naročnina mesečno jffiJjSP"^ ^j^M"1^^ ^ ^VU11 % ff ^^^^ štlouM IfSKl 80 din. za inozem- »ffr. Mf MMM HA flHf ■ JHIV B JHff ~ oino tu štev. 10.849 4£Ol/£/VEC ca inserata deljska izdaja ce- ^^HE^A BN 1MB K&J& jBaEf flH § HM?^ flK Oprava; Kopitar loletno 96 din. za ^ ^fflH Hf «90 flBMT ITO flM K ^HHV JBV |eva ulica inozemstvo 120din. Jp J|W ^ ^H JBHf BHM^fr JHV M BH VH ^ TeL «04)1 do «0-05 Uredništvo: ^^fcllBP^ «HHMMW0r ^fortriSP' Podruž., Maribor. Kopitarjeva nt. 6/IIL 1 SS^ttMS TeL «M)1 do 40-05 fehaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka to dne« po praznile«. Trb°v?j °esta Grška armada v Epsru in Macedoniji se je vdala Italijansko izredno vojno poročilo št. 321 Nekje v Italiji, 23. aprila. Štefani, s. Izredno poročilo št 821 glavnega štaba italijanske vojske pravi: Sovražna armada v E p i r u in t Macedoniji je p o 1 o ž 1 a orožje. Grško vojaško zastopstvo je predložilo poveljniku italijanske 11. armade na epirski fronti snoči ob 21.04 kapitulacijo. Podrobnosti udaje so bile v posameznosti določene v popolnem sporazumu z zavezniškim nemškim poveljstvom. Italijansko volno poročita št. 322 Nekje ▼ Italiji, 23. aprila. Štefani, s. Uradno poročilo št. 822 glavnega štaba italijanske vojske pravi: Naše čete so nadaljevale s svojim zmagovitim prodiranjem na sovražnem ozemlju do predaje grške armade v Epiru in v Macedoniji in so zlomile njegov, hud odpor in zajele mnogo ujetnikov ter zaplenile orožje in gradivo. Oddelki letal so napadli grške ladje v kanalu Si Mavra. Parnik s 2000 tonami in dve jadrnici sta se potopili. Ena sovražna podmornica in druge sovražne ladje so bile poškodovane. Dne 21. aprila je italijansko torpedno letalo v vzhodnem delu Sredozemskega morja potopilo parnik z 8000 tonami. Parnik je vozil v močno zastraženem sprevodu. Letala nemškega letalskega zbora so v noči dne 22. aprila bombardirala več vojaških ciljev na pomorskem in letalskem oporišču na Malti. V severni Afriki je sovražnik pri Tobruku ponovil poizkuse za izpad, toda italijanske in nemške čete so jih hitro zlomile. Več angleških tankov je bilo uničenih. Zaplenili smo orožje in gradivo. Angleška letala so priletela nad nekatere kraje v Cirenajki, eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V vzhodni Afriki je bil nov sovražni napad v odseku pri Dessieu od naših čet odbit. Hitler Kralju in Cesarju ter Duceju Nemško vojno poročilo Bitka pri Termopilah Berlin, 23. aprila. DNB: Premikanja nemške vojske v Grčiji potekajo po načrtu. Od Lame (La-mia) dalje proti jugu prodirajoče sile so pri zgodovinski ožini Termopile prisilile angleške za-ščitnice k boju. V grških vodah so nemška bojna letala včeraj uničila sedem sovražnih trgovskih ladij s skupno 37.000 tonami in so poškodovala 12 nadaljnjih ladij, in sicer i bombami. V zalivu S uda je ena bomba najtežje vrsto zadela veliko bojno ladjo. Pri napadenih ladjah gre večinoma za prevozne ladje, ki so imele na krovu iz Grčije bežeče angleške čete. Bojna in lovska letala so uničila včeraj in predvčerajšnjim pri napadih na sovražna letalska oporišča na grškem ozemlju 24 letal na tleh in so več protiletalskih topov izločila iz boja. Nemška bojna in strmoglavska letala so v pretekli noči povzročila nova huda razdejanja v vojni ladjedelnici in tankovskih napravah v pristanišču La Valette na Malti. Angleški rušilec je bil težko zadet. V pristanišču so nastali veliki požari. V letalskem boju nad otokom je sovražnik izgubil 1 lovsko letalo vrste »Hurricane.« Okoli Anglije so bojna letala potopila v nizkem poletu nad spremljavo južno od Marlbo-rougha trgovsko ladjo s 3000 tonami in so težko poškodovala z bombami še eno ladjo. V pretekli noči so bojna letala uničila tri trgovske ladje s skupno 11.000 tonami in so poškodovala še dve veliki ladji. Močni oddelki bojnih letat so v noči na 23. april znova bombardirali važno vojno pristanišče Plymouth z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Glavni napadi so veljali plinarnam, ladjedelnicam, oskrbovalnim podjetjem, skladiščem živil za mornarico. Nastali so razsežni požari. Druga bojna letala so uspešno napadla vojno pristanišče Portsmouth ter pristaniške naprave na jugovzhodni in jugozahodni obali angleškega otočja in na vzhodni škotski obali. Pri vdornih poskusih sovražnih letal nad zasedeno ozemlje je protiletalsko topništvo sestrelilo eno angleško letalo. Nad nemškim državnim ozemljem ni bilo bojnih dejanj. V času od 19. do 22. aprila je sovražnik izgubil skupno 95 letal. Od teh je bilo 38 letal uničenih v letalskem boju, 5 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala letala pa so bila uničena na tleh. V istem času je bilo 14 naših letal izgubljenih. . Oddelki letalskega generala Lohra so pri velikih uspehih pri zbijanju sovražnega brodovja v grških vodah dosegli posebne uspehe. Težavno angleško stališče v Egiptu Budimpešta, 23. aprila. Štefani, s. List »Ma-gyarorszag« piše, da se v Angliji širi nezadovoljnost zaradi razvoja dogodkov na Balkanu in poudarja, da postajajo napadi na Edena, Dilla in Churchilla vedno bolj ostri. List piše, da so Churchill, Wavell in zlasti Eden glavni krivci pustolovščine na Balkanu, toda vkljub splošni nezadovoljnosti si ti novi Pilati umivajo roke in ostajajo na svojih mestih. Seveda v Ameriki nimajo točnih podatkov o angleški demokraciji. Ameriški voditelji so še polni iluzij o Angliji, toda te se bodo kmalu razbile. Prav tako je položaj v severni Afriki zelo kočljiv za Anglijo, os pa vedno bolj prodira na egiptsko ozemlje, kamor prihajajo stalno nove okrepitve. Angleži bi radi zbrali vse svoje sile za obrambo Egipta, to je tiste sile, ki jih imajo v sredozemskem prostoru. Zbrali bi radi tudi čete, ki naj se umaknejo iz Grčije in tiste, ki so v Abesiniji. Če se generalu Cunninghamu ne bo posrečilo končati bojev v Abesiniji pred bližnjo deževno dobo, tedaj bo moral velike sile pustiti v Abesiniji na škodo odpora v Egiptu. Berlin, 21. aprila. Ob priliki svojega rojstnega dne je Hitler sprejel nešteto čestitk najvišjih državnih poglavarjev sveta. Ftihrer je poslal Cesarju in Kralju Viktorju Emanuelu III. sledečo zahvalno brzojavko: »Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete mojo prisrčno zahvalo za vse Vaše prijateljske čestitke o priliki mojega rojstnega dneva. Adolf Hitler.« Brzojavka poglavarju italijanske države pa so glasi: »Duce, bodite prisrčno zahvaljeni za svoje to-variške čestitke o priliki mojega rojstnega dne. Kakor Vi, sein v teh dneh bolj kot kdaj koli prepričan, da sta Nemčija in Italija združeni v politiki in oboroženi sili, da bomo dosegli zmago in dali Evropi novo bodočnost. 8 tovariškimi pozdravil Adolt Hitler.« Grof pri Hitlerju in Ribbentropu na Dunaju Berlin, 23. aprila. Radio Roma. s. Dne 20. aprila je italijanski zunanji minister grot Ciano bil na Dunaju, kjer je imel razgovor z vodjo Nemčije in nemškim zunanjim ministrom. Dunaj, 23. aprila. DNB poroča: Italijanski zunanji minister grof Ciano se je predvčerajšnjim pripeljal na Dunaj, kjer je bil gost nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Oba zunanja ministra obeh zavezniških držav sta predvčerajšnjim in včeraj imela več posvetov in pogovorov. Snoči se je italijanski zunanji minister grof Ciano vrnil v Rim. Delovanje Civilnega Komisarja za Dalmacijo Split, 23. aprila. Štefani, s. Potem, ko je uradno prevzel posle, je civilni komisar za Dalmacijo takoj stopil v stik z voditelji krajevne uprave. Z njimi se je dolgo pogovarjal o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ozemlje, zasedeno po italijanskih četah. Voditelji uprave so se stavili na razpolago in mu obljubili popolno sodelovanje, da bi se reorganiziralo civilno življenje v Dalmaciji. Nato je civilni komisar zaporedoma poklical k sebi 400 uradnikov krajevne uprave in jim priporočil, naj ščitijo koristi italijanskega prebivalstva. Kralj Boris obiskal Hitlerja Berlin, 21. aprila. Bolgarski kralj Boris je zasebno obiskal voditelja nemške države Hitlerja v njegovem glavnem stanu. Kralj Boris so je vrnil v Sofijo 22. aprila. Razgovori o novem redu na Baikanu Budimpešta, 23. aprila. Radio Roma. s. