo vse polno slovenskih trobojnic. Železniška oblast naj to upošteva ter odpravi žalitev Slovencev s postaje.
—	Železniška proga Jesenlce-Blstrlca bo gotova do srede septembra.
—	Utonil je gojenec kmetijske šole na Grmu Mat. Lamovšek iz Orehovice. — Utonila je 36 let stara epeliptična Marija Renarčič iz Doline.
—	Zblaznel je radi slabih premoženjskih razmer posestnik Anton C e b u 1 a r iz Mle-ševa, okraj Višnjagora.
—	Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince priredi v nedeljo 15: julija v korist gasilnega društva veliko vrtno veselico, na kar se vsa bližnja bratska društva opozarjajo. Spored se pravočasno objavi.
Ljubljanske nouice.
lj Pobegli Fran Perdan je pisal iz Curiha včeraj g. Koslerju zopet neko pismo, v katerem pravi, da ima samo še 90 gld. denarja in da je ostalo vsoto — zgubil. Skoro gotovo je to pismo kdo drug po Perdanovem naročilu oddal v Curihu in da ima le namen zmešati sled za Perdanom. Kakor čujemo je odpotoval iz Ljubljane v Curih neki detektiv.
lj Zamenjava med blaznim in pametnim. Včeraj popoldne je pripeljal Jakob Dolenc iz Črnega vrha v deželno bolnico slaboumnega Antona Pohlevna, katerega je spremljal tudi njegov očem. Voznik Jakob Dolenc se je podal v vsprejemno pisarno in vzel seboj Po-hlevnove listine. Ko je bil zapisnikar gotov, je poklical paznika, kateri je Dtolenca smatral za slaboumnega in mu veleval, naj gre pogledat novo stanovanje za slaboumnega. Dolenc nič hudega sluteč, je šel radevolje s paznikom do celice, ko sta prišla do nje, je bil Dolenc že v nji — zaklenjen. Seveda je Dolenc pričel klicati in imenoval paznika za norca. Prihiteli so še drugi pazniki, ki so pričeli razjarnega Dolenca krotiti in ga slačiti. Sedaj je Dolenc sprevidel, da ne kaže drugega kakor se udati v svojo usodo. Mirno je čakal, kaj da pride. Kmalu so se odprla celična vrata in Dolenc je dobil polno skledo mleč-natega riža. Ker jc bil lačen, ga je z veseljem pometal v želodec. Očem uniobolnega Pohlevna je pa čakal in čakal na svojega hlapca, kedaj, da se vrne. Ko je ta čakal cele dve uri je končno le šel poprašati, kaj je in li ne bojo sprejeli slaboumnega, ker ga zunaj na vozu že komaj kroti. »Saj imamo že zaprtega«, mu je bil odgovor. Očem jih je debelo gledal, potem pa jim pojasnil, da je zaprti Dolenc le njegov hlapec, slaboumni pa da je zunaj na vozu. Ko so potem spravili slaboumnega Pohlevna , v celico in Dolenca izpustili, se je ta zahvalil za mlečni riž, potem pa smeje pristavil: »Cel svet je grozna blaznica«.
lj Veteransko duštvo in Kustočna slavnost. Odbor veteranskega društva nam piše: V proslavo 401etnice bitke pri Kustoci udeleži se vojaški veteranski kor pod spremstvom sl. »Društvene godbe« v nedeljo, dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj sv. maše v mestnifarni cerkvi sv. Jakoba. Kor odkoraka iz svojega zbirališča (Kolizej) točno ob pol 8. uri zjutraj po Bleivveisovi,Franca Jožefa cesti, Šelenburgo-vih ulicah, Kongresnem trgu, Gosposkih ulicah, Turjaškem trgu, Bregu, čez sv. Jakoba most v cerkev; nazaj pa po Starem in Mestnem trgu, po Stritarjevih ulicah, Marijinem trgu, Prešernovih ulicah, Dunajski in Marije Terezije cesti v Kolizej, kjer se odda korna zastava. Nato družabniški sestanek in zajtrko-valni koncert sl. »Društvene godbe« na vrtu restavracije »Novi svet«. Vstop prost. Bojevniki in bivši vojaki, kakor tudi prijatelji kora dobro došli.
