r: Hi ; Največji alwvenald dnevnik t V TUlruienih državah VaUft za vse leto * • • $6.00 Za pol leta • • • ■ . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inocenutfo celo leto $7.00 avansi Ust slovenskih delavcev v Ameriki. JW.IM ..... «.......... ,»« I The largest Slovenian Daily ki S I the United States. 1 fwoeri every day except Sundays ~ S - and legal Holidays. 75,000 Readers. rELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879. NO. 9. — ŠTEV. 9. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 12, 1927. — SREDA 12. JANUARJA 1927. __TELEFON: C0RTLANDT 2876. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. ARETACIJE KATOLIŠKIH ŠKOFOV škof Diaz, tajnik episkopata, je bil obtožen »Čuvanja vstašev ter bo deportiran na Cubo. — Raz-ven njega je bilo prijetih pet nadaljnih škofov. Policija je tudi zadržala dva ameriška poročevalca, a poslaništvo je izpc«lovalo njih oprošče-nje. — ProgrlaŠenje revolucije. Coolidge proti mehiški vladi« Predsednik Coolidge je naslovil na kongres poslanico, v kateri je rekel, da zaklada mehiška vlado Saca&o z orožjem in municijo. MEXlCO CITY, Mehika, 1 I. januarja. — Skof Pascual Diaz, tajnik in predstavitelj mehi- WASHINGTON, D. C.. 11. jan. Škega episkopat\ ki je bil S petimi nadaljnimi Ško- Predsednik Coolidge je podai včeraj senatu obširno poročilo glede svoje politike v Nicaragvi. V tem poročilu se glasi med drugim, da ima prepričevalne dokaze, da sta bila orožje in muniei-ja v velikih množinah večkrat izza avgusta preteklega leta poslana vstaisem v Nicaragvi in da so bile munieijske ladje opremljene v mehiških pristaniščih. Zname: nja kažejo tudi, da so bile te la- Hindenburg izbral novega kancelarja. Obširna preiskava glede katastrofe. Pozval je člana desnice,1 Coroner je izjavil, da je dr. Curtiusa, ki pripada bila večina otrok pripu- stranki Stresemanna, naj sestavi kabinet, s čemur so bili izključeni so-ci jalisti. — Skuša pridobiti centrum. stih mesecev spora z mehiško vlado. Mehiškemu episkopatu načeluje stari nadškof Mora y del Rio, in škof Diaz je tajnik episkopata. Radi slabotnega zdravja nadškofa je posloval škof Diaz kot predstavitelj katolikov ter bil njih glavni posredovalec pri brezuspešnih konferencah glede verskih postav med mehiško vlado ter škofi. Skof Diaz je polnokrven Jalisco Indijanec ter je star petdeset let Zelo je velik, mišičast, ima črne lase ter se ga smatra za enega najboljših cerkvenih govornikov. Odkar so se pričele težkoče z mehiško vlado, je škof Diaz neomajno vztrajal pri tem, da mora biti katoliška cerkev deležna vrste prostosti, a je odločno nasprotoval vsakemu predlogu glede revolucije proti sedanji mehiški vladi. . EL PASO, Texas, I 1 . januarja. — Joseph Gan-dara iz E1 Paso se je uspešno izognil aretaciji, ko se je posvetoval v različnih mehiških državah z voditelji najnovejše revolucije proti vladi Callesa. Se boj je prinesel manifest, ki poziva mehiški narod k orožju. Manifest imenuje Rene Capistrana Garza pro-vizoričnim načelnikom revolucijonarne vlade ter Gandaro vojaškim poveljnikom, dokler ne b o stvorjen kabinet. Manifest so podpisali "generali" Juan Galindo, Nicolas Fernandez in Augustin Escobar" v gorah Chihuahue". Baje je bila deparacija odobrena od številnih mož, ki zavzemajo odlično mesto v mehiški ligi za obrambo verske prostosti. Senjor Garza je begunec ter je bil trikrat aretiran v mehiškem glavnem mestu radi svojega delovanja v verskem sporu. Gandara je znan kot aktiven katolik ter Kolum bov vitez. Prišel je semkaj iz Chihuahue pred trinajstim leti kot begunec. Zanikal je včeraj, da je katoliška cerkev direktno interesirana pri vstaji ter izjavil, da so verska zasledovanja združila v čustvovanju Mehikance, ki bi se obotavljali v drugačnih razmerah. Gandara je nadalje rekel, da nima to gibanje nobenega stika z objavljenimi načrti de la Huerte. Narava in umetna lepota. fi aretiran v episi opatnem poslopju, bo deportiran na Cubo.. * Astali aretirani prelatje so: — Nadškof Ruiz y Flores iz Micoacana; škof Echavariria iz Saltilla; škof de la More iz San Luis Potosi; škof Corona iz Papantla in škof Ign. Valdespeno Diaz iz Ayutle. Ob istem času je bilo tudi aretiranih dvanajst žensk in osem moških. Pozneje sta bila aretirana tudi dva ameriška časnikarska poročevalca v pala-. .. , v. .| i-i *iv v li-'i i opremljene z vednostjo mehi- ci episkopata ter bila pridržana vec ur, kljub posku- 5kih uradnikov in da je bil vsaj v som ameriškega podkonzula, da izposluje njih o-j enem slučaju poveljnik ladje me- proščenje. "Oproščena sta bila šele, ko je ameri- hiškl rezervili častnik. -l i i Nato je smatral predsednik za sko poslanistvo poseglo vmes. , - , u i 17, 'r 1 r-v- 1 • • • v . {nelogično, da bi zabraml od Zdru- Skof Pascual Diaz, ki je bil včeraj aretiran v ženili držav priznani vladi nakup mehiškem glavnem mestu, je bil dejanski voditelj orožja v inozemstvu, nakar je in-katoliške cerkve v Mehiki tekom zadnjih dvanaj- K0™!™1 vlad° Diaza' da se bo 1'vii! i<*elo izdajati licence za izvoz oroz- !ja in municije, kupljene v Združenih državah. Izjava se zaključuje z besedami, da bo predsednik nadaljeval s svojo America first politiko, čelo proti zunanjemu umešavanju v Nicaragvi, kar so sprejeli republi-' kanci v zbornici z velikim odobravanjem. Na predlog kongresnika Rilso-na iz Conneeticuta je bila nato izročena poslanica komiteju za zunanje zadeve. Nekateri smatrajo neobičajni j korak predsednilka za migljaj, da bodo mogoče postale potrebne na-J silnejše metode in da hoče pripraviti predsednik kongres na pred-stoječc bolj drastično postopanje, j V senatu so sprejeli poslanico z., globokim molkom. Po prečitanju te poslanice je senator Borah jasno dokazal, da nasprotuje politiki predsednika, ko je istočasno s prošnjo, naj se natisne poslanico, stavil nadaljni predlog, naj se obenem natisne izjavo, katero je objavil v časopisju "takozvani" predsednik Nicaraguve, Diaz. Korak predsednika je tem bolj značilen, ker je bil storjen v trenutku, ko so ameriške bojne ladje na poti v centralno-ameriško vodovje, baje za zavarovanje ameriških interesov v Nicaragui, dejanski pa kot svarilo, ali pretpja naj naslov Mehike, naj popusti v pe-trolejskom sporu če noče, da bi prišlo do oboroženega konflikta. Poslanieii predsednika je oči-vidno napravila kaj majhen vtis na nasprotnike administraeijske politike. V poslanski zbornici je izjavil republikanec Eomjue iz' Missouri ja, da bo mogoče vprizor-j jena vojna proti Mehiki, ne da bij razmere opravičevale vojno. Kon-| grešnik Moore je predložil resolu-l cijo, v kateri se prosi državnegaj tajnika, naj pojasni, če je dala j ameriška vlada petrolejskim kom-j panijani svet, naj se ne vklonijo novim mehiškim petrolejskim postavam. Romjue iz Missourija je nato vložil v poslanski zbornici resolucijo, v kateri se naproša komitej za zunanje zadeve, naj preišče politiko administracije v Nicaragui. — Nisem voljan sprejeti opis položaja, kot ga je nudil predsednik ter ne verujem, da navaja dejstva tako kot so dejanski. Mislim, da je poslanica razvodno stališče, ki nas lahko zavede v vojno.. Drugi kongresniki pa so izjavili. urg se je obrnil včeraj na dr. Ju- montkkal. ra„ada li. jan i ka, je v dejstvu, da niso dobile jeklarske naprav V. - / • Z iZ.lavo- osvetoval tastrcfe. Coroner je vprašal stnrise. ki so prišli po dovoljenje, da smejo včeraj z zastopniki desnih strank.! itn trt- »u jun uuii tiovoijenje. ua pugdSdll pec] predstaviteljem socijalistovj fedo samL *ost™ Podpisuje | Zanimiva točka v jeklarskem položaju je oči vi d- TJ , T , . . da se ne sme otrok v starosti pod v . ^ J J Pavlom Loebe, katerega je prejel še^najst.m. lo(. 