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da se razgovori o novem redu na Balkanu razvijajo pozitivno, vendar pa bi bilo prezgodaj govoriti o konkretnih mejah tako neodvisne Hrvatske države, kakor tudi o mejah drugih držav, ki so bile sosede bivše Jugoslavije. Zastopnik je tudi izjavil, da se pogajanja, ki so v teku, razvijajo za Madžarsko tako kakor v preteklosti, in sicer v popolnem sporazumu z državama osi. Spominska plošča o sarajevskem atentatu 1914 — poslana v Berlin Berlin, 23. aprila, f. Poročnik Mittelmann, ki je med prvimi prispel z nemško vojsko v Sarajevo, je izročil že v nedeljo voditelju Nemčije spominsko ploščo, ki je bila na pobudo srbskih šovinistov postavljena na kraju, kjer je bil 28. junija 1914 izvršen atentat, ki je dal povod za prejšnjo svetovno vojno. Spominsko ploščo bodo prepeljali v Berlin in jo postavili na orožarno v berlinskem okraju Unter den Linden. Na tej spominski plošči je bilo zapisano: »S lega mesta je 28. junija 1918 Gavrilo Principe prvi začel boj za svobodo.« Jugoslovanska ladja v šanghaju Šanghaj, 22. aprila. Na krovu jugoslovam-ske ladje »Tomislav«, ki je bila v šanghajskih vodah, je bilo tudi nekaj častnikov angleške mornarice, ki so odredili, da naj odpluje ladja proti Hongkongu. Na svojem begn je ladja srečala italijansko ladjo in poveljnik ladje je prosil italijanske mornarje, naj jih rešijo. Italijanska mornarica je ugodila želji in je dala na ladjo »Tomislav« svojo oboroženo stražo. (»Piccolo«.) Grški kralj Jurij se je umaknil na Kreto Bern, 23. aprila. Štefani, s. Grški kralj Jurij je naslovil na grški narod proglas, v katerem pravi, da se mora umakniti na Kreto. Velike angleške izgube na Grškem Berlin, 23. aprila. Štefani, s. Nemški vojaški krogi poudarjajo, da so nemške izgube v Grčiji zelo majhne, Angleži pa so naravnost desetkovani. Najmanj 30.000 angleških vojakov, ki so bili na včeraj potopljenih ladjah, je mrtvih. Morje stalno meče na obalo tisoče trupel angleških mornarjev. Ujeti Grki ne bodo vojni ujetniki Rim, 23. aprila. Štefani, s. Dobro poučeni krogi v Rimu in v Berlinu pravijo, da grških vojakov, ki izročajo orožje zmagovalcem, ne bodo pridržali kot ujetnike, ampak jim bodo dovolili, da se lahko vrnejo na svoje domove. Ta namen dokazuje, da državi osi vesta ločiti med kliko, ki je zasužnjena Angliji in ki je spravila Grčijo v katastrofo brez izhoda in med narodom, ki je moral nositi krvave posledice te zarote. Pomanjkanje motoriziranih sredstev krivo angleškega poraia Lisbona, 23. aprila. Radio Roma. s. »Times« piše danes, da nikdo ne sme več dvomiti o izidu bitke na Balkanu in piše. da je angleškega poraza krivo pomanjkanje motoriziranih sredstev. Angleži so si prizadevali pridobiti zase dr. Paveliča Izjava visoke hrvatske osebnosti o predzgodovini sedanjih dogodkov Nemški poslanik v Zagrebu Split, 23. aprila. Štefani. O. Posebni dopisnik agencije Štefani se je pogovarjal z visoko hrvaško osebnostjo, ki je razkrinkala zanimive podrobnosti o delovanju angleških agentov na Hrvatskem. V marcu 1940 so angleški agenti stopili v stik z voditelji Paveličevega gibanja na Hrvatskem. Medtem je namreč dr Maček zaradi svoje politike v Belgradu izgubil simpatije med ljudstvom in pravi zastopniki hrvatskega gibanja so postali Pa-veličevi pristaši. Angleški agenti so nudili svojo podporo za ureditev hrvatskega vprašanja pod jm>-gojem, da se Paveličevo gibanje vzporedi z naklonjenim stališčem Belgrada do Anglije. Angleški agenti so ponujali velike vsote denarja in so še predlagali, da naj se Pavelič iz Italije umakne v Anglijo. Pavelič bi naj bil talec za popolno vdanost voditeljev hrvaške politike Angliji in angleški vladi. Hrvatski voditelji pa so odbili vse te predloge, ker so vedeli, da lahko samo zmaga držav osi v novem evropskem redu obnovi neodvisno Hrvatsko. Naše sovraštvo do Anglije, ki je bila zaščitnica Srbije, zatiralka naše svobode, je tako globoko, je izjavila ta vodilna hrvatska osebnost, da bi Hrvati takoj sestavili svojo legijo proti skupnemu sovražniku, če bi voditelji držav osi to želeli. Zagreb, 23. aprila. Nemški poslanik v Zagrebu, Hasche, je včeraj v slovesni ceremoniji izročil svoje poverilnice hrvatskemu ministrskemu predsedniku Ante Paveliču. Pri tej priliki je imel nemški poslanik kraj-Si govor, v katerem je med drugim dejal: »Danes živimo v velikem času odločilnih dogodkov. Državi osi navdaja želja, da zagotovita svetu boljši red. Tega novega, boljšega reda naj bi bila deležna tudi Hrvatska pri svoji graditvi nove, neodvisne države.« Hrvatska država jugoslovanskim prostovolj. odvzela premoženje »Hrvatski Narod«, glavno vstaško glasilo na Hrvatskem, poroča: »Z zakonsko odredbo Poglavnika o prostovoljcih je popravljena največja med krivicami, ki jo je bila svetosavska misel prizadela hrvatskemu narodu. S to odredbo se z zakonsko močjo Hrvatsko države vsa zemlja, ki je bila svoje čase po tako imenovani hrvatski reformi v hrvatskih krajih izročena srbskim prostovoljcem, vrača Hrvatski državi, da jo ta naprej izrjči j>ostavnim lastnikom, hrvatskim kmetom od pluga in motike.« Sprejemi pri g. Kr. Civilnem Komisarfu Kr. Civ. Komisarijat za zasedeno slovensko ozemlje objavlja: Za sprejem pri g. Kr. Civ. Komisarju za za-sedno slovensko ozemlje so se priglasili številni predstavniki uradov, korporacij in društev. Radi velike zaposlenosti z važnimi državnimi posli g. Kr. Komisarju ni mogoče takoj vseh sprejeti, storil pa bo to v prihodnjih dneh, ko mu bo dopuščal čas. Tajništvo g. Kr. Komisarja bo vse gg. pravočasno obvestilo o času sprejema. Pretiskovanie vrednotnic Sr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje Emilio Grazioli je izdal naslednjo odredbo: 1. Do 26. aprila 1941 - XIX se morajo pre-tiskati vse državne in banovinske vrednotnice. 2. Do tega roka naj prodajalci, ustanove in zasebniki, ki imajo take vrednotnice, poskrbijo za njih zamenjavo in sicer: a) pri blagajni finančne direkcije v Ljubljani ali pri davčnih upravah: za državne kolke, davčne znamkice, sodne znamkice, znamke za obrambni sklad, menične golice, obrazce za najemne pogodbe, kolke za najemninske pobotnice, kolke za živinske potne liste, carinske prijave ln tovorne liste; b) pri blagajni bivše banovine v Ljubljani: za banovinske kolke in kolke za živinorejski sklad; c) pri blagajni poštne direkcije, oz. pri poštnih uradih: za vse poštne vrednotnice vobče. 3. Dne 27. aprila 1941-XIX izgubijo veljavo vse v tej odredbi navedene vrednotnice, ki hi ne bile zamenjane po gornjih točkah. Prepoved plačil in izvoza valute v nezasedeno ozemlje bivše Jugoslavije Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je odredil: 01. 1. Do nove odredbe se razen po predhodnem pooblastilu Kr. Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje odgodijo vsa plačila iz tega ozemlja v tista ozemlja bivše jugoslovanske države, ki jih ni zasedla italijanska vojska. Čl. 2. Zneski, ki jih pravne ali privatne osebe iz kakršnega koli naslova dolgujejo fizičnim ali pravnim osobam, bivajočim na ozemlju bivšo jugoslovanske države, ki ga italijanska vojska ni zasedla, se morajo jx>ložiti do 26. aprila 1941-XIX, šo ne zapadle obveznosti pa na dan dospelosti pri Hranilnici dravsko banovine, ki bo odprla račun na ime osebe, v katere korist bi se imelo plačilo izvršiti. — S tem računom se ne more razjjolagati brez pooblastila Kr. Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje. Čl. 3. Položba po določbah prednjega člena oprosti položnika njegove obveznosti. Cl. 4. Nadal;e je brez pooblastila Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje prepovedan vsak prenos denairja, vrednostnih papirjev v kakršnikoli valuti, zlata ali srebra v palicah ali izdelkih ter drugih dragocenosti in predmetov jx>seb-ne umetniške vrednosti z zasedenega slovenskega ozemlja bivše jugoslovanske države, ki mi zasedeno po italijanski vojski. Čl. 5. Kdor prekrši določbe prednjih čl. 1 in 4 se kaznuje z zaplembo zneska, vrednostnih papirjev ali predmetov, ki bi jih skušal izvoziti, ter se izroči sodnim oblastvom, pristojnim za nadaljnji kazenski postopek po zakonu. CI. 6. Ta naredba je stopila takoj v veljavo. Črna gora izraža Duceiu svoie želie Rim, 23. aprila. Rimski list »II Gazzettino« poroča, da je Duce sprejel tole brzojavko iz Črne Gore: »Začasni odbor, ki je bil ustanovljen na Ceti-nju, ko so slavne čete Fašistične in Cesarske Italije prišle na Cetinje, Vam izreka svojo globoko hvaležnost za osvoboditev črnogorskega ljudstva izpod srbskega jarma, ki ga je bil odobril krivični ver-saillski mir. Obenem Vam izreka gorečo želje vsega našega prebivalstva, da bi v novem redu, ki ga ustvarja v obnovljenem svetu os po tistih načelih pravice, katere ste Vi oznanili svetu, Črna Gora dobila v okviru Fašističnega imperija tisto mesto, do katerega ima pravico po svoji stoletni državni tradiciji.