Ij Nasilen berač je 24 letni Anton Poko-vec iz Dobrunj. Danes dopoldne je hodil po Dunajski cesti in nadlegoval z beračenjem mimo idoče. Končno je zgrabil nekega o. frančiškana in ga tako dolgo vrvjo vlekel, da ga je policijski stražnik odstranil in aretoval.
lj Izgubila je srebrno uro z verižico delavka Ivanka Malenšek v ljubljanski predilnici nž potu iz tovarne v Šiško. Kdor uro najde, naj jo odda pri vratarju._
Telefonska in brzojavna poročila.
VOLITEV ZUPANA V VINICI.
Vinica, 21. junija. Danes je bil izvoljen za župana Jurij Šterk, veletržec, za podžupana pa Mihellč.
»ITALIJANI«.
G r a d e c , 21. junija. Tu so imeli Italijanski dijaki zborovanje, na katerem so se pritoževali, da so po volilni reformi oškodovani Italijani. Govorila sta »Italijana« Iljič in Kurelič, ki sta zahtevala italijanski mandat za Dalmacijo.
SKRBI TRŽAŠKIH MESTNIH OČETOV.
Trst, 21. junija. Občinski svet je ivolil poseben odsek, ki naj premišljuje, kako bi se preprečilo jezuitom, da se ne nastanijo v Trstu.
ŠTAJERSKA V ODSEKU ZA VOLILNO REFORMO.
Dunaj, 21. junija. Danes dopoldne so Imeli zastopniki raznih strank iz Štajerskega sejo, da se premostijo nasprotstva glede razdelitve volilnih okrajev in da bi v jutrišnji seji odseka za volilno reformo glede štajerske ne bi bilo ncsporazumljenj. V seji danes dopoldne se nI doseglo sporazumljenje. Ob 6. url zvečer se vrši še ena seja, v kateri se bo posvetovalo o stališču napram nekaterim novim predlogom raznih skupin.
SUMLJIVI ITALIJANI ARETIRANI.
Reka, 21. junija. V Voloski so orožniki aretirali pet Italijanov, pri katerih so našli anarhistiške časopise. Aretirane! ostanejo toliko časa v zaporu, da pridejo od italijanskih oblasti pojasnila.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 21. junija. Avstrijska delegacija je imela danes plenarno sejo, v kateri so delegati Biankini in tovariši interpelirali ministra za zunanje zadeve v zadevi cenzure časopisja. Golucliowski je odgovarjal na razne interpelacije v zadevi trgovske zveze s Črno goro na interpelacijo poslancev Sylvestra in tovarišev o zadevi predloge o carinskem ta-rifu. Nato se je pričela debata o proračunu ministrstva zunanjih zadev.
Dunaj, 20. junija. Danes je bila prva meritorna seja ogrske delegacije. V krogih delegatov domnevajo, da sezija ne bo dolga. To kaže že govor barona W a 11 e r s-k i r c h n a, ki je govoril k proračunu ministra zunanjih zadev. Walterskirchen je ostro govoril proti Mažarom in dejal, da se bodo Mažari zvezali z zunanjimi sovražniki države. Naj se le pripozna, da med Avstrijo ln Ogrsko ni nobene prave skupnosti in da je vse le navidezna skupnost. Dobernig je izjavil, da bodo Neinci glasovali za proračun, ker bo še nadalje obstala zveza Avstrije z Nemčijo. Poslanec Biankini je pričel govoriti hrvaški. Vsenemec S t e i n je kričaje protestiral in nato zapustil zborovalnico. Biankini je izrekel državnopravno zavarovanje in zahteval, da se Dalmacija priklopi Hrvaški. Član katoliškega centruma S c h I e g e I je govoril o ločitvi Avstrije od Ogrske. K 1 o f a č je govoril proti vsenemški propagandi.