1)rilmstiti v ^ na nezmoznost novostvorjenega evropskega jek tovanj* "z LTel^T 'najma^ih di*v' razven fe se nahiljaj° vi irskega trusta, da vzdrži zelo povišane cene za tr- ni, isti. Otroci so bili postavno premladi, da bi prišli v gledišče ter so šli tja sami. brez dovoljenja st ariše v. Po otvorjenju inkvesta ter zaslišanju dveh prič je coroner preložil nadaljno postopanje do četrtka. Požarno sodišče bo pričelo Štirje otroci zgoreli. CLINTON, JU., 11. januarja. — Med tem ko je iskala Mrs. Effie Riley dela, da preskrbi kruha svojim otrokom, katere je pustil pred enim mesecem 11a cedilu njih oče, so našli ti štirje otroci, v starosti do petih let strašno smrt, ko je izbruhnil vsle a prebosti John Bulla v. bajo- Sangliaj 'branile", če bi prišlo neti. 1 J tam do nemirov. " I Včeraj je izšla proklamaeija ob-; Dejstvo, da so Kitajci v Hanko- SAX(1IIA.T," Kitajska, 11. jan. činskega sveta tukajšnje kolonije vu in Kiukiangu dokazali, da so Angleži, ki so pobegnili iz lian- tujcev, iz katecr je ntzvidno, da gospodarji v i?voji,hiši. je zelo po-, kova, kljub vsem jamstvom za pričakujejo tudi v Sanghaju vsta- večalo upllv kantonske vlade pri njih varnost od strani kantonske jo Kitajcev ter skorajšrtega pri- kitajskem prebivalstvu, filasi se. (vlade, so prinesli s seboj različne lioda kanforiske anhade. da ima vlada v Pekingu, ki je v. 1- ;plakate, ki naj bi kazali vpliv so-; V proklamacii se izjavlja, da se pazila iširjenje vpliva v prilog iu-;- ni vladi v severni Kitajski, namen prevzeti s svoje strani inozemska koncesije v Tiensinu ter s trm doprinesti dokaz, da je tudi ona pripravljena oprostit i Kitajsko inozemskih elementov. __iv-jetov. To so ilustrirani plakati, občinski svet ofieijelno ne zanima LONDON, Anglija 11 ian _ ki kažejo sovjetsko zastavo s kla- zji strankarsko jiolitiko in da je Madžarski predsednik prof Beth- ar bi kaza- Premogar Combs pomi-losčen. MOrNQSVILLE. W. Va.. 11. 11. januarja. — Edgar Combs, zadnji premogarjev. ki so se avg. meseca 1921 udeležili pohoda v Logan okraj ter bili aretirani po boju s tolpo šerifa Chafina. pri čemur je bil ubit pomožni šerif Gore in ki je bil obsojen radi umora na 99 let ječe, je bil pred kratkim popolnoma pomiloščen od go-Ternerja Gore ter se nahaja zopet na prostem, z ženo in otrc-ci v neki majhni koči v Mo«ndsville. lo, da so ogrožene ameriške pogodbene pravice glede graditve kanala skozi Nicaraguvo. Te stvari se omenja v poslanici, 100 $ 5.05 Din. .. .. 1,000 .... $ 18.60 Lir .. ... 200 .... . $ 9.80 Din. ». .. 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 ____ .. $14.40 Din. .. .. 5,000 ____ f 92.09 Lir .. ... 500 ____ . $23.50 Din. .. .. 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 ____ .. $46.00 Za poilljatre, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev aU pa Dvatlsoft Ur dovoljujemo poseben sneska primeren popust. Posebni podatki. Pristojbina za lspl»-ameriških dolarjev » Jugoslaviji ia Italiji xna6a kakor sledi :n $25. ali auuaji znesek 73 center; ed fZ5. naprej de $3m. po 3 cente od rsskecs dolarja. Za vetje svete po p* FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone'; OOBTLANDT «««7 N«W 'YotIl, N, Y» GLAS NARODA, 12. JAN. 1927 GLAS NARODA (6LOV2NB DAILY) mk Owned and Published by SLOVSNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Shrank Sakaer, president. Imxdm Benedik, froasmror. Place of boameM of tke corporation and address«« of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA "Voice of tke People' Issued Every Day Except Sundays and Holidays. jSa celo leto molja lisi oa Ameriko on Kanado_______$6.00 Za pol leta_______$5.00 Za četrt leta___ .$1.50 Za New York ta tela Zri« Za pol leta______ $7.00 %3jU> Za inozemstvo ta oela Mp —$7.00 Za pol leta —------$5.50 Subscription Yearly $5.00. Advertisement on Agreement. *'Olas Naroda" izhaja v»aki dan izvzemSi nedelj in praomkoa. POLET KROG JUŽNE AMERIKE •. * ■ : t?: i» uiivuiwooo * inotnm«. •» Slika nam predsta Ija aeroplan "Detroit"'. To je eden izmed aero-planov, v katerih bodo amerifiki zrafeoplovci preleteli vso Južno Ameriko. Jugoslavia irredtnta* Dopisi bres podpis« in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proaxmo, da *e nam tudi prejšnjo bivališče na gnani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• SHEBOYGAN ZA POPLAVLJENCE Ako bi se v.>e slovenske naselbine po Ameriki tako izkazale kot se jili je nekaj, med katere spada tiuli Sheboygan, bi bilo kmalu odpravljeno največje gorje po naših prelepih krajih, katere je povoden j tako strašno opu-stošila. Od našetia agilnegfh zastopnika Johna Zormana smo sprejeli ček za $101.00 te:' naslednji dopis: — Sheboygan, Wis., f>. januarja 1027. Pošiljam vam tek za $101.00 ža liesrfjčfic poplavijenee v Sloveniji. Prosim, pošljite ta znesek Rdečemu Križu v Ljubljano z naročilom, da ga razdeli po pravični in nepristranski razsodbi med najbolj ubogf in nesrečne poplavljenem. Prostovoljne darove smo pobirali ^rije. hdinreč Anton Kolar. IVter Gassar in jaz. Priznati morn m. flrf Sheboygan ni po* velikost i ena največjih slovenskih naselbin v Ameriki, kar se pa sočutja in usmiljenja tiče, marsikatero dru-£ it kosi. To ho jasno pokazali darovi za ponesrečence. Pobirali sr. o !>aš o božičnih praznikih, ko imajo ljudje vsepolno drugih izdatkov. Dosti jih je tudi posebej poslalo svojim sorodnikom in pri-, a*el eni Navzlic vsemu se nam je pa posrečilo nabrati .