« — Za začasni upravni odbor je bil podpisan Jovo M. Popovič, opolmomočeni minister. Praški nadškof umrl Praga, 21. aprila. Kardinal nadškof Kaspar v Pragi je umrl. Rojen je bil 16. julija 1876 v Mo-roskavj in je bil v nadškofa posvečen leta 1931. Kardinal je postal 19. marca 1935 Vojvodino so zasedli Madžari V noči od velikonočnega petka do velikonočne sobote so se nenadoma pojavili v Sremu prvi nemški motorizirani oddelki, ki so prišli preko hrvatskega ozemlja. Zaradi tega sta bila vržena v zrak dva velika mostova, ki vodita čez l>onavo iz Novega Sada v Petrovaradin: železniški in cestni most. Kmalu potem je bil porušen tudi veliki most čez Tiso pri Titelu, tako da je bila Bačka popolnoma odrezana od zvez proti jugu in prav tako tudi Banat od Bačke. Istočasno pa so že od severa pritiskale madžarske čete na mejo, katero so prekoračile. Vojvodinski Nemci in Madžari so takoj prevzeli oblast v svoie roke in razoroževali posamezne vojake in skupine vojukov, ki so prihajale v nemške in madžarske vasi ter večja mesta. Toda niso še prišle niti nemške niti madžarske čete. V soboto zvečer pa so prišle prve nemške čete v Novi Sad, in sicer z nekaj avtomobili, ki iih je prevozil spl^v, ki je začel obratovati med Novim Sadom in Petrovaradi-nom. šele na velikonočno nedeljo proti večeru so prišle v Novi Sad motorizirane madžarske čete, ki so se takoj nastanile po nekaterih najvažnejših ulicah in začele s čiščenjem mesta. Proti večeru je Novi Sad legel k počitku, ko se je ponoči okoli pol dvanajstih začelo z vseh strani divje streljanje iz pušk, kateremu so kmalu začele odgovarjati strojnice in še pozneje topovski ogenj. V posameznih hitšah so se namreč skrili vojni begu.nci, katerim je uspelo priti neopaženo v mesto, pa tudi nekateri srbski domačini so začeli streljati iz svojih hiš. Razburjenje* je bilo ogromno, ker ni nikdo vedel, odkod prihaja streljanje. Bilo je streljanja vsepovsod, tako v predelih, kjer stanujejo pretežno Srbi, t. j. na vzhodu mesta, pa tudi v predelih, kjer stanujejo pretežno Nemci in Madžari. Bila je strašna noč. Streljanje se je slišalo vso noč, od časa do časa bližje, pa zopet oddaljeno, pa zopet iz neposredne bližine. Pisec teh vrst je spal v enonadstropni hiši. okoli katere so bile samo nižje hiše. V tej hiši je bilo nastanjenih tudi nekaj častnikov iz madžarskih motoriziranih enot, ki so takoj pohiteli k svoji edinici na cesto in skušali ugotoviti, iz katerih hiš prihajajo streli. Toda v temni noči je bilo težko ugotoviti, odkod se strelja. Le počasi se je dalo ugotoviti, odkod prihaja največ strelov in proti tem hišam je bil naravno naperjen ogenj madžarskih oddelkov. Pred te hiše so prišli tanki in streljali na strehe in v podstrešja, vanje so grmele strojnice in sem in tja se je slišal pok eksplodirajočih bomb. Ko se je proti jutru zdanilo, je streljanje nekoliko ponehalo, toda sem in tja so se še vedno slišali streli, katerim so kmalu začele odgovarjati strojnice in topovi. Po ulicah so brzeli tanki in iskali hiše, odkoder so prihajali streli. Zjutraj so se pokazali na hišnih vratih posamezni preplašeni obrazi, da vidijo, kaj je. Ogledovali so hiše, ki so bile opraskane od krogel, in spraševali pri sosedu, kje je bilo najhujše. Le redko kdo je imel korajžo, da je šel na ulico. Po nekaterih ulicah so bile uničene vse brzojavne in električne naprave in marsikateri predeli so ostali brez toka. V krajih, kjer je bilo streljanje najhujše, je bilo n '""Videti na cestah tudi mrliče, ki so ležali pač fnm, kjer jih je zadela krogla. Pogled je bil grozen. Po vseh cestah pa je sedaj križarila že številnejša madžarska vojska in preiskovala hišo za hišo. da poišče nočne strelce, katere so Nemci menovali »Ileckenschiitzen«. Posebno so temeljito preiskovali podstrešja in videti je • bilo pri marsikateri hiši razrušeno podstrešje, hiše skoraj brez strehe, pa tudi luknje, ki so jih napravile ročne granate. Pokazalo se jc, da je bilo največ streljanja v Futoški ulici, nadalje v srbskem delu mesta, nazvanem Salajka. V rutoški ulici se je streljalo največ s severne strani v bližini jodnega kopališča, nada-Ij e.je bilo mnogo streljanja v bližini orožni-ške kasarne in pri davčni upravi, kjer so šele v teku dopoldneva s topovi zlomili odpor strelcev, ki so se nastanili v hiši. Drugo središče streljanja je bila Teme-rlnska ulica, ki je izgledala zelo hudo poškodovana. Žice za električno napeljavo so ležale na tleh, fasade hiš so imele poškodbe, drogovi za napeljave so bili porušeni, nekateri kot odrezani. Streljanje je v ponedeljek dopoldne nekoliko ponehalo, toda poj>oldne so se zopet začuli streli iz posameznih hiš. Streljalo se je n. pr. tudi v središču mesta iz tretjega nadstropja znane trgovske hiše Niševič. Ljudje so bežali na syoje domove, varno se držeč hišnih zidov in si niso upali več na ulico. Zvečer so bile vse ulice prazne, toda streljanje ni ponehalo in začelo se je nanovo. Bilo je mogoče nekaj pavze, uro ali pol, toda po pavzi se je zopet nadaljevalo s še bolj peklenskim hrupom. Vse lo je trajalo do srede zjutraj, ko so okrepljene madžarske čete počistile vse mesto. Mnogi predeli mesta so ostali brez električnega toka zaradi poškodb na napeljavah in hišah. Zaradi tega je tudi nemški »Deutsches Volksblatt«, ki je izšel nn velikonočno sol>oto v praznični obleki, izšel šele v sredo popoldne s poročilom o nočnem streljanju v Novem Sadu. Madžarski dnevnik »Reggeli Ujszag«, katerega tiskarna se nahaja ravno v krajih, kjer je bilo največ streljanja, je mogel iziti šele v četrtek zvečer. Polagoma se je mesto umirilo. Tramvaj je začel voziti, vendar ne še popolnoma, ker se je moralo popraviti ogromno električnih napeljav. Ljudje so polagoma prihajali iz svojih niš in poizvedovali z.a sosede in znance. Vo- I jaki pa so se javljali madžarskim oblastem, I prav tako tudi oni civilisti, ki so hoteli odpotovati v svoje kraje iz Novega Sada. Na prevozni brod, ki vozi čez Donavo iz Novega Sada v bližini carinarnice v Petrovaradin, je bil stalno velik naval z obeh strani. Begunci so prihajali s hrvaške strani, odhajali pa so tudi iz Bačke. Marsikateri je šol skoraj brez vsakršne imovine, žene so vodile svoje otroke, možje so vodili svoje žene in s težavo nosili delce svoje imetje, nekaj perila, nekaj odej, pa je bilo že dosti. Iz nemških in madžarskih listov je bilo sneti, da se je iz hiš streljalo tudi v drugih rajih po Bački. Domovinski kraj nemškega po: kri bivšega narod, poslanca in namestnika vodje nemške narodnostne skupine v Vojvodini, gosp. Ilanima Franca, našega novinarskega tovariša, Kula, je tudi mnogo trpel zaradi streljanja. Podobna poročila so prišla tudi iz Srbobrana in še nekaterih manjših krajev, vendar je bilo tam čiščenje izvršeno hitreje. V petek 18. aprila pa je Novi Sad zopet dobil normalno sliko. Trgovine so bile vse spet odprte, razen poškodovanih, in začelo se je normalno življenje. Podaljšana je bila tudi doba, do katere se je moglo biti na ulici in v lokalih je bilo zopet dovoljeno točiti alkoholne pijače. Življenje je zopet začelo teči dalje, kajti prišli so madžarski orožniki in prevzeli oblast, prišli so tudi že madžarski poštarji in nadomestili prejšnje uradnike. Življenje in delovanje Iv. Andreja Perca znamenitega raziskovalca kraškega jamskega sveta Žalostno je odjeknila na Krasu, pa tudi po vseh ostalih italijanskih pokrajinah vest o smrti Ivana Perca, saj je užival pokojni veščak in znanstvenik splošno priznanje in ugled. Ivan Andrej Per-co je bil doma iz Vo-lovske v Istri. Gimnazijske študije je dovršil v Trstu. Že v zgodnji mladosti se je zanimal za jamarstvo. Kažipoti na področju te znanosti so mu bili Moser, Marchisetti in H a n k e. Vse svoje prihranke je žrtvoval za raziskovanje kraškega sveta. Perco je preiskal vse kraške jame, globoke