Dunaj, 21. junija. Dobernig je v svojem govoru povdarjal, naj Ogrska svojo samostojno armado, ako jo hoče imeti sama plača in je izrekel željo, naj bi bil enkrat avstrijski cesar močnejši kot je ogrski kralj.
CESAR NA POTOVANJU.
Dunaj. 21. junija. Cesar je odpotoval danes ob 7. uri zjutraj z nadvojvodom Ferdinandom Karlom, ministrskim predsednikom in ministroma Pacakoin in Pradejem k razstavi v Liberce. Ob 10. uri dop. je prišel v Nemški Brod, kjer ga je čakal češki ces. namestnik.
SPLOŠNA STAVKA NA DUNAJU.
Dunaj, 21. junija. Ker se tu boje splošne stavke, ki radi zavlačevanja volilne reforme v kratkem izbruhne, je prišel danes iz Brucka sem en ulanski polk. Prihodnji teden prideta sem še dva infanterijska polka. OBSODBA PONAREJALCEV KREDITNIH PAPIRJEV.
Dunaj, 21. junija. Ker so porotniki zanikali vprašanje, da bi bil ponarejalec kreditnih papirjev L i e b e 1 zmešan, je bil Liebel obsojen v Šletno težko ječo.
SPLOŠNA STAVKA V ZAGREBU.
Zagreb, 21. junija. Socialna demokracija poizkuša radi stavke v tovarni kož uprizoriti v Zagrebu splošno stavko.
NOVA REVOLUCIJA NA RUSKEM.
Peterburg, 21. junija. Ponoči je imel ministrski svet sejo, v kateri se je posvetoval, ali naj da ministrstvo Goremikin odstavko. Odstavke skoro gotovo ne poda, ker nihče noče prevzeti ministrskega predsedstva, koalicijskega ministrstva pa car noče. V Odesi se je odpovedal pokorščini prvi trdnjavski ba-talijou. Cela baterija je bila razorožena. Ostali batalijoni so se nato izjavili s tovariši solidarni. Radi nemirov na železniških progah ob železnicah v Moskvo je pokrajina pod vojnim stanjem. Dva mostova sta pognana v zrak. V Rjelsanu se je uprl infanterijski polk. Nekaj častnikov je mrtvih, več ranjenih. Arsenal je bil zažgan in je pogorel. Druga vest poroča, da so ondi čete streljale v zrak in zapodile častnike iz taborišča. V Peterburgu se je bati nove revolucije. Širijo se vesti o izbruhu preganjanja judov in inteligence.
VOJAŠKA VSTAJA V KRONSTADTU.
Peterburg, 21. junija. V Kronstadtu streljajo in prebivalstvo beži iz mesta. Mornarji in vojaki so se uprli, hodijo v množicah po mestu in zborujejo. Nihče ne more priti v mesto. Vstanek sc je začel s tem, da je dal neki kazaški častnik od kazakov z nagajkami pretepsti mornarja, ker ga ni pozdravil. Mornarji z »Gromoboja« in »Rusije« so potem zagrozili, da bombardirajo mesto, ako kazaki ne odidejo. Kazake so odpoklicali, a tačas so se že uprli vsi mornarji.
Kronstadt, 21. junija. Po ulicah se je videlo danes eskorto, v kateri je bilo v vsaki vrsti po 6 vklenjenih mornarjev spremljanih z vojaki, ki so imeli nasajene bajonete. Tu pričakujejo splošne stavke. Judje beže.
ARETIRAN ANARHIST.
Rim, 21. junija. V Jakinu so zaprli nevarnega anarhista, ko je stopil z ladje, pri-šedši iz Barija.
Iveri od Hribarjeve slavnosti. Ljubljana, dne 21. junija 1906. — Slavno uredništvo! Z ozirom na notico, priobčeno v št. 139 Vašega cenj. lista z dne 20. junija 1906 pod zaglavjem »Iveri od Hribarjeve slavnosti«, v kateri omenjate napis na grobu lanskega leta umrlega bivšega častniškega namestnika in finančnega rešpicijenta Miillcrja, ter pripominjate, da sta mu ta napis postavili rodbini Hribarjeva in Kočcvarjeva, izvolite vzeti na znanje, da sem na spomeniku podpisan jaz, ne pa moj g. oče. V nadi, da sprejmete to pojasnilo, beležim z odličnim spoštovanjem: Dr. Ivan M. Hribar. Torej tudi g. sin ima pesniško žilico I —
Listnica uredništva.
Nleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, sredici zračni tlak 736-0 mm
20
21
Čil .pa-i.vanja
9. »več
Stanj* barometra » mm
T.mp«-ratura
PO O.lilln
Votaorl
Babi
M ?
738-8 20 9 sl. siah
obl
7. yutr. 2. pop.
739 1] 738 7
17-8 I sl. jzah. 'del. jasno 243 jp.m.vsvz. obl.
00
Srednja včeralftnla temp. 21 3°, nntm. 18 3".
Borzna poročila.
,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kuril dunajske bone Zaloibanl papirji
4'/, majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
4•/, avstrijska kronska renta . 4•/, , zlata renta . . . 4'/, ogrska kronska , ... 4 •/. , zlata .... 4•/, posojilo dežele Kranjske . 41/,*/, posojila mesta Spljet . . 4V/. . . Zad« • •
41/,*/, bosn,-herc. žel. pos. 1902 . 4*/, češka dež. banka k. o. . .
47. . . . i-o.
4V«*/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/, pešt. kom. k. o. z 10*/, pr. 41/»7. zast. pisma Innerst. hr. 4*/i7. > . ogr. cen. dež. hr. 4V«7. » n » hip. banke. 4v,7. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 41/,*/. obl. češke ind. banke . . 47. prior. Trst-Poreč lok. . .
4'/, prior. dol. žel......
3'/. , Juž. žel. kup. 7,7, ■ 47,7. avstr. pos. za žel. p. o.
Br.Sk*.
Srečke od 1. 18607, ...
. . . 1864 ......
„ tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije > » » 11* , • , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100'— . .
, turške.......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	, ...
Inomoško	, ...
Krakovske	„ ...
Ljubljanske	, ...
Avstr. rud. križa , ... Ogr. ,	, ...
Rudolfove	, ...
Salcburške	, ...
Dunajske kom. a ...
Delni«.
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . .
Ogrske , .....
Zivnostenske .....
Premogokop v Mostu (Brtlx) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . .
V a 1 n t e.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
20. junija	190H
D«na>	Blago
99 65	99-85
99 60	9980
99 65	9990
118 —	118 20
95-60	95-70
113'65	113-85
99 20	100-20
100-60	101-60
99 70	100 70
100-75	101-75
9960	10010
99 60	100-30
100-40	101-40
106 50	106-50
10020	101-20
100 —	100 20
100 —	100 30
loo-—	101 -
100-60	101-60
99-90	
99 60	100—
320- -	322 -
100-10	10110
205 -	207 —
280 50	282-60
157 -	169 -
291-	296 -
292 -	398 -
263 —	270-50
98 -	104 50
166 40	166 40
23 -	25-
47I--	481 -
78'-	84-
90 -	93 50
58 —	64-
49 75	61 76
30-75	32 75
68 —	63 -
68—	74 —
«23-	633 —
162 25	lt3 25
676 -	677 -
1686-	1696 —
667 f0	668-t0
809 —	811-
242 —	242 F0
676 80	677 -
577 10	678-10
2730 -	2736*—
574 —	67 s-—
273 -	275 -
690'-	697—
142 50	147—
f 11*34	11-39
^ 19-12	19*15
23-46	23-54
2396	24-04
117375	117-575
95 60	96 70
251-—	262 -
484	5 —
Kupujte
narodni l^olel^!
Rodbini Pfeifer in Funtek naznanjata vsem znancem in prijateljem, da je gospod
Jožef Pfeifer
deželni svetnik v pokoju
včeraj popoldne ob pol 3. uri po dolgi, mučni bolezni blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v petek, dne 22. t m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Kmonski cesti št. 2.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem.
Dragi pokojnik bodi priporočen v prijazen spomin!	13y8
Ljubljana, 21. junija 1906.