$101.00. Darovali so sledeči: Po 2.00: John Pleshee. Frank Susha, .Josip Suslia. Frank Zavrl, »Takob Prestor. Po $1.40: John Zorman. Po $1.00: John Bernat. Marv Savinšek, Josip Križaj. Josip Mo-tieh, Josip Jeraj, Jernej Bogataj. Frank Žagar. Viktor Turk. Lotus Zaprar. Josip Fludernik, Louis Erjavec. Ursula Zore, Math Kordesh. >ludy Marinšek. Anton Sinrke. John Droll, John Pelek, Peter (.Jas-far, Anton Kolar, Neimenovan, Josip Dragan. Matevž Juntz. Anton tttigl ie, Frank Tratar, John (»olobič, Math J era v, Johana Gorene Frank Gorcnz. Josip Kterk. Frances (Jodee, Anton Starich. st.. Louis jValte, Tom Katanec. Anton Ribich, Frank Ribich, Frank Kusman,! Josip Hribernik, John Gradlic, John Susha. Anton Podlogar. John! • Zorinan. Po 50c: Matija Brula, John Prosen, Anton Zupančič. John' Perhne, Louis Udovich, John Sabanz. Josip St rojene. Martin Čer-! nevšek, Josip Benčič. Josip Markele. Ignae Junz, John Bezal. Frank Seiko, Jakob Brbnč, Frank Tratar. Mary Presland. Stif Šebetič.l Josip Robek. Rok Juriček, Valentin Mesec, Jerry Adams. John1 Primožič. Frank Jelovnik, Frank Pečnik. Anton Dimec. Math Raz-! bornik. Frank Škrinar, John Turk. Frank Part, Terezija Zagozel.j Pavel Šuštar. John Cerpieli, Karol Breznar. Josip I~rbančič, Luka! Petrin, Štefan Radovan. Frank Repenšek. Jr., Anton Repenšek, Peter Droll. Frank Zor, Max Koren. Josip Gorene. Mrs. Zorko. Anton Semone. Frank Rozman, Max Nislit, John Čampa. Josip Demšar. Anton Narde„ Vittoris Rigaeci. John Kocjan. Anton Siiglic, Jr.. Anton Chasl. Josip Kragel. Kari Kovaeie. Josip Starich, Lovrenc Preložnik, Frank Ribich. Mary Kalan. Jožefa Kotnik, Anton Pav-šiČ. John Ocvirk, Neimenovan, Anton Hočevar, Frank Saje, Anton Jakopina, Martin Dragan. Franca Čebašek. Avgust Juntz. Louis Juntz. Po 40c: John Pelko. : , Po 30c: Josip l"rh. Louis Florjančič. Po 25c: Pet "Neimenovanih". Anton Milavec. Marv Jelovnik, Frank Kolenc, Josip Ravbar. Frank Novak. (2), Mirko Vatovec, Mary Repenšek, John Rezel, Blaž Kusman. Frank Ilojnik, Anton ttterk; Kari Chuk, Anton Nereel, Štefanija Fludernik. John Ohuk. Louis Klančar, Kari Malinkovich, Anton Šercel. ATath Spende, Jolin Kovač. Frank Verbae, Louis Debelak, Mary Kurnik, Frane Virant, Josip Urajnar, Radei Radič, Anton Cvetan. Josip Cesar, Marv Mehak. Mihael Proprar. Frank Progar. Lovronz Urbas, Jury Gergič, J«hn Zoran. Josip Jurjavie. John Krive. Frank Klančar. Anton Tomšič. Frank Žonta. Blaž Illade. Josip Fortuna. John Redenšek. Fmnk^Štempihar. Ajnalija Žuntar, John Udovich, Anton Brezov-rik. Peter Novšek. Josip Kovač. Po 20c: Josip Urbančie. Po 10c : Neimenovan : Po 5c: Viktor Šuštar. Skupai $101.00. "t^m. ki niste še dali, pa želite kaj darovati, naznanjam, da sem Vam vedno na razpolago. Prinesite mi na dom, ali pa pridem v Vašo hilo Tfctotako tudi Anton Kotar in P; Gassar. S pozdravom John Zorman. Svofa'£101:00 je bila poslana Rdečemu križu v Ljubljano z naročilom, naj bo denar razdeljen med najbolj potrebne naše ljudi, prizadete vsled povodnji. To je štiri-indfvajseta pošiljatev, ki je bila poslana Rdečemu križu fv Ljubljano z naročilom, naj bo denar razdeljen med najbolj potrebne naše ljucli, prizadete vsled povodnji. To ie stirindvajseta pošiljatev, ki je bila poslana s posredovanjem "Glasa Naroda" v ta prepotreben namen. Sheboygaiiski slovenski naselbini, radodarnim daro-valeerb in požrtvovalnim nabiralcem se v imenu nesrečne-zev prisrčno zahvaljujemo. # ^ ? « ^ JE J PRAV NIC NISO VZVIŠENI... Znani kinematografski igralec Charlie Chaplin se nahaja v precej hudih stiskah. Chaplina smatrajo nekateri za' pol-boga. Posebno mladina je zanorjena vanj. 8 svojim "igranjem" jr spravil skupaj v razmeroma kratkem času nad šestnajst milijonov dol a rje v. Toda kljub temu ni na Chaplinu ničesar nadnaturiie ga. Tak je kot so drugi ljudje. Obdarjen je z vsakovrstnimi slabostmi, in če je njegovi ženi verjeti, celo v oblini meri. Njegova mlada žena ga namreč toži za ločitev zakona. Sodišču je predložila težke obdolžil ve: da se je Chaplin moral poročiti žnjo; sicer bi moral romati v ječo, ker jo je zlorabil še predno je bila stara petnajst let; da jo je neprestano zanemarjal; da ji ni dal nobenega denarja in da ga je z velikimi prošnjami pregovorila, da je vsak teden poravnal račune za mleko; da je vsak teden parkrat prišel pijan domov; da jo je. zmerjal in pretepal ter ji celo s smrtjo pretil. ( e je le malo resnice na njenih obdolžitvali, bi moral človek nehote izgubiti precej spoštovanja do tega velikega komedijanta. Toda glorijolo, s katero so nekateri obdani, je težko zasenčiti. Ljudska domišljija jih je postavila na vzvišen prestol. Edinole s tega Stališča se tudi zamore tolmačiti dejstvo, da so nekatere Amerikankc pri razprodaji zapuščine pokojnega igralca Rudolfa Valentina; plačevale po pel dolarjev za njegove žepne robce. Dopisi. Little Falls, N. Y. Prosim objavite v našemu dnevniku sledeče: Kot sedemnajstletni meščan mesta Little Falls, N. Y., se ne spominjam tako hudega m žalostnega dogodka kot se je zgodil pri tukajšnji občeznani družini Prek. Dne 6. decembra se je smrtno ponesrečil pri delu sin Frank, v najlepši mladeniški dobi 23 let. Zaposlen je bil pri Utiea Oas and Electric Co. kot napenjat* žice. Nesreča se je pripetila, ko je prišel na stolpu v stik z glavno žico. Bil jr zelo obž«;an in padel jp kakih 30 metrov globoko. Pripeljali' so ga v in est no bolnišnico, toda umrl jo po 3 urah. Pogreb je bil dne decembra 1026 po cerkvenih o-bredih. Dvo dni po pogrebu sina je pa hčerka Marija v starosti 0 let mino za večno zatisnila svoje oči ter odšla za svojim bratom. Revica jo bila vedno bolj pri slabem zdravju, konečno je pa še žalost za bratom pomagala v prezgodnji grob. Rajnica je bila rojena v St. Johnsville, N. Y. Usoda je hotela, da se je uresničil pregovor, da v tretjič gre rado. Dne 20. decembra se je pa podal k večnemu počitkn tudi njiju oče Janez Prek. rojen v Vrhniki na Notranjskem, po poklicu kolar ter zelo dober delavec. Star je bil 59 let, vedno zdrav, do pred dobrimi 4 ineseci, ko se je ponesrečil pri deln na desnem očesu. Kmalu pa. nato je pa še v hiši padel pd stopnjicah ter se udarila na desno stran glave. Za tem je bil operiraš t bolnišnici ter operacijo precej dobro prestal. Bana se mn je po operaciji presadila in nastopilo je vnetje možganske mrene ter je umrl v hudih mukah po 48 urah trpljenja. Tako smo pokopali tri iz ene hiše v kratki dobi 14 dni. Materi in vdovi izrekamo soža-1 je! Pretekli teden sta se nahajala tudi v mestni bolnišnici na operaciji za appendicitis rojaka .John Petavs in Mathew Gorinshek. Želim obema hitrega okrevanja. Zel im vam obilo uspeha v letu 1027! Vaš stari Naročnik. Šo. Chicago, 111. Po kratki mučni bolezni je preminila naša rojakinja Justina Reber. Pokopana je bila dne 3. januarja 1027 na St. Mary pokopališču. Zapušča moža in več nepreskrbljenih otrok. Poročevalce. Shebbygan, Wis. Tukaj v Shebovganu smo obhajali vesele božične praznike. Dosti imajo rojaki vinske kapljice doma, da se ž njo malo poveselijo. Sedaj se je pa že začelo delati po tovarnah, toda ne povsod še z polno paro. Delavcev je še precej brez dela. ker je zimski čas bolj slab za delavce. Vreme imamo pa sedaj lepo in nepremrzlo. Sedaj pa najlepši pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda in t^idi vsem mojim znancem in prijateljem po širni Ameriki. Enako tii-di onim v stari domovini v Vele-sovem na Gorenjskem. Janez Zorman, 132 Jf. "Water St. Shetjojrgaa, Wi.s. •J J • Burja v Trstu. Za