prepade in podzemeljska čuda. — Njegovo raziskovanje pa se ni omejevalo le na velikost in razsežnost jam in globino prepadov. Pokojni Perco se je zanimal v prvi vrsti za njihove geološke sestavine, za živalstvo in rastlinstvo kraškega podzemlja, ter za prazgodovinske najdbe. Ivan Perco je odkril neštete jame na Krasu in v Istri. Izmeril je velikost podzemeljskih jezer, rek in potokov. — Taka raziskovanja so bila večkrat združena z velikimi napori, denarnimi žrtvami in z življenjsko nevarnostjo. Toda ovire in nevarnosti so le še bolj podžigale Percov pogum in drznost. Ko je pokojni Perco nastopil v Postojni službo pri tamkajšnji prefekturi, ee je še s prav posebno vnemo posvetil Postojnski jami. Z raznimi članki in ilustracijami v dnevnikih in revijah je opisoval čuda in lepote Postojnske jame in njene krasote, tako da je zaslovela Postojna kmalu ne le po vsej Evropi, temveč po vsem svetu. Na Percovo pobudo 60 uredili v Postojnski jami električno razsvetljavo. L. 1915 pa celo železnico na bencinski pogon, ki pa med svetovno vojno ni vozila. Ko se jo Perco seznanil z znamenitim Ber-tarellijem, ki je znal ceniti Percovo delo, znanje in zasluge za jamski svet, so mu poverili razna dela za olepšavo jame. In ko je bila končno jama podržavljena, so uvedli še dvoje lokomotiv na bencin, izboljšali so progo v jami ter uredili prometne zveze na železnici. In ko je zasijala v jami električna luč v nevarni dnevni svetlobi, je bilo svetovno čudo dovršeno. Na Percovo prizadevanje je bilo ustanovljeno v Postojnski jami posebno jamsko ravnateljstvo, pozidali so hotele in restavracije. Pod fašistovsko vlado se je turizem še posebno lepo razvil in spopolnil. Toda Perco še ni miroval, dokler ni bil ustanovljen v Postojni poseben zavod za raziskovanje podzemeljskih jam, in 1. 1929 tudi muzej. Tu delujejo zdaj znameniti raziskovalci jam — g. Boegan, prof. Mihael Gortan ter Evgenij Boe-gan. Percova želja, da bi ustanovili v Postojni učilišče in zavod za raziskovanje kraških jam se je torej uresničila. Zdaj prihajajo v Postojno znanstveniki iz vsega sveta. Tu jim je — po zaslugi pokojnega Ivana Perca — na razpolago ogromen znanstven material, ki se nanaša na čudoviti pravljični podzemeljski svet. Pokojnega Perca 60 poznali vladarji, italijanski in inozemski knezi in veljaki, ki so ob njegovi desnici prepotovali čudovito podzemeljsko kraljestvo. Perco je spremljal tudi italijanskega Kralja Vittorija Emanuela III., ko je prišel pogledat Postojnsko jamo, potem ko je bila Postojna zasedena po Italijanih. Dne 19. septembra pa si je jamo ogledal tudi Du c e. Slovenske žrtve voiske 1. Dr. Fran Kulovec, zadet od bombe ob priliki bombardiranja Belgrada dne 6. aprila. 2. Ferdinand Seibitz, 9-letni učenec ljudske šole, zadet od izstrelkov protiletalskih topov v Ljubljani dne 6. aprila. , 3. Ivan Motoh, Ljubljana, ustreljen od srbskih četnikov na veliki petek, 11. aprila v vasi Za -vrstnik, župnija Šmartno pri Litiji. 4. Janko Remec, odikod je, ni znano, ustreljen od srbskih četnikov dne 11. aprila v vasi Zavrstnik. 5. I. I. — indentitete ni bilo mogoče dognati — ustreljen od srbskih četnikov dne 11. aprila v vasi Zavrstnik. 6. Ivan Živko, Maribor. 7. Albin Rus, Trbovlje. 8. Vinko Kopač, Žiri. 0. Janez Toman, odkod je, se ne ve. 10. Maks Rozman, odkod je, se ne ve. — Pod št. 6 do 10 navedeni, so bili ustreljeni (eden zadavljen) od srbskih četnikov na veliki petek, dne 11. aprila v Besniški in Trebeljevski dolini ter pokopani v župniji Prežganje. 1. Inž. Maks Mihelčič, Ljubljana, padel dne 7. aprila kot žrtev bombardiranja broda »Spasika« v Splitu. 12. Ivan Miklavc, akademski slikar, Ljubljana, Bil je rezervni poročnik-izvidnik. Dne 7. aprila se je kot izvidnik peljal čez Karavanke z letalom, ki je bilo v bližini Celovca sestreljeno. Poleg Miklav- . ca sta bila ubita tudi pilot in strelec. Lejx> prosimo naše čit atelje in prijatelje za na-daljna obvestila o slovenskih žrtvah vojske. Prosimo pa samo za taka obvestila, kjer je nesporno ugotovljena smrt. F. S. Flnfgart Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov 126. 127. 126. Iztok je prvikrat objezdil areno, venomer zroč v kragulja. Množica pa je nejevoljno zamrmrala, ker še ni ustrelil. 127. Iztokovo oko je bilo uprto v ptiča, ki je zaplahutal s krili. 128. Objezdil je areno v drugič, pa še zmeraj mu je puščica tičala za pasom. 129. Carica: »Kako je ta barbar neizrečeno lep!« Irena pravi: »To je sin plemena moje matere.* m 129. pari*, tef botafk p* I Pijete ti le m adraveg* floveka wU raina, temveč tudi aa bolnika me-gekrat vašnejša od haanel Zato pijte VI ta Va5 bolnik Hm 5eMe našo najboip« mineralno vodo, Id Je obenem tadi idravilea ono z rdečimi srdi Prospekte in vse potrebna aerodila ae domač« zdravljenje Vem po«I]e Kratiš ia radevolje Uprav« tdravilnega kopali«. SLATINA RADENCI Redni potniški promet Ker so v potniškem prometu po železnici nastale nove tzprernembe, oziroma izpopolnitve, objavljamo v naslednjem celotni vozni red. Ljuhljapa—Zidani most: Vlaki z odhodom li, Ljubljane ob 5.80, 9.20, 13.30 in 18,15, s prihodom v Zidani most ob 6.54, 10.34, 14.50 in 19.40. — V obratni smeri vozijo vlaki z odhodom iz Zidanega mosta ob 7.37, 11.55, 16.40 in 20.23 tor s prihodom v Ljubljano ob 9.03, 13.28, 18.13 ln 21.57. Zidani most—Brežice: Vlaki z odhodom iz Zidanega mosta ob 7.40, 13.54 in 20.25, ter s prihodom v Brežice ob 8.50, 12.45 in 21.17. V obratni smeri vozijo vlaki z odhodom iz Brežic ob 5.43, 9.54 in 13.45 ter s prihodom v Zidani most ob 6.4?, 10.55 in 14.40 Zidani mont—Slov. Bistrica: Vlaki z odhodom lz Zidanega mosta ob 7.03 ln 15.01 ter s prihodom v 81ov. Bistrico ob 8.83 im 16.83. V obratni smeri pa vlaka z odhodom iz Slovenske Bistrice ob 9.56 in 18.36 ter s prihodom v Ztdant most ob 11.31 in 20.12. Omogočeno je tudi potovanje do Maribora-Studencev s prestopanjem med Slov. Bistrico in Piagerbkim, kjer imajo vlaki nadaljnja priključek za odnosno lz Maribora. Zidani most—Celje: Vlak z odhodom lz Zidanega mosta ob 11.18 ter s prihodom v Celje ob 1152. V obratni smeri pa vlak z odhodom ia Celja ob 6.58 ter s prihodom v Zidani most ob 7.29. Ljubljana—Litija: Vlak z odhodom iz Ljubljane ob 4.48 tar « prihodom v Litijo ob 5.22. V obratni smeri pa vlak z odhodom iz Litije ob 5.48 ter prihodom v Ljubljano ob 6.35. Ljubljana—Zalog: Vlaki z odhodom iz Ljubljane od 10.25, 12.20, 14.20 in 19.20 ter 8 povratkom iz Zaloga ob 10.50, 13.35, 14.59 in 19.41. Ljubljana—borovniški viadukt: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 6.10, 12.20 in 18.29, s prihodom do borovniškega viadukta ob 6.44, 12.50 in 19.05, ter z odhodom od viadukta ob 6.50, 12.53 lu 19.50 ter s prihodom v LJubljano ob 7.20, 13.26 ln 19.40. Ljubljana—Otoče-Brezje: Vlaki z odhodom lz Ljubljane ob 5.40, 11.50 in 17.25 ter s prihodom v Otoče-Brezje ob 6.58, 13.04 in 18.40. Pri povratku pa z odhodom iz Otoč-Brezja ob 7.00, 13.47 in 18.52 ter s prihodom v Ljubljano ob 15.15 in 20.00. Na progi LJubljana—Kranj vlak z odhodom iz Ljubljane ob 13.28 in s prihodom v Kranj ob 11.18 z zvezo na Tržič ter v obratni smeri vlaka z odhodom iz Kranja ob 6.36 in 11.25 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.22 in 12.15. Ljubljana—Kamnik mesto: Vlaki z odhodom iz LJubljane ob 5.26, 11.10. 13 40 ln 18.44 ter s prihodom v Kamnik mesto ob 6.18, 12.01, 14.32 in 19.(18. Pri povratku pa z odhodom iz Kamnika mesta ob 6.40, 12.23, 17.28 in 20.05 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.36, 13.15, 18.20 in 21.00. Kranj—Tržič: Vlaki z odhodom iz Kranja ob 7.25, 14.20 in 1880 ter s prihodom v Tržič ob 8.04, 14.49 in 18.59. Pri povratku pa z odhodom Iz Tržiča oh 5.52, 10-.49 in 18.00 ter s prihodom v Kranj ob 6.21, 11.15 in 18.27. Ljubljana—Vrhnika trg: Vlaki z odhodom lz Ljubljane ob 7.45, 14.00 in 19.00 ter s prihodom v Vrhniko trg ob 8.20, 14.35 tn 19.45. Pri povratku pa z odhodom iz Vrhnike trga ob 6.10, 12.17 in 17.05 tor s prihodom v Ljubljano ob 6.46, 12.52 in 17.44. Ljubljana—Metlika: Vlaki z odhodom iz Ljubljane od 5.25, 13.36 in 18.50, s prihodom v Novo mesto ob 7.37, 15.54 in 21.07 ter 8 prihodom v Metliko ob 8.55, 17.14 ln 22.29 ter s povratkom iz Metlike ob 5.02, 11.28 ln 17.80. Iz Novega mesta ob 6.20, 12.47 tn 18.53 ter s prihodom v Ljubljano ob 8.36, 15.01 in 21.00. Ljubi jana—Novomesto: Vlak z odhodom iz Ljubljane ob 7.50, s prihodom v Novo mesto ob 10.07 ter s povratkom iz Novega mesta ob 4.27 s prihodom v LJubljano ob 6.50. Grosuplje—Kočevje: Vlaki z odhodom Iz Grosnplja ob 6.13, 14.29 in 19.43 ter B prihodom v Kočevje ob 7.55, 16.10 in 21.29. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Kočevja oh 4.10, 12.20 ln 17.40 ter s prihodom v Grosuplje ob 5.53, 14.05 ln 19.20. Sevnica—Št. Jani—Trebnje: Vlaki z odhodom iz Sevnice ob 8.90, 16.47, 19.21, z odhodom Iz Št. Janža na Dol. ob 5.49, 14.56, 17.30 in s prihodom v Trebnje ob 6.40, 9.36, 18.20 in 20.30. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Trebnjega ob 7.13, 13.48, 18.58 ln 20.50, s prihodom v St. Jamž oh 14.51, 17.20 In 21.39 ter s pTibodom v Sevnico ob 8.18, 15.20 in 20.10. Novo mesto—Straža-Toplice: Vlaki z odhodom lz Novega mesta ob 5.21. 7.45, 10.15 in 16.02 ter s povratkom iz Straže-Toplic ob 5.52, 8.18, 12.14 ln 17.12. Rogatec—Celje: Vlak z odhodom iz Rogatca ob 5.15 ln s prihodom v Celje ob 6.38 ter s povratkom iz Celja ob 7.1)5 in s prihodom v Rogatec ob 9.01. Rogatec—Grobelno: Vlaki z odhodom iz Rogatca oh 14.33 lin 17.S2 ter a prihodom v Grobelno ob 15.28 in 18.58. V obratni smeri pa vlaka z odhodom lz Grobel-nega ob 16.02 in 21.04 ter s prihodom v Rogatec ob 17.02 in 22.03. Celje—Velenje odnosno Gornji Dolič: Vlaki z odhodom iz Celja ob 7.42, 16.02 in 19.40 ter s prihodom v Velenje ob 8.53, 17.11 in 20 50 odnosno v Gornji Dollč ob 9.27. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz VeleinJa ob 5.86, 8.57 In 17.30 odnosno Iz Gornjega Doliča ob 16.53 ter s prihodi v Celje ob 6.43, 10.03 in 18.42. Poijčane—Slov. Konjice: Vlaki z odhodom iz Potjčan ob 11.05 in 18.55 ter s prihodom v Slov. Konjice ob 11.58 in 19.43 ter s povratkom Iz Slov. Konjic oh 9.07 in 14.12 teir b pri. hodom v Poijčane ob 9.55 ln 15.00. Slov. Konjice—Žreče: Vlaka z odhodom lz Slov. Konjic ob 7.24 tn 12.85 ter s povratkom lz Zreč ob 8.09 in 13.16. Slov. Bistrica—Slov. Bistrica-mesto: Vlaki z odhodom iz Slov. Bistrice ob 10.02, 16.42 in 18.42 ter s povratkom iz Slov. Bistrice mesta ob 8.15, 16.11 in 18.15. Vrana pismonoška Njega dni so imeli namesto goloba pismonoše vrano pismonoško. Tako pripovedujejo o neki zelo »brihtni« vrani pismnoški, ki jo je imel neki egiptovski kralj in ki je zelo točno opravljala svojo službo. NekateH sploh trdijo, da ima vrana dobro razvit Čut za presojo zemljepisnega položaja. Ko je ta egiptovska vrana poginila, ji je kralj da! prirediti slovesen pokop. te novice Reševanje gospodarskih vprašan) na Kr. Civilnem Komisarijatu Na Kr. Civilnem Komisarijatu je bilo pod predsedstvom Kr. Civilnega Komisarja g. Emilija Graziolija nekaj posvetovanj, katerih so se udeležili številni funkcionarji raznih Ministrstev kot izvedenci, dalje zastopniki industrije, trgovine in ljubljanskih denarnih zavodov, kakor tudi različni funkcionarji Kr. Civilnega Komisarijata. Na posebni konferenci so v navzočnosti župana dr. J. Adlešiča in funkcionarjev Kr. Civilnega Komisarijata proučevali v prvi vrsti položaj glede prehrane. Posvetovanja bo potekala v duhu popolnega sodelovanja in so na viden način že sedaj pokazala trdno voljo, da se vsa važna gospodarska vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z zasedbo, kar najhitreje in v korist prebivalstva na zasedenem ozem-liklonit predstavniku Kraljeve italijanske vlade tudi državni branilec dr. Vidmar, muzejski ravnatelj dr. J. Mal in konservator dr. MesesneL Koledar Četrtek, 24. aprila: Jurij, muč.; Fidel Sigma-rinški, muč.; Bona, devica. Petek, 25. aprila: Marko, evang.; Ertnin, škof. Novi grobovi + Škof dr. Pederzolli Pulj, (Pola), 22. aprila. V Poreču je danes umrl msgr. dr. Trifon Pederzolli, poreški m puljski škof. Novica je do dna pretresla vse poljsko meščanstvo, saj je bilo rajni škof znan po svoji do-brotljivosti in usmiljenju, ki ga je bilo deležno vse ondotno prebivalstvo. Rajni je bil rojen v Kotorju v Dalmaciji 28. januarja 1864 in je študiral v Ši-beniku. V Trstu je bil posvečen za duhovnika. Dolga leta je bil v Trstu župnik pri Sv. Antonu Novem. Naj v miru počival + V Ljubljani je po kratki, hudi bolezni umrl gospod dr. Josip Grablovic, odvetnik. Pogreb bo v četrtek, 24. aprila ob 5 popoldne z Zal, kapela Andreja, k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala — Gibanje prebivalstva. V Oorici se je med 20. in 21. aprilom rodilo 17 otrok, umrlo je 11 oseb, f>oročena pa sta bila dva para. — V Trstu je bilo 22. aprila rojenih 9 otrok m je umrlo 13 oseb. — Belgrajski Zidje. Vsi belgrajski Židje so biK 19. aprila pozvani k nemškim oblastem. — Gospode, ki so služili pri »Prateči četi 39. p. p.« skupaj z Jožetom Lukmanoin iz Trzina, bi-vajočim v Ljubljani, prosim lepo za naslov. Franc I Erjavec, Ljubljana, Stari trg 18. — Kdor ve, kje se nahaja rez. int. podporočnik ! Stane Pirš — služboval je na Pragerskem — naj proti povračilu stroškov sjx>roči na naslov: Marija Pirš, Ljubljana, Podjunska ulica 12. — Kuš ar Jože, redov, dodeljen 3. bat. art. p., 4. armijska oblast, Zagreb, je odšel 3. aprila in se do danes še ni vrnil. Kdor bi kaj vedel o njem ali bil z njim skupaj, je lepo naprošen, da to sporoči na naslov: Jožefa Kušar, Učak, pošta Trojane. — Nad 9600 kg zlata sta odpeljala. Ljubljanska policija je prejela radiogram iz Splita, da sta 13. t m. Milorad Krstič, ravnatelj podružnice Narodne banke v Mostaru, in Marjan Kri« ter, uradnik iste podružnice, odpeljala iz bankine blagajne 9612 kilogramov zlata. Poročilo odreja, da je treba oba izslediti, ju aretirati in pod eskorto pripeljati »usta-škemu poverjeniku« v Mostarju. ORTOMOLJ v obl ki praška in tekočine varuje zanesljivo Vaša oblatila. kožuhotfino. tapec. pohištvo, preproge Itd. Zahtevajte ga v drogerijah in specer. trgovinah. Vsa pojasnila kakor tudi sredstva zoper različno golazen v hiši. shrambah in na polju pri: Ing. Prezelj, poobl. agronom-fitopatolog, Ljubljana, Wolfova 3/1, telefon 34-73. Uradno ure: 8—12 rn"gbspa Emilija Pevc roj. Tritler. Pogreb bo v četrtek ob pol štirih popoldne z Zal, kapela svetega Krištofa, k Sv. Križu. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! V Selcah nad Škofjo Loko je 19. aprila nenadoma umrla gospa Ana Lovšin iz Ribnice. Hvala Osebne novice — Poročila sta se v cerkvi Marijinega Oznanjena v Ljubljani g. Tone Zaje, juriat, uradnik OUZD v Ljubljani, in gdč. Božiča Š t r a n c a r , učiteljica. Priči sta bila nevestin oče g. inž. Alojzij štrancar, inšpektor za urejanje hudournikov, in ženinov stric g. Janez Pestotnik, trgovec v Ljubljani. Novoporočencema želimo obilno sreče in božjega blagoslova. Ljubljana Promet na cestah Ljubljančani smo se hitro navadili na novo uvedeni cestni red, ki je bil te dni uveden na cestah v Ljubljani. Svoj čas je imela Ljubljana mnogo premalo prometnih stražnikov in so bila številna nevarna cestna križišča brez nadzorstva. Italijanske okupacijske oblasti so za ureditev cestnega prometa dale na razpolago zadostno število izurjenih in velemestnega prometa vajenih stražnikov, ki so takoj imeli vse drugačen uspeh, kakor pa nekdanji poskusi, ki smo jih delali sami. Osnovno pravilo prometa na cestah je sedaj kaj preprosto: Glasi se: vse, kar je na cestišču, mora ubogati prometnega stražnika. Svoj čas so naši prometni stražniki vodili le promet motornih in vprežnih vozil, kolesarji pa niso bili ne tič ne miš in so zato tudi največkrat na lastni koži občutili posledice ne dovolj urejenega prometa. Spočetka se Ljubljančani, še bolj pa okoličani, niso mogli prav vživeti v novi cestni red, ki ni glede smeri vožnje in glede prehitevanja spremenil ničesar. Le znamenja prometnih stražnikov so postala bolj odločna in jasni. Okoličani in nekateri kolesarji še sedaj niso popolnoma doumeli znamenj prometnih stražnikov, pa so vendar tako preprosta. — Ce prometni stražnik dvigne roko, tedaj je zaustavil promet v smeri, v katero gleda. Na navadnem križišču dveh cest, ki se križata približno pravokotno, pomenja ta znak, da s ceste, v kateri je stražnik ustavil promet, ne sme nihče na križišče. Vozovi, motorna vozila, kolesarji, pa tudi ročni vozički morajo obstati in počakati, da dobe