Hesto rsacega possbaaga obvestila.
Hiša mm
Pod ugodnimi pogoji proda se hiša z velikim vrtom. Pripravna je za vsako obrt.
N tančneje se izve: Vodovodna cesta 203, Sp. Šiška.	1391 4—1
Ivan Jax&sm
t LJubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—22
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Restavracija
se pod dobrimi pogoji na račun odda. Kje, pove: Zaloga Goss. 13993—1
Dve koncesiji
se iščeta v zakup.
Ponudbe pod: B. G. poste restante, glavna pošta, Ljubljana.	1400 3—1
Društvo ,Abstinent'
priredi
prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m.
predavanje m. Cerbvenifta
pri k Lambertu ob Savi,
predava dr. Janez Ev. Krek,
m
predavanje na Urhnlbl,
predava Ivan Podlesnik in Jožef Gostinčar.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno karamo".
-°- 1394
Od 11 do »Ml 23. junlla 1906:
Postojnska lama
in njena okolica.
Kvartet ljubljanskih šramljev.
Danes, dne 21. t. m.,
zvečer ob 8. uri 1392
koncert
v zajtrkovalnid j. J. Praunsels-a
na Mestnem trgu.
1» rUMt. MM
^ CSf* Prva zaloga
vedno svežega
t
t
l
dovškega in trboveljskega
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
portland in roman
cementa
je v trgovini
FRAN STUPICA v Ljub ljani, Marije Terezije cesta poleg „Figabirta".
886 15—8
C*/-
Človek!
Ne jezi se!
Pij raji „Floriana".
1382 3-3
i,Port Artur", Ko
V gostilni
lodvorske ulice 31 v Ljubljani se proda dobro ohranjen
Mfon
obstoječ iz 50 plat, za godbo, petje in govore. Več o tem se izve istotam. Gra nofon bi bil pripraven za manjše gostilne kakor tudi za privatne osebe. 1329 3-2
JYtc5Čan$Iti bctel „L!cyd".
Danes priredi ljubljanska društvena godba
I^onccrt
za člane, nečlani plačajo 40 v.
Začetek ob '/2 8. uri.
K mnogobrojnemu obisku vabi
z velespoštovanjem
Dragotin Tauses,
1393 1—1	restavrater.
Hficnnicni U|pA Ljubljana, Rimska cesta štev. 2,
^^^P	^^P ^^ mJ I	III B^P I I	sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise. — Najhitreja
H	^ dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih. ms s
nedeljah in praznikih. 1365 5
nn M|Q|f n ilD117 D A združenih pivovareiiZALEG in LAŠKI
UtLilll^llil UllUfcDfl TRG v LJubljani, telef. št. 163. = — priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. mmm
990 50-30
M91 162
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Knpuje in prodaja tn vrste rent, zastavnih pisem, prijorltet, komunalnih obligacij i srečk, delnic, valut, novcev ln deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,900.000--. Rezervni zaklad K 200.000*-
Zamenjava ln ekikomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj« areftke proti kurzal upale kupone.	lagubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JUT Bakompt In lnk&aao mani«, ta	JSR* Borsna ilaroSUa ta
Podruinioa v SPLJET d.
Denarne vloge »prejema
v tekočem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
r l
Podružnice:
Prag. * menjalnicami: Orabcn 25, Mala stran, Mosl. ulica 17, Žlikow, Husova ulica 37. Brno. Veliki tre 10. Baden, OlavnI trg 4. Celka Lipa, Celka Kamnlca, Horarskl Zumberg, Schiller|eva cesta 3. H3dll»K, Fran Joalpa trg 9. Nori JIH., Črna cesta 8. Plien In SrltaTa.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungarzasse «9 (vogal Rennvega), IV. Wie-dner Hauptstrasse 12, V. SchSnbrunnerstrasie 88 a, VII. Marlahlferstrasse 76, VIII. Ltrcnenlelderstrasae 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. W«hrlneerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba 67 150 -61
MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beaer zaklad K 7,000.000

Najkulantnejši
IT nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
wr Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.