božične dneVe so imeli v Trstu izredno močno burjo. Posebno huda je bila, ko je dosegla brzino 115 km na uro. Toplomer je kazal tri stopinje pod ničlo. Nezgod je bilo polno. V veži hiše št. 2 v uilti Pozzo Bianco so našli zmrznjenega starega, slabo oblečenega človeka. Zadnja poročila trdijo, da je hitrost bnrje dosegla celo 150 kin na uro. Poreški vlak je "bnrja cfvdkraf prevrnila. Nesreč ni bilo. V Idrijski Beli so pokopali vpokojenega naduči-telja Ivana Bano. Bi! je znan kot dober vzgr-jevatelj šolske mladine. Roparski napad. Makso Stoifa iz Volčjega grada je šel v Sežano po opravkih. Blizu Krajne vasi sta ga srečala dva človeka, ki sta ga pozdravila z revolverjem v roki. Nato sta ga prijela in mu odvzela 400 lir, uro in verižico. Male preprej sta ta dva roparja vzela nekemu možu iz Pli-skovlce 230 Hr,,0udifo. da je toliko roparskih napadov baš na Kra- ' "! !' I V Dutovljah na Krasu jjose«"a azil ''Legen" nad 50 slovenskih otrok. Te dni so ime)i bo-žičnier. za katero se je trudila učiteljica L. Krištof. V Vipav? mislijo na popravo gozdnih poti, kar bo stalo baje nekaj stotiso-čev. Izsekovanje gozdov in sploh trgovina z lesom daje domačinom etlen glavnih zaslužkov. Po razdelitvi gozda se bo trgovina s surovim lesom vedno bolj dvigala. Gozdovi so dragocenost v kmetijskem gospodarstvu. Treba previdnosti pri sekanju povsodi. na Vipavskem in drngodi! Poljski dijaki, ki hočejo postati fašisti. V Trbiž so prispeli namenjeni v Riin. poljski dijaki, 300 po številu. Votli jo jih duhovniki. S seboj imajo jrodbo. ki je na kolodvora v Trbižu zasvirala kraljevo in fa šistovsko himno. Poljski mladeniči so izrekli baje željo, da si vsak nabavi črno srajco in fašistovski znak . . . V Opatiji je prevzel skupino hotelov "Palace", "BelleVne" in "Excelsior" C'e-h osi ova k Kune. Madžar Farkaš pa je prevzel hotel "Laurana''. Doslej je vodil največje opatijske hotele. Italijani se trudijo, da bi prišli vsi hoteli v Opatiji in okolici v njihove roke. po jim je prizadevanje doslej slabo uspelo. Za popravi Korza v Opatiji je določila kopališka uprava stotisoč lir v treh letnih obrokih. • o i V Tolminu • so pokopali najstarejšo občanko f)2-letno Logarico. Redki šo slučaji tako visoke staYosti v tolminskih gorah. Umrl je goriški dijak Vaclav Mavric, član dijaškega društva "Adrija". Bil je nadarjen in dober mladenič. Na Colu so pokopali Andreja Rovana. trgovca z lesom, ki je umrl star 67 let. Bil je ugleden mož. znan daleč naokoli. V adventnih dneh je bil precejšen mir z ženituimi ponudbami in ženitovanji. Sedaj po sv. Štefanu so se pa zopet začeli oglašati ljubezni in zakona žejni. Neprestano dobivam ponudbe naj jih objavim v svoji koloni. Neka Slovenka z daljnega Za* pada mi naprimer piše: Prosim Je. daj to ponudbo v časopis : Rojakinja se želi seznaniti z mladim, premožnim rojakom. Na lepoto se ne gleda. — ne z moje. ne z njegove strani. Naj bo tak. ali tak, meni je vseeno. Samo Jakob se ne sme imenovati. Nekoč, leti, sem imela I iirnf};a iiKuua za moža. pa bi se lir.^ Sutn jedila skoraj pobila, tako se je mr-ha napil. Vf>e druge, samo nobenega Jakoba ne. In otrok ne sme imeti, ker bo moral moje rediti. Torej — je še vedilo polno po deželi, zlasti c, . . v ... ' ii- .Slovene — isee te sreča, um ti je po nekdanjih bojiščih. Oblasti! znova opozarjajo prebivalstvo. da;mj-el |o ho- Odpustno poštbp&Uje je uvedeno proti učitelju Jakobu Rojieu v Dornbergu in preti učitelju Ivanu Trebšetn na Žairi. Pri politični oblasti v Gorici je služboval kot komisar grof At-tems. domačin, ki je bil prav potreben za to mesto. Sedaj se ČUje. da bo premeščen v Comn. , Roparski vlom. V GabrJjah na Vipavskem so vlo- pred tridesetillli mli tatovi v župnisče in odnesli' , Jakoba z m vrednosti za 10.000 padel na H domačinov, katere so zaprli. Vojnega streliva naj se nikar ne dotika vojnega streliva in vsako najdeno stvar takoj naznani orožnikom. ec nisi zaspan. Ponudbe se hvaležno sprejemajo. fV br- kaj kruha iz te moke. ho *Zgaga kožuh zaslužil. V tržaški okolici ima "Lega" svoje zavode na Opči-nah. v Sv. Križu. Bazovici in Treh- — Ali si slišal, da so soseda are-čah. Pretekle dni so otvorili ri-'tirali.' kreatorij in azil za Prosek in Kon j — Kakega soseda tovel. Italijanski listi izvajajo, da' — 1 no. tistega, ki je kuhal tečejo sedaj zgodovinske ure za Snops. "naeijonalno restavracijo". — Zakaj so'ga aretirali? Taki pogovori so v New Yorku Odvetniki prisegajo nekaj čisto vsakdanjega. In zna- po novih predpisih na tribnnalih. *la ljudje že zdavnaj po- da se bodo "najstrožje držali prh-' zabili na dolrčbe osemnajstega fesijonalnih dolžnosti za najboljši amendinenta. usodo Italije". Ob vsaki taki pri-j * Liki se proslavlja Mussolini in njegova vlada in stari italijanski odvetniki se pohvalijo, da so bili pristni irredentist i pod prejšnjim režimom. Te dni je bila odvetniška prisega v Kopru. Sodnemu dvoru je pretlšedoval sodni svetnik cav. Fabjan. NOVICE IZ Policist je privedel dva človeka v policijsko stražnieo. — Kaj je ž njima 7 — ga je vprašal policijski sodnik. — Zdi se mi, da sta nora. — Zakaj bi bila r.ora ? — Tako je bilo. Ta tukaj, ki je -osposki oblečen, je hodil po ee--iti ter metal dolarje pn tleh. Ta ukaj je pa hodil za njim ter je j lolare pobiral in niti jih je nazaj dajal. Sodnik je oba zaprl, naslednjega dne ju je pa poslal v blaznieo. Nekateri protest an t ovski pa- Pri delu ponesrečil. V rudniku Tettange na Luk-sembnrškem se je smrtno ponesrečil Sovenec Anton Sivka, rodom iz Vbna pri Št. Jurju ob Južni že- storji so precej podrobni in na-leznici. V rudniku se je vdrla nanj tančni v svojih pridigali in izvaja-velika skala. Med operacijo jefnjih. Tako so naprimer na podlagi da je bila svetovna vojna vnaprej prerokovana. da je bil vnaprej preroko-PopraVa železniške proge Zidani van poraz Nemčije in kajzerjevo most-Zagreb. pregnanstvo, i Ker je železniška proga Zidani j Nekateri se spuščajo v natanč-most-Zagreb v slabem stanju in je nejse podrobnosti. Neki paster v Memphis je naprimer povedal svojim ovčicam. operacijo umrl. K zadnjemu počitku so ga I spremili vsi naši tamkaj za posle- evangelijev dokazali, ni rojaki. vsled tega znatno otežkočen promet konvencijonalnih brzovlakov. ki na tej progi ne morejo vzdrže- da meri obseg pekla natančno ,pet- vati predpisane brzine, je general- indvajset tisoč milj. na direkcija državnih železnic odredila, da se ta proga čimprej temeljito popravi, zlasti pri Brežicah in Dobovi. Umrli v Ljubljani. — Umrla je Marija Galle, roj. Papež, vdova po državnem prav-dnikn, sestra dr. Franca Papeža v- Ljubljani. — Preminula je -Tožica Brinšek, soproga_ nadgeometra. ri*^41U. i.