znamenje za nadaljevanje vožnje. Takoj, ko prometni stražnik z dviganjem roke zaustavi promet pred križiščem v smeri ene ceste, da stražnik drugo znamenje, odpre namreč promet po drugi cesti. To znamenje da tako, da iztegne obe roki do višine ramen. V obeh smereh, kamor kažeta njegovi roki, se mi je bil 11. aprila na Praprotnem brdu mali radio »PAIL-LARD« temnordeče barve. Škatla pločevinasta. - Pojasnila proti nagradi. - Lojze Jerančič, Ljubljana, Karlovška c. 8. — Nemški konzul g. dr. Brosch se je z vsem osebjem nemškega konzulata vrnil v Ljubljano in se nastanil v prejšnjih prostorih nemškega konzulata na Erjavčevi cesti st. 21. — Šolska mladina zopet pri svojem delu. Izredni dogodki so mnogo prezgodaj zaprli šole in podaljšali šolski mladini velikonočne počitnice. Po veliki noči je šolska mladež na ljubljanskih in srednjih šolah dobila celo izpričevala in marsikdo je na račun naglice izdelal. Tembolj bridko je bilo razočaranje mladine sedaj, ko je morala včeraj vrniti spričevala. Šolski pouk se je v redu začel v Ljubljani na vseh zavodih razen na klasični gimnaziji, ki bo pa tudi že čez nekaj dni ponovno odprla vrata svojim gojencem, ki imajo le za nekaj dni podaljšane počitnice. Ne samo v Ljubljani, tudi po drugih krajih se je začel šolski pouk, ponekod celo že v ponedeljek. Srednješolske zavode v Ljubljani obiskuje nekaj manj dijakov kakor prej. Odpadli so namreč tisti, ki se ne morejo voziti. Še dovolj je časa, da šolska mladina v redu zaključi Šolsko leto. Ce kdaj, tedaj posebno zdaj velja, kakor sd je Janezek postlal, tako bo ležal, in le toliko veljaš, kolikor znaš. — Da bosie stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom. normalizira notranje zleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov — Novi župani po Gorenjskem. Nemške za-sedbene oblasti na Gorenjskem so takoj prevzele v roke tudi civilno upravo ter so fovsod imenovale nove župane, oziroma nosilce civilne oblasti. Tako je imenovan v Kranju za župana g. Markgraf, tovarnar iz Škofje Loke, na Jesenicah g. Luckmann, ravnateli KID, v Škofji Loki pa g. Žužek. — Nov župan v Sevnici. Za župana občine Sevnica ob Savi je bil imenovan g. baron Grutt-scherber, za jxKlžupana pa gosp. Martin Gorianz, uradnik kopitarne Winkler v Sevnici. — Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da se občni zbor odloži na nedoločen čas. — Kmetijska družba, z. z o. j. v Ljubljani, javlja vsem gg. delegatom, da je zaradi izjemnih razmer glede potovanj občni zbor, ki je bil sklican za nedeljo, 27. aprila, preložen na poznejši čas. Ko bo mogoče, bo upravni odbor določil in objavi1 novi ualutii občuega zbora. sme promet razvijati nemoteno vse dotlej, dokler stražnik ne zaustavi prometa z dviganjem roke. Za vsakogar bo torej jasno, da ne sme peljati na križišče, če gleda prometnemu stražniku v obraz ali hrbet in vidi pri tem stražnika z razprostrtimi rokami. Prav tako velja seveda povsod, da prehitevanje na križiščih ni dovoljeno. Zaustavljanje pred križišči je za kolesarje, ki tega niso navajeni, morda nekoliko nerodno, vendar se bodo hitro navadili in bodo veseli, saj je s tem v veliki meri zavarovana njihova varnost. Osebni promet se lahko razvija nemoteno, priporočamo pa slehernemu, naj v interesu discipline cestnega prometa in lastne varnosti prekorači cesto na križišču tedaj, ko je prometni stražnik ustavil promet. * 1 Štiri lepe slike iz Ljubljane. Beneška >11 Gaz-zetino« z dne 22. aprila prinaša na goriški strani krajši članek o arhitekturi in kiparskih umetninah, ki krasijo Ljubljano. Slike kažejo magistratno poslopje s šentklavžem v ozadju, dalje magistratno dvorišče, Napoleonov spomenik in poslopje Narod; nega gledališča. Članek omenja posebej Robbov vodnjak in vse slike, ki krasijo magistrat, kakor tudi zanimive sgrafite. 1 Poskusni znak siren smo slišali v sredo dopoldne ob 10. Sirene so zatulile le za 10 sekund, kot poskus, da delujejo. V sredo so se oglasili tudi po dovoljenju okupacijskih oblasti prvič zvonovi ljubljanskih cerkva, ki so doslej molčali. 1 Namesto venca na grob g. Vinka Kožuha je g. Jože Kramarič, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, daroval 200 din Vineencijevi konferenci v Trnovem. Iskrena hvala! i Obrtno-nadaljevalnn šola za umetne in moške oblačilne obrti v Ljubljani-Prule prične s poukom v ponedeljek, 28. aprila 1941. I Neupravičeni lastniki morajo oddati konje, vole, avtomobile, motocikle, kolesa, vozove in opremo na mestni pristavi v Povšetovi ulici 12 do sobote, 26. aprila vsak dan od 16 do 18. Vsi, ki bi neupravičeno prilaščenega si blaga ali živine ter opreme ne oddali ter pridržali, bodo po določ.lih uredbe najstrožje kaznovani. I Velik krompirjev sejem. Sv. Petra nasip je bil včeraj od Zmajskega mostu tja do Fajmoštra popolnoma zabasan z vozovi krompirja. Tako živahnega in velikega krompirjevega sejma letos še ni BHBYIY1IRH krema se uspešno uporablja zoper spuščaje, rane, praske, opekline, hraste, iišaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih, Naglo suši od pota ali seči vneto in odrgnjeno kožo. Dobiva sa v vseh lokaraah la drogorljah pa ceni din 1S-— za SkatHro Križem po bombardiranem Belgradu Pod naslovom »General Simovič je hotel tako« prinaša »Deutsches Volksblatt« iz Novega Sada opis porušenega Belgrada. Poročevalec je prišel v Belgrad iz Zemuna. Vse mostove, ki vodijo iz Srema v Belgrad, je spustila srbska vojska v zrak. Od železniškega mostu med Zemunom in Belgra-dom ni več nobenega sledu, najlepši most v Srednji Evropi, krasen most med Belgradom in Zemunom leži v Savi in le nekaj železnih delov štrli iz reke. Najmanj je poškodovan pančevski most čez Donavo, toda tudi srednji del tega mostu leži porušen sredi veletoka. Zelo je prizadeto belgrajsko savsko pristanišče. Bombo in železni koščki razstrelilnega zemun-skega mostu so vse naokoli razbili. Skladišče lesa, premoga in neštete nakopičene količine drugega blaga so več dni gorele. Pristaniške naprave so uničene. Ljudje hodijo pobiti okrog, preklinjajo znane kletvice in mrmrajo: jaz nisem hotel te vojne. Belgrajčani se vlačijo kakor 6enco po ulicah. I'o tolikem prestanem strahu že več dni niso imeli vode, zaloge so jim pošle, ljudstvo je že nekaj dni stradalo. Na desno in levo od savskega pristanišča jo vse v razvalinah. Od kolodvora je videti le nekaj ožganih zidov. Notranjščina poslopij na postaji je vsa razbita in požgana, vagoni, tiri in vse ostalo je v razvalinah in pogoriščih. Tudi vse hiše okoli postaje so bile deležne iste usode: staro poštno ministrstvo, velika modema palača, hotel »Petro-grad« itd. Nič bolje ni z ministrsko četrtjo. V razvalinah jo zlasti poslopje vojnega ministrstva, generalnega štaba, vojne akademije, upravo državnih monopolov itd. Vsaj vsaka deseta hiša v mestu je popolnoma porušena ali poškodovana. Tramvajski vagoni stoje še tako, kakor so jih zapustili ob prvem letalskem napadu. Po ulicah vise pretrgane električne napeljave, tramvajske tračnice štrle v zrak, ceste so pokrite z razbitim 6tekmo. Na križišču Nemanjine in Miloša Velikog ulice je 8 metrov globok lijak, ki ga je naredila bomba. Tudi kraljevemu dvorcu ni bilo prizaneseno. Levo krilo je razbito in kraljevska krona, ki je imela Ljubljana. Sezona za semenski krompir se bliža koncu. Po krompirju pa je zaradi sedanjih razmer veliko povpraševanje in nakupovanje. Od daljnjih krajev Gorenjske in Dolenjske, tako iz okolice Kranja, Cerkelj, Škofje Loke, kakor tudi od Krke in Šmarja-Sapa, dalje iz raznih krajev okolice so kmetje pripeljali velike zaloge krompirja. Našteli so do 110 velikih in malih voz. Ze ob zgodnjih sejemskih urah je bilo na trgu do 25 voz. — Sprva so bile cene krompirju visoke, tako od 2.50 do 2.75 din kg. Dovoz krompirja pa je od ure do ure naraščal i.n okoli 10.30 dosegel vrhunec. Po veljavnih trgovskih izkušnjah so cene krompirju začele padati zaradi velikega dovoza in velike ponudbe. Kmalu so cene padle za 10—20 par pri kg. Takole okoli 11 dopoldne je bil krompir že po 2.25 do 2.50 din kg. Pozneje so bile cene še nižje in so kmetje krompir ponujali po 2 do 2.25 din kg. Mnogo krompirja še prve ure popoldne ni bilo prodanega. Kmetje so čakali na kupice, ki so krompir kupovali še za nižje cene. Gledališče Drama: Začetek ob 17. Četrtek, 24. aprila: »Zaprta vrata«. Red Četrtek. Opera: Začetek ob 17. Četrtek, 24. aprila: »Faust«. Red A. — Petek, 25. aprila: zaprto. (Generalka). — Sobota, 26. aprila: »Princeska in zmaj«. Krstna in mladinska predstava. Izven. Bed Četrtek bo imel v četrtek predstavo igre M. Praga »Zaprta vrata«. Nasprotje med naravnimi in družbenimi zakoni, ki zakrivi mnogo nesrečnih zakonov, je prikazano v tej igralsko učinkoviti igri, v kateri se odlikujejo igralci s psihološko nenavadno dognano podanimi vlogami. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-tjeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 43. ponosno stala na dvorcu, sodaj žalostno leži na kupu razvalin. Park in desno krilo kraljevega dvorca, kjer je muzej kneza Pavla, sta nepoškodovana. Terazij skoraj ni več. Mnogo trgovine so zgorele. Hotel »Moskva« je zelo poškodovan, živahni Bajlonijev trg je en sam velikanski bombni lijak Nebotičnik »Albanija« samuje nepoškodovan sredi podrtin. Hiše judovskega knjigarnarja Gece Kona ni več. Znana restavracija »Kolarac« jo popolnoma razdejana. Na trgu pri Kneževem spomeniku je velika skupina hiš in palač le še kup razvalin. Požar je nekoliko poškodoval tudi zadnji del narodnega gledališča. Tudi mestni del okoli Kalemegdana je zelo poškodovan. Deloma je porušena palača Narodne banke. Poslopje srbskega patriarha in saborne cerkve je nepoškodovano. Poslopje narodno skupščine Je ohranjno in na njem plapola nemška zastava s kljukastim križem Nemški vojaki so spet začeli urejati mesto. Plenjenje po razbitih trgovinah in izložbah je pod smrtno kaznijo prejioveda-no. Mesto bo kmalu dobilo vodo. Se sedaj izkopavajo mrtvece. Tako popisuje dopisnik »Deutsclies Volksblatta« ganljiv prizor, ki ga je živel v javnem zaklonišču pred hišo na Miloša Velikog 8. V tisto zaklonišče, kamor se jo zateklo mnogo ljudstva, je naravnost zadela bomba in pobila vse, kar je bilo v njem. Iz zemlje štrle obute noge, kosi mesa, ožgana trupla itd. Ravno takrat so ga začeli odkopavati, mnogo ljudi pa je ganljivo opazovalo to grozno sliko. Lepo nagrado Mi, kdor poda pojasnila, na podlagi katerih bi mogli najti naslednje izgubljene konje in vole: 1. Konj »Fuchs« svetlorjav, star 10 let, 165 cm visok, široka prsa, zadnje noge malo kriv«e, glavo nosi nizko, na čelu bela lisa, prevzet v Virmaših pri Škofji Loki in dodeljen 2. lahkemu konjičkemu vodu. 2. Konj »Pram« rdeč, star t2 let, visok 155 cm, v zadnjih nogah mulo trd, prevzet v Virmaših pri Škofji Loki, dodeljen 6. lahkemu konjičkemu vodu. 3. Konj »Sultan« rdeč pram, 14 let, na levem očesu ima mreno, zadnja leva noga debelejša, velik povešen vamp, malo zlckujen, visok 165 cm, prsna mera 180 cm, oddan pekarski četi pri Ljubljani, Tomačevo, štab bataljona. 4. Kobila »Dobrica«, 16 let, rdeča, visoka 163 cm, zadnja leva noga malo pokvarjena, nu rodnici pretrgana, zelo živahna, oddana rfla Logu pri Brezovici pri Ljubljani in dodeljena 1. vozarskemu eskadronu. 5. Kobila »Fuchsa«, rjava, 14 let, visoka 158 cm, na glavi lisasta, malo zleknjena, prednje noge postavlja na ven, med zadnjimi nogami zarastlina stare rane, odpeljana na umiku proti Preserju pri Borovnici. 6. Konj »Fuchs«, rjav. na glavi lisast, 170 cm visok, vrat malo oguljen, z istopljeno kostjo na prsih, zelo močne postave. Bekviriran pri umiku in odpeljan proti Preserju pri Borovnici. 7. Konj »Fuchs«, 12 let, rjav, z liso na čelu, visok 168 cm, zadnja noga malo bela, prednja kopita slaba. Oddan je bil v starem logor-ju na Vrhniki, 2. tehnični četi, 3. posadnemu bataljonu. 1 vol svetlosiv, z ravnimi velikimi rogovi; 1 vol rumen, z lepo zakrivljenimi rogovi; t vol rumen, nizke čokate postave; t vol temnosiv. Vsi voli so do 7 let stari, težki po ca. 700 kilogramov, imajo zapiljene 3 zareze na rogu in so vsi podkovani. Prevzeti v Dobrunjah pri Ljubljani od Pekarske čete. Točne navedbe in pojasnila poslati na: Inž. Milan Lenarčič, Verd, p. Vrhnika. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Janez Povše bivši gostilničar in posestnik danes, previden s tolažili sv. vere, v 74. letu starosti, Bogu vdano umrl. Pogreb dragega pokojnika bo dne 25. aprila 1041 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Štepanjska cesta št. 1, na domače pokopališče. Ljubijana-Štepanja vas, dne 23. aprila 1941. ŽALUJOČI OSTALI. Pogrebni zavod GajSek Ivan, Ljubljana Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša najdražja in najboljša mama, stara mama, sestra in soproga, gospa Pevc Emilij'a roj. Triller Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 24. aprila ob pol 4 uri popoldne, iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k sv. Križu. Škofja Loka-Ljnbljana-Radovljica, 23. aprila 1941. Žalujoče rodbine PEVC, HAFNER, TRILLER. Beli in zdravi zobje SARGOV KALODONT proti zobnemu kamnu Mestna občina ljubljanska prosi občine, orožništvo in zasebnike, naj ji naznanijo ali pripeljejo naslednje njene konje: . Konj lisičje barve (faks), 14 let star, 165 cm visok, dolga lisa, beli ustnici, vojaški žig št. 1217, domači žig št. 51; konj lisičje barve (fuks), 10 let, 162 cm, dolga lisa, vojaški žig st. 1218, domači št. 89; konj lisičje barve, 11 let, 162 cm, dolga lisa, spodnja ustnica bela, zadnja leva čez bicelj bela, zadnja desna znotraj bicelj bel, levo od repa šopek belih dlak, voj. žig št. 1219, domača št. 87; temnorjava kobila, 15 let, 170 cm, brez znakov, vojaška št. 1220, domača št. 53; lisičja kobila (fuksa), 10 let, 160 cm, mala lisa, bela pika na smrčku, obe zadnji v biclju beli, voj. št. 1221, domača št. 71; rjava kobila, lt let, 162 cm, dolga lisa, zadnja leva znotraj svitek bel, voj. št. 1222, domača št. 105; rjav konj, 11 let, 165 cm, brez znakov, voj. št. 1223, domača št. 124; konj lisičje barve (fuks), 9 let, 163 cm, pretrgana lisa, voj. št. 1224, domača št. 121; konj lisičje barve, 12 let, 162 cm, dolga lisa, spodnja ustnica bela, obe zadnji visoko beli, sprednja leva v biclju bela, voj. št. 1225, domača št. 73; kobila lisičje barve (fuksa), 15 let, 164 cm, raztresene bele dlake na čelu, voj. št. 1226, domača št. 126; lisičja kobila (fuksa), 11 let, 157 cm, dolga lisa, voj. št. 1227, domača št. 90; konj lisičje barve (fuks), 8 et, 161 cm, brez znakov, voj. št. 1228, domača št. 81; konj lisičje barve, 16 let, 162 cm, dolga lisa, voj. št. 1229, dom. št. 28; konj lisičje barve, 5 let, 167 cin, dolga lisa, voj. št. 1230, dom. št. 98; temnorjav konj, 13 let, 157 cm, brez znakov, voj. št. 1232, dom. št. 132; lisičja kobila (fuksa), t4 let, 164 cm, zvezda, voj. št. 1233, dom. št. 88. Vsi navedeni konji oddani 8. bateriji v Zgornji Zadobrovi brez opreme. — Konj lisičje barve, 12 let, 166 cm, dolga ozka lisa, domača št. 4; konj lisičje barve (fuks), 5 let, 170 cm, dolga lisa, dom. št. 128; rjava kobila, 13 let, 166 cm, malo belih dlak na čelu, zadnja desna beli svitek, domači žig št. 26; kobila ji-sičje barve (fuksa), 9 let, 164 cm. dolga lisa, obe zadnji čez bicelj beli, dom. žig št. 70; konj lisičje barve (fuks), 13 let, 166 cm, dolga lisa, dom. žig št. 72; rjava kobila, 15 let, 166 cm, malo belih dlak na čelu, dom. žig št. 113; rjava kobila, 13 let, 171 cm, zvezda, sprednja leva in zadnja leva čez bicelj beli, sprednja desna v biclju bela, zadnja desna znotraj bel svitek, dom. žig št. 91. Navedeni oddani v Bitnju pri škofji Loki s kompletno opremo in 4 vozovi. Značilne za opremo so verige mesto vrvi za vprežnice (štrange). — Konj lisičje barve, 13 l^t, 160 cm, dolga lisa, smrček, spodnja ustnica bela. dom. žig št. 94, vojaški žig št. 304; konj lisičje barve, 14 let, 164 cm, brez znakov, voj. žig št. 303, dom. žig št. 20; konj lisičje barve, 11 let, 163 cm, dolga lisa, spodn ja ustnica bela, voj. žig št. 302, dom. žig št. li; kobila lisičje barve, 14 let, 160 cm, dolga široka lisa, zadnja leva bel svitek, na levi strani v sedlu šopek belih dlak, voj. žig. št. 301, dom. žig št. 35. Navedeni oddani v ljubljanski domobranski vojašnici za 32. s. pr. od. č. s kompletno opremo in 2 vozovoma. Za opremo enaka značilnost kakor zgoraj. — Rjav konj, 14 let, 170 cm, malo belih dlak na čelu, sprednja leva bel svitek, ^adgj^a desna v biclju bela, domači žig št. 129 5 |9lOpletno opremo in vozom kakor zgoraj, odaan v Kočevju. Mestna občina svari