-i,- NEPRESTANO NARAŠČANJE šteViU naših prijateljev in doslednje širjenje .našega delokroga ▼ vseh bančnih poslih je najboljši dokas solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. bENARNA NAKAZILA izvršujemo pbd najugodnejšimi pogoji. • DENARNE VLOGE na "Special Interest Account*' obrestujemo po 4% ha leto, me-šfecrio obrestovan je. Frank Šakser State Bank s J*ew tforlžv N. V. , NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSkA POTNIŠKA POSKEVOVALNJČA V AMERIKI. Obenem so pa znanstveniki že zdavnaj dognali, da je tudi obseg zemlje natančno 25,000 milj. Nastane torej vprašanje: ali je že na tej zemlji pekel, ali je pa pekel na onem svetu tako natančno premerjen, da bo baš ta solzna dolina spadala vanj. Neki modrijan je rekel: — Iz ostankov porušene monarhije je mogoče zgraditi republiko. Toda vsak kamen, od temelja pa do vrha mora biti popolnoma preklesan. To je pa dolgo, naporno in težavno delo. Nemški zrUianji minister Strese-maiin, je dober pevec. Petindvajset let je bil član nekega pevskega društva v iJraždanih. Pel je drugi tenor. Na koncertu velesil, ki se vrši zadnje mesece, pa igra prvo Vijo-11 nO. * New York se tako širi, da mu je pričelo primanjkovati pitne vode. Toda s tem dejstvom nima pro-hibicija.k sreči nobenega oprav-ka. Brez vode bodo ljudje že nekako potrpeli. Dosti bujsc bi bilo, če bi vina,, piva in žganja zmanjkalo. • - m ► m --------- 0LA&J$£BPP.A,.3g- -TAX. 1927 il in njegove zanimivosti. Dr. Jan Slavik, znan eitate-ljent po zanimivih potopisih iz »ovjetske Rusije. je posetil med drugim tudi starodavni Kremi v Moskvi in si ogledal njegove zanimivosti. V svojem sestavku analizira glavne boljše viške voditelje in govori o njih s stališča objektivnega zgdovinarja. Železna volja Petra Velikega, ki je hotel zbližati Rusijo z za-padno Evropo, je odvzela Moskvi prvenstvo. Boljševiki so Moskvi to prvenstvo vrnili. Vrhovna državna organa — Vseruski osrednji izvršilni odbor in KoVjet ljudswih komisarjev — imata svoj sedež v Kremltl. Za vlado, ki j«- podedovala z nasilnimi metodami tudi earski strah pred atentati, je Kremi s svojimi debelimi stenami naravnost idealni sedež. «ra imajo boljševiki pod komando, vendar pa je povedal o grobnicah ruskih carjev vse. kar se je dalo v sedanjih razmerah i>o-vedati. V tej cerkvi počivajo zem-ski ostanki carja Ivana Groznega. Njegova grobnica je v temnem kotu. Po zunanjosti se ne razlikuje od drugih. Pogrnena je bila s črnim suknom, kajti grozni car je bil edini izmed Rurikovcev. ki je umrl kot menih." V splošnem nam Kremi ni nudil mnogo. Zbirke starinskega o-rožja, nekateri spomini na življenje carjev in caric, notranjost treh cerkva, vse to so že davno znane stvari. Našel nisem niti desetine tega, kar je videla v Krem-lu ga. Majerjeva. ki je izdala nedavno brošuro o tem. kar je videla v Kremiu. Kot historiku mi je POKOPA VAN JE MRTVIH NA KITAJSKEM :Cr> - i ■ ... POROČNA DOVOLJENJA V FRANCIJI HCNRV MULE«. WASH. O. C. Slika nam kaže skupino kitajskih vojakov, ki pokopujejo svoje mrtve tovariše v bližini Hankova. Moja nada, da bi mogel podrob- žal- da nisem vi(lel prestola, na katerem je videla moja rojakinja sedeti nekega boljševiškega prva- ]>rihodu v Moskvo izginila. Rekliska- Žal mi -ie tutli- <}ii nisem vide! no proučiti razne zgodovinske znamenitosti Kremla ,je takoj ob so mi namreč, da se bom moral prodružiti veliki ekskurziji. Toda. trajalo je dolg-o ,predno me je društvo za kulturne stike obvestilo. da priredi c«rled K remiji. Ob določeni uri smo se zbrali — dva rublja 20 ko-pejk in se napotili v moskovsko Akropole. Vodstvo je prevzela neka mlada Židinja. Židovske dame ki se odlikujejo z znanjem tujih jtzikov in nedosegljivo sposobnostjo orijentirati se med tujci, s« v moskovskem društvu za kulturne slike na pravem mestu. O strokovni kompetenei naše spremljevalka tem imel že spočetka yiomi-sleke n res se nisem motil. Kremi jf pognala samo površno, toda v -prepričanju, da ima opraviti s samimi nevedneži glede ruske zgodovine, je šla tako daleč, da nam je pripovedovala razne glnposti o ruski arhitekturi in prekrstila je skoraj vse ikone. Od tega poseta. je poteklo že več mesecev in spomin na Kremi se je večinoma že izgubil, toda dobrodušni obraz lepe Židinje mi stoji še vedno jas.io pred očmi. Ves Kremi je poosebljen riiski nacijo-nalizem in pravoslavje. Kamor pogleda človek, vidi znake večnega boja Rusije z neverniki in samo-zvanci, O tem pričajo spomini iz vojne ■/. mongolskimi tolpami, starinsko orožje Minipc-va in Požare vskepra, ki sta podila iz Kremla Pojake, trofeje, ki so jih vzeli Rusi Svedftm, razni predmeti, ki jih je izgubil na begu iz Rusije Napoleon itd, Pijonirji internaci-jonalizma morajo seveda tolmačiti vse te starinske ostanke na svoj način. V obširnem sovjetskem vodiču po Moskvi, ne stoji nikjer, da so pokopani v K rem in ruski carji in patriarhi. Nakopičene zgodovinske spomine komentirajo boljševiki kot delo zlih carjev, ki so zbrali vse to za svojo zabavo iz ljudske krvi in žuljev. V Kremltl so ohranjene slike, ki predstavljajo prizore iz časa Napoleonovega bivanja v Moskvi, Toda kaj so vsi ti zgodovinski spomini na francoskega cesarja v primeri z besedami nase spremljevalke, ki je izjavila prod spomenikom earja Aleksandra II. samozavestno: — Tole smo mi odstranili, tole bomo podrli, a ko bomo imeli dovolj denarja. Po teh besedah sem šele spoznal kriko daleč so zabredli boljševiki v svojem fanatizmu. Bil Sem vesel, ko se nam je pridružil v arhatigel-ski cerkvi kot cicerone stari kustos. Možu se je sicer poznalo, da postelje carice Katarine 11.. na kateri je videla češka komunistka opetovano svoje ruske tovarišice. Vse to je v sobanah, kjer je zasedal lani koncil ITI. internaeijona-le. Nas v te sobane niso pustili. Zanimivo je, da stoji vrh Kremla še vedno earski orel. Lahko si mi- volucija ne more propasti dotlej, dokler ne doseže svoje za cilja. Ta cilj pa je izprememba kapitalistične družbe v soeijalistično. In zato proglašajo boljševiki za tepca vsakogar, kdor napoveduje likvidacijo revolucije. Kdor pozna zgodovino, mora vedeti, da se radikalnim maksimalistom še nikoli ni posrečilo ostati trajno na kr-j milu in da tudi sovjetski režim ne more večno trajati. Vsa nesreča Rusije je v tem, da gre njen razvoj zelo počasi in zato ni izključeno, da se bo držal boljševiški re- slite. kakšne občutke sem imel. .. = , -i , • i /im morda se dvajset ali celo se ko sem videl na isti strehi znake i internacijonale in carizma. S Kremlom mi torej ni bilo veliko pomagano. Naslednikov rus trideset let Kot zgodovinarja me posebno , zanima vprašanje, kaj ostane od , . ,. "" — ""■"v* boljševiške revolucije in v čem kili carjev, ki grade v Kremlu' .. . . k I lezi njen pravi pomen. Na to bo Francoska vlada namerava uvesti poročna dovoljenja, odnosno certifikate, ki bi jih morali predložiti ženini ali neveste pred poroko. Ženini in neveste bi morali predložit: uradom za sklepanje civilnih zakonov zdravniško izpričevalo. v katerem je točno označeno njihovo zdravstveno stanje. Brez teh izpričeval bi se zakoni v bodoče ne smeli sklepati. Sotrudnik pariškega "Matina", Guy Launay pozdravlja ta načrt. — Ta zakon je nujno potreben. — piše Lannav, — kajti mnogi zaročenci taje svoje bolezni in zato je na svetu toliko neozdravljivih otrok. Toda osnutek zakona o zdravniških izpričeval ib pred poroko je prezrl važno vprašanje značaja. Telesno zdravje bo sicer zagotovljeno. ne bo pa zagotovljeno in-Nednavno so imeli v Londonu telektualno in nravstveno zdrav-dve senzaciji. Xa zagoneten na-| Bilo bi dobro, da se označijo v cm sta izginili ga. Agatha Chri-|certifikatih tudi ženinove in neve-stie. znana pisateljica detektiv- stine Jasnosti — sitnost, nervoz-skih romanov, in hči bivšega dr- „ost. ljubosumnost itd. Take be-zavnega podtajnika Miss Croxv. hežke bi preprečile mnogo nesreč-Ivakor je bilo poročano, so prvo nih zakonov. Ljudje, ki po znača- SAMOMOR MLADE ANGLEŽINJE se izpolni s kosom papirja, ravno tako šape, a ko jih nočemo napeti z lesenemi klini. Kadar je koža napol suha. jo obrnemo z dlako na ven. Z obrnit vi jo se pa ne sme predlogo čakati, sicer postane koža presuha in se le težko da še o-brniti. Kože se suše ali na nalašč za ta vrezanih deskah, ali s po-nioČjo posebnih napenjačev za kože. Kje se nahaja moj brat FRANOM ZAKRA.JŠEK, podomače Andrejev iz Strm ice. Pred leti je bil v Cleveland. O. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem. da rii poroča, ali naj se sam oglasi. Jaz bi rada vedela, kaj naj se stori s zapuščino po stariš'1;. Josipina Zakrajšek, Strmica št. 2, pošta Nova vas pri Rakeku, Jugoslavija, ali Prances Mila-vec, 536 E. 152. St., Cleveland, Ohio. (fix 7—13) našli te dni v neki vasi. Siroti se je omraeil um. Miss Crow je policija dolgo zaman iskala. Izginila je iz Londona in nihče ni vedel, kaj se je zgodilo ž njo. ju ne liarmonira jo. se ne sinejo poročiti. Mnogi ženini in neveste bi si temeljito premislili, predno stopijo pred oltar, ako bi poznali Ahilovo peto dotičnega, s katerim most med kapitalizmom in nizmom, bi sploh ne bil videl, da [odgovorila bodočnost. Mnot . , , ,. , , . . idijo v boljseviskem prevratu v bi- li i bilo pogreba ljudskega komi-1 ... . . „ , . iSlvit samo agrarno revolucijo, to- sarja Dzerdzinskega. Za krsto je' ..... Policija je bila obveščena, da se hočejo zvezati svojo usodo za vse je odpeljala Miss Prow z avtotak- žiVljehje. Toda v človeškem živ-som na kolodvor Victorie. Ker ima Ijenju je skoro vse iluzija. Ljudje v Franciji ssetro, je londonska po-|rsc ROznanjo in zalubijo. bodočnost Stalin, Rikov. Buharin, ,da če smo objektini. moramo pri- _ . t znati, da je prodrl vpliv boljšovi-KalinmJ „ Troekij itd. Samo Zi no v jeva sem zaman iskal. Morda ga ni bilo. morda ga v množici nisem spoznal. Pri pogleflu na Leninove' škc revolucije daleč za meje Rusije. Nastane vprašane, kaj se bo izcimilo iz tega pokreta ? Niti zgodovina. niti soeijologija ne more > , . . , ... , (zanesljivo napovedati razvoia. — lietmane, med katerimi je vzbu- m . . , . . ... A i 1 ezko je tudi reci, kako bo sodilo jal največjo pozornost civilistov' . ... . .... ... . » rr, ... . . . jo tej veliki soeijalm revolueii po- m vojakov Trockij. se mi je vsi-1 __ , . v . , , . * , izno potomstvo. Boljsevikom oci- Jevaio vprašanje: kakšna usoda' . . , , „ . . . , . ^ v Tr , . (tajo mnogi krvoločnost in sadisti- i*aka te moze. Kako bo sodila o » njih zgodovina ? Večina boljše viških .»nasprotni kov vidi v njih še vedno cinične jčno uničevanje človeških življenj. . ,Objektivni sodnik pa mora enako , obsojat i in žigosati tudi činitelje razbojnike in omejene fanatike.I ; ki nosijo odgovornost za svetovno Mnogi še vedno verujejo vestem |vojno. Ako primerjamo takozvane , . -, . . ... .... .vzroke svetovne vojne ž onimi ru- o ukradenih rubinih, o milijonih.! - , . ..t , . , ske revolucije, moramo priznati, ki jih nalaga židovska perfidnost . . , .. . \ .. ■ „ . , . , . . , , |da so slednji neprimerno boli eti v švicarske m holandske banke' „ . itd. Kot zgodovinar moram pri-! znati, da bi bili boljševiki že davno ; eni. £& Slab Tek in Izgubo Vitalnih Sil — • , .. , Mnogi ljudje so slabotni. nfr%-orni, vznemirljivi, nejevoljni In n^možnl ker . Imajo slabo kri. pokvarjen- tek. pozne ure In nermemosti, ki črpajo vitalne sile. TlBOče„ ki so bili v podobnem stanju, je na£1o veliko telesno in duSevno od-pomof v Nuga-Tone, čudodelno xdravJl-nim in moč ter energijo gradilcu. Xiitfu-Tcne je zeto priporočljiva zdravilo pri .«ifubi teka. s ta M prebavi", zavijanju, ki ga- povzročajo plini v želodcu a!l v Črevah, proti zaprtju, glavobolu, vr-toglavošti, naptnjanju, slabem ledicam, draženju mehurja, tistemu trudnemu, izmučenemu In ne ambicioznemu občutki! 'ob julrih, splošni telesni IzdelanostJ. izgubi teže, slabemu izdihu, belnl na jeziku., zaspanem vltaJnlm organom in splo-Snl tl^snl nemoinosti. Nujca-Tone je ca dogospodarili, ako bi odgovarjala resnici desetina tega, kar se je o njih pisalo. Kar se tiče trditve, da so boljševiški prvaki, med njimi tudi Lenin, povprečne ali celo o-mejene »lave. moram omeniti, da revolucijonarji in praktični reformatorji nikoli niso bili veliki misleci. Vsi so enostransko omejeni. Njihova sila'je baš v tem, da v svojem fanatizmu ne vidijo ovir, ki bi takoj po prvem koraku oma-jjale njihovo vero v zmago. Morda je res, da boljševiške k o rife je za idejni razvoj nič ne pomenijo, a nedvomno so oni odlični predstavniki revolucionarne energije. — Neprestana duševna napetost ubije naposled tudi železne živce. — Boljševiki sami se tolažijo, da to ni mogdče, češ, da diktatura pro-letarijata ni v rokah cdincev. temveč cele stranke. Poedinci izginjajo. umirajo ali pa so odstranjeni. toda železna avantgarda pro-letarijata je po mnenju boljševi-kcv nesmrtna. To je seveda optična prevara. Kdor pozna boljševi-ško strnnkd od blizu, mora priznati, da je njen razmah delo po-edincev, s katerim delom revolu eija atoji in pade. Ti poedinci nimajo naslednikov., Nasprotniki boljševizma trdijo, da se opirajo boljševiki samo na bajonete. Omenil sem že. da lo ne odgovarja resnici. Tako je bila na pačna tudi trditev, da se drži ca-rizem samo z nasiljem, ^era Siro kfh ljudskih mas v carja-boga je omogočila vojaško - policijskemu režimu afbsolutuo moč. Ista vera večine omogoča komun, stranki policijsko diktaturo. Že spcicetka šo priznavali, da je njihovi usoda odvisna od kmetov. Ako pa priznavajo svojo Ahilovo peto, je ja- PILSUDSKI IN OSTROVIDEC sno-o pravici. — Sicer pa fran-J -^oski listi se precej ugodno sodijo o ženevskem sporazumu in nagla-šajo, da se je izkazal Locarno kot močnejši, kakor pa se je mislilo. Navodila za pripremo kož divjačine. Za dobro kakovost kože je posebno važno, da se divjačini, čim je poginila, nemudoma odere koža. kajti že. po nekaj urah začenja proces gnitja. Temn je predvsem podvrženo Jasišce in posledica je, da se dlaka več dobro ne drži usnja ter izpada. Kako se vrši odiranje kože, je več ali manj že splošno znano. Na zadnjih nogah se koža prereže in povleče živali preko glave. Posebno pa jes treba paziti, da se repna kost do skrajnega konca izloči in enaTto tudi nožne kosti do krempljev. Pri sušenju je posebno važno, da Se prepreči vsako delanje gub; zrak mora imeti povsod neoviran dostop. Koža se suši najprej e z usnjem na veh in to na zraku; izključeno je vsako hitro sušenje pri peči. Vsled premočne toplote išče se zastopnike za razprodajo fonografskih plošč in role za Piano. Prilika za dober zaslužek. Pišite va .