neupravičene lastnike pred pridržavanjem in skrivanjem konj, opreme in voz ter pred popravljanjem in brisanjem žigov, hkrati pa opozarja na stroge predpise; za vrnjene konje, opremo in vozove bo pa poravnala stroške. Pogrešane konje, opremo in vozove je treba naznaniti ali oddati mestni pristavi v Ljubljani, Povšetova ul. št. 12. Malt oglasi V Min atlasih valja naki >ml» 1 dla; taaltovaajakl erlaa! t dla. Debele ilakaae aaalavae beaeda aa rafaaate trojno. Najmanj« aaeaek aa anali erlaa U dla. • Hali ari Ml aa pla«njele takoj prt naročilu. • Pri aglaalh reklatnaera aaafiaja aa ra&aaa eaokoloaaka, I ma vtaoka wHt»i vrati ea pa I dla. • Sa plamena adeovore glade malih eclaaav baba prllotiU aaamka. Kupimo VSRKOVRSTNO ZLATO srebro - platino BRIUPNTE SMnnncor sofirji bubihe BISERE I.T.P STRRMSKC HDKITE TER UMETNINE •PO NAJVIŠJIH CEHOM stbrk tvrokfl Jos EBERLE UUBLJRNR.TYRŠEVA 2 Iščem 2 konja Fuksa, žig 287, Malla, žig 288, ln komplet, vozno opremo. . Prosim takojšnjega aporo&lla proti dobri nagradi. Martlnec, Ljubljana, Trnovski pristan 22. (o) Vsakovrstno zlato brlljaole Id (rebro kupuje po najvišjih cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Dobro nagrado prejme, kdor ml »poroči, kje ae nahajata: konj, to-larjast šimei z visokim prednjim kopitom, 164 om visok, ima lig 402, in kobila kostanjeve barve (svetla hrama), z nizkim prednjim kopitom, 162 om visoka, trna ži« 4fl8. Prevzeta »ta bila na kopališču na Ježloi za 3. baterijo 1. di-vizijona 82. atiler. polka. Sporočila na: Jeritic Jože, Dravlje 17, p. Št. Vid nad Ljubljano. (e Vsakovrstni zlato kupuje po najviSjih cenah i CERNE, jnvelir, Ljubljana WolIova nllca St S Italijanščino poučujem po nizki eeni. Poljanska cesta M. (n za živali Tistega, ki je vzel na vel. nedeljo na Rudniku mojemu hlapcu kobilo (fuk-bo), pozivam, naj sporoča svoj naslov Matevžu Narode, Mirke 4, p. Vrhnika, o Konji se iščejo, ki io biLi oddani vojaški komandi 16. artilerijskega polka 6 štev.: 1383, 1367, 1364, posadili bataljon 310, 156, 28, 303, 28,5, 277, ln I. plan. bataljon bul. četa št. 300. Kdor bi imel ali vedel za ka/terega izmed teh konj naj javi proti dobri nagradi na nasl.: Omam Blaž, Zabnica 26, škofja Loka. e Po kratki težki bolezni v posledici vojne naju je zapustil naš dobri soprog in ljubljeni očka dr. Josip Grablovic odvetnik in rezervni kapetan II. klase Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 24. t. m. ob petih popoldne z Žal iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. aprila 1941. Globoko žalujoča žena Rada in sin F e d o r. Občinski uradi in privatniki se naprošajo, da spoiroče na spodnji naslov, kje se nahajata konja žig 331 im 932, oba rjavoa, ]>rvi las cm, drugi 158 cm visok, oba pol širokih križev. - Prvim povrnem vse stroške, drugI dobe lepo nagrado. — Alojzij Dimic, Dolenjska c. 25, LJubljana. 500 din dam, onemu, ki mi najde vola, 700 kg težkega, punegovea. Ima prižagane roge, bel rep in na njem rdečo piko. Jožef Avguštin, Zapoge 6, p. Smlednik. (e Kdor je na Gorenjskem oddal kobilo pramo, staro 8—10 let, z majhno zvezdo na čelu, brez žiga, z opremo in voaom na odniee, 4. štabu posadnoga polka, ki j« bil v Poljanski do. lini, naj sc zgtasi v Drav-Ijah, Čebelarska 18. (e Konja Fuksa žig 355, in kolo SK, tipa 93281 — naj »e odda proti nagradi pri Frano Tome, Vodnikova 218, LJubljana. Pogrešam 2 konja prvi »zelenko« (Elsen-schimmel), mešan lipicanec 160/176, z žigom št. 1655. DrugI temnorjav »dorat«, nonius 159/173, leva zadnja noga s še ne-popolnoma zaraslim kopitom zaradi operacije ln z majhno belo liso, z žigom št. 1611. Oba sta bila pri artllerljt. Kdor ml sporoči, kje da sta, odn. ml jih prižene, dobi zelo dobro nagrado. — Saša Stare, Ravbarjev grad, MengeS. Konj št 101 se nahaja na Priraskovem št. 18 pri Kranju. Rihar Jakob. (e Išče se konj fuks, mera 161—170, oznaka K, posebno znamenje črna lisa na križu. Proti dobiti nagradi naj se sporoči na naslov: Kuralt Janez, 2ab-nioa 28, p. Škof j a Loka. (e 500 din nagrade dobi, kdor ml sporoči, kjo se nahaja v Trzinu rekvl-riran konj, ozkih prs, rdeč, z vžgano štev. 166. Naslov: Vldlc, pekarna, Jesenice, Obrtniška 14 — Gorenjsko. (e Iščem dva konia šargo, konj, štmelj, sred nje velikosti 153, 170 cm, 7 let star, številko je Imel 42 na grivi privezano. Publ, konj, rdeč, srednje velikosti 165, 176 cm, 7 let star, štev. na kopitu 333, Ima majhno liso na glavi. Javiti proti dobri nagradi na Kregar Franc, LJubljana 28 ali gostilna Kolovrat. (e Šimla, kobila siva, stara ca 7 let, močna, ki ima na kopitu štev. 1153, naj se odda Nabav-ljalnl zadrugi uslužbencev državnih železnic v LJubljani. Komur je kaj znano o tej kobili, prosimo, da prijavi proti nagradi na označeni naslov. Kobila se nahaja v okolici Trebnja, Stične ali Grosuplja. Prosimo občine, da poizvedo o kobili in nam javijo. ^e Moji konji ki so bili na 4. aprila v Kosezah pri Ljubljani vojaški oblasti oddani, se še niso vrnili. To so šargo pod vžgano št. 4162, Sulta št. 4163 ln Lisac št. 2396. Vsi opremljeni z dobro ohranjenimi komati. Kdor je v posesti teh konj, naj me proti dobri nagradi obvesti ali vrne konje. — Franjo Zdravlč, trgovina lesa ln oglja na debelo, Dolga vas št. 17, pošta Kočevje. (e Naprošam občine ln privatnike, ako se kje nahaja konj, 6 let star, črnorjave barve, z belo liso na glavi, z žigom št. 383 na prednji nogi. Obe prednji nogi ima močno upognjeni. — Tozadevne stroške povrnem. — Pavlin Andrej, Ljubljana VII, Vellkov-ška ul. 9. (e 1 Poizvedbe! Vračajoče se letalce prosim, ako je komu kaj znano o rezervnem naredniku pilotu Vodlšku Gabrijelu, 205 eskadrila, Skoplje, naj sporoči proti vrnitvi stroškov na naslov družini Vodišek — Ljubljana, Poljanska cesta 8. (o Slovenci! Pomagajte rojakom pri iskanju konj in raznih vozil! Kozljek Vojake bivše baterije na ICožljeku prosim 7a sporočilo, ako vodo, kje se je moja prtljaga shranila, odnosno, kdo jo je odnesel. Posebej se obračam na podnarednika Zajca in Smerbnika ter vojaka Jožeta Bocko. Naslov: Danilo Goriup, Ljubljana — Gajeva 2 a. (e Gospoda iz Dev. Mar. Polja ki se je pri nas zglasil kot vojaški šofer našega poltovornega avta, prosimo, da se proti nagradi ponovno zglasl v naši trgovini Pred škofijo 11. — Fr. Dolinar, parna pekarna, Ljubljana. (r 500 din nagrade dobi, kdor ml sporoči, kje se nahaja moj konj, visoke postave, glavo nosi pokonci, ves rjave barve, tolarast, visok 160 cm, žtg na nogt 669, na naslov : Jože Martine, Ljubljana, Vošnjakova 8. Iščem svoj osebni avto znamke Opel-Kapitan, ev. št. 2-3635, štev. motorja 39-4886, za katerega sem pripravljen dati nagrado 2000 din, če ml ga pripelje na moj naslov, ozlr. mu dati 1000 din, čl mi polzve, kje se isti nahaja. Stanko Hetnrihar, Industrijalec, škofja Loka. Nagrado 5000 din in vse stroške plačam tistemu, ki mi sporoči, da dobim nazaj avto ■ «01ym-pia« št. 2-1758, št. motorja 37-24325, rjave barve. Onič Davorin, Ribnica na Dolenjskem. (e Iz Završnika pri Litiji mi je izginil črn kovčeg. V njem jo bilo razen drugega 5 strokovnih knjig ln sicer Hamilton, Kastert, Jirasek, Iseliu, Schorcher. Ce kdo ve za ta kovčeg, naj sporoči na naslov Sa-natorij Emona, LJubljana. »REAIITETA« posestna posredovalnica » Ljubljani je eamo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poŠta Telefon 44 - 20 Vse cenj. kupce nepremičnin prosimo, da se stalno vsak dan oglasijo v naši pisarni v svrho podrobaih informacij odnosno ogledov, ker smo primoranl prodati tistim, ki se prvi odločijo. Vsak dan nove nepremičnine na razpolago. Kupimo vsako hišo od 50.000 do več milijonov. Posestna posredovalnica v Prešernovi nI. 5-1/1. .REALITETAc. Čebulčku smo znižali ceno. Zasadite z nJim vsak prazen prostor, ker je verjetno, da bo po čebuli veliko povpraševanje. - Sever & Komp., Ljubljana. (1 ■ Sobe g Oddalo: Prazno sobico podstrešno, oddam erai osebi za 150 din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5366. ((s Sobo s prostim vhodom, oddam. Janežičeva 11. (s Ittelo: Sobo Tri legitimacijske slike še vedno 10 din. — Foto Pavlovčlč, Poljanska 12. s strogo separtranlm vhodom, Iščem s 1. majem. Ponudbe poslati na upr. »Slovenca« pod »Svetla* 5400. (a □OS Oddale: Trgovski lokal v najprometnejši ulici Ljubljane, ugodno oddam. Naslov v upravi