-Foreign Record & Roll Co.. 107 West 20 St... New York. N. Y. SLOVENSKO - AMERIKANSKi BOLEČINE vsled ! NEREDOV MEHURJA Takoj pemaaa SANTAL MIDY Glejte, da bo pristen. Glejte z a besedo "MIDY" l«;karnab. KOLEDAR na leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW Y0RKA (s .slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Se nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ ''Glas Naroda" ~ G2 Cortlandt St., New York Program i a VELIKO VESELICO SLOVENSKI DOM v nedeljo, 16. januarja, 1927 v ARLINGTON HALL 23 St. Marks PI., (8. ulica), New York, N. V. VSPORED: 1. Star Spangled Banner .................... S;. Joseph's Orchestra 2. Lepa naša domovina ............................................ Slovenka M. a. Rože je na vrtu plela. narodna ................... Domovina b. Nazaj v planinski raj. Anf. S, vrti ............ Domovina 4. 1'iider t lie Banner of Victory, Franz von Ulov, klavirski duet......... Misses Martha in Hilda llude 5. a. Dežela kranjska, gorotanska. Ocvirk............. Slovan b. Jaz hi rad rudečih rož. Z„,ko Prrlnvec ............ Slovan ^ .................................................................. Slovenka /. a. Dt&le. povej mi to. narodno .............................. Danica b. Kje so moje rožice, li. O pa ver ............................ Danica P 1 0 s .................................-.............. Miss Antoinette Ple*e na klavir spremlja Mi.ss Marion Rurgar 0. a. Slovenec- sem, II. I pura-. b. o mraku, li. I pava-, e. Dolenjska zdravi ca. narodna. d. Perice, narodna, — ................................ kvartet Jadran (Za te ix.sjiii so dob«1 plo.V-o COLUMBIA). 10. PtiČok in ptir>iea. 1). Pov&orl me poznajo. 1'. Parma. — bariton solo. MEmil Blaževi«' 11. Cavatina. J. Raff, vijolin solo............ Mr. Lojze Rnpnik na klavir spremlja Mr. Milan Trost. 12. Sirota, duet..................... MLssrs Mary and Ana Balantič, vijolin: ^Ir. Val. Orehek ml..; na klavir: Mr. Jc^rry Koprivšek Godba ...................................................................... Slovenka Mornar, .-opran-,solo............................. Miss Ana Bala nt i«' na klavir spremlja Mr. J. Koprivšek LI. (i 6 v o r..... Dr. M. J. Plese, predsednik Slov D^m. Inc. lf>. Godba ...................................................................... Slovenka 1". Igra : "Fajfca tobaka in škod d ji ca Lavr". IS. Prosta zabava. 14 1'ircbav ho dohih k. Začetek oh /. popoldne. Vstopni na ZASTAVE ftviLfeHfc Ameriške, slovenske in hrvaške > tro- UNIFORME ITI? RJEQALUS, PftEKORAMNICE bojnice, znake, uniform Sigurno 25% ceneje fcot drugod. VICTOR IfAVINfiEK, 331 CREEvk ST, CONEMAUQH, PA. bi se namreč stopila v koži vsebo-zicijonalcev sta večino silno raz-{vana maščoba in zato bi usnje v ijutiia in po Moskvi govore, da j poznejši predelavi razpadalo. Oz-bo vlada z opozicijo kmalu obra-.ki pas nsi.ja, ki ostane, po ižlo-čunala. . čitvi repne kosti, je najbolje, če KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAŽNKOVE FftATKE bodo dospele te dni is domovine. Cena štirim Vodnikovih! knjigam je $1.50. Kakol-hitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratzka stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. \ \ - GLAS NARODA. 12. .TAX. 1027 DRUŽINA LOSOV. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. (»s: 33 Nadaljevanje. Kljub navidneznemu odporu je bilo med Elinor in baronom vendar nekaj, kar ju je vleklo skupaj z magično silo. Kadar so zadeli pogledi Lindecka povsem nepričakovano oei Elinor, kadar so /ablestele nato njegove jekleno-niodre oči na čuden način osref-e-ne, je pričelo utripati njeno srce uporno. Branila se je proti upli-vu, katerega so izvajale nanjo njegove oc-i in zopet in zopet mu je podlegla. Na skrivnem je opazovala. <-e za blest e njejiove oči tudi. kadar pogleda Uito. a nikdar ni opazila takega poprleda. Ravno nasprotno, zdelo se ji je da zre na Gito posebno hladno in brezbrižno. — Kakšen hinavec, — kakšen hinavce! — si je mislila nato ogorčeno. Baron Lindeck se že dolgo ni več boril proti vročemu, čudovitemu čustvu, ki ga je vleklo k Elinor, e je bila mrzla, skoro žaljiva napram njemu, pa jo seveda bolelo in dvomil je. če se mu bo kedaj posrečilo pridobiti si njeno ljubezen. Nato pa je videl zopet :ii zopet zagonetni izraz v njenih očeh. videl vzplamteti v njih nenaden, vroči občutek in takrat si je rekel v tolažbo, da ne more biti tako hladna in sovražna proti njemu kot se je navidez delala. Zakaj pa se je delala tak«.' Vedno in vedno je razmišljal o tem. Tako malenkostna gotovo ni bila. da bi bila še vedno jezna nanj radi onega obiska. Zelo ga je peklo, da jo je mogel videli vedro le v družbi Botoja in kusiil srečati v «rozdu, a ni imel nobene sreče. Nek epa dne pa je napravila Elinor izprehod v gozd, ki je ble-, štel v polni spomladanski krasoti. Elinor je postalo mehko in gor-ko pri sreu. Prišla ji je v spomin neka narodna pesem, katero je pogosto pela njena mati. Elinor je pričela peti s svojim čistim, l^orkim glasom. Povsod naokrog je vladala slovesna tišina. Celo ptice si umolknile, kot da hočejo poslušati pesem, ki je prihajala s tako iskrenim izrazom iz mladih človeških prsi. Čeprav je imela Elinor že za seboj dolpo ježo z upraviteljem ter dolpro konferenco z dr. Holmom. ni bila se prav nič trudna. Elastično je korakala po mehkih gozdnih tleh ter prepevala svojo pesem. Ta je zvenela veselo skozi gozd ter zadela tudi uho barona Lindecka, ki je jahal »-kozi gozd. Brez te pesmi bi gotovo jahal mimo nje, ne da bi jo srečal. Sedaj pa je ustavil konja ter prisluškoval. Srce mu j«1 prijelo nemirno utripati. Ta mladi, sveži grlas se mu j** zdt'1 tako znan. ila pn je pričel mikati z majjnetično silo. Skočil je s konja ter «r.-i privezal k nekemu drevesu, nakar si je priboril pot skozi srrmieevje v smeri, odkoder je prihajal glas. Hitro se je približal mestu. Še pralno pa je dospel do pevke, je pesem imenkr.it utihnila. Iz neposredne bližine je slišal govoriti T.iinor Losov /. nekim človekom. Nehote je obstal ter prisluškoval. Cul jo je reči: — Kaj pa se vam je pripetilo, ubopa Katarina ? Zakaj jočefe ? Iz mlarlejra grlasu je zvenelo prisrčno sočutje. Nato je odgovoril tresoč se. od ihtenja prekinjeni ženski j?la 8: Ah, gospodična, padla sem s svojim svežnjem draeja. Cioto-\o sem si zlomila nogo. ker ne morem stati od bolečin. Baron Lindeck je potegnil narazen veje grmičevja. Tedaj je zagledal staro Katarino, katero je dobro poznal, občinsko ubožieo. Sedela je na tleh. opirajoča se s hrbtom na velik sveženj draeja. — Kaj pa ste si pravzaprav napravili? Pokažite mi. Ma Elinor mehko. — Tukaj, na desni nogi. gospodična. Elinor je takoj pokleknila na tla. — Pustite, da pogledam, Katarina. Mogoče lahko olajšam vase bolečine. Kako dobro, da sem prišla mimo, kajti drugače bi Bog ve kako dolgo ležali na vlažni zemlji in še celo s svojim revma-tizmom. — Ah. le pustite, gospodična. Vi vendar ne boste prijeli s svo-' jima nežnima rokama mojih umazanih čevljev. Ne, to ne pre. Vi ste bila vedno tako dobra z menoj. — a to res ne pre. Elinor se je ljnbeznjivo smehljala starki. Srce barona Lindecka je burno utripalo od radosti ob pogledu na usmiljeno Samari-lanko. Še nikdar ni videl zreti oči Elinor tako ljnbeznjivo. — Saj je dovolj mila in vode. mati ,da se izpere madeže. Sedaj pa le pustite, da pogledam. Najprvo moram spravili čevelj z bolne nope. Cbopa. stara mamica, nič se vam ni treba bati. Bom že pazila, da vas no bo bolelo. — Moj Bop. kako dobra ste. gospodična. Naš pokojni pospod je bil tudi dober, usmiljen človek, a vi ste pravi angelj. Elinor je zmajala smehljaje z glavo. — Nikakor ne. mati Katarina. Če stori človek ubogemu človeku sem pat a tn kaj dobrega, izpolnuje s tem le svojo Človeško dolžnost. Tudi sedaj ne vršim drugega kot svojo človeško dolžnost. Na. -»'daj imamo hvala Bopu čevelj z nope. Kako težak je ta čevelj. BRAT NOVEGA JAPONSKEGA CESARJA Na sliki vidite princa Chichibu. brata novega japonskega cesarja ter barona HavaŠija. japonsk epa poslanika v Londonu. Princ, ki študira na univerzi v Oxfordu. se je takoj podal proti domu. ko je izvedel o smrti svojega očeta. i H Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda**. Vsak zastopnik izda jiutrdilo za svo-to, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. foetanje paraiko* - Shipping n.ia. jahajte, prosim vos, kar najhitrejše v Lemkov. Pošljite hitro voz z dvema človekoma, ki bosta lahko nesla Katarino. Prosim vas, hitite ter skrbite, da bodo ljudje hitro na mestu. Katarina sedi že predolgo na vlažnih tleh. V večje varstvo naj se pokliče takoj zdravnika. To je rekla kot nekaj samoposebi umevnepa. kot da ne dvomi niti za trenutek, da bo Lindeck pripravljen opraviti to delo dejanske človekoljubnosti. Priklonil s<» je. — Odjahal bom z največjo naglico, gospodična. S tem je pohitel hitro skozi gozd. Par trenutkov pozneje je ču-ia Elinor konja, ki je brzo odhitcl. (Dalje prihodnjič.) GROFICA - PLESALKA je re- V dunajski in budimpeštanski družbi vzbuja ogromno pozornost in senzacijo afera, ki se je odigrala med nekdanjo najvišjo aristokracijo. Crof Pavel Eltz toži svojo ženo na ločitev zakona, in zahteva. da ji sodišče prepove porabo grofovskega naslova in nje- KRIMINALNA SENZACIJA Na Češkem je bil izvršen nedavno vlom, ki je spravil vse dak-tiloskope v zadrege. Neznan vlomilec je vlomil v neko blagajno in drugo jutro so našli orožniki okrog blagajne razbito steklo, na njem pa odtise prstov. Steklo z odtisi prstov so poslali takoj v govega imena. Afera razkriva zo-,daktUoKkopični oddelek policij-pet enkrat gnilobo, ki razjeda skega ravnateljstva, kjer sourg. Hamburg; Berlin. Cherbourg. Bremt-n. 2. aprila: Frun».-e. Havre — SKl.PNI IZLKT 14. majil in <. Junija — i»KUrSI JZ-I.KT s p;u-nikora PARIS. V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parni ki za vas,— ▼ključno Majestic "največji parnlk na trretu", O'ympic, Homeric, Belgen-tand, Lap!«nd, Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrnetr v Združene driave a ameriškim vladnim dovoljenjem, Vprg- iajc« pooblaS^eae r. gen te aU WHITE 8 T A S 12XTM BED STAB LIKE 1 8 BOA D WAV_NEW YORK S A M 0 6 D N I PREKO z ogromnimi parnikl na o:je PARIS, 15. jan.; 5. feb. FRANCE 29. jan. — 19. febr. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČA' Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodo za 2. 4. ali S oseb. Francoska kuhinja in pljuča, Sfaoeh JQne 19 STATE ST, NEW YORK nil lokalni agent J«. POTREBUJE SE 25 do 30 drvarjev, ki hočejo prevzeti delo za 25 do 30 tisoč klafter drve. Prve vrste les in dobre kam-pe, živila se dovaža vsak dan v karape. Oglasite za podrobnosti pri: John Troy, Gen. Mgr., Tioga Wood Products Co., Olean, N. Y. POZDRAV. Prodno ne podam v staro domovino na obisk s parnikom "Paris", pozdravljam vse one, ki ste me spremili na kolodvor: Jožef O-rovšek, Josef Povhe, Mary Povhe, , Matilda Zupančič, Fany Razdrh ' in Frank Markel. ! Xa veselo svidenje ! Frank Cerovšek. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Informatior Service v New Yorku je izdal« priročno knjižico, ki je namenje na onim,, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državijan&tvu. Stane 25 centov V zalogi jo ima knjigarna Ola» Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. JUL bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER k teg. ▼ pe(.«. ul te. • v Potre« Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-ja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las N aro Pozor čitateJji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Narod*'. Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen pot ot a ti ▼ •tart kraj, Je potrebno, dm Je po*»- Cen o potnih Ustih, prtljagi In dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izknSnje Vam ml sa moremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne bvzoparnike. Tudi nedržsvljanl t&znorejo potovati v stari kraj. tod« preskrbeti sl morajo dovoljenja all permit la Washingtoaa. bodisi za eno leto a)i 6 mesecev ln se mora delati pro-finjo vsaj en mesec pred od pot oranjem ln to naravnost v Washington, D. G. na generalegs nasetnl-gkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila r veljavo SL jolijfe, 19U se nikomur reč ne pailje permit po poŠti, sm-pak ga mora ltl iskati vsak pos&ee osebno, bodisi v najbllinjl naselnl-Skl urad aH pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kedo v proSnji saprosl. Kdor potuje ven h res dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce is starega kraja. Kdor Celi dobiti .sorodnike alf svojce is starega kraja, naj nam prej pifie za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripn££enib v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena sa ameriške državljane. ki žele dobiti sem rtarlie la otroke od 18. do 21, leta ln pa sa poljedelske delavce. Amerliki dSsvljanl pa samorejo dobiti son lene in otroke do 18. lota bres da M bili »teti v kvoto, po. trebno pa je delati protnjo v Washington. Prodno podveamoto kaki korak. pints nam. FRANK SAKSER STATI BANK * "s. ADVERTISE in GLAS N£%0DA [ ADVERTISE in GLAS NAftODA